,, Kupujte
lojne BOND El
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Volume xxvi.—leto xxvi.
Kupujte
VOJNE BQNDEl
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY {ČETRTEK),MAY 20, 1943.
ŠTEVILKA (NUMBER) 117
UWIS BO PRIVEDEL PRENO-» CARJE NAZAJ V A. F. Of L.
'^Wis naglasa potrebo skupne fronte, če biti delavstvo strto v povojnem svetu
je objavil vest o predložitvi formalne lewisove prošnje
I^^ASHINGTON, 19. maja. —
5 ® Lewis namerava od-svojo United Mine Work-''1'5^'^izacijo nazaj v vrste <ielavske federacije,
1 ere je pred osmimi leti od-® Premogarje.
^Wevno novico je objavil ^''een, predsednik A-ke delavske federacije, ko predložil Lewis a no prošnjo za zopetni pri-' ^ P'^fniogarjev v A. F. of L
Rumlov davčni načrt poražen po kongresnikih
Ijeg tudi izjavil, da je bila prošnja "s simpatija-
sprejeta.
nima komentarja
V s
J ®^ojem hotelu v New Yor-L. Lewis izjavil, da izjavo nobenega ko-
Ak
fja. se ti
se ti dve organizaciji ^ oziroma ako se organi-^ Premogarjev zopet pri-■^eriški delavski federa-
ciji, bi ostali še vedno dve veliki delavski organizaciji: A. P. of L. in CIO organizacija.
Vzroki Lewisovega odloka
Da je Lewis storil ta korak, je zato več vzrokov. Med drugimi je javno izjavil, da bo moralo biti delavstvo v skupni močni fronti, ako bo hotelo« preprečiti, da ne bo strto v po^pjnem svetu.
Baš danes pred letom dni je Lewis izrinil Murraj^a z mesta podpredsednika organizacije premogarjev, katero mesto je i-mel Murray 22 let.
Močna delavska organizacija
I
Green je izjavil, da bo imenoval odbor, ki naj se sestane s predstavniki premogarjev.
Z vstopom premogarjev v A-meriško delavsko federacijo, bi štelo članstvo Federacije skoraj 7,000,000 članov.
Načrt je navaden "švindel," s katerim se hoče olajšati breme bogatinov in otežiti breme delavcev.
Had laških pb-J Gorskih kadetov in fašistov
T
'Poi
\
je nastal, ker so ka-pozivali samo k lo-
Iftli
M:
•^osti kralju, ne pa ^»Solini ju.
- ^^ON, 19. maja. — V danes zaznali iz vero-
so
ojnih
virov, da so se itali-Pomorski kadet je, ki so
'lasiii
svojo lojalnost na-
^falju Viktorju Emanue-i v Leghornu s člani
oaeb
stranke in da je bilo aretiranih.
ijjj pomorske akademije v so v petek paradira-\	noseč modre tra-
Ll ' so znak Savojske kra-
bh ■
^^!Med kadetov je imel
^ katerem je izjavil v
''"kr t°^^^išev lojalnost sa-
Hcu mesta so se
j^,' fašisti, ki so zahtevali,
% kadetje tudi Musso-
lojalnost. Ker ka-
H hoteli tega storiti, .■^tai
%
- %
se je pojavila po-
oled njimi in fašisti
ki
je aretirala več kade-
Pomladanski koncert "Planine"
\	prispela tudi poro-
W javila o sporu med ^ 'iikf kraljem Mihaelom atorjem Antonescujem. je, da je hotel Anto-y^^drediti kralju tri dni do-,.^^Pora in da je posva-mater, da jo bo iz-dežele, ako se bo vmeša-(5fj, državne zadeve.
^ flovinska agentura v viy^'?^2iianja, da so bili štir Italijanov transferirani \ j iiazaj v Italijo. • Poro-j® javlja, da so Nemci ^krbljeni nad padanjem ''»Ki-, italijanskega vojaštva
pa je baje še vedno S , nad ruskimi povoj-bii^^^tevami. Poroča se, da 'liti ^("čija pripravljena do-^^Ij^^^ezniškim ladjam plovbi Dardanele, če bi ji bilo
V nedeljo, 23. maja bo praznik v Maple Heights, kajti pevsko društvo "Planina" bo podalo na odru Slovenskega narodnega doma svoj pomladanski koncert.
Ko ima naselbina priliko slišati krasno slovensko petje, si lahko šteje tak dan za praznik, kajti če pomislimo na dejstvo, da naši rojaki si ne morejo privoščiti kaj takega v svojem materinem jeziku na lastnem o-zemljut bi morali mi tukaj tak dogodek še toliko bolj upoštevati. Nikoli ne bi smela biti dvorana prazna, ko eno ali drugo pevsko društvo priredi svoj koncert. Zavedati bi se morali, da je to nekaj izrednega, nekaj, kar ne bi mogli uživati, če bi se še vedno nahajali na rodni grudi.
Skozi dolgo zimo so se pevci in pevke trudili z vajami. Tudi oni so zaposleni po obrambnih tovarnah, kjer izvršujejo važna in težka dela, a vkljub temu najdejo par qric časa na teden, da se vadijo prekrasnih melodij slovenske pesmi. V nedeljo bodo pokazali, da so kos vlogi, ki so si jo nadeli. Pod vodstvom pevovodje J. Kogoja, vas bodo prijetno iznenadili. Obiščite jih! Na sporeda so narodne in klasične točke. Nastopil bo mešan, moški in ženski zbor, četve-rospevi in solisti.
Po koncertu, ki se bo pričel ob 8. uri, se vrši prosta zabava s plesom, za katerega bo igral Šulnov orkester.
Novorojenček
Zadnjo nedeljo so se zglasile vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. John Skrajnar, 1168 Norwood Rd., in pustile v spomin krepkega sinčka, prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Molly Urbančič ter je hči Mrs Rose Urbančič, 1172 Norwood Rd. čestitamo!
WASHINGTON, 18. maja. — Zbornica poslancev je z 202 glasovoma proti 194 zavrnila Rumlov davčni predlog, katerega je sprejela zbornica senatorjev. Izgleda, da ne bo konferenca dosegla nobenega sporazuma v času šestih tednov, ko bi moral iti ta načrt v poslovanje.
Kakor znano, je predsednik Roosevelt in njegova administracija silno proti temu načrtu, glede katerega je dal predsednik razumeti, da ga bo veti-ral v slučaju, če bi bil sprejet.
Rumlov načrt je navaden "švindel." Pod tem načrtom naj bi ostalo milijonarjem in velikim korporacijam skoraj deset milijard ali bilijonov dolarjev davčnega denarja, katerega i-majo v svojih blagajnah in katerega doljujejo vladi na davkih za leta 1942. Vlada pa potrebuje denar za vojno proti Hitlerju in Japoncem. Kje naj dobi ta denar? Od malih ljudi, delavcev in obrtnikov, in od njihovih radbin, ako prodro prijatelji kapitalizma s sprejetjem Rumlovega načrta.
Rusi pripravljajo ofenzivo na celotni fronti
Nemci poročajo, da so pričeli Rusi z napadi, ki se bodo najbrže razvili v splošno ofenzivo.
Naši
fantje-vojaki ★ ★
v službi Strica Sama se nahajata brata Victor in Harry Vehar. Njiju naslova sta. Pfc Victor A. Vehar, 463 Engrs. Depot Co., 7th Prov. Bn. EU. T.C., Camp Clairborne, La.
S2C Harry J. Vehar, 60th Naval Construction Battalion, Co. D, Platoon 4, c—o Fleet Post Office, San Francisco, Cal.
Mr. in Mrs. Hrov^at, 805 E. 100 St., sta prejela pismo od sina Pfc. Louis Svetliča, da se nahaja sedaj v Severni Afriki. Preje je bival v Virginiji. Piše, da je voznik ambulance. Njegov naslov je: Pfc. Louis Svetlic, 50th Station Hosp., A.P.O. 3784 c—o Postmaster New York City, N. Y.
K vojakom je bil poklican odvetnik Frank G. Gornik. Zadnjih šest let je vodil svoje odvetniške posle skupno s svojim bratrancem John L. Mihelichem v Engineers poslopju. Njegov urad na 15603 Waterloo Rd., kjer se je nahajal ob večerih, bo v njegovi odsotnosti vodil odvetnik Victor H. Karlinger.
Amerikanci so nagnali Japonce v past na Attu
Japoncem preostaja sedaj samo dvoje: predaja ali pa boj do zadnjega moža
LONDON, četrtek, 20. maja.
—	Sovjetske čete so odbile v sredo dva nadaljna nemška napada na Kavkazu, pri čemer je bilo ubitih 350 Nemcev, ter uničile 14 velikih čolnov, natovor-jenih z Nemci, ki so se hoteli u-makniti preko Kuban reke, Na zapadni fronti je bilo včeraj u-bitih 300 Nemcev.
Napadi ruskih partizanov
Ruski partizani so napadli nemška skladišča v Stalino-u, kjer so razstrelili z bombami zaloge streliva in drugih potrebščin.
Snovanje ruske ofenzive
LONDON, četrtek, 20. maja.
—	Iz Nemčije poročajo, da so pričeli Rusi izvajati štiri silne napade na 1,100 milj dolgi fronti in da vse kaže, da namerava Rdeča armada razviti te napade v splošno ofenzivo.
