gtev. 8.	V	Ljubljani,	sreda	12.	januarja	1938.
Cena Din V«
Leto III.
Poštnina plačana v gotovini
Razgovori italijanskih, avstrijskih in madžarskih driavnikov v Budimpešti so končani:
Razmerje držav Rimske zveze do Podonavja
Budimpešta, 12. jan. o. Razgovori med državami takozvane Rimske zveze se bodo danes v Budimpešti končali. 0 njih b° Ui4!j* ZV®.C®J uradno poročilo. Kakor trdijo v madžarskih političnih krogih, je glavni del razgovorov veljal madžarskim odnošajem do držav Male zveze, zlasti Romunije in Jugoslavije. Za sporazum med iladzarsko m tema državama si zelo prizadeva Italija, ki bo zastavila ves svoj vpliv pri novi romunski vladi, da bo Romunija sklenila z Madžarsko sporazum o manjšinah. Uspeh razgovorov v Budimpešti je bil, da so madžarski politiki zdaj v načelu pripravljeni pogajati ^ z Romunijo.
Sklenili so. da Rimske zveze ne bodo razširili na druge evropske države. Pravtako tudi ni Italija zahtevala od Madžarske in Avstrije, da bi pristopila k takozvani protikomunistični zvezi. Zdi se pa. da je prišlo do večjega sklepa glede stališča držav Rimske zveze do nacionalistične Španije in da bosta Avstrija in Madžarska pri-2 n ali generala Franca ne samo dejansko, marveč tudi formelno, kakor so to storile Nemčija, Italija
in Japonska,
Napol uradni glasovi pravijo, da so zastopniki treh držav v Budimpešti prišli po dolgih in tehtnih razgovorih do sporazuma o vseh važnih zadevah, ki se tičejo držav Rimske zveze.
Razpravljali so o splošnem položaju v Evropi in vseh perečih vprašanjih ter poslednjih važnih mednarodnopolitičnih dogodkih. Posebno izčrpno so proučili še vprašanja, ki se nanašajo na Podonavje in Zvezo narodov.
Konferenca je ves čas potekala v popolnem soglasju in v skladu z duhom rimskih protokolov. Konferenca je vsekakor nov dokaz, da se rimski sporazum vsestransko točno izvaja in da povoljno vpliva na razvoj odnošajev med prizadetimi tremi državami. Hkratu pa služijo tein državam tudi kot osnova, na kateri lahko soglasno razvijajo svojo mednarodno politiko za obče sožitje in sodelovanje v Evropi.
Madžarsko časopisje piše o tem sestanku in pravi, da srednjeevropskih vprašanj ni mogoče reševati brez Madžarske. Zato je bilo potrebno,
da se države rimskega sporazuma porazgovore o splošnih oblikah za reševanje podonavskega vprašanja, ki je politično in gospodarsko. Gospodarska vprašanja v tej zvezi so: nova ureditev trgovskih odnošajev med podonavskimi državami, trgovski sporazum med državami Rimske zveze in podonavskimi državami ter sodelovanje pri gospodarski organizaciji Abesinije.
Budimpešta, 12. jan. AA. (Stefani) Madžarski listi še vedno poudarjajo važnost peštanske konference. »Pester Lk>yd« piše med drugim, da pomenijo izjave grofa Ciana nov dokaz velikega prijateljstva in italijanskega razumevanja Madžarske. Madžarska ne bo nikoli pozabila, s kakšno toploto je Mussolini zmerom nastopil v njeno korist. Madžarska si je tudi s svoje strani popolnoma v 6ve-6ti svojih obvez. List izreka prepričanje, da bo peštanska konferenca vnovič pokazala, da je sporazum med pcdpisanci rimskih protokolov nepo-rušljiv in da bo mnogo pripomogel k miroljubni obnovi podonavske Evrope.
Po obisku novega romunskega zun. ministra v Belgradu:
Skupna pot Jugoslavije in Romunije
Belgrad 12. jan. o. Romunski zunanji minister Micescu je" imel včeraj razgovore s predsednikom naše vlade dr. Stojadinovičem. Dr. Stoja-dinovič mu je priredil na čast kosilo, pri katerem eta državnika imela lepe govore. V njih sta podčrtala složno politično sodelovanje med Romunijo in Jugoslavijo, ki se bo po politični spremembi v Romuniji še ojačilo. l'o sodelovanje narekujejo ekupne koristi in skupne nevarnosti obeh držav. Zvečer je o teh razgovorih izšlo uradno poročilo, jti pravi:
Pri obisku Nj. eks. Istrata Micesca v Belgradu JI. januarja je prišlo do podrobne izmenjave imeli med nj. eks. dr. Stojadinovičem, predsednikom vlade in zunanjim ministrom kraljevine Jugoslavije, in zunanjim ministrom kraljevine Romunije.
