©le Postgebllhr bar bezahlt
Poštnina plačana v gotovini.
flUSTRIRAMf LfST ZA MESTO IN DEŽELO
Prti* — cena 150 L
DBUlilSKI TE Pilil K
Poštenje več velja kakor sto oralov sveta.
/Slovenski rek ,
Leto XVI. V Ljubljani, 16. novembra 1944. št. 46 (783)
UREDNIŠTVO in UPRAVNISTVO: Ljubljana, Miklošičeva cesta št, 14/IIL Poštni predal št 253. Telefon št 33-32. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nib dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2 L v znamkah.
NAROČNINA: V« leta 15 lir, »/* leta 30 lir, vse leto 60 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 1.50 lire, stare številke 2.50 lire. — OGLASI po tarifi.
Za bivšimi častniki vprizarjajo boljševikl ne samo v Beogradu, ampak tudi v ostalih srbskih krajih pravo gonjo kakor na divjačino. Prijele častnike odpeljejo v posebno koncentracijsko taborišče, kjer so najstrože zastraženi. Svojci aretiranih častnikov se boje, da se zanje pripravlja nov Katin.
Adria-Zeitung (Trst)
Nacionalni Rusi proti Stalinovi tiraniji Iz manifesta generala Vlasova
(Gl. tudi poročilo na 2. in sliko na 6. strani!)
Kakor poročamo na 2. strani, se je v„ Pragi sestala ustanovitvena skupščina odbora za osvoboditev ruskih narodov. Na skupščini je general Vlasov prebral manifest, iz katerega ‘povzemamo:
| Odbor za osvoboditev ruskih narodov si je zadal za cilj:
1 a) strmoglaviti Stalinovo tiranijo, osvoboditi narode naše domovine bolj-seviškega sistema in jim vrniti pravice, ki so si jih izvojevali z ljudsko devolucijo 1. 1917.;
b) l ončati vojno in skleniti časten nur z Nemčijo;
, c) vstvariti novo, svobodno državo brez Ljljševikov in izkoriščevalcev.
Za ustanovitev te nove države nabodov naše domovine proglaša odbor temeljna načela.
!..,Tu našteva manifest točk, ki Jih. zaradi pomanjkanja prostora podajamo v zgoščeni obliki:
I ..Enakopravnost vseh narodov Ru-If*J.e I. Prijateljstvo z vsemi zavezniškimi deželami ob čim večjem pospeševanju meddržavnega sodelovanja;
velikopotezni di vvni ukrepi za utrditev družinskega življenja in zakona ob dejanski enak iravnosti žene; odprava prisilnega dela, razpust kolhozov. brezplačna izročitev vse zemlje v kmetovo zasebno last in črtanje vseh dolgov; obnovitev z delom pridobljene zasebne lastnine in obnovitev trgovine, obrti, rokod; 'stva;
ustvaritev pogojev, ki naj omogočijo delovanje duševnih delavcev v korist naroda; socialna pravičnost in varnost delavstva pred lehernim izkoriščanjem; pravica d<> brezplačnega šolanja, dopusta in starostne oskrbe; svoboda vere, vesti, tiska in javnega nastopanja;
izpustitev vseh političnih jetnikov boljševizma; nikakršnega maščevanja ne preganjanja tistih, ki opuste svoj boj na strani Stalina in za boliševi-*e*n, ne glede na to, ali so se borili Jz prepričanja ali pa prisiljeni;
obnova od vojne porušenih mest in vasi na stroške države; državna preskrba invalidov in njihovih družin.
Za uspeh našega revolucionarnega Pohoda proti boljševizmu, nadaljuje manifest, nam je porok okoliščina, da organizirane oborožene sile ruske in ukrajinske osvobodilne vojske in kozaških, kavkaških, turkestanskih, tatarskih in beloruskih oddelkov čedalje bolj naraščajo, da obstoje oborožene protisovjetske sile v sovjetskem zaledju in da čedalje bolj naraščajo opozicijske sile v ljudstvu samem, prav tako kakor tudi v državnem aparatu in v rdeči vojski.
Odbor za osvoboditev ruskih narodov vidi. v strnityi vseh nacionalnih sil in njih podreditvi pod skupno nalogo — uničenje boljševiške moči — glavni pogoj zn zmago nad boljševiz-mort* Zato por; pira vse proti Stalinu naperjene revolucijske in opozicijske sile. Hkrati pa odločno odklanja vsa reakcipnarna stremljenja, ki morejo okrniti pravice narodov.
Odbor pozdravlja pomoč Nemčije pod pogoji, ki ne kršijo ne časti ne neodvisnosti naše domovine. Ta pomoč predstavlja danes, edino realno možnost za organiziranje oboroženega boja proti Stalinovi kliki.
DŽUGAŠVILIJEVO SLOVANSTVO V PRAKSI
-...—	■	1	■	-	—. ■■■'■■	--	■	■	■	—.   '•'v
Srbi pod boljševiško strahovlado
Trgovine oplenjene, borski rudarji živi zažgani, kmefje izropani, bivši jugoslovanski vojaki in časfniki v koncentracijskih taboriščih: takšna je svoboda, ki jo prinašajo .osvoboditelji' z vzhoda
Ko je pred mesecem dni Beograd padel v »osvoboditeljske« rokeboljše-vikov, so zasijali obrazi naše ofarije. »Sovjeti prihajajo in vas je strah,« so govorili ti obrazi. »Le počakajte, tudi naši kraji pridejo na vrsto in takrat se pripravite. Neusmiljen bo obračun, nikomur ne bo prizaneseno. Vse, kar ni naše, bo likvidirano. Tedaj pride naš veliki dan: mogočna Sovjetska zveza nas bo vzela pod svoje okrilje in takrat bo slovenski narod svoboden: mi, kar nas je pravih, bomo dobili vaše hiše, trgovine, obrti, mi bomo direktorji, vi, kolikor vas bomo milostno pustili pri življenju, boste pa naši hlapci, ker drugega vredni niste. Živel naš veliki, naš genialni maršal Stalihl«
Te misli si tiste dni lahko kar bral z obrazov nekaterih ljudi, ki so te prezirljivo zviška 'gledajoč srečavali na ulicah. Od drugih, še objestnejših, a hkrati manj s politično modrostjo obremenjenih, si kaj podobnega lahko celo slišal. (Danes seveda ni več triumfa, na teh obrazih: zima sili v hišo — »odrešiteljev«'pa od nikoder.)
Srečaval si tudi druge ljudi, tako imenovane hejslovanske fantaste. Tudi njihovi obrazi so sijali od blaženosti: Slovani prihajajo, modri Stalin je prehitel Angleže, Nemci beže — česa hočeš, slovanska duša, še več?!
(Da so Srbi — mimogrede povedano, takisto nekakšni Slovani — morali pred Stalinovimi »Slovani« zbežati iz svoje domovine, teh poklicnih sanjačev ne moti.)
Bili. so tudi še tretji, sorazmerno trezni in prav zato nekam zaskrbljeni ljudje. Ljudje, ki se zavedajo, da se boljševizem v bistvu prav nič ne razlikuje od sistema, ki se je v znamenju ropa, požiga in -umora naselil v naše gozdove. Ljudje, ki drugače niso nepismeni, le poguma jim manjka, da bi prodrli v politiko do vseh njenih poslednjih brutalnih konsekvenc. Čeprav vedo, da tudi pri Sovjetih Janez samo tisto zna, česar se je Janezek učil, so se skušali opajati
z iluzijo, da bo v naših krajih vendar-je nekoliko drugače. Saj smo na koncu koncev zavezniki, smrt božja! Ni vrag, da ne bi bilo pri nas drugače kakor pri premaganih Fincih, Romunih in Bolgarih! Vrhu tega: če bi ka) bilo, bi bili vendar Nemci že zdavnaj obesili na veliki zvon!
Medtem je zamolklo odmevalo iz Srbije: rop, požig in umor. Posamič so prihajali begunci, ki so se rešili iz beograjskega paradiža. Svoboda? Bratstvo? Enakost? Zastarela gesla, ki jih je napredek, prihajajoč z vzhoda, pometel in namesto njih uveljavil nova, sodobnejša: lačni sovjetski vojaki svobodno ropajo in v bratski vzajemnosti s Titovo drhaljo ustvarjajo s požigi in umori ena kost med »osvobojenim« prebivalstvom.
Pa poslušajmo še druge. Tržaška Adria-Zeitung prinaša tole poročilo iz Bratislave:
Odločna protikomunističnost Srbov se razodeva čedalle jasneje, odkar so komunisti vdrli na srbsko ozemlje. Spet se izpričuje borbeni duh tega naroda, ki je odločen odgovoriti na krvavi boljševiški teror v Beogradu s protiterorjem ih skrajnim odporom. Nacionalno zavedni Srbi se zbirajo v mapjše ali večje četaške skupine in nastopajo proti boljševikom ne samo v nepričakovanih napadih iz zased, ampak tudi v odprtem boju: celo v prestolnici so komunisti stalno izpostavljeni napadom teh skupin.
Srbi pripovedujejo še tole:
Po beograjskih ulicah se posebno ponoči slišijo streli, namenjeni osovraženim sovjetskim častnikom in vojakom. Mnogoštevilne detonacije, ognji in eksplozije dokazujejo, da so tudi saboterji na delu. Tako so n. pr. srbski nacionalni borci pred kratkim spustili v zrak tračnice na železniški postaji v Zitkovcu. da sta se iztirila dva boljševiška transportna vlaka, polna vojaštva. V Smederevu so srbski nacionalisti zažgali bencinska skladišča in zanetili velike požare.
Odpornostno gibanje je zajelo tudi že najmanjše vasi. Tako se dogaja, da kmetje krvavo nažend sovjetske komisije, ki prihajajo zasegat njihove
pridelke, nato se pa z vsem svojim imetjem zatečejo pred komunističnimi tolpami v hribe. Posledica ie. da na stopajo boljševiki v Srbiji posebno okrutno in z nezaslišanim terorjem. Pota njihovega prodiranja so zazna movana z grozo in krvjo.
V treh vaseh v bližini Požarevca so boljševiki prijeli tamkajšnje pope in jih trpinčili, nato pa pribili z žeblji na skedenj. V okolici Bora. znanega po bakrovih rudnikih, so boljševiki pometali več delavcev v rov, jih po-iili z bencinom in zažgali.
Posebno krvoločno so boljševiki divjali v okolici Raške, mesteca zahodno od Niša. Besni zaradi nacionalnega prepričanja prebivalstva so vpri-zorili pravcat pokoli, ne prizanašajoč niti ženskam in otrokom.
Iz Zaiečarja, mesta tik ob bolgarski meji. so srbski četaši boljševike 24 ur po njihovem vkorakanju vrgli nazal. Toda teh 24 ur je boljševikom zadostovalo. da so vse trgovine v mestu in mnogo stanovanj popolnoma oropali. prebivalce, ki so se drznili plenilcem postaviti po robu. pa pobili. Komunistična drhal, ki je bila hkrati z boljševiki vdrla v mesto, ie v zaie-čarski bolnišnici 17 srbskim ranjencem prerezala vratove.
Begunci iz Beograda pripovedujejo, da tam že deluje NKVD (naslednik zloglasne GPU) in da na debelo aretira ljudi. Posebno ima na piki častnike in vojake nekdanje jugoslovanske vojske. Za bivšimi častniki vorizar-iajo boljševiki ne samo v Beogradu, ampak tudi v ostalih srbskih krajih pravo gonjo kakor na divjačino. Prijete častnike odpeljejo v posebno koncentracijsko taborišče, kjer so najstrože zastraženi. Svojci aretiranih častnikov še boje. da se zanje pripravlja nov Katin.
Upravo dela od boliševikov zasedene dežele ie dobil roparski poglavar in maršal po Stalinovi milosti Josip Broz-Tito, in tod izvajajo Titove tolpe pravo strahovlado. Banditi so zasegli vse zaloge žita in živil, pri čemer je prišlo do mnogih spopadov s kmeti. Boljševiške tolpe divjajo z ognjem in mečem nad kmetskim življem, ker ie stoodstono protikomunističen. Posledice se že kažejo: nacionalni borci v planinah dobivajo čedalje večji dotok iz srbskih vasi.
Fiihrerjeva poslanica nemški ljudski vojski
Mogočno manifest očija nemškega naroda za boj do zmagovitega konca
n.f h« a	it	Udeležena	po-	.	nemu	odpadu nekaterih svojih zavez-
hoda z dne 9. novembra 1923. so dozi- mkov in vzlic podlemu izdajstvu, ki veli letos za svoie padle tovariše edin- ( ga ie pripravljala notrania klika, še stveno spominsko svečanost. V zgodo-	...
vinskem mestu boinih zborovanj za novo Nemčijo se ie zbralo simbolno
Manifest konču.je s troj'nim ape lom: na častnike in vojake armade za osvoboditev_ ruskih narodov; na častnike in vojake rdeče vojske; in fla brate m sestre v domovini.
Fronie se drže
Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva v preteklih 7 dneh:
Obstreljevanje londonskega vele-področia, ki je že od 15. iuniia z majhnimi presledki pod ognjem V1, smo zadnie tedne ojačili z uporabo še mnogo uspesneišeea razstrelivnega sredstva V 2.
. Ob lorenški meii se ie med Metzom m rensko-marnskim prekopom razvila sredi preteklega tedna težka obrambna bitka orotj silovito napadajočim Američanom. Sovražniku se ni nikjer posrečilo prebiti našo fronto.
V Italiji ie sovražniku uspelo vdretj J Forli. drugače se pa na tej fronti ,Khub srditim britanskim napadom do-mzai ni bistveno izpremenil.
Na Balkanu .smo v teku svojih premikov izpraznili h.nrtianovo. Pri Apa-jmu so boliševiki prekoračili Donavo nov pozneiši poskus da bi prišli čez reko. smo razbili. Južno od Budim-beste smo opustili mostišče Dunafoid-pos' sovjetski poskusi prebitja ''«se fronte vzhodno od Budimpešte so s® izjalovili. Na ostali vzhodni fronti “l posebnih izpreniemb.
Severnoameriški teroristični letalci S,,	1-.	m'	bombardirali	Maribor in
Povzročili nekoliko škode na poslopjih.
nekaj bataljonov nemške ljudske vojske k zaprisegi pred krvno zastavo.
Po mogočni manifestaciji neom me vope. za borbo do končne svoi ode nemškega naroda ie Reichsliihrev SS in poveljnik nadomestne voiske Hein-rieh Himmler prebral Fiihrerievo poslanico.
Poslanica pravi med drugim:
»Zahteve totalnega vojskovanja so me prisilile da sem preložil spominsko svečanost 9. novembra na to ne-delio. Prav tako mi delo v glavnem stanu ne dovoliuie. da bi gfl tudi le za nekaj dni zapustil. Razen tega smatram, da ne obstoji danes moia naloga toliko v prirejanju govorov, kakor pa v pripravah in izvedbah vojnih ukrepov, ki so nuini za dokončno zmagoslavno končanje te voine Zakai prav tako kakor v času krize leta 1923.. me preveva tudi danes ena sama vodilna misel: Danes moramo še prav posebno storiti vse kar notrebu-lemo za nuini uspeh! Kakor smo takrat do desetih letih lahko upravičeno rekli mrtvim tovarišem, da so vendar zmagali, tako mora in bo tudi v velikih borbah našega naroda za biti ali ne biti zmaga na koncu pripadla niiin. boreči se fronti in nič mani junaško bojujoči se domovini. Res so se časi v primeri z letom 1923. izpremenili. toda ostalo je bistvo nam vsiljenega boia:
1. naš lastni cilj. namreč ohranitev našega naroda, zagotovitev nieaove bodočnosti z vsemi sredstvi in na
2. cilj naših sovražnikov, uničenje našega naroda, niegovo pokončanje in s tem konec niegovega obstoja.
Fiihrer je nato orisal junaško borbo nemškega .naroda proti tistim ki ga hočejo uničiti, t. j. proti mednarod'
neomajneie bori za svoio svobodo in .za rešitev evropske civilizacije. Potem le nadaljeval:
. Po 20. juliju me ie naiboli prevzelo m razveselilo dejstvo, da so vojska, mornarica in letalstvo — vojaška SS le bila že prei izven dvorna — tako prežete z narodnosocialističnim duhom, da nam ni ostalo nič drugega, kakor dav pomečemo nevredne iz stranke, države in vojske in tako izvedemo popolno enotnost stranke, naroda, dr žave in vojske.
Kljub temu so bile posledice tega izdajstva grenke. Naši nasprotniki so misleč, da lahko sedai Nemčiio na hitro nomandraio. strnili vse svoie sile. Da se jim ie načrt ponesrečil, se moramo zahvaliti junaštvu voiske. predvsem pa hrabremu vedeniu nemške domovine.
Tako maršira popolnoma enakovredno, poleg starih voiakov voiske. mornarice in letalstva danes voiaška domovina ne le s svojimi možmi, starčki in mladeniči, temveč tudi že-uami in dekleti.
A ko pregledam skupno vsoto vseh ogromnih naporov, ki iih danes doprinosa naš narod, vse trpljenje, ki ga morajo prestajati mililoni liudi v naših mestih, pot naših delavcev in delavk ter podeželskega prebivalstva, potem bi vprašal zločince z dne 20. julija le še tole: S kakšno pravico zahtevamo take žrtve, ako nismo sveto prepričani, da bomo ob koncu tega boia oiaciTi nemško liudsko državo, io še boli izgradili in končno napravili to veliko obdobie našega naroda za roistrio uro Nemčije, ki ne bo le navzven obsegala vseh Nemcev, temveč iih tudi navznotrai osrečila?
Neomaino sem odločen, da dam zanamcem v tem boju prav tako svetal zgled, kakor so ga dali veliki Nemci
...	-	.	■	 .------- v	prejšnph dobah. Moie lastno zivlie-
nernu zidovstvu m boliševizmu. in po-ime ne igra pri tem nikake vloge to uoaru. da se Nemoua kljub strahopet-1 se pravu niti svojega kdravia. niti
življenja ne bom čuvkl pri izpolnitvi nalog, ki so mi naložene kot prvemu Nemcu. Ako v tem času nemškemu narodu malo ali redko govorim, storim to zato. kor delam in izpolnjujem pne naloge, katere mi ie naložit čas in katere moramo izpolniti, da zopet obrnemo usodo. Ker imam voljo in ker inoi narod zvesto stoji za menoj, ne dvomim niti trenutek, da bomo na koncu uspešno prestali dobo preizkušeni in da se bo nato približala ura, ko nam bo Vsemogočni spet prav tako podeli) svoi blagoslov kakor v dolgih dobah pred tem. Zato upam z neomajnim zaupanjem, da bo z našim delom jn z našimi žrtvami nekega dne prišel trenutek ki bo končno z uspehom kronal naše delo.