Nemška oficijelna agentura naznanja, da so pričeli Rusi z napadi ob Volhov reki, južno od Ljeningrada; južno od Sta-raje Ruse, kjer se fronta razteza proti latvijski meji; pri Bel-gorodu, na severnem koncu fronte ob Doncu nad Harkovom in v Kubanskem okraju.
partizani zavzeli sušak
(Poročilo lista "N. Y. T."
STOCKHOLM, Švedska, 17. maja. — Poročilo iz Budimpešte naznanja, dai so dne 12. maja jugoslovanski partizani zavzeli Su^ak pri Reki ter da se doslej uspešno upirajo vsem poizkusom hrvatskih čet, da bi ga slednje^ zopet spravile v svojo oblast.
Poročilo dalje naznanja, da so partizani napadli tudi vas Hopovo, katere pa niso mogli zavzeti, nakar so se po 2Jf ur trajajoči bitki umaknili.
.. V nekem hrvatskem o-kraju so vzeli sovražniki 300 talcev, ker so se njih sorodniki pridružili partizanom.
Poroka
zajamčeno, da ne bo stavila Rusija nikakih zahtev, ki bi bile škodljive njej sami.
V nedeljo ob 2. uri popoldne se bosta poročila v cerkvi sv. Jero-nima Staff saržent Frank Sa-dar, iz E. 68 St., in Miss Bence-lich, 1187 E. 175 St. Prijatelji so vabljeni, da poroki prisostvujejo. Ženinu, ki služi že štiri leta Strica Sama, in nevesti želimo obilo sreče v novem stanu!
Nov grob
Po dolgi in mučni bolezni je preminil na svojem domu na 14612 Westropp Ave. poznani Valentine Gorjup, star 65 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie, rojeno Zadnikar, doma iz Dobrave pri Ljubljani, in štiri otroke: Charlesa, Jean, poročeno Slattery, Edith, poročeno Fleming, in Donalda, brata Franka in veliko sorodnikov. Doma je bil iz kraja Vič Glince pri Ljubljani, kjer zapušča dve sestri, Johanno Plazar in Josephine Alež, ter več sorodnikov.
V Ameriki je bival 31 let in je bil izučen v tesarskem delu. Bil je član društva "Mir"! št. 142 SNPJ in delničar Zadruge ter tesarske unije Local 182. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob 1. uri iz Jos. žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., na Highland Park pokopališče. Naj bo pokojniku ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa naše soža-Ije!
Podprimo borbo Amerike sa demokracijo in svobodo cveto i nalcupom vojnih bondov in vojno-vardevalnih znamk:
WASHINGTON, 19. maja. — Ameriške čete gonijo danes Japonce na otoku Attu okoli Chig-hagof pristanišča v past, kjer bo preostalo Japoncem samo dvoje: da se udajo, ali pa poginejo. Past je bila zaprta danes po dveh ameriških kolonah, katerih ena prodira od severa, druga pa od juga. Japonska pozicija je postala nevzdržna.
Zavezniški glavni stan v Avstraliji, 20. maja. — Ameriški bombniki so v sredo uničili na letališču v Penfoei na holand-skem otoku Timoru devet japonskih letal, v teku enega tedna pa jih je bilo uničenih 62..
Zavezniški bombniki so naleteli na močno opozicijo v zraku kakor tudi od strani antiletal-skega topništva. Zavezniška zračna sila je napadla tudi japonske pozicije na otočju Nove Britanije.
CHURCHILL GOVORIL PRED
OBEMA ZBORNICAMA
Govornik je bil deležen velikih ovacij od strani zakonodajcev in galerije
rusija nosi najtežje vojno breme.—japon-ska bo strta in njena mesta vpepeljena
Stalinu bo danes izročeno Roose-veltovo pismo
Joseph e. Davies je prispel včeraj v Moskvo z važnim zgodovinskim pismom, ki ga je pisal Roosevelt Stalinu.
MOSKVA, 19. maja. — Pismo predsednika Roosevelta Stalinu, katerega je predsednik zaupal Josephu E. Daviesu, bivšemu ameriškemu poslaniku v Moskvi, bo izročeno Stalinu jutri.
Davies, ki je prispel danes z letalom v Moskvo in ki nosi to važno zgodovinsko pismo v svoji aktovki, bo ostal v Moskvi le malo časa, nakar bo odpotoval nazaj v Washington s Stalinovim odgovorom predsedniku Rooseveltu.
Iz Kujbiševa v Moskvo je spremljalo Daviesov avijon pet ruskih bojnih letal. Ko je stopil Davies v Moskvi iz letala, je trdno stiskal pod pazduho svojo aktovko, v kateri je shranjeno to važno pismo. Med onimi, ki so na letališču pozdravili Davie-sa, je bil tudi ameriški poslanik William H. Standley s člani vojaške komisije in komisije za dobave.
Vsa poslopja na letališču so bila okrašena z ameriškimi in ruskimi zastavami.
Pokojni John Krečič
Kot smo že včeraj poročali, je preminil v Charity bolnišnici John Krečič, star 36 let. Stanoval je na 5002 Harlem Ct. Tukaj zapušča žalujočo mater Frances, rojeno Adam, štiri brate, Maxa, ml., Louisa, Law-renca in Franka, sestro Sophie, in več sorodnikov. Oče Max je preminil pred petimi dnevi. Doma je bil iz Kranja, kjer zapušča več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:15 uri iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev Brezmadežnega spočetja ter nato na Calvary pokopališče. — Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje!
WASHINGTON, 19. maja. — Izjava angleškega premierja Churchilla, ki je govoril danes pred ameriškim kongresom in dejal, da bo stala Velika Britanija ob strani Zedinjenih držav, dokler se ne stare Japonske, je izzvala ugibanja, da bosta morda Amerika in Velika Britanija poizkusili pridobiti Josipa Stalina za to, da jima da na razpolago ruske sibirske baze za napad na Japonsko. Tozadevno prizadevanje je najbrže tudi podlaga želji, da bi se Roosevelt in Churchill sestala s Stalinom in kitajskim maršalom Čiang-kajšekom.
Največji eksperiment v zgodovini
Churchill je dalje tudi razodel, da sta Anglija in Amerika zaposleni zdaj z največjim eksperimentom v zgodoviifi: ako se more namreč spraviti na kolena Nemčijo in Italijo samo z zračnim bombardiranjem.
Rusija nosi še vedno nejtežje breme
Nato, ko je Churchill izjavil, da je glavna teža te vojne še vedno na remenih Rusije, je dejal, da se mora zdaj storiti vse, kar je v moči zaveznikov, da se v letu 1943 odvzame Rusiji njeno ogromno breme. KoUko so-
vražne moči absorbira Rusija, je razvidno iz Churchillove izjave, da je stalo v Afriki nasproti zaveznikom 15 divizij Nemcev, dočim jih je na ruski fronti 190 divizij.
Usoda Japonske
Glede Japonske je Churchill priznal, da je nevarna in važna sovražnica in da na svetu ne bo miru, dokler ne bodo njena mesta vpeleljena in uničena njena armada in mornarica. Dalje je dejal, da bo letos Hitler na vsak način tvegal še eno veliko ofenzivo napram Rusiji, da doseže zdaj to, kar mu je že dvakrat spodletelo.
Churchillov govor je bil sprejet z velikimi ovacijami in a-plavzom.
Odličnjaki v dvorani
Churchillov govor so poslušale mnoge dostojanstvene osebe obeh narodov. Ramo ob rami so sedeli člani Rooseveltovega kabineta, angleški in ameriški vojaški in mornariški poveljniki ter člani ameriškega kongresa. Na galeriji pa sta se nahajala med drugimi vojvoda Windsor-ski, bivši angleški kralj, in njegova v Ameriki rojena žena, radi katere se je kralj odpovedal prestolu.
Deklica umrla
Po kratki bolezni je snoči ob 6.10 uri umrla v mestni bolnišnici Dorothy Kalmar, stara 11 let. Na Spominski dan, 30. maja, bi bila 12 let stara. Zbolela je nagloma in bila včeraj odpeljana v bolnišnico, kjer je še i-sti dan umrla.
Tu zapušča starše Josepha in Anno, rojeno Zivich, ter mlajšo sestrico Joan, staro sedem let. Družina je stanovala na 1099 E. 64 St. Deklica je bila rojena v Clevelandu. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Filipa ter na Calvary pokopališče. Prizadeti družini naše sožalje!
Neugoden dan za Rdeči križ
Včeraj je bil izza dneva, ko je stopila naša dežela v vojno, prvi dan, da se ni na glavnem stanu Rdečega križa v Clevelandu javil nihče, ki bi bil prišel darovat svojo kri.
Pozdravljajo
S konvencije S. Ž. Z. v Pitts-burghu, Pa. pošiljajo pozdrave prijateljem našega lista, Nettie Strukel, predsednica št. 18, in Frances Perme, predsednica št. 32.
dramatizacija adamičeve zgodbice
V petek, 21. maja, oh desetih dopoldne po vzhodnem standard času (9 a. m.) po srednjem ali middle času) bo Isabell Manning Hewson, ki ima na radiu vsak dan nad 25 milijonov poslušalcev, dramatizirala Louis Adamičevo zgodbico "Meet a Hero," ki je bila objavljena nedavno v This Week magazinu in ki razpravlja o junaškem činu Slovenca Mi-lorada Stosiča. Dramatizacija bo oddajana preko NBC (Blue Network) radio-postaj. Poslušajte!
Vile rojenice
Pri dobro poznani družini Mr. in Mrs. Jerry Bohinc, ki vodita trgovino Northeast Sales and Service Co., na 819 E. 185 St., so se zadnjo soboto pojavile vile rojenice in pustile krepkega sinčka. V družini ste bili do sedaj dve deklici in to je prvi sinček. Deček je bil rojen baš na rojstni dan svoje mamice. De-kUško ime matere je bilo Genevieve Zulich, iz Neff Rd. Mati in dete se dobro počutita.
ETBIN KRISTAN NA DELU
CHICAGO, 111. (SANS). — Predsednik Slovenskega ameriškega narodnega sveta Etbin Kristan se že od 14. maja naprej mudi v New Yorku po važnih opravkih za Slovenski ameriški narodni svet. Imel je važen sestanek z zastopniki hrvaških in srbskih skupin, ki se strinjajo z načrti in cilji našega gibanja. Pri teh posvetovanjih je bil navzoč tudi častni
predsednik našega narodnega sveta Louis Adamič.
Dne 16. maja je Etbin Kri-Kristan pisal zelo važno pismo Winstonu Churchillu, ki je sedaj gost Bele hiše. V pismu se prosi Churchill, naj pove Slovencem, da se ne bojujejo zaman in da bodo njihove žrtve naposled nagrajene z združenjem in svobodo za vse Slovence. Ta pismo bo v celoti priob-čeno prihodnji teden.
5TRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
20. maja, 1943.
1
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI

d
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CEfJE NAROČNINI)
tfy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta);
Bor One Year — (Za celo leto) ______________________________________________________$6.50
For Half Year — (Za pol leta) ____________________________________________________________ 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ________________________________________________________________________ 2.00
By Mai] in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) ______________
Por Half Year — (Za pol leta)_______
Por 3 Months — (Za 3 mesece)__________
...$7.50 _ 4.00 _ 2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries:
'Za Evropo, Južno Ameriko in druge mozemsice države):
Poi' One Year — (Za celo leto)_______________$8.00
Por Half Year — (Za pol leta) .................................................................................. 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
NAZORI AMERIŠKEGA ČASNIKARJA
uk. O svobodoborcih Evrope (in kje v Evropi najdete bolj zaslužene, neustrašne in hrabre svobodoborce kot so jugoslovanski partizani), je rečeno v glavnem uredniškem uvodniku "New York Times-a" od petk^, 14. maja:
"Noben jezik nima primernih besed, s katerimi bi se moglo dostojno in pravično oceniti heroizem mučenikov, ki se bore v deželah, v katerih mrgoli sovražne soldateske in njenih vohunov. Ti borci so resničnla trdnjava Evrope!"
Gasil
CI za zmago
Znani časnikar William L. Shirer, ki je bil več let v Nemčiji ter se je vrnil komaj pred dobrim Tetom dni v Ameriko, piše v sobotni "The Neva's" o povojni vlogi Amerike in ostalih zaveznikov v Evropi. Med drugim pravi:
Naša armada je pripravljena, toda ali so pripravljeni tudi naši državniki? Ali bodo angleške in ameriške armade, ko se bodo pričele zlivati v Evropo, prinesle on-! v kakšen namen naj služi.
lil
NEWYOBŠKA PISMA
11111 i
Piše Frank Kerže
I I I I 1
BREZ NAČEL,IN.PODLAGE
Zbrali so se torej v Clevelandu in sicer vsi, kdor je hotel ali mogel priti. Naprednjaki, katoličani, socijalisti, komunisti in tudi taki, ki niso nič. Imamo jih dosti med nami, ki gledajo samo nase in na svoje žepe.
Otvorili so kongres in ga vodili z močnim parnim valom: ta bo govoril, to se bo predložilo in—glasovalo.
Že ko so bili zbrani, jim je prišlo na misel,, da bi bilo dobro ustvariti kako splošno podlago. In dobili so—slogo. Hm, sloga, vsaj je lepa in koristna včasih, ampak vedeti se mora,
dotnim narodom resnično svobodo, ali samo konfuzne iz-premembe režimov, temelječe na "začasni ekspedienei, kar ne more nikoli dovesti do resničnega in trajnega miru, temveč samo do civilnih vojn in do nadaljnih krvoli-tij? Ali smo pripravljeni, da ne bomo ponavljali napak, ki smo jih delali v Severni Afriki, kjer so bili možje, ki so nam pomagali, pometani v ječo, d^čim so bili oni, ki so bili na oblasti in ki nas sovražijo, puščeni na krmilu?
Recimo, da se jutri izkrcamo v Franciji. Mi vemo, da bi nas francosko ljudstvo navdušeno sprejelo kakor tudi svojega generala de Gaulle-a, kot svojega naravnega, čeprav samo začasnega voditelja, dočim sta Anglija in Amerika vsilila ^^francpskemu ljudstvu .drugega generala, ki ima, pa naj j'^se tako čist in brez madeža, ob svoji strani bivše Višijce — Noguesa, Boisona in Peyrou-
od te vlade, kaj hoče in namerava v bodoči osvobojeni domovini?
Takih vprašanj bi lahko stavil brez konca in kraja, ampak je tako ž njimi, kakor z luno v narodni pesmi, ki se skriva za oblake in odgovora ne da.
Mi ameriški državljani smo prisegli na ustavo naših držav. To se pravi: mi smo republikanci brez vsakega kompromisa. Mi vemo, kaj to pcinenja in smo do dna naše duše prepriča-da je mogoča resnična svoboda in prost razvoj našega naroda samo v republiki in nikjer drugje ne.
Kako se je mogel SANS ali kongres ogniti temeljnega vprašanja, mi je nerazumljivo. Govorim s tem ali onim—vsak je republikanec. In še več. Pri pravljeni so delati in dajati pod enim samim pogojem, to je, da se proglasi za našo domovino i
Namen? Ali ni bilo kopo resolucij, ki govore o združeni in svobodni domovini ? Pravilna forma; logično razpletene misli — čitaš do konca in obstojiš. Obračaš papir, brskaš po posameznih odstavkih—čim bolj i-ščeš, toliko bolj ti postaja jasno, da manjka vsega, ker manjka—podlage.
Svobodna in združena domovina je ne samo mogoča, ampak zasigurana na enem samem temelju in ta je: federativna demokratična republika. To je vse.
Zakaj se lii tega sklenilo, mi je več ko uganka. Prepričan
Na sliki vidimo dvoje visokih lestev, ki jih lastuje gasilski department v Washingtonu. Gasilci so naredili iz lestev črko V za "Victory."
tovni ples. Anglija ima na svojih rokah enak, če ne še večji problem. Zakaj njena bodoča vloga v svetu bo odvisna pred vsem od — ruske kooperacije. Kdo nam bo pomagal? Ali morda Kitajci, ki so sami taki reveži, da rabijo pomoč vsega sveta?
Edino Rusija je tista, ki more in zmore vse za nas. In če hočete pričo, imate, predsednika Čeho-slovaške republike Beneša, demokratična federativna repu-J® že davno jpred svetovno blika.
, ,v.	.v., , . 1.	I . 1 1 T 1 , sem, da bi bilo devet desetin
tona, da molčimo o manjših kvizlmgih, ki so delali kom- | navzočih navdušeno glaso-
promise s Hitlerjem ali pa z njegovimi agenti. Rezultat I valo za federativno republiko.
tega bi bila civilna vojna in to bi bila kaj žalostna osvo-1 Poznam sentiment katoliškega
boditev.	I elementa in vem, da so prav ta-
Lahko nam je reči: naj imajo Evropci take vrste via- j navdušeni republikanci, ka-
,11^ •• u 111--U	kor ostale skupine.
do, kakršno hočejo. Toda v resnici pa bo vlada, ki jo bo-	,. .........
. . 1 . I . ] . , i. -T	S tem bi se bilo dalo priliko,
do dobili, v veliki men odvisna od tega, kaj bomo stonli	^atolmka stranka popravi
mi kot okupacijska sila.	svoje napake iz prve svetovne
Vzemimo Francijo. Recimo, da bomo izvedli invazi- j vojne, ko so stali za znano krf-
jo dežele, preden se de Gaulle in Giraud sporazumeta. | ^ko deklaracijo in postali tako
Katerega bomo v tem slučaju podpirali in kako?	j soodgovorni za Jugoslavijo, ka-
.	. T T- . T. T	. . ..	karsna je bila. Cudim se posa-
Ali vzGrnimo Itdlijo. Ali jg SBVOjsks. dinastijo, tsko , jneznikom, ki jih poznam po
tesno povezana s fašizmom, da jo je treba odpraviti ali j njihovem delu izza časa Repu-
ne? Ali vemo, kaj želi italijansko ljudstvo: monarhijo &li, bličanskega združenja. Cudim
republiko*^	se posebno takim, kakor je Et-
In glede Jugoslavije... Ali želimo, da zavlada	Kristan, ki bi bil danes do-
, ... ^	1 • • L-i	. , . I sti vecji moz, da je vstal m re-
slaviji zopet rez,m iz leta 1939, ki je bil vse prej kot za- ;	moje stališče po-
dovoljiv za večino Srbov, in za skoraj vse Hrvate in Slo- ^nate. Kjer sem bil pred četrt
vence? In Rumunija? In Bolgarija? Madžarska? In Nem-1 stoletja, tam sem še danes.