Rešitev našega naroda iz stisk in nevarnosti, zagotovitev življenja naših otrok in njih potomcev do daliniih rodov, to ie naš cilj. V senci našega naroda Pa koraka ona Evropa ki občuti, da ne gre danes le za nemško usodo, temveč za bodočnost vseh onih narodov, ki se prištevajo k Evropi in ki zavestno odklanjajo boljševiško barbarstvo.
Tako pozdravljam iz daljave svoie stare tovariše iz stranke z zagrizeno odločnostjo, s svoiim starim nezlomljenim bojnim pogumom in z neomaino samozavestjo. Pri tei priložnosti se še enkrat zahvaliuiem borcem pred 21 leti. ki so nam prav tako dali zgled za bodočnost našega naroda Veliko-nemškega Reiclia.«
Poročilu so sledile viharne ovacije navdušenja.
Reichsfiihrer SS Himmler ie nato zaprisegel liudsko vojsko.
S petjem narodnih himen se ie pomembna svečanost zakRučila.
Enako kakor v Monakovem so sto-ti9oči nemške ljudske voiske prisegli v nedeljo FUhreriu zvestobo tudi v vseh drugih mestih nemškega Reicha. Tako ie SOmiliionski narod na mani-festanten način potrdil svoio neomaino voljo za svoi obstanek im za boi do zmagovitega konca.
Ali je nemara le res?
Eden izmed najobjektivnejših opisovalcev boljševizma, bivši sovjetski časnikar I. L. Solonevič je v svoji knjigi Rossija v Konclagere (Rusija v koncentracijskem taborišču), ki je prevedena že na mnoge jezike, opisal tudi usodo listih tujih delavcev, ki jih je komunistična agitacija svoječasno premamila, da so skrivaj pobegnili iz svojih »bur-žujskih« držav v »delavski raju. Iz njegove knjige objavljamo poglavje o usodi finskih komunističnih delavcev. I. L. Solonevič piše:
Nazadnje smo videli tv zbiralni ietnišnici) tudi mrke postave, polne brezmejnega obupa in brezizgledoo-sti. ki so korakale Po sprehajalnem krogu kot »promirientni tujci«. Bili so sami finski delavci, ki so bili prišli na najrazličnejše, večiidel pač nelegalne načine v deželo »gradečega se socializma« in »domovino delovnega ljudstva«. Surovo iih je sprejela ta nova domovina. Prvič ni vedela kam niti s svojimi lastnimi »delovnimi ljudmi«, drugič tudi ni imela veselja pokazati tujim delavcem sovjetsko revščino, lakoto in množično streljanje. Na drugi strani pa tudi ni bilo priporočljivo, poslati iih nazaj v njihovo domovino, ker so videli Sovie-tijo iz najneposredneiše bližine, in ne morda le skozi okno spalnega voza kakega brzovlaka.
Tako so zdaj nihali naprej in nazaj po krogu zbiralnega ietnišniškega dvorišča, nevešči ruskega jezika, brez prijateljev, brez znancev, iztrgani iz svobode svoie neproletarske domovine. in zašli v proletarsko ietnišnico. Ti proletarski priseljenci — legalni, napol legalni in nelegalni — so nudili človeku žalosten pogled. V Sov-ietska zvezo so bili privabljeni po brezkončni komunistični agitaciji, ki jim je pripovedovala o lepotah socialističnega paradiža, kar ie bilo tako značilno za propagando v dobi prva petletke in za prva upanja ki so iih stavili vanjo. Vse je pričakovalo vihamo naraščanje industrije in s tein veliko povpraševanje po delovnih močeh: vse ie pričakovalo »še nikoli hotlej ne doživljeni dvig blagostanja najširših množic delovnih ljudi«. Kaj vse se ni takrat obljubljalo in pričakovalo: Petletka se ie pričela in sa ie končala, in pokazalo se ie, da še za domače delavce ni bilo vselej prostora. da se je vsem ostalim stiskani pridružita še stalna nevarnost brezposelnosti in da so druge široke množice od »blagostanja« še bolj oddaljene, kakor so bile v začetku petletke. Sovjetska vlada se ie sama trudila, da bi preprečila dohaianie tujih delavcev in se iznebila nezaželenih vrinjencev, katere je bila. prej sama privabila v deželo na podlagi Posebnih pogodb kot specialiste, pa iih zdaj ni mogla ne pošteno plačati ne nahraniti. Toda agitacije v tujini kljub temu še vedno ni bilo konec. Bilo ie na tisoče preslepljenih idealistov, ki so hiteli, omamljeni od čudovitih upanj. kakoT muhe na med, zvečine naskrivaj, brez potnih listov, čez meje v Sovjetsko zvezo in prišli potem v žrela ščuk GPU.
Politično prepričanje takih liudi ie mogoče spoštovati ali tudi ne. toda obžalovati jih ie treba v vsakem primeru. Tj niso spadali med tiste kora-internske žrece, ki so prihajali v Sovjetsko zvezo zvečine legalno, včasih pa tudi s potnimi listi, ponarejenimi od sovjetskih zastopstev samih, da se naužijejo udobja in lepot Krima in Kavkaza na račun ruskega ' ljudstva. in so živeli na račun Insnaba, »posojil« ali preprostih darov. Ti tuii delavci, idealisti, so bili zbežali od slabo z njimi ravnajočih kapitalistov k svoiim socialističnim bratom, in ti bratje niso imeli zanje nič drugega, kakor da so iih prijeli in vklenjene odpeljali v zapore GPU. Srečal sem take liudi v različnih pokrajinah Sovjetske zveze, med drugim tudi v bližini finske meje v Kareliji, od koder so iih vozili na tovornih avtomobilih in strogo zastražene z organi GPU v zapore v Petrozavodsk. Takrat sem živel v vasi Kojkori. da si izberem pot za v naš nameravani pobeg iz socialističnega paradiža, medtem ko so oni silili vanj. Bili so sestradani in začudeni. Videli so bili še zelo malo, toda tudi tisto, kar so. ie zadostovalo za njihove temne slutnje. Nobeden med niimi ni znal ruski in nobeden med stražniki ni razumel nobenega tujega jezika. Tako sem prišel za nekaj trenutkov mednje kot tolmač. Eden od njih je znal nemški. Prevajal sem njegove besede ob predirljivih pogledih pot tucata čekistov. ki niso odtegnili pogledov z mojih ust. Finec je znal nemški prav slabo, tako sem bil prisiljen govoriti zelo glasno in razločno. Med pazniki je bil neki Zid. Ta bi bil do vsej priliki utegnil razumeti moj pogovor s Fincem in vsaka odveč beseda bi me bila mogla spraviti v prisilno delovno taborišče.
Stali smo poleg tovornega avto-
Dogodek tedna
Vlasov stopa ca plan!
(61. tudi poročilo na 1. stremi 1)
Ustanovitvena skupščina odbora za osvoboditev ruskih narodov. Združitev vseh sil proti boljševizmu
Praga, 14. nov. Danes se je {>od vodstvom ruskega generala Vlasova sestala na Hradčanih ustanovitvena skupščina odbora za osvoboditev ruskih narodov. Udeležili so se je zastopniki ruske, ukrajinske, beloruske, tatarske, kavkaške in turkestanske narodnosti, v imenu Nemčije pa mnogoštevilni predstavniki države in stranke. Prisotni so bili tudi člani češke vlade.
Ko je nemški državni minister za Češko in Moravsko, SS-Obergruppen-fiihrer K. H. Frank pozdravil zborovalce, je imel general Vlasov otvoritveni nagovor. Poudaril je nujnost združitve vseh sil narodov Rusije proti skupnemu sovražniku boljševizmu ter zagotovil, da narodi Rusije kot zvesti zavezniki nemškega naroda nikdar ne bodo opustili boja proti boljševizmu in da se bodo borili skupaj z Nemci do končne zmage.
Nato je general Vlasov prebral manifest osvobodilnega naroda na ruske narode. Manifest ugotavlja, da »o boljševiki izropali ln zasužnjili narode Rusije, in navaja v 15 točkah osnovne smernice za novo državo, ki bo ustanovljena na ozemlju Sovjetske zveze in bo temeljila na priznanju enakih pravic vsem narodom Rusije.
Zborovanje je zaključil nagovoT predsednika Združenja mednarodnih zvez SS-Obergruppenfuhrerja Lorenza, ki le sporočil udeležencem pozdrave nemške vlade in pozdravil generala Vlasova kot prijatelja in zaveznika Nemčije v boju proti boljševizmu.
Andrej Andreievič Vlasov se ie rodil 1. novembra 1901. v guberniji Niinii Novgorod ob Volgi kot sin n anišepa kmeta. Kljub pomanjkanju le obiskoval višje šole ter le šele med državljansko vojno 1. 1919. stopil v sovjetsko vojsko. V njej le v 24 letih napredoval od navadnega voiaka do armadnega poveljnika in dobil odlikovanje Leninovega reda Rdečega praoora, V letih 1938/39. je bil kot polkovnik in član neke sovjetske vojaške komisije Čanekaiškov svetovalec. Ko se ie vrnil domov, ie postal poveljnik 99. divizije v Przemvslu.
Ob pričetku nemško-sovietske vojne ie bil general Vlasov najprei poveljnik motoriziranega zbora v Lvovu, Po njegovem uničenju ie Pa postal poveljnik kiievskih utrjevalnih naprav. Po padcu Kijeva so Vlasova premestili v Moskvo in mu izročili poveljstvo nad novo 20. armado, ki se ie borila v obrambnih bojih za Moskvo. Marca 1942. so ga poslali v štab na fronto pri Volhovu, Tam le mesec dni pozneie postal poveljnik 2. napadalne armade. Par tednov nato le general Vlasov prišel pri čiščenju tamkajšnjega ozemlja v nemško ujetništvo.
* Komunisti izvolili Roosevelta
Po podatkih, ki so jih do 12. t. m. prejeli v Ženevi, je Roosevelt dobil pri prezidentskih volitvah 24,2 milijona glasov, njegov republikanski nasprotnik Dewey pa 21.2 milijona.
Rooseveltova večina (53'4%) je Izredno majhna, saj znaša komaj 3 mi-. lijone glasov, t. J. nekajkrat manj, kakor so Združene države ie pred par leti Imele brezposelnega delavstva (12 milijonov). Ker je zelo malo verjetno, da bi se bili vsi ti delavci, ie od prej okuženi od komunizma, preorientirali na meščansko stran in Je Stalin v zahvalo za Rooseveltovo »ovjetskofilsko politiko v Evropi dal ameriškim komunistom nalog, da ne smejo postaviti lastnega kandidata, temveč da morajo strnjeno glasovati *e dosedanjega prezidenta, sme De-wey, odločen nasprotnik boljševizma, upravičeno trditi, da so Roosevelta komunisti izvolili.
NA LOVU 2A VELESTRATESK1M1 CILJI
Anglosaško bombardiranje libntss
Kar nam je po državljanski vojni ostalo, uničujejo zdaj še „zavezniki*
Dne 4. novembra so angloameriški lovski bombniki dvakrat napadli Ribnico. opoldne in popoldne, in ubili vež prebivalcev tor naredili tudi precejšnjo stvarno Škodo.
. Prvi letalski napad ie prišel za kosilo. O pol enih ie pribrnelo šest jeklenih ptičev drug za drugim. Bili so najbrž tako imenovani lovski bombniki. Napad ie traial kake četrt ure in padlo ie Seat bomb. Pravijo da ie že prvo letalo, ki se ie spustilo nizko nad Ribnico, odvrglo kar štiri bombe. Te so podrle del Lovšinove mesarije in Logarjevo hišo. V niei so stanovali begunci, ki so se bili morali umakniti tolovajem, in brivec Tomo. Vsi so ostali pri življenju. Druga bomba ie padla na Mlako in ubila posestnika Janeza Arka. ki ie bil pravkar pripeljal domov voz drv. Tam ie ubilo tudi dve kravi. Letalo ie nato s strojnico obstreljevalo desno stran trga in popolnoma uničilo streho in poškodovalo zidovje hiše. ki te last Jožefa Pelca, in poškodovalo strehi pri Bukovčanu in Tschinkeliu.
To ie bila glavna Skoda prvega napada. ki ie vse prebivalstvo silno prestrašil. Zaradi neznatnosti trga liudie res niso pričakovali napada in so zato šele po eksplozij; prve bombe skušali skriti glave v kleti.
Po napadu ie prešel strah še dokai hitro, zlasti ko so liudie videli da so letala še vnovič preletela Ribnico, ne da bi bila kai vrgla. Vsakdo si ie mislil, da ie že rešen, takoi so začeli čistiti ulico in razkopavati ruševine Logarjevega poriopia. da bi stanovalce hiše rešili. Sredi dela pa ie ob štirih snet udaril plat zvona. Ponovno so prileteli bombniki in prinesli nad Ribnico pravo razdejanje.
Letala so odvrgla več bomb. pravilo. petnajst do dvaiset. Bombe bo padale med hiše in nanje. Popolnoma so
podrte naslednip, stavbe: dekliška šola. Papeževa hiša. Zadnikova. Deiako-va. Ko/inova Urbanova Tschinkelje-va in še nekai drugih. Poleg tega ie razdejanih okrog 20 gospodarskih poslopij. Pri tem napadu ie trpela tudi cerkev sv. Štefana. Razbita so vsa okna. na tla ie padel veliki lestenec, odletela ie elava sv. Antonu.
Bombe so seveda padale tudi izven stavb, tako na Bukovčanovo dvorišče, blizu Rudeževe vile. za župniščem, na Pungertu in na Mlaki (ob vodi). Tu so bombe napravile velike iame. puh eksplozij pa ie poškodoval bližnje stavbe.
Tudi pri drugem napadu so letala obstreleivala trg g strojnicami. Zalo ie težko najti poslopje, ki ne bi bilo nič poškodovano. Puh eksplozij je namreč zdrobil skoraj vse šine v Ribnici, mnogim hišam, ki iih sicer ni naravnost zadelo, pa razkril streho.
Kakor ie huda nesreča, ki ie zadela Ribnico, bi io vendar vsi mnogo laže prenašali, že ne bi bjokovali žrtev. Sedem mrtvih ie za tu, val ta dvojni bombni napad. Pri prvem napadu ie dohitela smrt Janeza Arka iz Ribnice, ko ie pripeljal na dvorišče. Pri drugem napadu ie padel Anton šoolar iz Ribnice: bil ie med napadom na vrtu. V hiši Franca Arka objokujejo kar štiri irtve. Bomba ie hišo zadela in zasulo Franca Arka in njegovo ženo Marijo, prav tako pa tudi Antona Te-kavca in Blaža Lovešta. ki sta bila tedaj pri njih; Vse tri moške so pri odkopavanju našli, žene pa štiri dni no napada š« ne. Sedma irtev ie bila Marija Petek ml. Padla ie kot irtev krogle iz letalske stroinice.
Obnovitvena dela hitro napreduieio, ker pomaga požrtvovalno okoliško prebivalstvo. Hiše bodo kmalu pokrite, vsai tiste, ki niso preveč zdelane. Glavna zasluga, da ie bilo to delo vsai
v glavnem tako hitro opravljeno, gre krajevnim oblastem in vsem. ki so odprli roko in srce. dn pomagajo v tei stiski, ki ie zadela Ribnico.
Tako poroča ribniški domobranski list »Za slovensko domačijo«. Tudi nje. gove misli o tem »velestrateškem« napadu na skromni doleniski trg so vredne, da iih ponatisnemo:
»In padale so. Prva. druga, četrta... S strahom trn o prisluškovali v slabo utrjenih kleteh, ali ie padla blizu nas. in tipali, ali ie naša glava še cela...
Spočetka smo mislili, da to ni res, da ie to le pomota. Komai so odleteli, smo bili že na delu: pospravljali, popravljali, pometali smo. kakor da sovražnih ptičev ne bo nikoli več.
Vendar, zmotili smo se. Sredi dela ie zapel zvon. kakor bi mrličem zvonil. In spet se ie začelo. Padale so na njive, na vrtove, hiše. senike, hleve... na same vojaško »najpomembnejše« objekte.
Marsikdo se izprašuje: »Kdo ie to bil?«	0
Naš odgovor je: »Nai bo kdor koli. tako surov naoaa na naš mali trg brez vsai zasilnih zaklonišč in brez voiaške protiletalske obrambe ie zločin in sramota za vsako vojsko.«
Mi vemo samo to: Poleg kletepa 90-vraga komunista se ie pridružil še drugj. ki v imenu naše svobode razbija^ naše domove, ubiia naše liudi in uničuje naša premoženja.«
*
Ko so se že njihovi zavezniki tako dobro postavili tudi naši gozdni banditi niso marali vzaostati. Usodni dan zvečer so namreč z vseh strani, a seveda v varni razdalji začeli etreliati s puškami proti Ribnici. Toda ostalo ie pri sami »demonstraciji«, za kai več ie legendarnim iunakom velemaršala Tita zmanjkalo poguma. Vedeli m> pač. da bi doživeli vroč epreiem.
Češki Tito ujet
General na skedniu
Tragikomičen konec Beneševe boljševiške avanture na Slovaškem
Prejšnjo sredo je nemško vojno poročilo v posebnem dodatku poročalo o zatrtju češkoslovaškega vojaškega podviga na Slovaškem, ki sta ga podobno kakor varšavski upor zanetila London in Moskva. Za razliko od tra-ičgne varšavske avanture Sovjeti ni-so pustili Čehov in Slovakov popolnoma na cedilu. Razumljivo: v Varšavi so se bili zapeljani nacionalisti, medtem ko so upor na Slovaškem vedi!) z Moskvo sriaidašeni češki in slovaški oficirji. Končni rezultat pa ni zato za upornike nič mani katastrofalen: padlo je več ko 4000 zapeljanih ljudi. 15.000 iih je na ujetih.
Med ujetimi sta tudi general Vie-sta, član londonske emigrantske vlade. poveljnik tako imenovane »češkoslovaške narodne vojske«, in niegov štabni šef Golian. Kako so iu Nemci ujeli poroča oodrobno »Grenzbote« iz Bratislave. List pravi:
Bila je to neslavna sklepna scena krvave tragedije, ki so io zrežirali liudie iz Moskve in Londona. Oba tako imenovana generala so izvlekle čete SS iz nekega kupa sena. Niuna obleka ln lasje so bili polni sena. Strahopetno sta tajila, se izkazovala s ponarejenimi listinami, toda vse to jima ni nič pomagalo. Nemške čete so iu takoi spoznale.