Čija?	1 Govoriti o kaki svobodni do-
(Poieg tega veljajo za Jugoslavija tudi točno vsa ™ovini, je prazna fraza, če ne
' daste podlage, katera edina o-
Kako pi^azno je govoriti o kaki svobodni domovini brez temeljev, ki edini morejo roditi svobodo in prostost, vidimo najbolj po dogodkih v naši new-yorški jugoslovanski naselbini.
Istrska društva—Hrvatje in Slovenci so imeli posebno organizacijo z namenom, da izvoju-jejo svobodo za Jugoslovane, ki so pod laškim jarmom. Te krepke in žive organizacije ni danes več. Prišlo je vrsto vprašanj, kam vodi ta, organizacija? Rekli so zastopniki društev: v Jugoslavijo ne maram, drugega pa nimate. In združene organizacije primorskih Jugoslovanov ni več.
Ali mislite kaj na to? Naj se po ti vojni obrne, da postane I-talija republika, Jugoslavija pa ostane dedna monarhija—ali mislite, da boste dobili primorske Jugoslovane za kraljevino?
Preidem na drugo točko, to se pravi na točko, katere ni nikjer v nobeni resoluciji, sprejeti na slovenskem kongresu, še več: kolikor sem mogel zasledovati, ie bil menda en sam glas za — Rusijo.
Kako ie mogel slovenski kongres v letu 1943 prezreti po vzorcih bivših jugoslovanskih vlad ta največji in najhrabrej-ši slovanski narod, mi je neum-
vojno sklenil z Rusijo bratske pogodbe in ki je danes edini mož, kateri ve, kako bo treba urediti Evropo, da se ji zajam-či stalni mir.
Je še tretje vprašanje, mimo katerega bi ne smel iti kongres in ta je: ekonomski problem v Jugoslaviji. Kakor veste, je večinoma vse, kar premore Jugoslavija, v rokah tujega kapitala. Dobički gredo v inozemstvo — domačinom ostaja le skromna plačica in borno življenje.
Čitajte finančne strani po velikih listih ameriških. Že danes si meljejo roke kapitalisti, ki čakajo samo trenutka, da se konča vojna, pa bodo planili vsak po svojem plenu. V Jugoslaviji — Rumuniji, Grški, v Severni Afriki — vse povsod je preprežen mednarodni kapital, ki samo čaka prilike, da izkoristi vse: bogastva zemlje in ljudi.
Kaj je svobodna domovina v rokah tujega velekapitala ? Samo dekla, ki za revno odškodnino opravi vsa najtežja dela pri hiši.
Ali ni bila naloga kongresa zahtevati, da se vse narodno bogastvo ene zemlje nacijonalizi-ra? Kako bo pa živelo ljudstvo, če mu bodo tujci pokradli vse sproti, kar pridobi, kar pridela? Kdo je gospodar ene zemlje? Tisti ki ima moč. In kdo ima
ob 8. uri zvečer, v Slovenskem' narodnem domu, na 5050 Stanley Ave.
Dragi ljubitelji slovenske pesmi, vljudno ste vabljeni, da po-setite ta koncert, ker le s tem boste pok&zah, da se zanimate, da se ohrani slovenska pesem. Pevcem boste dali veselje, da nadaljujejo z vajami, ker ne vemo koliko časa bo še donela slovenska pesem. Mnogo pevskih društev je moralo, žalibog, že prenehati, nekaj jih je pa, ki ss še komaj držijo skupaj, ker mladi fantje morajo oditi k vojakom.
Naše društvo še ni izgubilo do sedaj nobenega pevca, ali ne vemo če bomo za drugi koncert še vsi sklepaj. Želeti bi bilo, da bi ta vojna enkrat že prenehala in da bi zopet zagrmela slovenska pesem "Buči morje adri-jansko", nekdaj bilo si slovansko".
To je že stara pesem ali za društvo "Planina" je nova, ker bo zapeta na koncertu. Upam, da bo po tej vojni še bolj z veseljem zapeta.
Torej, še enkrat vas vljudno vabim, pridite na 23. maja, ob 8. uri zvečer v Slovenski narodni dom v Maple Heights.
Po koncertu bo igral dober orkester J. Sulen.
Za vsestransko postrežbo pa jamči veselični odbor. Na svidenje!
Vincent Zimšek.
škrat
iV
Ijivo. Rusija, tista Rusija, ki kr-	. , , .
vaviaa grehe v9%#svda,Rus>	ima denar, kapi-
Priredba Slov. šole SND
Cleveland, Ohio. — Dne 23. maja ob 3:30 uri popol. se bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. vršila predstava Slovenske mladinske šole. Po predstavi bo zabava s plesom.
Otroci Slovenske šole bodo vprizorili dve enodejanki: "Sestrin varuh" in "Materin god". Tudi par deklamacij bo. Daniel-la Lokar bo igrala na klavir, Daniel Lokar in Johnny Glavič pa bosta igrala na harmoniko. Vsi trije bodo igrali slovenske pesmi. Tudi nekaj preprostega petja bo.
Vse občinstvo je prav vljudno vabljeno. Pridite in veselite se z našo slovensko mladino!
Dajte jim pogum in veselje, da se bodo še bolj radi učili slo venščine! Pomagajte tem otrokom k čim večjemu moralnemu uspehu. Pridite matere, oeetj in prijatelji slovenske mladine, prepričajte se osebno koliko slovenščine sc sposobni vaši o-troci!
Na svidenje!
Mrs. Wm. Kennick,
učiteljica.
ja, katera edina je ustavila val Hitlerjevega nasilja, Rusija z ne izmernim junaštvom pred Lje ningradom, Moskvo in Stalin-
Če se to ne uredi, p redno se uredi vprašanje meja in funda-menta, bo naš narod tami, Ro-
gradom-Rusija, ki poseduje je bil. Zakaj mednarodni ka-
šestino vsega sveta, ki v svoji I
pital je sila, ki ni nič boljša od
vprašanja, ki jih je stavil Shirer glede Francije. Ali bo- . .. , ,
1 • T i/r-, -1 •' 1 • 1 •	1 • 1 • 1 mogoča resnično svobodo, piha-
mo podpnali Mihajlovica, ki se aktivno ne bon, ki celo	prostost. Bodimo ven-
pomaga sovražniku proti resničnim svobodoborcem in ki ^ar odkriti, da je proti federa-
je za stari režim, kateri pa naj bi bil samo še bolj srbski | livni in demokratični Jugosia-
kot je že bil, ali bomo podprli resnične ljudske bojevni- Viji kakor tudi za kako pošte- edinosti in organizaciji presega
ke, ki se bore za osvoboditev svoje domovine izpod tuje-' skupnost vseh oalkanskih vse, kar smo poznali do danes 11 .TI - • o TT 1 —i. T-i 1	' narodov pet vzrokov—to je pet,— ta bratska Rusija j6 ostala
ga kakor tudi domačega jarma? U.ednistvo Enakoprav-:^^^^ bmtc moj, kralji soj na »iovenskcm kongresu nco-
nosti).	moč. Ni to samo vprašanje po-: menjena.
Res je, da bodo nesrečni narodi Evrope z veseljem ^ sameznika, zakaj beseda kralj če je človek slep, se mu od-pozdravili osvoboditev izpod nacijskega jarma. Toda mar , ne pomenja samo osebe, ampak pusti, če je gluhv ^e mu prezre,
naj bodo osvobojeni samo zato, da zaidejo zopet v kaos, ^	Kralji imajo močne pod- če je pa nehvaležen, se ga mora
,	T , . . -n Ti ■ 1	' pomike in zmorejo dosti, če ne posaditi tja, kamor spada. Za-
anarhiio in siromascino pod starimi tiram r Res le, da nas ^	\	rr ••
^	, -lil	-1 1 vsega. Kdo je preprečil, da Ju- kaj nehvaleznost je zločin. Tuji
bodo z vesGljGin pozdiavili, kajti nas pnhod bo pomGnil	ni priznala največje naredi priznavajo Rusiji vse,
konec nacijske sužnosti.	; svetovne sile—bratske Rusije kar ii gre—mi Slovenci, krvni
Toda če pridemo, ne kakor v Severno Afriko, kjer ! do začetkov Hitlerjeve oku- bratje njihovi, zraven tega šs
smo sodelovali z nekaterimi najhujšimi faMatl in kolabo-'Kdo odbira danes mini.,rajmanjši-gremo mimo nje.
. .. ,	.	• n 1 J sire in daje direktive Foticu in Vprašam vas, kje je bodočnost
racionisti, z nekompromisnim namenom m odlokom, iyih,„ovie„. Kdo povzroča na- naS.ga naroda, če ne v maslom-
vzpostavimo mod temi naiodi iGgnično svobodo in do go . potost med Jugoslavijo in Sov- bi Rusije, katera edina niorc
tove meje tudi stabilnost in sekuriteto, tedaj bodo ti jetsko Rusijo? Mar delavci in ronnagati, da dosežemo vse to I mlad gre hitro naprej, čeprav i ljudje pripravljeni, darovati svoja življenja v prizadeva- kmetje, katerih je devetdeset po čemer stremimo!	mamo dosti dežja. Sedaj je le-j Minister Snoi
nju, da nam pomagajo zadati smrtni udarec nacizmu. Na- : odstotkov vsega jugoslovanske-, Bedimo vendar odkriti in, pa pomlad v polnem teku, pti-, Tavžente ima. Kar daje in igra tO pa nam bodo pomagali izgraditi dostojen in trajen mir. mekivalstva?	Iglejmo stvari, kakor so. Vi vsi ce imajo s^voie koncerte in vr-ines^mno vlogo med ameiiški.
$	*	I ste shsali, da bi bil do da- veste, da se Amerika ne bo vti- tovi so pričeli zeleneti.	j mi Slovenci. On hooe, da se te-
.	i ne? sprejet kak zastopnik de- 'navala v notranje zadeve in u-j Pevsko društvo Planina se pcmo, urednik. Po tristo dolar-
Iz gornjega članka se lahko marsikaj naučs ne samo J^vstva ali kmetijstva pri kra- pravo posameznih narodov, kor, t udi pripravlja, da priredi svoj: jev jih jilačuje. Za trideset src-naročniki in Čitatelji naših listov, temveč tudi njihovi Ijevi vladi jugoslovanski v Lon- bo imela sama s seboj dovolj o-, (pomladanski koncert, in sicer kemikov se lahko proda vso na-uredniki, zlasti tisti, ki priporočajo nam temeljitejši p0-|doiiu? Ali ste slišali do dane-} i pravka, ko korča, krvavi sve- ce bo vršil v nedeljo, 23. maja prcdno druhal. Čudne čase ima-
laškega fašizma ali nemškega nacizma.
Slovenski kongres — kje si bil, kaj si delal in koga si zastopal, tedaj, ko si šel mimo teh bazičnih vprašanj v t^.&zne fraze?
1) rednikova pošta
Koncert pevskega društva Planina
Maple Heights, Ohio. — Po-
Domača fronta
No ja, saj
vek ne ve #
dar, kedaj j'«";
celo leto mu nosil (s ond hand) '' gare, da jp kadil v Tako mi P ki dobri dal zadnjo ^ deljo še / baksi za njeg Ko jih prinese tja, mi odgo*""
ri njegova ^ proga, "No. °. oče ne b" več kadil tvof cigar." No, pa je sedaj
—^	ena zamera-
pravi, "Pred 3. dnevi sfflO pokopali."	, g!
To bo lahko pritrdil tudi predsednik S. D. Z. Joe " kvar.
Pri nas na Dolenjskem na navitem hribu cerkev
sWf
v P^'"
čast sV. Katarini, o kateri P vijo, da je velika pripoHio^: za pamet. To povem ba društvo sv. Katarine veselico v Slovenskem ^ nem domu prihodnjo soboto-Tam se moramo obrniti,
pak.
C«-
Takale parade ni bilo še ^ li Ameriki kakor je bila 2^ soboto v 23. vardi, kateri J®

na čelu councilman Eddie ^
, .r, 10 ,ki» ...
čič. Imeli so 50,000 kant
da
"kena" Japonce. Za vsak kant dobite en cent v St-kopališču.	ji;,,.
Ce sem bil jaz za so potem že veste, da je Class.
Pismo iz Chicage
urednik "Enakoprav.-
Cenjeni nosti": —
Vedno čitam Vaše vzpodbudna, članke. Neizpodbitne dokaza imate za vse pne, ki se še sedaj senčijo pod Snojevo marelo. Neusahljivi viri še vedno motijo urednika Roženkranca. Ni še izbruhnil iz globočin socijalistlč-nega želodca kosmatega komunista. Napredna Chicaga na Lawndalu ni več rdeča, ne zelena, ne rumena, ampak brez vsake farbe.
Pred 25 leti so bili za jugd.-lo-vansko federativno republiko, zdaj je nepremagljiv gospod Ro-ženkranc za "združeno Slovenijo pod Snojovo komando".
Hm, križ božji, kaj bi f;e muzali, z besedo na dan, kaj bi s? davili in jecljali: Mi smo kralja, za srbskega diktatorja.
ima še denar.
Tole je novica, ki vas le minuto za prečitat gg|i
V dveh dneh so otroci gt, v St. Clair kopališče na 62 Clair Ave. 3,041 kant. Ke ^ vse te kante plačal, bom čal prihodnjič.	_
Jože
#'
pof'
mo. Za kralia delamo, ne pljujemo, komuniste P mo, Stalina obešamo, prosveta pa taka, bog se
presvetlega Roženkranca.
Rusi so diktatorji, so ustavili samega Hitlerja. Prokleti Rusi,
vSti, zakaj ste ga ustavil'-munisti, katere ne more P viti Ivane Roženkranc.
G. urednik, "Enakopra^'^^gii se mi zelo dopade. Moj je pustil Prosveto, zato ^
jaz pošiljam naročnino- /
kaj povejte, kar podom^ pf Partizani so že ljudje, pobijejo vse nečimurne jjof ske izdajice, ki izdajajo (C naše ljudi. Partizani so publiko, belogardisti so Ija, kakor naš udani i" ^jvij" njeni Ivane Roženkranc- pi :minister Snoi! še pošlj' j pošljete, vse bo dobro. p" j Kralj po Londonu P° ^ j# i sto cigaret na dan. del^ ^^ I rad, pol milijona dolarJ , 1 na leto, še bo nekai dola' I zmanjka s Snojevega jže kaj v punklju ' (Nadaljevanje na 3.
. 20. maja, 1943. 1
ENAKOPRAVNOST
■STRAN S.
-a—a—.M

//
Občinsko dete
ROMAN DOJENČKA spisal Branislav Nušič
Ameriški vaditelji počaščeni v Kitajski
"Da, na skušnjo, ali vidite,' ži še hitreje; ali med tem spo-l^akšna vročina je danes," doda zna v preganjalcu krojača Jovo,
učitelj, ki je skušal obr-•"ti pogovor drugam.
Medtem sta prišla v park in na klop; učitelj se oddah-ker se mu bo roka lahko ®alo spočila. Ali v tem trenut-zameketa Nedeljko pod po-^snikom kot jarec. Gospa Zo-'33. se strese, a nesrečni uči-vrže pogled na vse strani Se zmede kot otrok, ki so ga ^lotili pri tatvini.
je to harmonika?" ^ harmonika," odgovori "t^itelj pretresen do dna duše, in 'iteč v naprej, da Nedeljko ne "^tane samo pri tej svoji izja-hoče čim preje zbežati, ka-bi pobegnil lopov pred žan-ali dolžnik pred upniki. To J® bil drzen in advažen sklep,
ali

m imel pravega poguma
človeka, ki je delal zelo slabo obleke, ali je imel zato izredno lepo izledano hčerko, kateri je učitelj glasbe obljubil, da jo vzame za ženo, in ji priznal lju bežen kakar tudi ona ngemu. — Zato oBstoji in počaka svojega bodočega tasta.
"Počakajte vendar, nek listek ste izgubili."
"Listek ?" vpraša prestrašen učitelj glasbe.
"Da," pravi krojač, "ta-le listek."
"Dajte mi ga, dragi striček."
"Kaj? Dam vam ga naj? Seveda vam ga bom dal, ali najprej bi vas prosil za kratko pojasnilo, gospod prihodnji zet!"
Te besede "gospod prihodnji zet" ie krojač odločno izgovoril, kakor da jih je s krašjami od-
strigel. V ostalem je imel kro-^redi zelo dolge fraze pa, s, jač popolnoma prav, da se pri
tej priliki drži odločno. Učitelj glasbe je njegovi hčerki že pred sedmimi meseci obljubil, da jo bo vzel; na ta način se je -J	ž njo zelo lepo razumel in zelo
Vaznesenske cerkve in'pogosto zahajal h krojaču na kraj ženske šole, kjer je | večerjo. Krojač je, kakor se ra-
'«2ko C,-----,	, v , ,	- !
mu je gospo Zofija zače-razodevati ljubezen, zbere p itioč in voljo ter skoči s klo-y začne, ne oziraje se, beža-' Najprej skozi mala vrata pa
1^^ - sopeč malo zadržal kora- j zume, že nekolikokrat zahteval J. ■ ko je tekel naprej, prihi-iijim nek gospod s kri-
g ostojte, postojte!"
•romak učitelj je mislil prvi . ^otek, da ima opraviti s kak-Vljubosumnim udovcem, ^ ^ ^ijonistom, kakršnih je zme-dosti v zasedi v parku fi-ministrstva, zato zbe-

Use over
waSlboard, P'osJei", brick, etc.
Just thin with water
No special thinners needed. 1 gallon of T Speed-Easy plus water makes up to I'A gallons of ready-to-use paint!
One coat is enough
1 coat usually covers even wallpaper and dingy walls and ceilings. It cuts time, cost and work in half!
Dries in 60 minutes
Within an hour you have a smooth, flat wall finish of enduring beauty. Makes possible 1-day painting ... no inconvenient •delays.
"Mi
dining-, bedrooms, game-fj^^asements, garages, etc. Used painters—pr(ferred by par-*' "onte owners.
od njega končnega odgovora, kdaj pride deklico zasnubit, ali učitelj se je vedno izogibal odgovoru. Krojaču je torej ta priložnost dobro došla, ker listek, ki ga je učitelj na begu izgubil, ni bil drugi kakor ravno oni, ki je bil utaknjen v Nedeljkove plenice, in na katerega je učitelj lastnoročno napisal:
"Jaz sem revna žena in tega otroka ne morem vzdrževati vsled siromaštva, za to ga puščam tukaj, da bi ga dobri ljudje sprejeli in obdržali."
Lahko si mislite, kaj je čutil učitelj, ko je opazil v krojačevi roki ta usodni listek, napisan z njegovo roko.
"Torej kaj je to?" začne krojač z glasom, kot da govori z dolžnikom, ki ni plačal zimske suknje od predzadnje zime.
"Listek," odgovori učitelj navidezno mirno.