Generala nista računala, da bo nemška vojska tako hitro prišla na no-moč slovaškemu narodu. Nemške voi-ske niso zadržale niti razrušene poti v dolinah niti gozdove in hribi. Nemške čete »o očistile vas za vasio ter odstranile tolovajsko nadvlado, ki so to izvajali boljševiki in 2idie. Prizorišče uporniškega delovanja ie postajalo čedalje manjše. Ko so hoteli voditelji zbežati in so osleparienci to opazili, so zažgali več letal, kt so bila pripravljena za odlet. Tako ni ostalo delu kolovodij nič drugega, kakor da so se umaknili v hribe. Poiskali so skrivališča v Tatrah. Nemški vojski so morali prepustiti zaplenjene avtomobile. vozila in konje. Po hudem
dežju je zapadel prvi sneg. mraz in lakota sta pomagala dokončati boi.
General Viest in niegov štabni šef Golian sta se umaknila visoko v Tatre. A tudi sem so jima sledili oddelki vojne SS. Vedeli so da bo lov vreden truda, ter so si na podlagi fotografij dobro zapomnili zunanjost teh kolovodij. Tičati sta morala v eni izmed poslednjih hiš. Na to so kazali različni znaki in izjave.
Skedenj ie služil tema kolovodjema za poslednje skrivališče. Slekla sta bila svoji veličastni uniformi ter iu zamenjala 8 kmečkima oblekama. Na prve pozive nista odgovorila. Pri prvih strelih v zrak pa se ie pojavil iz kupa sena naiprei general Viest ter zaklical: »Ne streljajte pridem sam veni« O Golianu ni bilo nobenega sledu, dokler niso zagrozili, da bedo poslopje zažgali. Nato ie izjavil Viest, da bo opozoril svojega tovariša, da mu grozi smrt v plamenih, nakar je prišel tudi Golian.
Tako piše »Grenzbote«. Toda za premnoge zapeljance se avantura ni tako srečno končala kakor za oba visoka vojaška gospoda. O tem priča naslednje grozotno poročilo:
Bratislava 11. nov. Medtem ko napreduje v spodnjih Tatrah zasledovanje razbitih tolp, odkrivajo na osvobojenih ozemljih še vedno nove sledove njihovih zlodeistev. Komisije nemških in slovaških zdravnikov in pravnikov preiskujejo tamkaj že več tednov množične grobove in mrliče, ki so jih pustili čeho-boliševiki. V Banski Bistrici so našli v nekem grobu 20 trupel, in sicer enega Poljaka, po dva Nemca, Ukrajinca in Ceha, ostali pa so bili Slovaki. Vsa trupla so imela strele v tilnik ali zadaj v glavo. Na hrbtih so imela tudi znake pretepanja in bičania. Naihuiše take sledove sta imeli neka 20 in neka 301etna ženska. Štiri trupla, dva moška in dve ženski so bila zvezana skupaj.
Kakor v Katinu, Vinici. Jelendolu, Istri in bogve kie še vse...
m< bila. Izza revnih koč so se ozirali Po nas prestrašeni karelski kmetje, ki so se izogibali tovornega avtomo-1 bila in Fincev kakor kupe: dve trt izmenjane besede, in potem vedi Vse.-mopočnt. česa vsega bi utegnili biti obdolženil Finci so vedeli, da domače prebivalstvo razume finski, in Finec, ki ie govoril z menoj, me le vprašal, zakai se jim nobeden ne približa. Prevedel sem vprašanje poveljniku straže in dobil v odgovor:
»To pa nič ne briga.«
Ko ie Finec vprašal, ali ne bi bilo kie mogoče dobiti kruha ln slanine, ■o se pričeli stražniki na plas krohotati. Potem ie vprašal, kam iih o.e-ljeio Povelinik straže 1e odgovoril: »Bo že sam videl.« in me opomnil, nai ne orevaiam nepotrebnih vprašani. Finec ie osupnil in ni nič več Izpraševal Priiete prišleke so naložili na tovorne avtomobile, in Finec me fe še vprašal pred slovesom:
»Ali ie mogoče da so meščanski Msti nemara le pisali resnico?«
Odgovoril sem mu z besedami poveljnika straže:
»Boste že sami videli.«
Tako ie doumel, kaj vse še morejo pričakovati.
V prisilnih delovnih taboriščih BBK fv Kareliji) nisem potem videl nobenega tistih prijateljsko razpoloženih priseljencev. Pozneie sem izvedel, da so iih poslali daleč proč od mej«,
na Ural. v Zahodno Sibiriio. Turke-stan. da bi bili čim dalie od zapeljive finske meje. ki bi iih utegnila premotiti k pobegu, odnosno k vrnitvi v niihovo nesocialistično domovino.
Tako opisuje usodo nesrečnih zapeljancev, ki so se bili dali premotiti po brezvestni agitaciji komunističnih agentov, vedno zelo objektivni I. L. Solonevič, ki je bil 17 let sovjetski novinar tn potem pobegnil iz Sovjetske zveze samo zato, ker ni mogel več vzdržati v »socialističnem paradižu«, v katerem se mu je pa še vedno godilo bolje kakor povprečnim državljanom, zlasti delavcem ln kmetom. Najpomembnejše so pa v tem opisu besede finskega delavca: »Ali je mogoče, da so meščanski listi nemara le pisali resnico?« Tako bi se namreč vpraševali kmalu po »odrešitvi« in »osvoboditvi« po boljševikih tudi vsi naši slovenski zaslepljenci. Toda tedaj bi bilo tako vpraševanje že prepozno, kakor je bilo za finske delavce, ki so v dobri veri, da gredo v socialistični raj, pobegnili Iz svoje svobodne domovine v Sovjetsko zvezo, tam pa so jih prijeli in vtaknili najprej v zapor in nato v prisilno delavno taborišče. Odgovoriti bi si morali samo še:
»Bilo ie reti*
Komunisti izgubili »generala«
Bern, 11. nov. Exchanqe poroča iz Beograda, da je padel v bojih preteklega četrtka »generalni poročnik« Franc Rozman, šef Titovega »generalnega štaba« za Slovenijo.
Franc Rozman po Stalinovi milosti »generalni poročnik« naših banditov, je bil znan komunistični revolucionar in »veteran« španske državljanske vojne. Med slovenskimi gozdnimi razbojniki je vilial za enega od najsposobnejših gverilcev.
Nove denarne nakaznice v Ljubljanski pokrajini
Da se spet ustali gotovinski denarni promet in da se odstranijo razne tež-koče. bo Hranilnica Ljubljanske pokrajine na podlagi odredbe šefa pokrajinske uprave -z dne 14. septembra 1944. dala v teh dneh v promet denarne nakaznice v nominalni vrednosti po 50, 100, 500 in 1000 lir.
Te denarne nakaznice se bodo izdale le v okviru dobroimetia ki ga ima Hranilnica Ljubljanske pokrajine pri zavodu Banca dTtalia. Za vsako denarno nakaznico ie torei podano polno kritie pri Emisijski banki. Denarne nakaznice imaio zato isto vrednost kakor novčanice Bauca dTtalia in jih bo seveda vsakdo sprejemal kot gotovino po nominalni vrednosti, kakor ie to predpisano z odredbo Sefa pokrajinske uprave.
Izdajo denarnih nakaznic nadzira posebna, od Šefa pokrajinske uprave imenovana komisija. Ta nadzorna komisija daje zadostno poroštvo, da bodo prišle v promet le denarne nakaznice, ki imaio polno kritie.
Ko bodo glede gotovine nastopile spet normalne razmere, bodo denarne nakaznice vzete iz prometa. Šef pokrajinske uprave bo razpisal primeren rok. v katerem se bodo denarne nakaznice zamenjale prinositeliu po nominalni vrednosti v novčanice Emisijske banke.
Ponovno se poudarja, da so denarne nakaznice, ki iih da Hranilnica Ljubljanske pokrajine v promet, polnoveljavna plačilna sredstva in da iih morajo sprejemati v nominalni vrednosti vsa iavna službena mesta in tudi prebivalstvo.
Svečana proslava NSDAP v ljubljanski operi
V nedeljo 12. novembra ie bila v ljubljanski operi slovesna proslava 9. novembra. Tega dne so namreč 1.1921. padle prve žrtve za veliko idejo narodnega socializma in postavile trden in temelj velikonemškemu Reichu.
Slovesnost so začeli z Beethovnovo uv ino skladbo »Egmout«, izpopolnjeval oa ie bogati, globokemu pomenu prii terni spored zbor podoficirske šole. Vseh padlih iz prve svetovne voine m vseh padlih iz današnje velike borbe za svobodo in nacionalno neodvisnost. kakor tudi vseh žrtev amzlo-ameriškega terorizma se ie v svojih izvajanjih spomnil SA-Obersturmbann-filhrer Verhouz.
Slovesnost, ki so it prisostvovali člani stranke zastopniki nemške vojske, predstavniki naivišiih nemških in slovenskih oblasti in častni gostie. se ie zaključila s počastitvijo vodie veliko-nemškega Reicha Adolfa Hitlerja.
Martinovanje 1942
i
ln spet sme v dnevih svetega Martfnu in spel pri »Tičku« burno tam nm gričku sedeli zbrani vsi prj čaši vina, kot pričakuje naša domovina!
In Jiadar bomo siti kvant in vina, na črno kavo pojdemo k »Petričku* in božat deklice po mladem ličku, da srečna šentllorijanska bo dolina.
Tam bomo reševali vse probleme politike m o povišku plače in najbrž kakšne še drugačne teme.
Ce kdo med nami mislil bo drugače, ga bomo moško vsekali na teme, ker zdaj pač čas pesti je in gorjače!.
II
Potem za spravo stopimo k »Pezdirju* in ker smo v svetu pač najboljše glave, ga bomo razdelili na države, kot Bog postavljal zvezde je v vsemiiju.
Domov gredoč do Most in proti Mirju, v spoznanju, da vse meje in postave, ki smo iznašli jih, več niso prave, pa vse poslali bomo spet k hudirju.
A drugi dan začeli bomo znova postavljati gradove prazne v zraku, ker treba pač je Hi v pola nova.
In kot zgodi se norcu in bedaku, tako bo šla iz roda v rod obnova, ki nikdar ne bo stala trdno v tlakai '
Satyrus
Sprejemi pri prezidentu pokrajinske uprave
Prezident pokrajinske uprave g. div. general Rupnik bo od 15. novembra t. 1. dalje sprejemal zasebne stranke izključno le v času od 11. do 12. ure. Sprejemi bodo vsak dan. izvzemši v soboto in nedeljo.
Peš v Sibirijo
Sovjetski oblastniki so ie začeli de-portirati letonsko prebivalstvo, kar ga ob odhodu Nemcev ni zbežalo iz dežele. O tem poroča Moskva s svoio čudovito ganljivo bollševiško frazeologijo takole:
»Več ko 35.000 Letoncev. moških in žensk, se ie v »oglasnem navdušenju iavilo na delo v Sibifito. Soglasno so vsi izjavili, da so pripravljeni peš prehoditi not v Sibirijo.«
Novo dodeljevanje cigaret
Pokrajinska uprav« razglaša, da se od 18. novembra 1944 dalie razdeljujejo na pripadajoče odrezke tobačnih na kaznic moškim po dve cigareti teniskam pa do ena cigareta na dan.
Letos še ne
Londonski Observer piše, da ie zavzetje Vzhodne Prusije najtežja in najtrša naloga, ki so si jo Sovjeti kdaj koli zadali. Vzhodna Prusija ie po sodbi lista ena od najbolj utrjenih postojank v vsei Evropi. Usoda vse sovjetske fronte tja do Karpatov je odvisna od tega ali se bo rdeči vojski posrečilo to postojanko zavzeti ali ne.
V londonskem tedniku Sundav-Timesu pa razpravlja Scrutator o možnostih sovjetskega prodora skozi mogočno utrjeni obrambni pas Vzhod ne Prusije. Pisec misli, da tam ni pričakovati naglega prodiranja Sovjetov. Ko »e ie Nemcem posrečilo ustaviti sovjetski naval na Vzhodno Prusijo, pač ni računati, da bi rdeči armadi uspelo izvršiti letos uspešno invazijo v Nemčiio.
Tega ne trdimo mi. ampak Angleži, savezniki Sovjetov.
Spominska svečanost v Postojni
Na vernih duš dan »o v Postoini počastili spomin padlih protikomunističnih borcev na Primorskem s pietetno komemoracijo ki so ie pole« mnogoštevilnega ljudstva udeležili tudi oddelki Narodnih stra : iz Postojne. Št. Petra in Prestranka. Prisoten ie bil tudi bataljon srbskih protikomunističnih borcev.
Dopoldne ob devetih ie bila v cerkvi slovesna črna maša. ki io ie daroval višji kurat stotnik Kunstelj. Po službi božji se ie začela na glavnem trgu žalna kom ■moraMia. Najprej is godba srbskih i, i-otikomunističnih borcev zaigrala ne em »K molitvi« nakar je zapel /kh- Narodne stražo pesmi >0i Dobe lob« »in Blaeor mu. ki se spočije«. P velinik postojnskega udarnega batalio a stotnik Horn ie za tem izpregovoril nekai besed v počastitev spomina P snika Miroslava Vilharja. slovesnost na se ie zaključila s himno »Hei Slovenci«, ki io ie zaigrala srbska godba. Po komemoraciji se ie razvil po postojnskih ulicah pohod čet protikomunističnih borcev.
Naše dijaštvo za domobrance
Dijaštvo" vseh ljubljanskih srednjih šol je napravilo med seboi nabiralno akcijo, ki ie zelo lepo uspela. Do 6. novembra so nabrali 22.543.65 L. Vsega skupaj ie darovalo okoli 4000 dijakov s povprečkom nekai več ko 5 lir. prvo mesto ie pa dosegla uršu-linska gimnazija, kjer ie darovala vsak« diiakinia povprečno 12 lir. Od zbirke se ie porabilo 1200 lir za okrasitev grobov na Orlovem vrhu. 1000 lir so darovali z» gregorijanske maše. ki se bodo brale za pokoi padlih domobrancev in vseh žrtev komunizma med slovenskim narodom, ostanek bo pa šel v namene Podpornega sklada slovenskega domobranstva.
Našemu diiaštvu. ki ie tako ponovno izpričalo svoio ljubezen do slovenskega naroda in do tistih kt ga čuvajo. vsa časti
Odlikovanje pogumne rešiteljice
Prezident pokrajinske uprave general Rupnik ie izročil gdč. Danioi To-mažinovi. ki ie dne 31. oktobra tvegajoč svoie lastno življenje rešila petletno Francko Mašičevo iz valov narasle Ljubljanice, pohvalno pismo, kateremu ie bila priložena priznalna nagrada 1000 lir Gospod prezident ie sprejel mlado iunakinio v prisotnosti članov svoiesa kabineta. Čestital ii ie k pogumnemu dejanju z željo, nai bi tudi v bodoče ostala vz >r junaške in požrtvovalne Slovenke.
Izplačilo božičnih nagrad
Šef pokrajinske uprave sporoma, da ie vrhovni komisar na operacijskem ozemlju »Jadransko nrimorie« s svoio rešitvijo z dne 1. oktobra G- Z. VIII. 30 Dr. K/H odredil, da ie v skladu z ureditvijo božičnih doklad v Ducejevi Italijj obvestiti v poštev nrihaiaioča mesta, da se mora *s I. 1944. izplačati delavcem r zasebnih pori jet iih 192 urnih mezd. Od teh je izplačati 144 ur takoi. najkasneje do 31. oktobra 1944. ostalih 48 ur oa pred Božičem.
V kolikor pripada nameščencem kot božična doklada enomesečna plača, ie prav tako tri četrtine te nlafe izplačati najkasneje do 31. oktobra 1914. eno četrtino pa ta Božič. Na račun božičnih doklad že izplačani predujmi odbitki in podobno se imaio vračunati.
S tem Se obveščajo vsa v poštev prihajajoča podielia zaradi nuinega izplačila odrejenih doklad.	^
ZATEMNITEV od 12. do v?*etega 18.novembra: od 17. do 6.40.
Mevu poHcijskts ssm od 21. do 4.30
Sef pokrajinske uprave ie iz<Ial sleci »>čo
n a r e d b o :
Cl. 1. Od 9. novembra 19+4 do nove odredbe sta hoia in vožnja po javnih cestah. trgih in poteh na območju mestne občine Liubliane in tistih delov sosednjih občin. ki so vključeni v ljubljansko zaporno ozemlje, od 21 do 4.30 prepovedani.
Cl. 2. Ostali predpisi, ki iih obsega naredba z dne 4. marca 1944. štev. 32. Službeni list št. 44-17 iz 1944. ostanejo nespremenjeni]'.
I'rezident: dir. een. Rupnik s. r.
Napravit za ročno predeni« 8 po-nočio šivalnega stroja si gospodinje jedai že lahko ogledaio vsak dan med in 4. uro popoldne v poslovalnici •Zeeoze«. zadruge malih gospodarjev - Gallusovo nabrežje 33. Nekaj izvo-lov ie že naprodaj in sprejemamo ladalina naročila. Tu dobite tildi vsa Iruga pojasnila tako glede mikania >ziroma Česanja ali grgešania prediva.
Enkratno podporo rentnikom in podpirancem iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt ie odobril šef Pokrajinske uprave, ki ie potrdil sklep ravnateljstva ZSZ. Začasno in trajno oneT mogli in vdove dobe po 400 lir. otroci Po 350 lir in sorodniki do 250 lir. Tistim ki dobivajo podporo iz podpornega sklada, se izplača enkratna Podpora 300 lir.
Siv&lni stroii pod zaporo. Do vštetega lo. novembra moraio vsi trgovci, ki prodajajo šivalno stroje in niih sestavne dele. prijaviti stanie zalog šefu Pokrajinske uprave, oddelku VIII. Tdseku za oskrbo, ker so pod zaporo, ti io ie izdal šef Pokrajinske uprave e odredbo VIII. št 6387/1. Tisti tr-zovci. ki ne vodiio trgovskih kniig. morajo vsako izpremembo zaloge bi a ca vpisati v kniigo o sprejemu in oddaii blaga ki mora vsak čas biti na vpo-^“d državnim kontrolnim organom. Od dneva veljavnosti te odredbe se smejo šivalni stroii in niih sestavni deli prodajati samo na nakaznice Pokrajinskega gospodarskega sveta. Vsaka nrekrsitev te odredbe io kazniva tk> naredili vrhovnega komisarja o zaščiti gospodarstva z dne 30. dec. 1943.. Sl 1. št. 17/5—44.