"In z vašo roko napisan?"
"Ne."
"Kako da ne, saj je to isti rokopis, s katerim pišete moji punici Ijubavna pisma."
"Pa dobro," pravi učitelj, — ne da bi znal že sam, kaj naj reče.
"A čegav ie ta otrok, ki je v listku omenjen, in kdo je ta revna žena?"
"Ne vem."
"Vem pa jaz," zakriči krojač, "in zdaj mi je jasno, zakaj odlašate z zaroko z mojo hčerko. Tukaj imate listek in prosim vas, da mi nikdar več ne pridete v hišo. Smatrajte, da je med nama vse pretrgano."
Po teh besedah mu krojač poda listek in se oddalji z velikimi koraki kakor general po pohvali, izrečeni svoji vojski, (Dalje prihodnjič)
ni Amerikanci priporočajo, naj se mladina uči tujih jezikov. V vseh slučajih pride v poštev naj prvo materni jezik. Zelo ! ugleden Clevelandčan se je iz-I razil, da kdor poleg angleščine ! ne obvlada vsaj se enega jezi-\ ka, se ne more šteti nad nadpo-: vprečno izobraženega. Vsi moramo pomagati, da se Slovensko šolo obdrži še v naprej in vodi še z večjim razmahom. Pokažimo, da smo še živi in da se zavedamo vrednosti izobrazbe.
Po programu, zvečer, bo ples, pri katerem bo igral John Pe-i con's-orkester. Vstopnina za po-I poldiie ali zvečer je samo 50c, } vštevši davek. Vstopnice se dobijo v slaščičarni Mrs. Mako-vec v S. N. Domu in v uradu tajnika S. N. Doma, pri Mr. Johnu Tavčarju.
Zastopniki in zastopnice dru-
SZifca na levi je bila posneta na nekem banketu v Kitajski, ki je bil prirejen na čast gene- g^gv za Prosvetni klub SND ste ralu Chennaultu, poveljniku ameriške zračne sile v Kini. General je drugi od leve proti desni.'vsi iskreno proŠeni, da pridete V sliki na desni pa je ameriški g&mral Joseph Siilwell, poveljnik letalske sile v Burmi in Indiji. - na predstavo in da poprimete General je mož v "sweateru" ter stoji sredi svojih letalcev.	'

za kakšno delo, če treba, da se priredba uspešno završi.
Za Prosvetni klub S. N. Doma :
Erazem Gorshe, tajnik.
JUGOSLOVANSKI RUDOKOPl NE DELAJO ZA NACt STE
Washington. — Švedski delavski časopis "Arbetareii" prinaša članek, v katerem poroča, da jugoslovanska rudarska industrija, ki je dobila povelje, da z največjim naporom in naglico dela za nacistično vojno maši-no, ne dobavlja naročenega blaga. Glasom obvestila, ki ga je dobil OWI, je trdil članek, da jugoslovanska produkcija bau-xita ni dosegla niti polovice proizvodnje iz leta 1938, in da u-spehi kopanja kroma, magnezija in antimona niso niti "vredni, da se jih omenja".
UREDNIKOVA POŠTA
(Nadaljevanje z 2. strani)
pride zopet v Chicago. Kadar bo v punklju kraljev denar, bo punkelj s porajteljem stisnjen.
V Chicagi kar pada dež. Kar lije naj, da bo počistil nesnago in golazen okoli nekronanega socialističnega kralja Rožen-kranca. Vi urednik še pišite za partizane in razkrinkajte kra-Ijevaše, ki hočejo še izsesati iz revnih ljudi zadnjo kapljo krvi. Partizani so za take sorte vlado, kakor jo imamo v Ameriki. Kdor jih ne podpira, tak je zanič ameriški državljan.
Bom Š9 kaj pisal. Tozdrav.
J. M.
Za organiziranje SANSa
Cleveland, Ohio. — Meseca a-prila in maja so bila' obveščena vsa tukajšnja društva severne kot južne strani, tako tudi sosednji Euclid, O., da izvolijo društvene zastopnike, kateri naj bi tvorili tukajšnjo podružnico "Slovenskega ameriškega narodnega sveta" (SANS).
Na okrožnicah ni bil označen dan, kdaj se bo ta ustanovna seja vršila, zato pa naj bo vsem v obvestilo, da je ta seja sklicana za dan 28. maja t. 1., ob 8. uri zvečer, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Prošena so vsa društva oziroma njih tajniki (ce), da od-
noma izbrisati v bližnji bodočnosti iz svetovne oble. Zato je potrebna akcija v tem oziru slehernega slovensko čutečega rojaka in rojakinje v tem resnem trenutku.
še nikoli v zgodovini našega naroda, ni bila bolj potrebna sloga med nami, kot je sedaj, zato je pričakovati vašega odziva.
Vsem izvoljenim društvenim zastopnikom pa, ne pozabite na prvo sejo dne 28. maja ob 8. uri zvečer v eni izmed dvoran Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd.
Pri tem so vabljeni tudi drugi, vsi, kateri se zanimate za vprašanje rešitve slovenskega naroda preko oceana.
Izvrševalni odbor sam ne more izvršiti vsega dela, in ga tudi ne zmore, ako mu ne bo stal narod ob strani. Narod mora biti v tem kočljivem trenotku združen če hoče nekaj doseči.
Torej pridite vsi, kateri ste zainteresirani pri tem vprašanju ta večer na prvo ustanovno sejo..
Za sklicateljski odbor,
J. F. Durn, začasni tajnik.
je poleg materialne tudi precej moralne podpore. Kadar so podane šolske prireditve, ste proŠeni vsi rojaki in rojakinje, da, če je količkaj mogoče, jih po-setite v čimvečjem številu in s svojo prisotnostjo navdušite mladino k nadaljnemu učenju slovenskega jezika. Danes je Slovenska šola še bolj važna kot kdaj poprej radi strašnih razmer v starem kraju. Zato jo moramo podpirati in negova.ti, da se ohrani in še bolj poživi za v bodoče. Na svetli se dogajajo sedaj čudne reči in zato je naša dolžnost, da pripravimo mladino na vse eventualne prilike, ki se znajo pojaviti v bližnji prihodnosti. Znanje slovenskega jezika poleg angleščine je velika pridobitev za vsakega mladega potomca Slovencev. Kolikor jezikov kdo zna, 2a' toliko oseb dotični velja. Mnogi ugled-
Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglasijo.
Za st. clairsko okrožje ter za newbursko in zapadno okolico je zastopnik:
Mr. John Renko, I0J6 E. 76 St.
Za collinwoodsko in euclidsko okolico:
Mr. John Stebldj, 1145 E. 169 St.^ IVanhoe 4680
Mladina vas vabi
Cleveland, Ohio
V nedeljo, 23. maja ob
v,. . . . , . 3.30 popoldne poda mladinski pošljejo imena m naslove izvo-	s^venske šole S. N
! 1 jenih zastopnikov (nic) spodaj I podpisanemu ob pravem času, j da bo možno še vsakega takega zastopnika pismennm potom obvestiti.
Nekatera društva so to že izvršila, niso pa še vsa, katera so bila obveščena o tem koraku.
Obveščenih je bilo preko 50 društev. Zato ste torej prošeni, ] da to nemudoma izvršite, j Sklicatelji za tukajšnjo po-I družnico SANS-a smo bili mne-
D SPEiO-EASY
, $2-85
Gallon ^akes 1 Vz Gallons
85c
Quart ^akes iVz quarts
Kalan
"Wdware
Clair Avenue
"I^akes Both^^
Doma v avditoriju, 6417 St. Clair Ave., zadnji program vi sezoni. Vprizorili bodo dve eno-dejanski igri in sicer: Sestrin varuh, spisala Manica Koma-nova, in Materin god, spisal Josip Stritar. Obe igri sta dobro naučeni in bosta igrani v zadovoljstvo občinstva.
Slovenska šola je želela podati ta program na materinski dan, toda žal, nedelja je bila
Naglo ko
I
"Lahko kot paj in naglo kot treniti" je formula za premembo stika.
Ker je odšlo toliko elektrikarjev v armado in mornarico, boste poma-
gali vojnemu naporu, ako se naučite izvršiti delo sami.
Je enostavno in varno — sledite navodilom spodaj, pa boste lahko premenili stik hitro.
že preje oddana drugim. Zato nia, da radi zaposlenosti tai vsa •	,i,i. .	i
J ' _ . /	I je v programu vključeno pre?
tukajšnja dnuKva	vpcdastrn&bran^!
_ kar T"* navzmie za dobio!
vzamejo, ker je njim namen j e-
It takes bolh . . . Management and Labor, working in harmony and cooperation to keep the assembly lines going in our factories—to produce the necessary implements of war.
It takes both . . . War Bonds and Taxes to pay the cost of these vital tools of war to keep our fightmg men supplied. U. S. Trtasury Del'arlmcnl
vsako društvo zavzemalo korake, ker posamezno ne bi moglo izvrševati dela, katerega je SANS potreben. Zato smo smatrali, da obvestimo vsa društva na sodelovanje, in naj bi vsi kot naselbina doprinesli tudi svoj delež v tem oziru. Usoda našega naroda ie kočljiva, zato je potrebno od nas ameriških Slovencev, da se poprimemo resnega dela in pod okriljem SANS-a zahtevamo svoje pravice.