Nov delovni čas v damskih česalni-eah. Ker se ie pokazala potreba, ie šef Pokrajinske uprave dovolil izore-membo določb o omejitvi porabe električnega toka. po kateri se smeio damske česalnice odpirati že ob 13.30 namesto ob 15. uri.
Sol za kisanje lelia in repe bo »Prevod« razdelil vsem tistim upravičencem. ki so zelie ali repo pridelali na astni ali najeli zemlji in bodo imeli 3l>«te za domnEo uporabo. Upravičenci naj se zglasijo pri »Prevodu«, Novi trg 4 (odsek za monopolske predmete), soba št. 8, od 8.—12., kier bodo dobili v izpolnitev potrebni formular.
Po graški »Tagespostit povzemamo: Pri letalskih alarmih nai vzameio ljudje s seboi v zaklonišča vse potrebna dokumente, obleko in druge najvažnejše potrebščine. Vse to jmaio v kovčegih »lj nahrbtnikih, ki nai oa ■vodo opremljeni z naslovom lastnika. To ie važno zlasti takrat, kadar sa morajo ljudi« zateči ▼ iavn« zaklonišča in niso v spremstvu hišnih prebivalcev kj iih poznajo. Ravno tako bi bilo potrebno, da bi dobil v«ak ko* pohištva točni naslov lastnika. Ce se a. gorečih hiš odnaša pohištvo na varno, je pozne ie pač težko ugotoviti, kateri kos pripada kateremu lastniku.
Davčna uprava za mesto Ljubljana opozarja vse hišne lastnike da lo »rU jave za odmero zgradarine za davčno 1. 1945 vlagati do 30. novembra 1944. V izogib prevelikega navala zadnje dni termina se davčni zavezanci na-Drošaio nai čimpreie vlagajo izpopolnjene prijave. Priiave spreiema za mesto Ljubljano davčna uprava na Vodnikovem trgu št. 5. v vložišču v *>bi št. 5 1 nadstropje.
»Tečaj o negi in prehrani dojenčka, ki se bo vršil na oddelku za zdravstveno zaščito mater. doienčkov in otrok hig. zavod« (DečH in materinski dom. Lipičeva 3* se prične dne 20. novembra t. 1. ob 16. urL Tečaj traia 3 tedne ter ie brezplačen. Vpisovanje se vrši v Dečiem domu vsak delavnik dopoldne.«
Ljubljanska cestna železnica ie dobila sprevodnice. Po zgledu drugih večjih mest. kier že dolgo časa opravljajo oosle sprevodnikov in vozačev !enske, ie tudi ljubljanska cestna železnica 'lobiln prve sprevodnice. ki iih *e zaenkrat 25.
Osebne vesti
Poročili so se:
V Ljubljani: G. Franc Bizilj, uradnik. Pokrajinske uprave, in gdč. Vida .Jurievčičeva uradnica Pokrajinske uprave; g. Vinko Podgoršek, član Drame in gdč. Vera Likozarieva; g. Dušan Lonščak. domobranski nadporočnik. in gdč. Ljudmila Kalinova: inž. Ivan Guček magistralni uradnik, in gdč. Minka Koširieva. ma<ri»tratua uradnica.
Čestitamo!
Umrli so:
V Ljubljani: Franc Hrovat, livarski mojster v p.: Helena Sedej: Andrej Nograšek: Katarina Ko&merli. žena pošt. usluž-: Ana Lenarčič; Leopol-dina Poljak; Ema Karanovič; Janko Kuret: Ivana Markovič; Ivana Trpin, vdova: Frančiška Zor. upokojenka tobačne tovarne; Anton Cerar, domo-brauee; Terezija Kovačič, šol uprav, v ’>ok.
libniei: Janez Alko posestnik: '-"buieui: Aloiz Mura. domo-
or*
I1	»Ijol
Listek ..Družinskega tednika**
Masaža proti notranjim boleznim
Vplivanja na organe s pomočjo refleksnih območij
Kna izmed najneposrednejših in že v pradavninah znanih metod zdravljenja je masaža. V sedanjem času pred-stavjja s svojo visoko razvito metodo enega izined važnih činiteljev pri pobijanju revmatičnosti in arthrilisa, pri zdravljenju zlomov in drugih ranitev, prj krepitvi rekonvalecentov in pri odstranjevanju motnjav ob krvnem obtoku. V najnovejšem času s« je pa odprlo masaži še novo široko področje zdravilnih možnosti, področje notranjih bolezni.
Internist »e že dolgo poslužuje pri ugotavljanju svojih diagnoz kontrole določenih delov kož« na človeškem telesu, refleksnih območij, ali tako imenovanih Headovih con. Dr. Head in drugi zdravniki so odkrili pred približno pol stoletjem, da postanejo nekatere površine telesa pri mnogih obolenjih notranjih organov preobčutljive in da se pojavi pri otipavanju teh mest povečana napetost kože in živcev. Med organi in, včasih prav daleč od njih ležečimi, površinskimi področji nastanejo tako doslej še ne popolnoma preiskane in razkrite živčne zveze. Mi vemo tudi, da je žarkov-no področje organom pripadajočih živ-eev v hrbteničnem mozgu obenem tudj tisto področje, s katerega se oskrbuje Headova cona organov potom živcev.
Medtem ko so pomenile motnja ve na področju teh eon zdravnikom dolga leta samo enega izmed stranskih simptomov obolenja posameznih organov, so s« lotih zdaj obravnavati jih kot nova izhodišča za samo zdravljenje. Poizkusili so s teh področij učinkovati posredno na oboleli organ sam. Z obkladki, mažami in podobnimi zdravljenji so dosegli zdravniki tu že lepe uspehe. Poizkusi so pa dokazali, da je prav posebno masaža refleksnih področij zelo blažijnega vpliva na zdravljenj« notranjih organov, včasih pa more celo doseči tudi popolno ozdravljenje.
Po svoji tehniki se pa razločuje masaža refleksnih področij zelo bistveno od običajnih-zunanjih masaž. Za razloček od teh opušča ta masaža močnejše obdelovanje večjih površin telesa in »e omejuje na mašimo območje čisto določenih živčnih delov. Ta masaža 8e bo v bodoče uporabljala gotovo v naraščajoči meri prav posebno B» tam in tedaj, ko zdravila odpovedo ali p« ogražajo s svojim škodljivim vplivom sosednje zdrave organe. Dandanes je pa tako obravnavanje bolezni notranjih organov še toHko koristnejše, ker često manjkajo razna težje nabavljiva specialna zdravila.
Vsak lekarnar pozna tožb« nesrečnikov, ki bolehajo na črevju in uporabljajo v boja proti zaprtju vse mogoče preparat« in izčrpajo * leti vse možnosti njihovih učinkov. Skoraj vsem tem nesrečnikom j« mogoče pomagati v razmeroma kratkem času in na najpreprostejši način • tem, da se podvržejo proceduri globoke masaže določenih hrbtnih in zatilniških refleksnih con črevja, ki pa seveda ni neboleča. Celo z« strokovnjaka je če-sto presenetljivo, kako prične črevje samo Po sebi in krepko delovati že po nekaj masažah oelo pri ljudeh, ki so se morali desetletja dolgo posluževati najkrepkejših odvajalnih sredstev. S tem pa maser ne odstrani samo težav pri delovanju črevja, marveč tudi razne druge i* tega nastale stranske nevšečnosti in motnjave.
Koliko ljudi boleha tudi za obolenjem sečnega mehurja. Ti ljudje gredo zjutraj, ko so bili ponoči trikrat ali Štirikrat vrženi iz spanja,
trudni in nespočiti na svoje delo. In vendar so tudi te motnjave nepotrebne in laliko ozdravljive. Skoraj vselej je mogoče ozdraviti sečni katar $ krepkim masiranjem ob spodnjem hrbtu in po nogah na področjih refleksnih con sečnega mehurja.
Delovnim ženam, ki opravljajo zdaj svoja požrtvovalna dela tako v domačem gospodinjstvu kakor tudi v dodeljenem jim poklicu, pomeni vsaka motnjava v periodi težko obremenitev, in s takimi motniavami združene bolečine uničujejo tudi njihove telesne sile. Tudi tu more doseči masiranje refleksnih con velike olajšave in v mnogih primerih celo popolno odstranitev vseh nevšečnosti.
Z lahko roko in veliko potrpežljivostjo je treba obravnavati refleksno
cono srca. Uspeh pa izostane le malokdaj in je posebno ugoden pri vseh anginoznih srčnih obolenjih. Deloval-na obolenja jeter in žolčnega mehurja, obisti in želodca je prav tako mogoče zdraviti z masažo refleksnih con in jih je včasih mogoče tudi popolnoma ozdraviti, vendar je tako zdravljenje navadno zelo dolgotrajno.
Masaža refleksnih con pa v ostalem ni nova iznajdba. Postopek, katerega cilj je zdraviti * masažo določenega kosa kože notranje obolele organe, je prastar, vendar je postal in ostal pozneje pozabljen. Tudi tu, kakor v tako premnogih primerih, pomeni novo uporabljanje masaže refleksnih con notranjih organov novo vrnitev k veliki stari tradiciji znanja o zdravljenju človeških bolezni.
Pri krmljenju labodov
Dansko napisala Kalvin Undemannova
Od vhoda v park navzdol je vodila pot k jezeru, ob katerem so širile stare vrbe svoje veje daleč nad mirno gladino, kjer se je prepeljaval par labodov v spremstvu svojih šest mladičev v svojega dostojanstva zavedajoči se drži, enaki nadzorniku delniške družbe. Skozi vrata je pa prihajala mlada deklica v svetli »portni obleki in nosila v roki štruco kruha za lačne labode.
Sedla je na klop, postavljeno naj-bližje k jezeru, in pričela klicati k sebi plavajoč« ptice.
Ko je bila družinica zbrana, ji je razdelila svoj kruh. Sedeča na klopi j« pustila, da so prišH labodi do njo. Prav tedaj je obstal za trato moški v Iraku, beli, naškrobljeni srajci in s plaščem na roki ter jo opazoval. Potem s« ji j« previdno približeval, in ker se labodi zanj niso zmenili, 6edel poleg dekleta na klop.
»Navadno ne prihajam v ta park,« je dejal; »preseneča me, da je tu tako malo ljudi.«
»Čez dan je tu vse živo,« je reklo dekle. »Ljudje, ki ne morejo na deželo, uživajo tu lepote narave. Alj res niste bili še nikdar tu?«
»Samo naključje je, da sem prišel. Prav gotovo se boste jezili, če vam povem vzrok.«
»Jezila? Čemu?«
»Ko sem se peljal mimo vhoda, sem vas zagledal, kako »te stali in krmili labode. Ustavil sem svoj avto in prišel sem. Kar nenadoma se mi je zahotelo.«
Prikimala je molče in se ozrla proti vhodu. Tam je stal velik »Maybach« in pred njim se je sprehajal sem in tj« šofer v belem oblačilu.
»To je moj egiptski parni voz,« je rekel smehljaje.
»Pa je lep,« je vzkliknila dekle navdušeno. »Peljete se gotovo ven, na zabavo?«
Popravil «i jo svojo belo kravato ia dejal:
»Na zabavo? Rekli ste preveč. K sprejemu moram v švedsko poslaništvo.«
»Tja hodite? Tam mora biti čudovito.«
»N« smete misliti, da som snobisti-čen, toda povem vam, da je trivialno, opravlja bi take obiske, ki so vedno enaki, in pozdravljati poslanika ter vedno iste ljudi. Grof Tainta in mini-
ster Taintigti. Vedno iste neumne fraze; in vedno, kadar vidim natakarje natakati stoletni konjak, si mislim: če bi le smel rajši popiti čašo hladne vode! Kmalu bom star trideset let, in že se pričenjam pošteno dolgočasiti. Mislil sem tudi ie na to, da bi pobegnil in pričel živeti resnično življenje. Nekoč sem govoril o tem s svojim očetom, in ta mi je dejal, da je vzrok moje melanholije in življenjske naveličanosti v tem, da š« nisem našel ženske, ki bi jo ljubil; toda odkritosrčno povedano, kje naj jo najdem? Mlade ženske,, s katerimi občujem, moje takoimenovane stanovske tovarišice. Qo prazna, dolgočasna bitja, ki ne mislijo na nič drugega kakor na obleke in zabave.«
Dekle ga je z zanimanjem poslušalo.
»Ali »j morete sploh zamisliti, da bi mogli vzeta navadno, preprosto dekle?« ga je vprašala.
»Seveda! Živahno, sladko in vdano dekle. Nič drugega si ne želim bolj, toda kako naj jo najdem? Kje naj po-poiSčem priložnost za to? In tudi to ni gotovo, če bi me tako mlado dekle hotelo.«
»Zdi se mi, da se motite,« je rekla dekle,« jaz sem prepričana, da ste prijeten mlad mož. Tako bi vam rekla tudi če bi bili čisto navaden moški.« ■
»Ce bi bil sčdel sem k vam na klop v revni delavski obleki, bj bili gotovo vstali in odšli dalje in ne bi biH z menoj tako prijazni, kakor ste zdaj.«
»Ne, ne, nikakor ne, če bi bili tako prijazni, kakor ste zdaj. Ugajali ste mi čim sem vas zagledala.«
»Tudi vi ugajate meni. Posebno mi ugaja na primer to. da ste se na poti iz pisarne napotili sem, da nakrmite labode.«
»Zabava nie. Sicer pa nisem zaposlena v pisarni, marveč v podjetju. Delam v oddelku za rokavice prj tvrdki »Pariz in London.«
»Tako si bom mogel pri vas kupiti rokavice.«
»To morete. Dobim jih ceneje.«
»In zvečer? Kaj delate tedaj?«
»O, takrat imam šele delal Včasih Si krpam nogavice, včasih berem kako knjigo, ali pa gremo v kino. Zgodi se pa tudi, da sem povabljena v družbo mladih ljudi. Moja prijateljica je zaročena z nekim brivcem, prijet-
Usnjene izdelke barvajte le » soe-i cialnii barvo ki u.-mju ue škoduje. Klak* — Napoleonov tri?.
nim mladeničem, ki bi vam gotova ugajal.«
»Veste kaj. najrajši bi šel zvečer * vami,« je vzkliknil.
»Toda vi morate vendar v Sved&kaj poslaništvo.«
»Da, zal, toda tam no bo zabavno.«
Sedela je tiho na klopi, potem se ja kradoma ozrl« po velikem mladem moškem. Njegov obraz je bil resen.
»Morda je res,« je rekla, »mi sanja-l mo vedno o tistem, kar nismo. Morda! bi bilo dobro, poizkusiti preživeti daj tako, kakor si v sanjah želimo...«
Potem »e je ozrla na svojo uro:
»Tako sedim tu in zapravljam čas.) Iti moram «
»Ali vas smem spremiti iz parka?«
»Da, samo n« dalje.«
Sel je molče ob njeni »tranl skozlt dremajoči park. Ob izhodu sta si vo-J Stila srečno pot
On je šel dalje ob ograji parka, ona pa je nekaj trenutkov postala in mu Šele nato sledila. Ko je prišel do velikega »Mayhacha«, g,; ga je natanko ogledal, preden je prekoračil cesto. Potem ga je videla, kako je šel skozi zamazana vrata v restavracijo »Lucul-lus«. »Vhod za uslužbence,« je slalO: napisano nad vrati.
S tihim vzdihom je od^la k »MayJ bachu«. Šofer jo je pozdravil in vsto-j pila je. »Domov, Gustav!« je ukazala.)
Človeku nevarne mravljo
V Braziliji, v porečju največie rek„l na svetu. Amazone, žive nomadska, mravlje precejšne velika&ti. ki so ta-' ko bojevite in še strupene da na»a-| deio tudi človeka in ea umore če iim pravočasno ne pobegne. Zgodilo se ie že često. da so take mravlje v ogromnih krdelih vdrle v naselbine belcev ob pritokih Amazone. Liudie so mora-, Ii iadrno zapustiti svoie domove in' vse, kar so imeli v niih, ter pobegniti.) Mravlje so potem požrle vso uiihovo hrano in sploh vse, kar so moglo zgristi, in šele ko ie bilo vse uničeno, so odvihrale dalie. Če se pa posreči tem mravliem napasti človeka ali tudi večjo žival, ca tako okojieio in zastrupijo, da omaga in umre. nakar mravlie truplo do kosli oglodaio. Zgodilo se ie cel<S. da so te mravlie vdrlo na ladje, ki so plule oo tamkajšnjih rekah. Zapustiti so iih morale celo posadke. vNek tak doživljai popolnoma resničen ie lepo literarno opisal tudi znani pisatelj Wels. Doslei se S® ni posrečilo najti uspešnega orožja proti tem mravliem. Edina sreča ie, da žive le v pokrajinah, ki navadno niso obljudene da se pojavijo le poredkoma. in da prav tako naglo kakon so prišle, tudi snet izginejo. Sicer pa žive tam tudi neke muhe. ki niso niči mani nevarne od teh mravelj. TudL pred njimi ie edina rešitev nagel bee.j če se poiaviio v večiih roiih pri č!o-: veških Beliščih.	‘
Strupena eterična oljai
Na nekaterih otokih Južnega moi ia< rast« neka vrsta dreves, ki izločuje i* svojih listov in cvetov strupena eterična olja. Ta olia širiio daleč okoli dreves tako neznosen smrad, kakor da gnijejo tam celi kupi mrhovine. Zaradi teca se drevesom ni mogoče približati. H približanje bi bilo tudi sicer nevarno. Ptice in druge maniše živali; ki prilete ali pridejo v bližino struu»-nih dreves, popadajo omamljene tta tla in navadno oogineio ker s« sama ne moreio več odstraniti. Večin živali sicer ne poginejo čutijo oa lahlcn še dolgo nasledke zastrupitve s struno nimi eteričnimi olji. Tudi človeku ta olja niso smrtno nevarna a prav tak« ne brez kvarnih nasledkov Ce bi pa človek vsekakor hotel vztrajati v bližini dreves, bj postal nazadnje tudi omamljen in bi po izgubi zavesti polagoma umrL Sicer ie oa smrad, ki ea izločujejo t* drevesa, tako neznosen, da se vsak človek naglo umakne. f» se preveč približa temu rastlinskemu smrduhu. Drevesa rasteio v boli <n> ratih in neobljudenih krajih.
Sllienie solate
Josip Štrekelj
Splošno je vpeljana navada, da »i gospodinja preskrbijo Za rabo pozimi siljen peteršilj, drobnjak ia majaron. Te dišavnice v zabojčkih ali loncih drže na toplem, najuspešnejšo na južnem oknu. Siljenje rdečega radiča, regrata in listnate zelene pa je manj znano. Ljubljanski trg priča, da siljen radič uvažamo iz vipavske doline. Tam, v vaseh pod Čavnom, se s to kulturo na splošno pečajo na vseh kmetijah. Kakor radič, silimo tudi regrat in listnato zeleno. Razen divjega njivskega regrata, ki ga je pri nas obilo, je še boljši kultiviran. Listnata zelena ne dela gomoljev, zato pa več listov. Seme teh dveh dobite v trgovinah Severja in Bezenška. Cas je, da se začne na splošno gojiti te solate. Silien regrat je boljši kakor radič, o siljeni zeleni pa gre glas, da je kralji ra solat
Za siljenje odbiramo samo krepke rastline z debelimi koreninami, zakaj le v debelih je nakopičeno dovolj hrane Za rast nežnega listja. Da take pridelamo, sejemo rdeči radič in regrat spomladi nadalje do konca maja, da utegnejo dorasti. Pregosto setev razredčimo n« 15 cm, čim zrast« na en do dva lu»ta S« uspešnejša j« ge-
tov na 20 cm oddaljene vrste, v katerih jo razredčimo najmanj na 10 cm. Tekom poletja rahljamo zemeljsko skorjo ob setvi, da pospešimo rast, listja pa ne režemo, zakaj bre* listja n« more korenina rasti.
Siliti začnemo koncem oktobra ter nadaljujemo to, ako imamo dovolj rastlin tja do marca v presledkih treh do štirih tednov, da je ta nežna in zdravilna solata poljubno v&o zimo na razpolago. Ker pa pozimi zaradi zmrzl« zemlje ne moremo izkopavati te povrtnine (zelena bi celo pozimi po-zebln), jo pred zmrzlinami izkopljemo in prisujemo doma kje blizu hiše, ter odenemo e steljo, da je vsak čas dostopna.
Za siljenje je potrebna vlaga in toplota. Ako ni pri hiši gnoja za proizvajanje toplote, nitj primernega prostora, silimo zelenjad v zabojih na toplem, n. pr. v kuhinji Koder posedujejo gnoj, vršijo to v kleteh, hlevih in shrambah kjer pozimi ne zmrzuje. 0 noj namreč služi za proizvajanje toplote.
V prostor, namenjen za silnico nanosimo kup gnoja v obliki okrajšanega stožca, ki naj meri v premeru na podlagi okoli 40 do 80 cm. Okrog tega kupa položimo 20 cm Široko hi kakih 8 do 10 cm debelo plaM zemlje. Radičevim in regratovim koreninam pri-knajšamo liste na približno 5 cm, list-
nati zeleni pa približno 15 cm in jih polagamo na kolobar zemlje s konci korenin proti gnoju, z glavico pa navzven. Vmesna razdalja korenin naj bo pri radiču in regratu 3 do 4 cm, pri zeleni 10 cm. Pri tem pazimo, da so vse glavice v krožni vrsti. Ko je prva vrsta vložena okrog gnojnega kupa, jo pokrijemo kakih 6 cm na debelo z zemljo in zmerno potlačimo. Na to sledi polaganje drug« vrste v istem redu, kakor prve in nadaljnih proti vrhu v škarpo.
Podobno temu silimo, ako postavimo kup gnoja v kotu prostora v obliki štirioglatega pravokotnika. Zg proizvajanje toplote, ki obudi rast, je_ potrebno vsaj 40 cm debel kup svežega gnoja.
Da zraste čim nežnejše listje na vloženi solati, odenemo silnico s primernim zagrinjalom, da je v temi. Toplota gnoja tudi suši zemljo, zato je potrebno, da jo navlažimo z mlačno vodo. Prevelika moča je pa škodljiva in povzroča gnilobo. V teku štirih tednov vložena povrtnina doraste in pridelek je gotov.
V kleteh s centralno kurjavo silimo navedene solate v obliki gredice brez gnoja. Peč proizvaja toploto v obilni meri v ta namen. V 15 cm debelo plast zemlje, ki jo razdelimo na 1 m široke gredice vlagamo korenine v po-
ševni legi, na vrste, ki so po 15 do 20 cm narazen.
Tudi na prostem silimo radič in regrat V tem slučaju pa samo za pridelek spomladi. V ta namen odenemo ti dve solati na stalnem mestu g 15 cm debelo plastjo zemlje. Ko se začne v aprilu mlado listje prikazovati iz zemlje, začnemo nabirati. Nabiramo pa, da izpodrezujemo listje z delom kore. ain. Namestu odevanja z zemljo na stalnem mestu, zlasti koder je setev redka, izpodkopujemo v jeseni radičeve in regratove korenine ter jih prisujemo v vrtu na prostem na vrsti tako globoko, da so glavice 15 cm nižj« površja.
Ako želi gospodinja imeti letos siljeno solato, pa nima radiča niti zo-lone, zato pa naj si nakoplje divjega regrata, ki ga ima obilo ob poteh in njivah. Sili naj ga v zaboju v kuhinji in trud bo obilno poplačan.
Omenjam še, da je za siljenje najboljši goriški rdeči radič. ki zraste 'f debele korenine in odganja v silnici' pri manjši toplini, kakor slabotnejši zeleni tržaški.
Vipavci, ki s© s pridelovanjem siljenja goriškega radiča od davna pečajo, ga sejejo na široko kot vmesno setev na koruzne njive o priliki, ko koruzo osipajo. Izkopanega »tlijo * kleteh in v hlevih.
DRUŽINSKI TEDNIK
16. XI. 1944.
Pismo Iz Milana
Moda v severni Italiji
Nadomestki kot osnovna tvarina modnih novitet
Vojna in moda, to sta dva pojma, hi se nikakor ne skladata. In vendar se je kljub omejitvam, ki vladajo na vseh poljih proizvodnje oblačilnih potrebščin, iz razkošnosti in elegance, ki je prevladovala pred vojno, razvil nov pojem mode — preprostosti in ljubkosti.
Zenske pač ne moremo skriti svojega prirojenega smisla za kult oblačenja in lepotičenja. Ker se pa iz ničesar nič ne da napraviti, iz nadomestkov pa lahko marsikaj naredimo, bom <’•>-jies zbrala nekaj primerov, kako m kaj se oblačijo v Milanu. Mogoče bo kateri prišlo kaj na misel, kako tudi zase napravi iz starega novo, ali pa iz tega, kar se da kupiti v Ljubljani, prikroji po najnovejši modi. Če bo pa potoval kak vaš znanec v Italijo, ga naprosite, da vam prinese kak spominček. S točnim opisom zaželene stvari mu boste prihranile mnogo dela, iskanja in premišljevanja.
Človeku je kar nerodno začeti. V Milanu, kjer je zdaj brez dvoma središče mode za severno Italijo, so se Italijanke v svoji razkošnosti zelo omejile, vendar so kljub temu ostale še vedno zelo elegantne. Če sediš v milanskem baru, ali greš v gledališče, ali sediš v restavraciji, te dregne v oči celotna zunanjost žensk. Kako so oblečene?
Zadnja novost jesenske mode je kratek niki, preko njega ravno taka kratka jopica, zapirajoča se spredaj. Krilo iz športnega blaga ali iz svile. Svilene nogavice, čevlji s plutastim podstavkom s silno visokimi petami. V dežju dežnik ali prozoren dežni plašč. Pokrivala nič ali pa klobuki različnih vrst. V rokah torbica.
Zdaj mi boste pa očitale: saj to je ravno tako kakor v Ljubljanil Res jel Toda pri nadrobnejšem opisu boste spoznale, da je le mnogo razlik.
Če gremo kar po vrsti in vzamemo v toke niki in jopico, ki se dobita v vseh barvah, opazimo, da ni več {ista volna. Toda prikrojeno in spleteno je tako čedno, da ta hiba popolnoma izgine. Človek dobi vtis najboljše kvalitete. Če bi pogledale me doma, bi gotovo našle kakšne stare pulovre ali toliko volne, da bi si spletle takšno garniturico. Tam pa, kjer imajo angorske zajce in predejo
volno, si lahko iz nje napravijo garniture, da bo kaj. V Milanu je to posebnost samo najpiemoinejših slojev.
Glede kril nimam dosti pripomniti. Ene nosijo volneno blago, druge iioko. Kakor katera more. Vidijo se pa tudi krasna svilena krila, narejena iz ovrat-nih rut. Recimo temeljna barva je temnomodra, po njej so naslikani beli palčki, ob spodnjem koncu krila pa je 10 cm širok rob z motivi palčkov na vrtiljaku ali kaj podobnega. Priznati moram, da mi je to bilo zelo všeč. In nadomestek v Ljubljani? Težko bo! Mogoče najdete doma velike svilene naglavne rute, in če bodo dovolj velike za krilo — poskusite1
Nogavice nosijo večjidel svilene. Le ob dežju in zdaj ob mrazu si oblečejo čeznje volnene dokolenke ali pa imajo kar cele takšne nogavice v vseh mogočih in nemogočih barvah in vzorcih. Nadomestke v Ljubljani boste gotovo našle doma, ob mrazu pa pogumno z njimi na noge, da ne bodo spomladi ko pomaranče.
Glede čevljev bi skoraj rekla, da smo v Ljubljani na boljšem. Večina nosi čevlje s pluto in gumijastim podplatom, ali pa nizke čevlje z debelimi gumijastimi podplati.
Posebna novost so zdaj dežniki. Najmodernejši imajo dolgo palico; ti so me takoj spomnili na dežnik moje babice. Tukaj ne bo težav. V staro preobleko dežnika dajte vstaviti dolgo palico in če vam bo všeč — meni ni — boste imele najmodernejši dežnik.
Prozorne plašče imamo tudi v Ljubljani. Nimamo pa torbic, posebno ne takih kakor v Milanu. Niso iz usnja, ampak iz klobučevine. Povem vam: ko sem hodila mimo neke trgovine, je bil v izložbi vsak dan nov model: okrogel, podkvast, oglat, klobasast, velik, majhen, skratka vseh mogočih in nemogočih oblik, a na vseh se je bleščal napis: Poslednja novost. Takšne torbice si lahko s spretnostjo pripravimo same, mogoče iz moževega klobuka ...
Navedla sem nekaj glavnih modnih predmetov, ki ti v Milanu najprej zbude pozornost, Najdeš pa seveda še vse polno drugih drobnjarij, ki so bolj ali manj stvar okusa. Eno je gotovo: tudi v Milanu se je moda prilagodila vojni, poskušajo pa z nadomestki ohraniti prejšnjo eleganco. a
NAS NAGRADNI NATEČAI
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tel rubriki, plačamo 10 lir
Štruklji s krompiricm
Napravi testo kakor za rezance. Razvaljaj ga in nadevaj s sledečim nadevom: Krompirjevemu pireju primešai sesekljanega petršilia ali drobnjaka in malo ocvirkov. Namazano testo zvil. zavii v mokro krpo in kuhai pol ure. Razreži in zabeli. Servirai s solato ali kislim zeljem.	M.	K.
Kuhani jabolčni štruklji
Zamesi testo kakor za jabolčni zavitek. Razvaljanega potresi z nastrganimi jabolki in cimetom in dai kuhat. Kuhanega razreži, zabeli in potresi s sladkorjem. Zelo okusna ied. M. K.
čai brez sladkorja
Lipovemu, bezgovemu ali kateremu koli čaju. ki sa pripraviš, dodai ka: vino žličko sladkih koreninic. Kuhai 10 do 15 minut. Cai ie prijetno sladak m ne potrebuje nobenega sladkoria.
0. A.. Ljubljana
*
Honorar za objavljeni recept dvig; nete lahko takoi po objavi v nasi upravi. Po pošti pošiliamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Driižinskeea tednika«. Kotiček *a praktično eosuodinie. Ljubljana. Poštni predal 253.
Važno opozorilo za naše gospodinje
Sef Pokrajinske uprave opozaria na breziziemno izvalanje predpisov o porabi električnega toka. Organi uprave policije in mestne elektrarne imajo nalog vršiti preglede in preiskave na vseh potrošnih mestih z vso strogostjo. Ni dopustno v prepovedanem ča-
KRZNENE PLAŠČE
bele kožuščke, lisičje, dihurjeve, kunie boe, dobro ohranjene in kože domačih živali kupuje
Bot, krznarstvo. Mestni trg 5
su. ko moraio biti lokali in pisarne zaprti, rabiti električni tok za zaprtimi vrati, v gostinskih obratih drugod nego v kuhinji porabljati električne kuhalnike ob času, ko se ne kuha. za ogrevanje prostorov ali kakor koli izigravati predpisane omejitve. Nedopustno ie žgati lestence z več žarnicami za razkošje. Po danih navodilih bodo organi mestne elektrarne pri vsaki opaženi kršitvi pobrali števec in električni tok izključili za določen čas. odgovorno osebo pa priiavili upravi policije v Ljubljani
£
S
■
Pozimi, ko prosiori ne bodo tako toplo zakurjeni, kakor bi si marsikatera želela, nam bo posebno dobrodošla lopla domača obleka, segajoča čislo do tal. Sešijemo si jo lahko iz dveh starih domačih oblek, ali pa iz ene stare in enega novega dokupljenega kosa blaga. Prvi model nain kaže zelo lepo dvobarvno obleko. Sedelce in rokavi, pa še ogromni žepi so svetle barve — preostanek stare domače obleke — vse drugo je temno. — Druga domača obleka je iz enega blaga in je kajpak toliko lepša, kolikor finejše je blago. V s.li pa žepe in sedelce lahko naredimo iz drugo-barvnega blaga. — Tretja obleka je izredno preprosta in prav zalo lepa. Ima širok svetel pas, nabrana je v gube in ima vrezane žepe. — Četrta obleka ima prav gotovo tako nenavadne žepe, da bodo presenečene celo tisle, ki se navdušujejo za modne muhe. Visoki postavi in ženski, ki zna obleko »nositi«, se bodo pa prav gotovo lepo podali.
Zdravnik nam pravi:
Utrdite svojega otroka
Pretoplo oblačenje in zavijanje sla mnogokrat vzrok otrokove neodpornosti in občutljivosti
Dan na dan srečavamo otroke, ki sicer ob vsakem-vremenu. Tedaj se
Kako ravnajmo z gumijastim plaščem?
Kako spravimo v red svetel gumijast plašč?
Mlačna voda naredi pravi čudež.
Z mehko krpo in vodo plašč umijemo. Pri trdovratno umazanih mestih, kakor n. pr. pri robovih ovratnika, rokavih in žepih, si pomagamo z dobro pralno raztopino in z nio zdrgnemo ali io pustimo na tistem mestu, da nekaj časa učinkuie. Nato dobro izplaknemo. obesimo plašč na obešalnik in ga posušimo na zraku. Pod nobenim pogojem ga ne smemo obesiti v omaro, kjer imamo sredstva proti moljem, ker gumi ne prenese teh sredstev in postane trd in neuporaben.	.
Zobni kamen
Zobni kamen je veliko zlo, ker sčasoma zobe omaje in jih tako dolgo uničuje, da jih moramo dati izruvati. Nastanek zobnega kamna je kemičen proces. Kalcij postane v slini pod raznimi okoliščinami netopljiv in se izloči kot kalcijev karbonat. Veliko jedi, ki jih človek vsaj vsak dan po-užije, reagira kislo in povzroči tvorjenje zobnega kamna. Kemiki pravijo, da bi lahko preprečili zobni kamen samo tako, da bt jedli veliko presnih jedi, zelenjave in predvsem krompirja. Pri kuhanju jedi se namreč uniči velik del koristnih sestavin v njih, kakor na primer eterična olja in vitamini, torej prav tiste snovi, ki bi preprečevale zobni kamen. Zato imajo te sestavine po večini tudi vse zobne kreme.	_
Samo tako je prav!
Zadnjič sem šla v špecerijsko trgovino kupovat. Prodajalka, prijazna in zgovorna gospodična, je pravkar stregla gospodični, s katero jo je gotovo vezalo tudi znanje in prijateljstvo. Ko sta opravili trgovski posel, sta prešli na zaseben pogovor. Menili sta se o neki njuni prijateljici in se kar nista mogli zgovoriti, kdaj jo obiščeta. Ta pogovor je trajal precej časa. Potem je stopila v trgovino neka gospa. Zdaj sva obe čakali. In ko je gospodična, prva stranka, odšla In sem hotela povedati, kaj ielim, sem kar na lepem videla, da je prodajalka že tehtala solato gospe, ki je bila za menoj prišla v trgovino.
Res je, da je danes odnos med trgovcem in stranko dokaj drugačen kakor pred vojno, toda delati razliko med stranko In stranko, ko se vendar nam vsem mudi po opravkih, ni dokaz dobre vzgoje In lepega vedenja. Samo po vrstnem redu, tako kakor stranke prihajajo v trgovino, naj se jim ludi postreže. Brez posebnih ozirov In posebnih protekclj, po narodni: Kdor prej pride, prej meljeI Samo tako /c pravi	Z.
se iim vidi po ličkih, kako so zdravi in razigrani, kako tečejo oo cestah tudi v naivečjem mrazu, in spet takšne, ki so bledolični, preveč zaviti, ki nad njimi njihove matere trepečejo iz strahu, da iim ne bo škodovala naimanaša sapica. Prvi so utrjeni, drugi neutrjeni in neodporni.
Kaj torei razumemo pod besedo utrditi?
O tistem organizmu pravimo, da ie utrjen ki se lahko prilagodi toplotnim izpremembam. ne da bi se otrok pri tem prehladil, to ie. ne da bi pri tem prišlo do katarnega obolenja sluznice. Dalje lahko raztegnemo pojem utrditve na posebne organske sisteme in celotni organizem, prav tako pa tudi na vzgojo otroka. Namen tega članka ie govoriti o utrjevanju. ki nai varuie otroški organizem pred prehladom.