Prosim torej vše društvene tajnike, sporočite imena in naslove izvoljenih zastopnikov, in sodelujte vsi po svoji možnosti v prid SANS-a, katera organizacija je organizirana med a-meriškimi Slovenci, ne oziraje se na vaše morebitno prepričanje.
Raznarodovalci našega naroda ne gledajo na prepričanje posameznega pri našem majhnem
no iz src mladine, čeprav malo pozno.
V	programu je precej lepih pesmi, katere bodo deklamirali učenci Slovenske šole SND in sicer so Ivan Zormanove, Ivan Zupanove, Otona Župančiča in drugih pesnikov.
V	programu nastopijo tudi mladi harmonikarji in bodo pokazali svoje spretnosti v igranju raznih skladb, ki navadno ugajajo občinstvu.
Ne bom povedal vsega, kaj še bo na programu, ampak rečem lahko, da boste zadovoljni z njim. Mladina iskreno želi, da se kdo zanima zanjo, da se jih pride pogledati, kadar vprizo-rijo razne igre in podajo druge točke programa, čimveč občinstva vidijo v dvorani, temveč veselja kipi v srcih mladih i učencev.
narod^, ampak ga hočejo popol-1 Slovenska šola SND potrebu-
KAJ STORITI, CE ZGORI SIIK!
Znano vam je, kaj se zgodi, kadar zgori stik. Električni predmet preneha delovati, ali pa ugasnejo luči. Kaj naj storite?
1.	Izsledite vzrok. Našli boste vzrok v električnem predmetu ali v žici. Prekinite predmet ali pa žico. Ne zvežite ga, dokler niste popravili.
2.	Nadomestite stik. Nadomestiti stik je tako enostavno kot žarnico. Dobite zalogo stikov, ki so odobreni. Imejte jih pri roki in sledite navodilom, kot naslikano.
E
Najdite" glavni premik pri meterski boksi. Prekinile elektriko radi varnosti.
Preglejte stike. Zgorele spoznate, ker imajo črno Steklo. Odvijte ga.
Nadomestite stik z novim iste mere (navadno 15 ampera) .. Prižgite zopet elektriko.
Ako stik zgori zopet drugič, iščite zopet za vzrokom. Ako ga ne morete •sami najti, pokličite elektrikarja.
THE ELECTRICAL LEAGUE OF CLEVELAND
STRAN 3,1
ENA K O PR A V N O S T
20. maja, 1943.
p. DECOURCELLE:
mqc
ljubezni
ROMAN
(Nadaljevanje)
Bilo je jasno, da misli na samomor, kar sta Robert in Carmen že davno slutila.
In to je hotel storiti bas zdaj, ko sta končno našla Heleno, ko sta bila na najboljši poti, da popravita strašno zlo, ki sta ga bila povzročila.
Ne, ne, to ni bilo mogoče!
In vendar je bilo tako.
Nekaj časa je vladala grobna tišina.
—	Toda, — je izpregovorila slednjič Carmen vsa iz sebe, — kaj bo pa z dečkom, ki si ga pripeljal iz Penhoeta? Mar ti ni v uteho ali vsaj v ublažitev tvojega trpljenja? . . .
—	V zadevi tega dečka sem baš hotel še nocoj govoriti z vama . . . Vedel sem, da bosta našla v svoji udanosti razloge, da bi me zadržala; zato sem prvotno mislil obvestiti vaju o svojem sklepu, ko bi bil že na potu. Smatral sem pa za svojo dolžnost izpregovoriti z vama o tem dečku še pred odhodom.
—	Dečka imava rada- ker ga imaš rad ti.
—	Da ,res mi je zelo pri srcu... Zavzel sem se zanj . . . To je res . . . Toda storil mi je neprecenljivo uslugo. Svoje življenje je tvegal zame. Moja dolžnost je torej poskrbeti zanj tudi, če bi mi ne bil posebno pri srcu. Sicer pa morta sama priznati, da zasluži ta deček vso ljubezen, kar mu je more človek izkazati; tudi vajine dobrote je v polni meri vreden. Z'ato sem računal z vama, z .vajinim bratskim prijateljstvom, da vzameta dečka k sebi in poskrbita za njegovo vzgojo. Upam, da bosta nadaljevala moje delo.
—	Kaj hočeš reči s tem?
—	Da pošljeta dečka v li-cej . . . tja, kjer je vajin sin Marcel. Saj sem vama že pravil, da ga hočem poslati v licej. Moj nečak mu bo pomagal, pazil bo nanj. Vidva bosta bedela nad njim, iz njega napravita poštenega človeka in če bi jaz daleč v tujini umrl, bosta ljubila siroto zavoljo mojega spomina.
'— Ramon! — je vzkliknila Carmen vsa obupana. .
—	Toda, draga moja, — je nadaljeval Ramon veselo, —
NEW VITAMIN
RESTORES NATURAL COLOR
Fr— BoekM Tmll* Of Thrilling Oiscov«ry; N«w Hop* For Mllllont
One of the most sensational scientific discoveries of modern times is an anti-gray hair vitamin that restore* natural, normal color to gray hair In nature's own way. Scientific investigation has revealed that gray hair, in many cases, may be due to a vitamin deficiency. Sclentlats have also discovered the particular vitamin that is necessary to restore color to the hair in such cases Reports of tests made indicate remarkable results. Not a dye—not a tint—not a drug-not a medicine! It is a valuable food supplement. If you are among the millions of people who find themselves handicapped, in business or socially, because of gray hair, mail coupon below (or write) , for free booklet about this marvelous new vitamin discovery. There is no cost or obligation, so send today.
United Vitamin Products, 9 W. Washington St Chicago, 111., Dept. 5
Send me FREE BOOKLET about the new ANTI-GRAY HAIR VITAMIN.
Namt...................................
Adduss................!.................
kaj ne veš, da mora biti človek vedno na vse pripravljen? Prav kar sem bil pri vašem notarju-Robert, in ukrenil sem vse potrebno.
Robert je ves čas molčal. Ko je Ramon končal, je častnik vstal, se ozrl na Carmen in stopil naprej, kakor bi hotel izvršiti važen sklep, ki ga je nenadoma storil v svojem srcu.
—	Drugi Ramon, — je dejal svečano, — vašo željo izpolniva, če bo treba . . . toda od kar sva govorila z vami o znani zadevi, se je pripetilo nekaj važnega, kar vam še ni znano in kar vas gotovo odvrne od vašega sklepa.
—	Moj odhod, dragi Robert, je nepreklicen.
—	Ne ,prijatelj, ni! Ne more biti. Poglejte mi naravnost v oči, Ramon. Obupani ste- kar koprnite v ljubezni do Helene, ker mislite, da je izgubljena, morda celo mrtva. Vedite torej, da je Helena še živa! Slišite? živa je! O tem sva s Carmen trdno prepričana, ker sva jo sama videla.
Robert je pričakoval, da bo Ramon kriknil od presenečenja, kar bi zbujalo vsaj malo upanja.
Toda Ramonov obraz je ostal mračen, hladen, trd, obupan.
—	Tudi jaz sem jo videl, je dejal hladno.
Zdaj sta pa Robert in Carmen kriknila od groze.
—	Svojo ženo si videl, praviš — je vzkliknila Carmen.
—	Ne poznam več te ženske, — je odgovoril Ramon zaničlji-vo.
In ves razburjen je nadaljeval z drhtečim glasom:
—	Da, priznam, leta in leta me je preganjal spomin na njo. Navzlic upravičenosti svojega gneva- kljub temu, da je bila moja osveta pravična, nisem mogel pregnati njene podobe iz svojega srca . . . Neprestano sem mislil na njo in često sem bil tako neumen, da sem veroval v njeno nedolžnost . . . mislil sem, da so bile v njenem zločinu vsaj olajševalne okol-nosti ... Bil sem celo tako neumen, tako zaslepljen, da sem
jo hotel ljubiti ... da, ljubiti kljub zločinu.
Obmoknil je ves upehan, kri mu je zalila obraz in žile so se mu napele.
Robert in Carmen sta ga prestrašeno gledala.
—	Da, — je nadaljeval, — da bi mogel živeti, sem se oprijel teh brezumnih sanj; pozabiti sem hotel na preteklost, odpustiti. Bil sem pripravljen pozabiti na njeno krivdo, pokopati vse, kar se je bilo zgodilo med nama, v oživljeni nežnosti, v neizmerni ljubezni . . .
—	No in?
—	No in te brezumne sanje, ki jih je hotela uresničiti moja vroča ljubezen- so se po novem grehu te podle ženske razblinile v nič.
—	Ne morem vam dovoliti, da bi v tem duhu nadaljevali, dragi Ramon, — je dejal Robert . . . Vaša zmota je zločinska . . . Helena je bila po krivem obsojena, Helena je angel kreposti.
—	Ah! — je vzkliknila Carmen in padla k njegovim nogam, — poslušaj naju, Ramon, rotim te, poslušaj svojo sestro!
—	Pobožna laž! Saj sem že rekel, da vama ne morem verjeti . . . Saj imam dokaze, da ne govorita resnice.
In obrnjen h Carmen je pripomnil :
—	Vstani, draga, sveta moja sestra . . . Vajino prizadevanje je zaman ... Ne verjamem vama danes, kakor vama nisem verjel prej.
—	Ne verjamete nama! . . . Ah, ko bi jo bili videli danes, kakor sva jo midva, svojo Heleno! Ko bi bili videli njeno čisto čelo in njene oči- ki so jih skalile samo solze obupa, bi ne oklevali . . .