Kot prvo in glavno pravilo nai tukaj velja: varujte in vzgaiaite otroka, da ne bo preveč občutliiv in pre-mehkužen.. Otroka ne smete brez potrebe zavijati. Otroci, ki iih s strahom varujete vsakega najmanjšega prepiha, so dejansko vedno bolni, in ker so vedno bolni, jih niih mati še bolj in še boli zaviia. Preveč zavit otrok se Pa kaj rad poti in ko se nato ohladi, postane še boli dovzeten za prehlad. Zato ni priporočiiivo zavijati otroke v volnene obleke, ker utesnjujejo otroka, ga ovirajo pri gibanju in povzročajo potenje. Zato je oblačenje v volnene obleke priporočljivo samo ob res mrzlih dnevih. ko otrok miruje, n. pr., če ga vozimo na saneh. Prav tako škodlii-vi so bili gumijasti čeveljčki, ki so jih pred vojno obuvali otrokom ob slabem vremenu, zakaj takšni čeveljčki ali škorenjčki so preprečevali dohod zraka do noge in povzročali potenje.
Zanimivo ie omeniti, da so po navadi edinčki veliko boli dovzetni za prehlad kakor otroci, kier iih ie več pri hiši. Če ima mati več otrok, se ne mora, posvetiti posebnim želiam posameznega otroka in so zato takšni otroci, ki so prepuščeni samim sebi in se lahko po mili volii igraio in skačejo po svežem zraku, mani dovzetni	za prehlad,	to	ie	takšni
otroci so	boli utrieni.	To	ie	tudi razumljivo,	zakaj otrok,	ki	ga	varuie-
mo pred vsakmi prepihom, se ne more privaditi raznim izpremembam. ki od zunai vplivajo na njegov organizem.
Marsikatera mati bo torei vprašala: Kai nai torei naredim, da bo moi otrok boli utrien in	boli	odporen
proti izpremembam toplote? Odgovor na to ie kai enostaven. Najboljše sredstvo ie. da se otrok po možnosti mnogo giblje na svežem zraku, in
bodo tisti otroški organi, ki regulirajo toplotne vplive, in to ie v prvi vrsti koža. stalno privajali toplotnim izpremembam. In ta stalna vaja nam daje zaželeni ščit nasproti ohlajevanju in tako preprečuje obolenja.
Prav tako priporočljive in koristne so zračne kopeli na prostem ali v sobi. Najboljše ie. da iih izvajamo z otroki takoi potem, ko vstanejo ali preden gredo spat, dobro ie. da otroci pri tem izvajajo majhne gimna-
hudem razburjenju se nikar ne hodi kopat.
Kopeli v tekoči vodi lahko nadomestiš na različne načine. Nainavadneiši ie ta. da se okoplješ doma v kadi v vodi. ki ima 20 do 25 stopinj Celzija. Kopel ne sme trajati več kakor 5 minut: ko se okoplješ, se dobro obriši in zdrgni s frotirko da se telo spe* ogreje in oživi delovanje krvi.
Če imaš toplejšo vodo (32 do 34° C), ki pa ni tako koristna kakor mlačna, lahko ostaneš v njej do 15 minut.
Dobra ie tudi prha z vodo. ki ie razgreta na 15—20 stotini. Ta človeka še najbolj osveži, posebno po topli kopeli. Vendar Pa ie treba zelo paziti, ker ie vsakdo ne prenese.
Če se po kopeli ne počutiš prav dobro. ie to znak. da si se kopal v prevroči ali Pa premrzli vodi.
Kier ni kadi. si lahko pomagaš drugače. Vsako jutro se umii do pasu z mrzlo vodo vsai enkrat n» teden na po vsem telesu. Olroke na to zgodai navadi, da	se	ne	bodo potem	bali
vode.
Kopel dostikrat	pomaga tudi	pri
boleznih.
Če te glava boli. si umii noge v mrzli vodi.	Če	si	prehlajen, si	ovii
vrat odn. prsi. kier Dač čutiš bolečine. z dobro oželo kroo in dai čeznjo suh volnen ovoj. Mrzle noge si najhitreje ogreieš. Če iih za trenutek pomočiš v toplo vodo polem Pa dobro obrišeš.
Najkoristnejša pa ie parna kopel, ki zelo blagodejno vpliva na kožo. ker jo segreje	in	jo	naredi mehko in
voljno. S tem. da razbremeni notra-' nje organe krvi in io razdeli pod kožo. opravi taka kopel naivečie delo. Tudi prekomerno potenie omeii. Zaradi velike izgube vode postane človek po tei kopeli lačen in žeien: nrav zato ie priDoročliiva zn one. ki nimaio teka. Po niei ga bodo dobili.
Često pomaga parna kopel proti zastarelemu revmo‘‘7mu. Posluževati Pa se ie ne smeio ofii ki bolehaio na živčnih in srčhih boleznih.
0.
m
Misli kitajskih modrijanov
Modrijan ceni ljudi po njih človeškosti, dragi spet po njih delih, bedak pa po njih darovih.
Li Bu Ve
stične vaie. Otrok gre lahko tudi iz boli tople sobe v mani topel prostor. To mu ne bo škodovalo, nasprotno. otrok se bo tako postopno navadil na to izpremembo in organi kože se bodo privajali toplotnim izpremembam.
Tudi plavanje, igranje na prostem, izprehodi in sončne kopeli so prav dobri pripomočki za okrepitev telesa. Umivanje ali,polivanie otrok z mrzlo vodo nai se vrši zelo obzirno in postopno. najboljše ie pa, da se pri tem ravnamo po Kneippovih pravilih.
Napačno bi bilo z vročo prho ali vročo kopeljo skušati doseči utrditev.
Tudi splošno razširjena trditev, da ie mrzla prha po vroči kopeli vedno koristna, ie napačna. Samo tedai. če se ii postopno privadimo, nam ne bo škodovala.
Za pravilo nai nam velia. da moramo utrievanie vedno začeti nežno in ga potem stopnjevati. To velia za posamezno vaio kakor tudi za celotni problem utrievania otroka. Tako ie zelo priporočliivo. če začnemo prhati otroka z mlačno vodo. ki nai postaia od dne do dne toplejša. Ta način ie zelo priporočljiv in veliko boljši, kakor če otroka prhamo vsak dan z enako toplo vodo.
Enako moramo ravnati pri utrjeval-ni gimnastiki, pri igranju na prostem, kakor tudi pri zračnih in sončnih kopelih. Vedno Pa moramo paziti, da se vse vrši postopno in da pri nobeni stvari ne pretiravamo!
O kopanju
Človeška koža izločuje mnogo loia in potu. Neštete znoinice opravljajo to delo. Če izločeni loj ostane na kozj. se sprime z umazanijo in zamaši znoinice. kar ni brez nevarnosti za nase zdravje. Zato ie treba telo često umivati z vodo in milom. Pozimi ie to nekolikani nerodno, poloti se pa itak vsak človek koplie že Kito. da se »hladi.	„	...	■
Vendar pa moraš paziti, da se ne koplješ razgret in s polnim želodcem. Tudi po napornem duševnem delu in
Nehajj pravil za kuhanje na plinn
Tudi na plinu se lahko bolje ali slabše skuha, pa tudi ceneje in draže. Danes, ko ie plina malo. moramo posebno varčevati z njim.
Res ie. da bo marsikatera gospodinja zmajala z glavo, češ da že leta in leta kuha na plinu in ii ie vse to prav dobro znano. Kljub temu smo prepričani, da si bo marsikatera ^med nami lahko prihranila Pri mesečnem izdatku za plin. zraven pa odkrila da ie do danes drugače kuhala in da ie mogoče to ali ono napak delala.
Prvo in glavno pravilo ie: preden prižgeš plin. pripravi na mizi. ki nai bo čim bliže plinskemu šted:': niku, vse potrebščine za kuho a!i peko. Plin ie žlahtno gorivo visoke kalorične vrednosti in ie škoda, da bi tudi le par sekund gorel po nepotrebnem. In vendar, kolikokrat, ie ta ali ona gospodinia prižgala plin in potem šele iskala čebulo, meso ali kai drugega. kar bi moralo biti že pripravljeno. preden ie prižgala Plin. Ne pozabi torei. da plin ne sme nikoli čakati na gospodinjo in da ga prižgemo šele tedai ko ie vse popolnoma pripravljeno za kuho.
Drugo pravilo se glasi j Najprej postavi posodo za-kuhanje n;i ! plinski rešo, nato prižgi vžigalico in ! šele tedai odpri ^ljn in ga prižgi! j V nizkih in širokih posodah ti ho i voda prei zavrela kakor v visokih in ozkih. Široko dno brani, da bi plamen po nepotrebnem odhajal ob straneh lonca in se tako izgubljal brez haska
Tretie pravilo se zato glasi' Kuhai po možnosti v širokih in nizkih loncih!
Četrto pravilo: Ne kuhai nikoli v odprtih loncih! Ko pristaviš lonec k ogniu. ga takoi pokrii s pokrovko. Tako boš prihranila mnogo toplote in plina, pa tudi jedi bodo boljše, ker ti ne bodo aromatskn olia izhlapevala skupai s paro.
Petič: V začetku kuhai vedno na velikem plamenu ko na ied zavre.
DARMOL
najboijla odvajalno sredstvo
obrni pipo na mali plamen. Jed vre i na velikem i na malem plamenu, zato ie boliše. da vuporabliaš mali plamen, ker ie ceneisj jn ker se ti na malem plamenu ni treba bati. da bi Se ti ied prismodila ali Pa prekipela Šestič: Mnogo denaria si boš prihranila. če boš dva ali tri lonce postavila drugega vrh drugega. Postavi lonce hkrati na plinske plamene. Ko v enem zavre, ga deni na drugega. V zgornjem loncu bo ied ali voda naprei vrela nad soparo spodnjega lonca.
Sedmič: Varčui z vžigalicami! Ne prižigaj za vsako stvar nove vžigalice! Shranjuj stare vžigalice ker iih lahko spet prižgeš ob plamenu. V ta namen tj bo dobro služil tudi košček papirja.	.i;h
Če se boš ravnala po teh pravili«. boš prav gotovo skrčila mesecn« datke za plin.
»Nc bom ie izpustil. Mojc srce ie Verino hrepenelo samo po tebi. Ali Si iurii ti Kdaj mislila nainc? Ali me iutii ti ljubiš?«
»V mojih mislih si bil vedno moj vitez. Ljubim te.«
»Da, saj io si mi nekoč rekla. Nikoli nisem pozabil tvojih besed.«
»Rekla?* sc ie začudila Sonja.
»AH se ne spominjaš več zadnjih besed, ki si mi jih izgovorila ob slovesu od doma? Rekla si mi: »Rada ie imam, tako rada, gospod Boris! Nikoli ne smeš pozabiti name!« In nisem pozabil, Sonja.«
»Da, da,« ie rekla Sonja. »Spominjam se, kako drag si mi bil že tedaj. V vseh svojih stiskah sem se te spominjala. Kadar mi je bilo najhuje, sem vedno poiskala sliko z našega vrta, na kateri stojiš poleg tete Marjane in me držiš na rokah. Tudi škatlo, v kaleri si mi podaril ob slovesu bonbone, hramm še vedno v svoji sobi. Tudi del bonbonov bi bila prihranila
Od palač
VAN KAIT
ZOBNA KREMA
za spomin, da rni jih ni vzela Vera. Ah, ta mi je vedno vse vzela. Toda na io zdaj nočem več mislih. Samo moj ubogi oče! Dc- ga ne bom nikoli več videla, to je najhujše. Zdaj razumem tudi zadnje sanje. Pa saj niso bile le sanje. Moj pokojni oče sam ie v njih prišel k meni in mi dejal, da me boš ti rešil. Položil je mojo roko v tvojo in rekel: »Taka je moja želja, tako naj se zgodil« Vse, kar mi je tedaj v sanjah povedal, vse sem si pozneje zapisala. Čakaj, tu imam zapisano!«
Sonja je v torbici poiskala svojo zapismeo in mu jo izročila. Boris je Prebral napisane besede in postal je ginjen. Potem je dejal:
»Sonja, tvoj oče je tudi zdaj tu pri nama s svojim blagoslovom. Tudi mene ie imel rad in me je vzgojil za svojega naslednika. Cesto mi je tudi dejal: »O, če bi imel takega sina, kakor ste vi Boris!« Morda je tako mislil?«
Spet je Boris prižel k sebi Sonjo in jo poljubil in ona je poljubila njega. Potem mu je, privita k njemu, pripovedovala o svojem življenju v graščini, a naposled se je nenadoma prekinila in dejala:
»Ah, nel Nič več nočem misliti na to. Samo Boga hočem hvaliti, do me je osrečil, ko mi je poslal tebe. Moja vroča hrepenenja sama so te priklicala«
»Tudi mene ie vleklo hrepenenje v to samoto in ono mi je tudi razodelo. da tista, ki je prišla v Ljubljano, nisi ti Tista sploh ne razume naše govorice, ne spominja se ničesar iz tvoje mladosti in govori tako surovo celo o Liziki. Prav z govorjenjem o Liziki se ie najbolj izdala. Tako se ie zdaj tvoja punčka Lizika sama maščevala zato, ker so io sežgali.«
»Kako jima le more biti pri srcu?« je rekla Sonja in zavzdihnila. »Saj se morata bati, da bosta razkrinkani.«
»Nikakor. Trdno sta prepričani, da sta vse dobro zasnovali in izvedli.«
»Toda vest ju mora vendarle mučiti,« je vztrajala Sonja. »Tudi mene peče, ker sem hotela storiti nekaj nepoštenega«
»Kaj bi ti mogla storiti nepoštene-, ga?« se ie začudil Boris.
w r
iav k
LJUBEZENSKI ROMAN V DVEH DELIH
Postati sem hotela tatica. Premišljevala sem, kako bi pobegnila od tu, pa sem vedela, da brez denarja nikamor ne morem. Tako sem sklenila ukrasti stričevo zlato cigaretno dozo z briljanti in jo prodati. Toda odločiti se nisem mogla. Bilo je tako hudo.«
»O ti mala, sladka zločinka!« je smeje se vzkliknil Boris. »Če ti ni vest obtežena z nobenim drugim grehom, potem bodi mirnal Rodbina tvojega strica ti je dolžna dosti več, kakor je vredna tista zlata doza z briljanti. Mimo tega si hotela to storiti samo zato, da se rešiš iz ječe, v katero so te zaprli, da bi potem mogli izvršiti svoje zločinske načrte. To bi bila tatvina v sili. Če te je imel tvoj stric res tako rad, bi ti bil tisto dozo gotovo sam podaril. Morda ti jo ie izročil v varstvo že z namenom, da se z njeno pomočjo rešiš, če bi on nenadoma umrl«
»Vendar mi je bilo neznosno hudo ob misli, da bi postala tatica,« je rekla Sonja. »Kako hudo mora šele biti teti Lydiji in Veri!«
do bornih bajf
V\N KAIT
KREMA EMOLLIENTE
»Njuna vest je ie preveč zakrknjena, da bi se je sploh zavedali,« je dejal Boris. »O bodi Bogu hvala, da nisi Vcral Saj si niti mislih ne moreš, kako hudo mi je bilo že ob sami misli, da bi bila tista, ki je zdaj v Ljubljani, res ti. Kako strašno bi bilo potem moje razočaranje, ko sem te vsa leta videl v svojih mislih in sanjah čisto drugačno, tako, kakršna si v resnici, kar šele zdaj vem. Kako bi tudi mogla nastati iz tistega drobnega dekletca, ki je hotelo prinesti sonce svojemu očetu, tako brezsrčno bitje, kakršno je Vera?«
»Ah, Boris,« je vzkliknila Sonja, »zdaj bi mu morda res prinesla sonce, pa je — mrtev. Kako srečni bi mogli biti vsi, iaz, ti, on in teta Marjana! O, pripoveduj mi vsaj kaj o njem!«
Boris ie povedal Sonji vse o življenju njenega očeta v preteklih letih in o njegovi smrti. Samo o zadnjem njegovem srečanju z njeno materjo ji ni hotel govoriti. Vse to naj izve šele iz pisma, ki ga ji je bil oče napisal pred smrtjo. Povedal pa ii je, kako je hrepenel po njeni vrnitvi in kako se je prej mučil z dvomi, ki so mu razjedali srce in dušo. Nazadnje je pa dejal:
»Kako je mislil, boš spoznala iz dolgega pisma, katero ti je zapustil. Napisal ga je tik pred smrtjo, v strahu da ne bo pričakal živ tvoje vrnitve.« »Pismo, pismo zame?«
»Da, Sonja «
»Nikdar mi ni pisal niti ene same besede!« je vzkliknila Sonja bolestno in si z rokoma pokrila obraz. »In zdaj mi je napisal dolgo pismo? Kje ie tisto pismo, Boris? Kdaj ga bom videla?«
»Hrani ga moj oče, ki ti je določen do tvoje polnoletnosti za varuha. Pro-
sil ga bom, naj ti ga izroči takoj, ko se vrneva v Ljubljano.«
»Ko se vrneva v Ljubljano?« je vzkliknila Sonja. »Ah, kako sladko zvene te besede. Domov... domov... Torej bom res mogla domov?«
»Seveda boš mogla. Takoj bova odpotovala. Peljal te bom tja jaz, tvoj vitez. Ali veš, kdo' me je prvi imenoval za tvoiega viteza?«
»Moj oče?«
»Ne, tvoja mati.«
»Moja mati? Moj Bog, ne uniči mi lepote teh trenutkov! Kako strašno je, misliti na to, da je moja mati, ki sem jo dolgo ljubila v vseh svojih tihih hrepenenjih, izgubljena ženska, ki ie brezsrčno zapustila mojega očeta in mene. Ne moreš si zamisliti groze, ki me je prevzela, ko mi je Vera surovo odstrla zaveso sanj iznad resnice. Zato se zdaj bojim vsake besede o svoji materi.«
»Ne smeš se bati, Sonja!« je dejal Boris in jo spet pritisnil k sebi. »Ko boš vse izvedela, boš drugače sodila o svoji materi. Tudi tvoj oče ji ie vse odpustil in umrl spravljen z njo. Vse to boš izvedela iz samega njegovega pisma. Povedati ti hočem le, kako se je zgodilo, da me je tvoja mati imenovala za tvojega viteza.«
Boris je potem povedal Sonji o svojem zadnjem srečanju z njeno materjo tistega dne, ko je za vselej odpotovala iz Ljubljane. Sonja ga ie ginjena poslušala in solze so ji močile lica. Nato ga ie vprašala, če njena mati še živi.