—	In samo besede tolažbe je imela za naju na ustih, samo klic ljubezni zate, klic, ki je prihajal z dna srca . . .
—	že zopet je lagala! . . . kakor je znala nekoč lagati ob smrtni postelji najine matere, da ji je z bogoskrunsko komedijo izvabila blagoslov.
—	Ne, dragi Ramon. "Helena ni nikoli lagala . . . Najina mati ni bila prevarana. V zadnjem trenutku, pripravljena stopiti pred božje obličje; je spoznala, da je nesrečna žena nedolžna in blagoslovila jo je... Helena te ljubi, Ramon, ljubi te kljub vsem krutim mukam, ki si jih prizadejal temu angelskemu bitju, ljubi te in edino ta ljubezen ji je pomagala, da je dočakala dan, ko bo njena čast oprana.
—	Helena! — se je zakroho-tal Ramon zaničljivo. — Vaji-
1 na Helena s tako. čistim čelom I in nedolžnimi očmi, ni tako o-tožna in potrta- kakor si mislita, ali pa vsaj ni sama v svojem obupu. Saj ima ljubčka, ki jo tolaži.
—	Helena! . , . ljubčka! . . . je vzkliknil Robert presenečeno.
—	Dragi brat ... Ti se norčuješ in rogaš!
—	Videl sem jo... sam sem jo videl kako se je vsa srečna smehljala ob strani svojega ljubčka . . . Videl sem jo, vama pravim . . . živita skupaj . . . javno ... v Moissellesu.
—	V Moissellesu! ... Ti si bil v Moissellesu! — je vzkliknila Carmen. — Kdaj pa?
—	Pred štirimi dnevi med svojim bivanjem v Penhoetu; gnala me je tja neka čudna slutnja. In tam sem jo videl, njo in njega. In če nisem obeh ubil, — je pripomnil z drhtečim glasom — se je zgodilo to samo zato, ker jo še vedno ljubim . . . ker jo ljubim kljub vsemu temu, ker jo prepuščam njenemu ljubčku ... in ker hočem sam umreti.
—	Umreti!
—	Toda tega človeka, ki o njem govoriš. Ramon, — se je oglasila Carmen, — tega človeka midva že davno poznava . . . Saj je on naju poiskal in odve-del k nji. To je plemenit mož, poln sočutja do nesrečnice, ki mu je njena ljubezen do tebe in njeno grozno življenje dobro znano . . .
—	Nove laži! — je vzkliknil Ramon in srdito zamahnil z roko. — Da, ta teta laže! Poskusila je preslepiti vaju, svetohli-nila je pred vama da bi je ne prezirala, kakor jo prezirajo drugi . . .
In opisal je podrobno svojo pot v Moisselles ter svoje srečanje v vagonu s sodnim ekse-kutorjem in njegovo ženo; Robert in Carmen nista imela niti toliko moči, da bi ga prekinila, tako sta bila presenečena.
Sodni eksekutor in njegova žena sta pravila Ramonu o Iju-bavnem razmerju med Heleno in tistim mladeničem, češ da čivkajo o tem že vrabci.
čemu neki bi tuja človeka la-
gala Ramonu, ki ga niti poznala nista? Kakšno korist naj bi imela od tega?
In pa, končno, saj je videl zaljubljenca objeta in slišal je, kako sta prijetno kramljala.
(Dalje prihodnjič)
European workers under Hitler are forced to labor a minimum of 84 hours a week and are paid in "occupation marks." After the war this "currency" will be worthless scraps of paper and the workers will have nothing but their sorrow.
Here in the United States we are working under humane conditions
84 HOUR WORKWEEK DECREED
and receive a wage that permits us to save with interest, for the hard days that will follow the war.
Help your country as you help yourself. Buy War Bonds every pay day.
WSS 741B	V* S, Treasury Depi*

A MESSAGE FROM HAROLD H. SWIFT
>

X «m (Tonvinoed.thfttVvory Ameri'oah' vhould'
eak« a tremendous effort to'invest a mlnlmm of 10^ of his inooae in.War^Savings Bondc*
These boa^are_tbe_6e8t ell round invest* ments I know, not'only beows#"of_thelr_asfety and accumulated Income features, but beoauseTt^ey furnish the. nation needed nonejjto pay"for th# ^
■V	»
instruments of war with lAloh te'ihall defeat^th* Azla.Powers*
If every ;wage':«a«t»r~doeT&Ci^w aaldne such lnvestnents~«a~#hall hel^to control Inflation and fortlfy'oi^elves^agalast'post^ggri^ depression, as Lwell asIwlnIthC*apf
City.
Slat4
W S. Tr*m«orr I>«pt>
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
The May Company's
BASEMENT
Nimate boljše prilike za porabiti vaš racijski kupon št. 17!
T^remeščeni
iz našega gornjega: oddelka za čevlje
^.95 do g.95
Znan! izdelki ženskih
Prinesite vašo racijsko knjigo št. 1 s pritrjenim kuponom št. 17. Pomnite, da preneha biti veljaven vaš kupon št. 17, s 15. junijem
stili za vsako priliko, po frakciji njih prave vrednosti! športni čevlji... praznični... vsakdanji...
popoldanski i n večerni stili! Kupite si jih sedaj za prihodnjo sezono ... za takojšnjo nošo! Koristno uporabite vaš kupon št. 17... in po prihrankih za vas. Imamo razne mere od 4 do 10, ozke in srednje široke — toda ne v vsakem stilu. Za ženske in dekleta
Ne sprejemamo naročil po pošti ali telefonu
Vsi nakupi so končno veljavni—Ne dovoli se sprememb ali povračil—Prinesite vašo racijsko knjigo št. 1 s kuponom št. 17.
The May. Co. Basement
81" 36" 36" 36" 36" 39" 39" 39" 36"
Yard
Yard
Razprodaja ob
Blago, ki se pere
Regularne 49c do 69c vrednosti
Pisano Seersucker Pisani Dimities Pisana kotenina Pisano Batiste Pisano Lawn Pisano Voile
Enobarvno Rayon French Crepe Enobarvno Gabardine Belo 2 ply Broadcloth
69c do 89c vrednosti
36" Check in Plaid Gingham, fine ka
kovosti tkanina 36" Močno pisano Seersucker 39" Belo Spun Rayon blago za obleke 36" Woven pisano Denim 36" Fino cotton blago sa obleke The May Co. Basement
V blag spomin
pete Jbletnice smrti n®*® ljubljene in nikdar pozabljene soproge in manwce
Katherine ReK
ki je za vedno zatisnila je mile oči dne 20. maj*« 1938
Pet dolgih let je že minilo,^ odkar Te več med nami ni! Grenka je naša bolest, kef
Te zgubili,
Tolaži nas zavest, da se snidemo	J enkrat na kraju večnega wiTV-
Žalujoči ostali:
Gregor Rejc, soprog; Ann Rejc, Sophie Zupon, Katherine Polewski, hč®*"®'
Cleveland, O., 20. maja, 1943.
Mali oglasi
Išče se dve žensk«
Išče se dve ženske, da bi P" magale čistiti urade in d.voraD po dva ali tri krat na teden.
Ako katera želi dobiti delo ^ nekoliko dni v tednu, naj zglasi za pojasnila v uradu taj nika SND, na 6409 St.
Ave.
Zelo poceni
se proda 4 stanovanjska v bližini St. Clairja na Za naslov in ceno vprašaj pri:
AUGUST KOLLANDE^
6419 St. Clair Ave _
Proda se
hiša za eno družino; 6 sob, raža, velika lota. Nahaja se zu E. 222 ceste v EuclidUi — Cena samo $4,600.
MATT PETROVICH, . 253 E. 151 St... KE.
I V V
isce se
dve ženski za pomivanje . .. de v LUCCIONI restavracij' na 4213 Euclid Ave. se osebno med 10. in 12-zjutraj.
stanovanje
5 sob se odda v najem in odrasli družini. Vse naj^^ urejeno z vsemi udobnostmi g Kdor želi, naj se zglasi na 1 E. 70. St.	^
1 t
CONSTIPATED
Don't Force/ Don't Sfral^.
Thus Risking Hemorrhei' TRY THIS POR 5 DAYS
.	_____»A
Here's one
right and proper way en hard dry pasaages and obtain zgg.Qg tie "eaey" movements. Every 5 days, 15 minutes before breakfast' a glass of hot water to whl<# one ful of Kruschen Salts has been adoe«' j, you are eating breakfast the hot w»v Kruschen will be feeding moisture ^0% hard, dry passages, ^ey becoio moist, easier to expel. No new J® mjL and thus risk painful rectal Irrlt^"'««!!^ ally within 30 minutes wastes are ® guily smoothly and gently. You Si fresh again. Be sure to follow tn® - gc^ easy directions. Don't delay—yo« Kruschen Salts at any drug store.
RED— ITCHY- SCAl^
ECZEMA
Effective Home Treating Promptly Relieves TorH"^
First applications of wonderful ing medicated Zemo—a doctor's —promptly relieve the intense > ^j| Ing soreneaa and start at once to " g. heal the red, scaly skin. Amarin^j of cessful for over 80 yearsi First marvelous clean, stainless Itdttt"
convinces! All drug •tores. Only 8%
VABILO NA
Konc6rt pevskega zbora Planina
ki se vrši v nedeljo, 23. maja,
v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave. Maple Heists, O.
Pričetek ob 7:30 uri zvečer. Po
certu se vrši ples in prosta zabava-Na svidenje vabijo
Pevci in pevkf.