»Da, tvoja mati še živi,« ji je dejal Boris, »in bila je v svojem drugem’
povsod poznan
VAN KAIT
KREMA RAPiDA
zakonu zelo srečna. Njen mož, slavni virtuoz Dušan Kalan, jo je neizmerno ljubil. Bila pa je take ljubezni tudi vredna«
»Kako se je imenoval njen mož?«
»Filip Kalan. Tvoja mati pa' je Ana Kalanova.«
Sonja je zamežala in ostala tako nekaj trenutkov, da bi si bolje priklicala v spomin slike, ki jih ie bila nekoč videla v ilustriranem časopisju, in besede, ki jih je o Kalanu govorila njena vzgojiteljica gospodična Berndtova. Tisti časnik je bil še vedno spravljen v knjižnici. Boris jo je zaskrbljeno opazoval. Kaj premišljuje? Toda nenadoma se ie zganilo in rekla:
»Sliko moje matere sem že videla, pa nisem vedela,, da je moja mati.«
Potem mu je pripovedovala o časopisu in pripovedovanju gospodične Berndtove. In ko je pri tem pripovedovanju spet zaihtela ji je rekel:
»Samo nad preteklim smeš še jokati. Bodočnost, ki te čaka, bo sončna. Sonce, ki si ga hotela prinesti očetu, bo sijalo zdaj tebi in meni, Sonja moja zlata!«
»Kako naj verjamem,« je zavzdihnila, »da bo res lepo, ko sem doslej poznala samo grenkosti in trpljenje?
Saj si ne morem zamišljati, da bi se moglo naenkrat vse tako spremeniti.«
»Spremenilo se bo in se je že spremenilo,« je dejal Boris. »Od tega trenutka dalje je preteklost mrtva. Živela bo samo bodočnost, najina bodočnost«
»Od tega trenutka? Ne. Boris, dokler ne bom onstran teh zidov, ne bom verjela. Saj sem še vedno ujeta in z menoj si zdaj ujet tudi ti.«
»Bodi brez strahu,« je smeje se delal Boris. »S tvojo paznico bom hitro opravil. V naislabšem primeru bova pač splezala čez zid. Kdaj sc bo tvoja služabnica prebudila?«
»Vsak trenutek bo prišla sem « »Dobro, potem moram najprej odstraniti sledove mojega prihoda,« je rekel Boris, poljubil še enkrat Sonjo in nato stopil k zidu ter potegnil v park vrv, lestev in površnik, katerega je bil namestil na vrhu, da ga je obvaroval pred bodečim steklom. Potem je skril svoje stvari v grm in stopil sam med vejevje, kjer je hotel počakati na Anetto medtem' ko je Sonja spet sama sedla na klop.
XXXIX.
Anetta se je bila med tem naspala in se napotila v park, da poišče Sonjo.
Zagledala jo je že od daleč na klopi, kakor običajno. Nič ni pričalo o onem, kar se je bilo pravkar dogodilo. Sonia se je z vso voljo obvladala. da bi bila popolnoma mirna. Kaj bo Boris storil, ni vedela, strnil Pa ie m bilo več, soj je vedela, da je v njeni bližini Popolnoma prostodušno ie vprašala starko:
»Nu, Anetta, ali ste dobro spoli?« »Da, gospodična Vera, prav dobro sem se spočila.«
Anetta ie trudno sedla na klop, Sonja je pa dejala:
»To delo je za vas pretežavno, Anetta. Gospa bi bila morala postaviti na vaše mesto mlajšo žensko.«
»Ne, ne,« je rekla starka. »Gospa ne bi mogla najti nobene druge, ki bi ii služilo tako kakor iaz, in jaz sem še zelo močna.«
je naš VAN KAIT.
VAN KAIT
SHAMPOO
»To vam že verjamem, da vaša gospa ne bi bila mogla najti nobene druge ženske za tako opravilo, kakor je vaše. Niti jezna ne morem biti na vas, Anetta, da me stražite v tem jetnišlvu, ker vem, da vse te hudobije ne počenjate v svojo lastno korist, ampak samo zavoljo svoje gospodarice Vi ste zelo zvesta služabnica, celo preveč zvesta.«
»Da, svojo gospo ljubim zelo,« ie dejala sfarka. »Kakor da je moja hči. Saj sem jo pestovala že kot otroka. Toda kaj govorite? O jetništvu in hudobiji? Tu ni nobenega jeiništva in nobene hudobije, gospodična Vera.«
»Pač, Anette. Vi počenjate hudobijo, ko me tu stražite in mi hočete dopovedati, da sem Vera, čeprav do-
bro veste, da je Vera odpotovala z gospo«
»Ali hočete, da bom spet jezna?« ■ je dejala Anetta in j* nasršeno pogledala. »Vi ste gospodična Vera, razumete in če ne boste poslušni, boste morali v norišnico.«
»Ne,« je odvrnila Sonja uporno »jaz nisem Vera, pa če mi grozite tudi z ne vem čem. Na to ime vam ne bom več odgovarjala. )az sem Soma Bregantova in vam prepovedujem imenovati me drugače!«
»Molčite!« je kriknila Anetta in razsrjena planila s klopi.« »Če mi še enkrat rečete, do se ne boste pokorili, vas bom za tako dolgo zaklenila v vašo sobo, da se boste nazadnje le spametovali.«
V tistem trenutku pa je stara služabnica začutila na svojem ramenu težko moško roko in krepak moški glas je dejal:
»Tega ne boste nikoli več mogli storiti, Anetta!«
Kakor od strele zadeta se je Anetla zdrznila in odskočila. Tedaj je šele zagledala pred seboj Borisa Klemenčiča. In šele čez nekaj trenutkov si je toliko opomogla od strahu, da je spregovorila:
»Kdo ste? Kai hočete tu? Oh mon dieu, kako ste prišli v park? Kaj želite?«
»Nc mnogo,« ie odgovoril Boris, »samo ključ od vrat.«
»Ključ od vrat iz parka? Nikoli. Vi ste vlomilec, tat. Kako ste prišli sem?«
»Čez zid,« je rekel Boris in pokazal na mesto, kjer ga ie bi! preplezal
»Ven, veni« je zakričala starka. »Poklicala bom hlapce in pse. Brž ven, tja, od koder ste prišli!«
»O, nikakor,« je dejal Boris in se zasmejal. »Čez zid ne bom več plezal. Posodili mi boste rajši ključ. Hlapcev v gradu ni in psov tudi ne. Sploh ni tu nikogar, razen nas keh. In tudi sam ne pojdem, ampak pojde z menoj tudi gospodična Sonja Bregantova.«
»To je gospodična Vera Bregantova in ne Sonja!« je jezno zaUtičala Anette in se postavila pred dekle, ko da jo hoče zaščititi pred tujim moškim. »Sonia Bregantova je daleč od tu, v Ljubljani. To je uboga Vera, ki je bolna na duhu in mora živeti v miru. Gotovo vam je ona govorila te neumnosti«
»Ne razburjajte se, velecenjena!« je dejal Boris. »Nič vam ne more pomagati. Gospodična Sonja pojde z menoj v Ljubljano, kjer sedita gospa Lydija in njeno častita hči Vera že nekaj dni v zaporu zaradi poskušene sleparije. Načrt za prisvojitev zapuščine gospoda Frana Breganta se ni posrečil. Pa tudi vi boste prišli v zapor, ker ste sodelovali pri tem zločinu. Gospodična Vera je igrala tako slabo vlogo gospodične Sonje, da je bila kmalu razkrinkana. Torej naglo: dajte mi ključ!«
EVO PRALNI PRAŠEK
pere brez mila
Anetta se je kakor ubitih sesedla na klop. Borisove besede so >o prepričale, da je vse izgubljeno, in zlomljeno je pričela prositi:
Dali* prihodnja
G
KULTURNI TEDNIK
Prvi jubilej Slovenčeve knjižni ie
Te dni ie izdala Slovenčeva kri iž-nira. ki ie bila zasnovana v letu 1911.. kot založba naiceneiših ljudskih, pa vendar kvalitetnih leposlovnih del domače in prevodne literature, svoio stoto kniiso in s tem dosegla svoi prvi častni iubllei. Stota edicija ie ponatis Janeza Jalena bohinjske povesti »Cvetkova Cilka«, katero ie bila izdala prvič Mohorjeva družba v svoji knjižnici Prod sedanio vojno. Tako ie knjižnica Počastila pisatelja, ki ie bil tudi avtor n.iene prve kniise in še nekai drugih vmes. Opremi Ig io ie tudi na originalen način z vec ko dvajsetimi fotogra-fiianij jz zemljepisnega okolia v katerem se zsrodba dogaia.
Mod sto knjigami, ki iih ie izdala Slovenčeva kniižnira vse v treh letih med sedanjo vojno v povprečni nakladi 10.000 izvodov, kar predstavlja skupaj en milikm zvezkov ie zaatopa-n h 17 slovstev s 79 Pisatelji. Na prvem mestu So seveda izvirna slovenska dela. bodisi prvonatisi ali ponatisi: teh ie 20 zvezkov katere »o napisali: Dular Jože Jalen Janez. Krivec Jože. Knaflič Fran. Kurent Miklavž. Lanuh Stanko. Levstik Fran, Likovič Joža Lovrenčič Jože Malešič Matija. Matičič Ivan. Meško Ksaver. • Testenink Jan Pregelj Ivan Rudan Padi sla v. Šali Severin Tomažič Jože. Ulaga Drago in Vovk Joža. Vmes so romani, povesti, novele, pravljice, mladinske zgodbe domače igre itd Po-•jsbai so štirje vse drugo so nova '•cla. nastala večinoma v letih sedanje vojne.
l»’a drugem mestu so prevodi iz slo-Vsnskih slovstev, srbskega, hrratske-bolgarskega. Češkega slovaškega, majskega in ruskega. Zastopanih ie
13 pisateljev s 16 deli. Ostali prevodi so vzeti iz germanskih, romanskih in drugih literatur. Prav obilno so zastopani nemški avtorji, in iz prvih časov tudi italijanski. Ostala slovstva so: flamsko, švedsko norveško, dansko. angleško, ameriško, špansko, francosko in finsko. Med temi prevodi so nekatera prvovrstna dela. ki so se vključila v svetovno literaturo nekai pa \e tudi šibkejših, zlasti iz prvega letnika, ko izbira še ni bila tako stroga.
S Slovenčevo knjižnico ie uspel pri nas Slovencih prvi poskus izdajati načrtno in redno poceni knjige, ki morejo biti dostopne zares tudi najširšim slojem. Trdno pričakujemo d« bo založba prav tako uepešno nadaljevala svoje delo tudi v četrtpm letniku svojih edicij, katerega ie nedavno pričela-
Nova slovenska simfonična skladba.
a tretiem letošnjem koncertu pomnoženega radijskega orkestra i« bila med drugimi sporednimi deli tujih skladateljev, prvič izvajana tudi »Suita za godalni orkester«, na inoveiša skladba znanega virtuoza in komponista Marijana Lipovška. Delo ie naštudiral in dirigiral dr. Danilo Švara. Lipov-škova nova suita ie zgrajena n* diatonični akordiki. toda z vsemi značilnostmi 9odobne evropske glasbe in mimo tega še z osnovnimi elementi, ki so vzeti iz naše narodne glasbe, čeprav se nikjer ne vsiljujejo v ospredje morda čisti folklorni motivi. Pozdraviti io ie treba že samo s teca stališča, ker nam izpričuje da so se pričeli slovenski skladatelii spet vračati k tradiciji, katero ie bilo tako disharmonično pretrgalo predvoino načrtno forsiranie k nam neasimilirano od drugod prenesenih razumsko-kon-elruktivisličnih tendenc ki so bile morda največ krive da se slovenska glasba ni mogla uveljaviti tako. kakor se ie na primer hrvatska. Psi tudi po notranjih kvalitetah moremo prišteti to LipovSčkovo »Suito za godalni
orkester« med lepo uspela dela. Dirigent in orkester sta se zavedala da pomagata do uspeha krstu domačega dela. in ie bil tako dosežen uspeh tudi z izvajalnega stališča.
Nekai pripomb o strokovnih izrazili. Naš vrtnarski strokovnjak inž. Ciril Jeglič ie napisa! zlasti za sedanje čase aktualno brošuro »Pridelujmo več ze-leniadi!« ki ie izšla sedaj že v drugi izdaji, kar zgovorno priča o njeni potrebnosti. Tei drugi izdaji ie pa dodal še poglavie »Nekai pripomb o strokovnih izrazih«, v katerem 6e zavzema za izčiščeni© in ustalitev vrtnarske in eploh kmetijske terminologije v slovenščini. To niegovo prizadevanje ie vredno vsega upoštevanja za kai prav na tem področju, n« katerem imamo največ ljudskih izrazov, ne bi smeli dovoliti mrevartepia nie<?a jezika oo ljudeh, ki iščeio strokovno besedi© v nepotrebnih prevedenkah in skovankah. Bilo bi zato dobro da bj se naši strokovnjaki, ki imaio tudi potrebno jezikovno izobrazbo in čut za jezikovno čistost v duhu slovenščine, končno Že zedinili glede te terminologije ki naj bi potem prešla v bodoči novi veliki slovar našega celotnega jezikovnega zaklada.
Smrt poljudnega pripovedovalca. V začetku tega meseca ie v Ljubljani umrl upokojeni finančni inšpektor Anton Adamič, brat pokojnega slovenskega skladatelja F.mil« Adamiča. Znan ie bil po svojih poljudno spisanih feljtonih in spominih, zbranih v knjigi »Šola v predmestju«, o kateri smo poročali tudi v »Družinskem tedniku«. Mnogo njegovega podobnega blaga ie ostalo raztresenega n© dnevnikih in drugih listih in bo morda kdai izšlo še zbrano Po njegovi smrti, ki ie preprečila niemu samemu da bi ga priredil za tisk.	in
Marija Sbnlaua »September«. V j>o-ročilu 'o krstni predstavi v zadnii številki ie pomotoma izostal podpis poročevalca »rb«.
HUMOR
Slaba vest »Ti, Jože, pojdiva nazaj, natakarju sva pozabila plačati račun.«
»Nazaj ne grem, a rečem ti, škoda, da 8va tako malo popila.«
Besedna igra
V norišnici nekdo sredi noči močno pozvoni. Vratar odpre linico nad vhodnimi vrati in vpraša:
»Kdo je spodaj?«
»Jaz sem,« se oglasi od spodaj. »Znorel sem in zdaj bi rad k vam prišel.«
»Ali s© vam je zmešalo, da zdaj sredi noči zvonite,« ga je nadrl vratar in zaprl linico.
Salonski zdravnik Gospa Zaplotnikova leži v postelji in ima vročino. Služkinja neslišno odpre vrata in javi:
»Gospa, gospod doktor Zalar je prišel na obisk. Ali sine priti k vam?«
»Ne,« dš gospa Zaplotnikova. »Recite mu, da se nekam slabo počutim in ga ne morem sprejeti.«
Nevarna podobnost »Včeraj sem srečal nekega človeka, ki ti je bil za las podoben.«
»Za božjo voljo, pa mu vendar nisi vrnil tistih 50 lir, ki sem ti jih prejšnji teden posodil.«
Zlobno
»Ali imaš novo obleko, Metka?« »Da, dobila sem jo za svoj Štiri in dvajseti rojstni dan.«
»Beži no. pn ie še tako lepa?«
Pozabljivi šef
Gospodična tajnica, kako to. da leži na moji mizi zobna ščetka?«
»Gospod šef, ko ste zjutraj prišvi v pisarno, ste imeli zobno Ščetko »a ušesom in ste jo potem meneč, da Jo svinčnik, položili predse na mizo.«
Tudi isgovor
»Zakaj mi vendar pošiljate vsa svoi* pisma nefrankirana?«
»Nočem, da bi postali filatelisti«
Idilično
Bilo ie v parku.
Helena ie korakala ob strani nekega moža.
Mož ie izrabil samoto parka.
Poljubil ie Heleno.
»Gospodi Kaj počenjate?«
»Ljubim Vae. Helene.!«
»Od kdai?«
»Že dolgo mesecev!«
Helena ie vzdihnila: »Oh. Drage* — koliko časa sva zamudila!«
Tajnost
»Ivan in iaz sva zaročena, toda U je še tajnost.«
»In kako dolgo bo to še tainost?«
»Dokler ne pripravim Ivana do tega. da se zaročiva.«
Uganil je
»Ali ie veš. kaj je včeraj Draga odgovorila na mojo ženitveno ponudbo?«
»Ne.«
»Vraga, torej že veš.«
Vizoj«
»Peter, gotovo si ti naučil našo papigo preklinjali?«
»Nikakor. Učil sem jo le. katerih : besede v družbi ne smemo uporab-lljati.«
Bivši sovjetski general Vlasov, Voditelj gibanja za osvoboditev Rusije od boljševiške strahovlade, pregleduje oddelek svoje osvobodilne vojske. — Kakor poročamo na 1. in 2. strani, je general Vlasov izdal manifest, v katerem poziva na združitev vseh sil v boju proti boljševizmu
Iz knjige iivljenia
Trpljenje šestletne pastorke
T»di stsrejš« sestri je morala potiagati pri trpinčenju svoje sestre
Nemški 6*s*»i»i n*ročaio o sodni razpravi, ki se ie te dni vršila o red posebnim sodiščem linškega deželnega sodišča proti Mariii Rohrinsrovi. Obtožnica ie Sohringevo obdolžila. An ie iz sadističnih nagibav trpinčila svoio šestletno pastorko.
In tako se ie »red sodiščem v Linzu dvignila zavesa in na odru se ie prikazala obtožena Mariia Rohringova. mačeha treh otrok, v vsej svoii pokvarjenosti. brezsrčnosti in surovosti.
Marija Rohringova ie nezakonska hči prostitutke. Mogoče ie prav zato. ker ni imela očeta in ni poznala družinskega življenja, bila njena duševnost topa. boli dovzetna Za grdo kakor za lepo. boli za kriminal kakor za družinsko živlienie.
Stara ie šele 33 let in vendar že v tretjič poročena. Dvakrat se ie ločila, kor ni našla sreče v zakonu. Ne v prvem, no v drugem zakonu ni imela otrok, ker ie zaradi nekai operacii postala sterilna. In tako ie teklo njeno živlienie naprei in se izgubljalo čedalje boli v nižave. Nazadnie vidimo Marijo Rohrinsrovo kot pomivalko posode v neki zloglasni krčmi starega dela mesta Diisseldorfa. Tu ie spoznala sedanjega moža Karla Roli ringa, vdovca, starega 45 let. Karl Rohring ie pa imel iz svojega prvega zakona tri otroke, llleinega Friderika. 9letno Margareto/in 41etno Avgusto, To ie bilo pred dvema letoma. Ker denarja ni bilo na prebitek, ie ROhringova vzela otroke ki so bili v oskrbi pri drugih ljudeh, domov.
S starejšimi otroki, s Friderikom in Margareto, je 5e nekako šlo. Z nai-mlaišo. tedaj štiriletno Avgusto. pa se ie začelo. Otrok, ki ie pogrešal prave materinske ljubezni, ie bil čez noč dobil mačeho, ki ie sklenila, da bo otroka s trdo roko navadila reda.
Riihring*?« ie zatrjevala, da ie otrok nesnažen, in sicer iz zlobe in iz kljubovalnosti. R8h ringov« i« ie začeja kaznovati, fedalie huje. čedalje brez-srčneie. Nekoč ie morala mala Avgusta celih deset minut teči do prstih, tako da so ii nožiče otekle in da ni mogla hoditi.
Zaradi letalskih napadov n* Diissel-dorf se ie morala Rohringova s tremi otroki preseliti na Turinško, pozneje na v Weyregg ■ ob Aktskem jezeru. Posebno v Wevregt*n ie mala Avgusta Sedalie teže prenašala svoio usodo, ker so bile kazni, ki si iih ie za svojo pastorko izmislila Rohringova. čedalje hujše in brezsrčneiše.
Starejša sestra Margareta ie morala zdaj pomagati mačehi, ko ie ta kaznovala Avgusto. Stiskala ie Avgusti brisačo ali kai podobnega v usta. da sosedje niso slišali, ko ie Avgusta vpila.
Nekoč ie morala Avgusta skoraj vso noč preklečati. snet drugič ie morala spati na golih tleh itd. Ker ie imel otrok po vsem spodnjem telesu težke podplutbe in maroge. ii ie mačeha ukazala, da ie morala do dele ure čepeti v mrzli vodi. ali ii ie Pa z masažo skušala zabrisati podplutbe. Nekoč ie pa pastorko tako pretepi*, da ji ie s kuhinjsko žlico »oškodovala nosno kost.
Nazadnie ie d* stvar le prišla na dan. Sodišče ie Mariii Rohringovi vzelo otroka, očetu Karlu Rohringu. ki ie delno vedel za to početi e. a ni proti temu ničesar ukrenil, ie Pa odvzelo varuštvo nad otroki. Dali so iih v varstvo in v skrb dobrim liudem in ti vedo o njih povedati samo dobro.
Sodišče ie pretehtalo vse okoliščin« in prišlo do spoznanja, da Mariia Rohringova ni sadistka, ampak pokvarjenka, in io ie obsodilo na 5 let ieče.
Govoreča sfinga
Čudesa davnih človeških stvaritev
Puščave so v starih časih ustvarile najveličastnejše spomenike
Piramide starih Egipčanov v dolini reke Nila pozna vsai po imenu ali po sliki tudi vsak povprečen človek, prav tako tudi ogromno sfingo pred piramidami pri Gizehu. jugozahodno od glavnega mesta Kaira, mani pa ie nedvomno liudi ki vedo da im» piramide tudi Mehika in da stoji v puščavi Gobi v Aziii sfinga, ki ie še večia in čudoviteiša od egiptovske. Piramide v Mehiki io zgTadili azteški vladarji v neznanih časih in se razločujejo od egiptovskih samo Po tem. da so grajene Ftooničasto. sicer pa po velikosti ne zao&laiaio. Naivečia azteška piramida. stoječa v bližini razvalin prastarega mesta Teotjhuacana v Mehiki, ie cel6 tako velika, da so Evropci sprva mislili, da ie le grič. zakai čas io ie bil prekril s peskom in prahom da so se naselili na niei najprej mahovi, potem 8o zrasle trave in čez stoletja ali tisočletja se ie razraslo na njej grmovje in drevje. Šele.ko so pričeli odstranjevati nastalo plast zemlje in rastlinstva, so spoznali, da stoie resnično na umetno zgrajeni ogromni piramidi.
Medtem ko vemo. da so gradili egiptovski faraoni piramide kot svoje grobnice, pa v azteških ni znano, kakšni nameni so iih ustvarili. Grobov vladarjev doslej pod njimi še niso našli. Morda iih sploh ni bilo, morda »o bili pa boli preprosti kakor egiptovski in so že davno razpadli ne da bj ostali za niimi kakršni koli sledovi. Verjetno ie zato. da so Azteki gradili piramide le iz kultnih namenov. Nii-nova vera ie bila zgraiena na skorai docela istih temeliih kakor vera starih Egipčanov. Prvi kakor drugi so oboževali sonce kot naivišje božanstvo. Zaslediti moremo sploh tudi še mnoge druge podobnosti med vero in kulturo pratiudstva ob Nilu in praliudstva v Mehiki ter dru.god v Ameriki, zakai tudi Indijanci v državi Inkov so častili sonce — očeta Intiia — kot stvarnika človeka, zemlie in vesoljstva. Ta sorodnost med verstvom in običaji Afrike in Amerike zbuia že dolgo pozornost raziskovalcev prazgodovinskih in prvih zgodovinskih časov, in napisanih ie že mnogo domnev o stikih, ki nai bi bili obstajali nekoč med liud-stvi obeh celin ob Atlantskem oceanu. Vendar so vse te teorije še nepotrjene. čeprav zelo verietne.
Mongolska ljudstva v Osrednii Az.ii-piramid niso gradila, zato na stoli nekai sto kilometrov dalie od budbi-stičnoga samostana Kaiančiia v puščavi Gobi že bog v e koliko stoletij osamljena ogromna sfinga. Telo te sfinge je upodobljeno Po tigru, zato ii tudi praviio tigrova sfinga. Na vratu te kamnitne pošasti je vhod v nieno notranjščino. V živo skalo vsekane stopnice vodijo navzdol v svetišče z več prostori. To svetišče ie pod zemlio in v ni«.m izvirajo topli studenci, geiziri. fenelimi v kotanje iz alabastra. Sve-tjSSe i/» budhistično, vendar ie sfinga mnoro stare iša od časov, ko se ie budhiiem razširil v Mongolijo in Gobi. in i« zato verjetno, da ie pripadalo pr >i nekemu drugemu verstvu. Budhi-»o ga naibrž šele pozneie pre-
Največje čudo te tigrove sfinge v puščavi Gobi ie na to, da »govori«. V p>»vi sfinge so namreč izklesani rov!, v katere se lovijo silni gobiiski vihurH kakor v piščalke, ki daieio potem človeški govorici podobne glasove. Mogoče ie precei določno slišati eel<5 vezane besede, podobne sanskrtu, praieziku Indije. in nekateri raziskovalci so sestavili tudi njih razlago. Tod« mnenja o teh razlagah so še de-
liena. Strinjajo »e le v tem. da opominja »govorica« sfinge liudi. ki pridejo do nie. na mogočnost božjo in kazen za greh. Eden izmed raziskovalcev ie razumel »govorico« sfinge takole: »Ham ksa ma la va ra ja«. V tem nai bi bilo skrito poveličevani« božiih skrivnosti:
Ham — božanska modrina brezobličnega; ksa — zemelisko zelenilo ljubezni in oblikovnosti; ma — nedosežni hrib Meru v oblilci Matrikae. mogočne zemeljske žene; la — rumena prst nedopolnjene karme: va — sveta, zdraveča belina zibajočih se valov: ra — butajoča, rodeča, uničujoča rdečina ognja in njegove strele: ia — črni. rohneči vihar zraka, ki nosd troini sestav trosvetovia. neba. zemlje in pekla.
Koliko ie ta razlag« resnična aU vsai verjetna, ni mogoče povedati. zakai tigrova sfinga v puščavi Gobi i« in bo naibrž za vselei ostala skrivnost. kakor pač vse sfinge-uganke. Se boli bo ostalo skrivnost vprašanje, kdo in kdaj ie Izklesal to kamnitno pošast sredi neizmerne in najbolj divi« puščave na svetu, tisoč kilometrov daleč od rodovitnih, obljudenih in civiliziranih pokrajin Ali je ustvariteli tigrove sfinge poznal egiptovsko sfingo, ki mu ie bila vzor in izpodbuda? AH se ie pa misel te sfinge ▼ puščavi Gobi rodila v neki glavi popolnoma
samostojno in neodvisno od sfinge pri Gizehu? Podobnost bi govorila za prvo možnost, silna oddaljenost med obema za drugo.
Največja ie na skrivnost, kako ie ustvariteli tigrove sfinge v puščavi Gobi odkril skrivnost proizvajanja človeškim podobnih glasov z lovljenjem vetra v izklesane odprtine. Zakai to ie edini tak primer, ki ga poznamo na vsem svetu, in to iz časov, ki leže tisočletja za nami. In v vseh teh tisoči letjih se naprava ni pokvarila I Tigrova sfinga »govori« še dandanes.
Zelo verjetno ie pa. da ie tigrova sfinga v zvezi z drevoredom slonov, ki stoji več sto kilometrov južneje od nie na robu Severne Kitaiske. Tam ie nekai kilometrov dolga cesta, ob kateri stoie. sede ali leže iz enega samega kosa izklesani sloni nadnaravne velikosti, cesta sama na vodi do nekega svetišča. Tudi ti sloni proizvajajo neke glasove, prav za prav tuliio. kadar piha veter, toda govoriti, kakor sfinga v puščavi, vendar ne znaio. Tudi o teh orjaških kamnitnih sloniih ni znano, kdaj jih ie izklesal in kdo. po kakšnem naročilu in v kakšen namen. Tudi okoli njih ie torei zavita skrivnostnost davnine, ki ie ustvarila kliub maniši civilizaciji od dandanašnje nedoumljiva čudesa, in S« na tako različnih, desettisoče kilometrov medselxnno oddaljenih tleh.
Nemo moramo strmeti pred piramidami v Egiptu in v Mehiki, klanjati se moramo čudovitosti sfinge pri Gizehu in tigrove »govoreče« sfing« v puščavi G<)bi. a občudovati tudi drevored slonov na robu Severne Kitaiske. In še nekai: prav puščave, ali vsai bližine puščav, so ustvarile v starih časih najveličastnejše spomenike večnosti človeške genialnosti. H. S.
V nekaj vrstah
Pred kratkim ie Žensko društvo v Gradcu na Štajerskem nriredilo za članice tečai o izdelavi čevliev. Ker ie izdelava goizeric pretežka za žensko roko, so udeleženkam tečaia pokazali izdelavo lahkih čevlifev. izdelanih iz kačjega usnja, plutovine itd. Baje so nekatere članice pokazale za to mnogo smisla in mnogo spretnosti ter so izdelale prav lene čeveljčke.
Te dni ie voda v lagunah v Benetkah na lepem preplavila dele mesta, ki nikoli niso pod vodo. Tako ie popolnoma pod vodo trg Sv. Marka z okoliškimi ulicami a prav tako ie voda vdrla tudi v baziliko sv. Marka. Ta pojav ie prav zanimiv. Res ie. da »ta plima in oseka v Benetkah večji kakor kier koli na Jadranu, toda ta poiav ie pripisati v prvi vrsti posebni moči in smeri morskega vetra ter izrednemu deževju zadnjih dni. Prehod iz enega kraia trga Sv. Marka na drugega se vrši po posebnih zasilnih lesenih brveh ali Pa brezposelni pristaniški delavci prenašajo liudi na ramah.
Zaradi nevarnosti terorističnih napadov na vlake v Nemčiji opozarja nemška železnica, da bodo v bodoče potujočemu občinstvu sporočili vsako bližajočo se nevarnost. Vlak se bo ustavil na odprti progi in ženske in otroci morajo vlak zapustiti po hodnikih, moški pa skozi okna. V kolikor v bližini ne bi bilo ugodnega kritia, naj se občinstvo oddalii od vlaka 300 do 400 m daleč. Potniki, oblečeni v belo ali svetlo obleko, nai se ogrneio. da ne bodo triko vidni za tuia letala.
Križanko šlsv. 36
Tl\l
omicE
Napisala in narisala Ludovika lerčkova
V
POMEN BESED
Vodoravno: 1. Visoko gorovje v notranji Aziji. — 2. Zolajev roman. Slab začetek. — 3. Ime črke. Danes se zadovoljimo z njenim nadomestkom. Grška črka. — 4. Roževinasta tvorba kože. Nemška podlaga denarja. Zemljiška mera. — 5. Vsakdo ga ni vreden, kdor ga sliši. Umetni kavčuk. — 6. Kemični znak za fosfor. Maščoba. Ustanovitelj perzijske države (f 529 pr. Kr.). Predlog. — T< Poljski delavec. Ubožec. — 8. Medmet. Najmanjši del prvine. Del ladje. — 9. Žensko ime. Trne zobne kreme. Pesniška oblika vezi ika. — 16. Služi za shrambo in prevoz raznih stvari. Moško ime. — 11. športna panoga.
Navpično:	E- ropski polotok. 2.
Močnata jed. Popotnik. 3. Prešernov veznik. Fizikalni pojem, švedsko ime znanega finskega industrijskega mesta. — 4. Ugleden svetnik. Padavina. Dve črki iz besede »človek«. — 5. Moško inie. Japonski politik. — 6. Predlog. Daljša doba. Posoda. Kemični znak za bor. — 7. Polžlahtni kamen. Japonsko oblačilo. — 8. Kvar-ta.ški izraz. Nemško ime koroškega hriba. Starorimski hišni bog. — 9. Krimhildina mati. Začaranje. Bve črki iz besede »drobiž«. — 10. Jamski plin. Livada. — 11. Srednjeevropsko gorovje.
Rešitev križanke štev. 35
Vodoravno: 1. rosa; očim. — 2. en; rak; no. — 3. jerob. — 4. ukana; oba. — 5. brna; štor. — 6. lik; strah.
7. Ostia. — 8. ko; ter; ej. — 9-ajda; ihta.
Navpično: 1. republika. — 2. on; kri; oj. — 3. Janko. — 4. arena; sta.
5. ara; ste. — 6. oko (iz reka: Vež vidijo oči od očesa) ; štiri. — T. botra. — 8. in; boa; et. — 9. monarhija.
Vsak potnik nai ima s seboj majhen zavitek z obveznim materialom da o« morejo njegovi sopotniki, če bi bil obstreljen, obvezati.
*
Pred sedanio vojno ie Italija potrebovala na leto 3,000.000 m* lesa toda lastna produkcija ie krila le eno tretjino potreb. Ker Pa Italiiani po sedanji voini ne moreio računati z velikim uvozom lesa. so odgovorni čini-telji začeli premišljevati, kako bi Italija prišla do potrebnega lesa. sai i« ogromno mest porušenih in poškodovanih in ie samo za obnovo Milana potrebno več ko no! milijona kubičnih metrov lesa. Rešitev nai bi bil kanadski topol. k.i ie izredno koristno drevo, sai se danes uporablja za izdelavo celuloze, vezanih plošč vžigalic, zabojev, pohištva, celo slamnate klobuke izdelujejo iz topolovih oblancev. Ker ta leg izredno hitro raste in ie vsestransko uporabljiv, mislijo nasaditi po 5 milijonov drevesc na leto in tako izpremeniti Italijo v deželo topola.
Vse nove in nove iznajdbe prinaša vojna. Doslej smo konzervirali meso, kompote in zelenjavo v pločevinastih škatlah, v steklenicah z gumijastim obročkom, v bodoče se nam Pa obeta konzerviranje v tubah iz aluminija. Prvi poskus ie že storjen, in sicer * 1 onzerviraniem mehkega sira za nemško vojaštvo. Konzerve, konzervirane na ta način, se držiio leta in leta. no da bi se pokvarile ali da bi se lint izpremenil okus. obenem so Da zelol lahke in pripravne za prenašanie in prevažanje. Toda ni ostalo samo pri siru. Iznašli so tudi način za konzerviranje mesa v tubah. Baie ie ta način konzerviranja boliši kakor konzervi ranie v pločevinastih škatlah: obetajo mu tudi velik pomen za v gospodinjstvu.
Marjetica se impoft dalje. Sleza Jb J6 vodila iz gozda v Sirne poljane, polne rož. Ko se je s#nce nagnilo v večer, pride do visoke cvetoče ograje. Pred seboj zasliši milo stokanje in ugleda na tleh izruvano venečo lilijo. »Ubožica,« se je usmili Marjetica. Brž izgrebe s prsti jamico, vsadi lilijo in v prgiščih nanosi vode iz bližnjega jarka. »Revica, zdaj ti ne bo treba umreti.« Komaj to izreče, zasumi močan veter in rdeča zarja oblije nebo in zemljo. Cvetna ograja se razdeli in pred Marjetico stoji prelepa žena. »Ne boj se me, Marjetica,« ji reče. »Kraljica vseh rož sem. Varovati te hočem in ti biti na tvoji težki poti v pomoč. Kadar koli boš v stiski, me pokliči in pomagala ti bom. Nato povede rožna kraljica Marjetico v svoj grad sredi prele-‘ pega vrta. To ni bil navaden grad. Bil je ves iz najlepših rož in okna so bila iz rosnih kapljic, blestečih se ko dragulji v soncu, nanizanih na tanko pajčevino.
DALJE PRIHODNJIČ
Kdo ngnne?
Število učencev »Koliko dečkov vas ie v razredu?«
ie vprašal tujec učenca Tončka, la mu ie odgovoril s hudomušnim nasmeškom: »Ce sešteiete naše roke. prste. noge. prste na nopah. nosova in ušesa in od tako dobljene vsote odštejete 1170. izveste, koliko nas ie.«
•Aaousan gj. npaazoi a «4tq la.iot e.ioin o>fi[0) iBjug* = 95 : oiri ‘tABJd 08 °l ‘Oill 8!a)šP° 88 'BAamins ojjjap ca isj£ »-npa.izB.1 a aauaan tuipa me« Bp '0}S8azt aiaja-jgpo (is) bjia -a)§ B3auatjqop' o>[ir| po ut (£) «sa$n mA H) 0AO6OU *(ot) qB3ou «u »js.ict •('?,) aaon -(0T) si«1« '(2) y5i0J as mr os* raatai^a« eg« :iaaJ Ibjoiu lq 'trpajzitf BaalOAS asuajn itnpa jjaaap ;jq |q lOAoapo
Hsr«u»geber: K. Bratuša, Journaliat; verantwortlicher Redakteur; H. Kora. Journalirtf^Druckered: Merkur. A. Q. In Ljubljana; fflr die Druckerej' verantwortb'ch: 0. Mihalek — al!« ta Ljubljana. — Izdaj.. r<. rati Tu, novinar; odgovarja H. Kern. novinai, tiska tiskarna Merkur d. 4. * Ljubljani; za tiskarno odgovarja C Mihalek — v*i » Ljubljani.