V	teh razgovorih sta mogla oba ministra ugotoviti svojo popolno soglasje glede vseh vprašanj, tako glede vprašanj, ki se tičejo razmerja med Romunijo in Jugoslavijo, kakor glede tistih, ki se nanašajo na splošni politični položaj, posebno na sodelovanje obeh držav v Mali in Balkanski zvezi. Dr. Stojadinovič in Micescu sta po končanih razgovorih izrekla vročo željo, da se tudi v bodoče
Madžarski regent obišče Poljsko
Varšava, 12. januarja. AA. Pat: Na vabilo predsednika poljske republike Moscickega bo madžarski regent Horty v začetku drugega meseca obiskal poljsko prestolnico. Moscicki bo madžarskega regenta uradno sprejel v Krakovu, od tam pa bosta oba odšla na lov v Bjalovice.
Ruski škofje v iečah
Pariz, 12. januarja, Havas poroča iz Moskve, da so do pisanju sovjetskega tiska bili aretirana naslednji visoki cerkveni dostojanstveniki: nad-
Stof K-ilov ViWi i|a«SiB Vurfevski v pred leti. pridružil	in	Maslovski.
pokrajini Volga in s'kofa Korol)0	obtožen
T udi metropolit Teofan iz OorKeg j vohunstva in terorizma. Obtožili so	e:u:rj:0
polita Tihona, ki je bil že prej lzSn.??	„soJa'
Nihče ne ve sedaj, kakšna je njihov	•
Poleg teh dostojanstvenikov so zaprli drugih. Te aretacije zgovorno pričajo, K -je »verska svoboda« nove boljševiške ustave.
nadaljuje to sodelovanje v istem duhu medsebojnega zaupanja in prijateljstva.
Romunski zunanji minister Micescu, ki je včeraj imel s predsednikom jugoslovanske vlade dr. Stojadinovičem dva sestanka, je po večerji, ki je bila njemu na čast prirejena na romunskem poslaništvu, odšel iz Belgrada s svojim sprem-
zveze. Ministra Micesca je včeraj sprejela tudi Nj. Vel. kraljica Marija.
Sporazum v romunski liberalni stranki
Bukarešta, 12. jan. m. Na sinočnjem sestanku glavnega odbora liberalne stranke, ki jo vodi Bra-tianu, je po daljših pogajanjih prišlo do sporazuma med liberalno stranko in njenimi disidenti, ki jih je vodil Brati anu. Po sinočnjem sestanku sc ovrnejo v liberalno 6tranko vsii disidenti, med
i______T ___ _	 o	.	-	P'
stvom ter nadaljuje pot v Ženevo. Na bližajočem j katere spada tudi bivši ministrski predsednik Ta se zasedanju ZN bo Micescu zastopal države Male ' tarescu.
Sklepi faponskega kronskega sveta:
Boj Kitajcem, dokler ne odnehajo!
Ilpiti za pevaččce
Belgrad, 12. januarja, m. Uprava mesta Bel-
E rada je pred dnevi poslala Zvezi ljudskih S*?}s' e.nikov akt, v katerem jo opozarjajo na veliko nemoralo, kj jo širijo pevačice v raznih lokalih. Uprava mesta Belgrada opozarja na to, da bo v bodoče najstrožje nastopila in kaznovala vse oSebe, ki bi se na kakršenkoli način pregrešile proti javni morali Zveza ljudskih glasbenikov je pa tudi od svoje strani sklenila, da bo očistila svoje vrste raznih propadlih žensk, ter je v ta namen tudi že izdala poseben pravilnik za polaganje izpitov.
London, 12. jan. AA. Reuter poroča iz Tokia: Japonski kronski svet se je sestal včeraj v cesarskem dvoru. Predsedoval mu je mikado. Svet je končal 6voja posvetovanja ob 15. Izvedelo se je, da je potrdil sklepe ministrskega sveta, da se strmoglavi protijaponska vlada na Kitajskem, če ne spremeni Čangkajškova vlada svojega protijapon-skega stališča in ne dokaže svoje iskrenosti. Sklep vsebuje tudi vojaške in politične ukrepe, ki naj uresničijo japonske cilje, pravi sporočilo agencije Domej o seji kronskega sveta.
Pariz, 12. jan. AA. (DNB) Možnost, da Japonska napove vojno Kitajski, je izzvala veliko zanimanje francoskega tiska. »Excelsior< piše, da so po sedanjem pravnem stanju tretji imeli pravico podpirati Kitajsko. Ce pa bi bila napovedana vojna, tedaj trast*ne či6to nov položaj, ker ima Japonska močno mornarico, ki bo lahko blokirala kitajsko obalo in tako zmanjšala odpor Kitajske. Presekana bo zveza med Hongkongom in Kantonom. Vidi se, da hoče Japonska sedaj hitro končati vojno s Kitajsko.
»Oeuvre« posebno razglablja vprašanje, kakšno bo stališče Anglije do dogodkov na Daljnem
vzhodu. List trdi, da je Chamberlain imel dolg telefonski pogovor z Edenom, ki se 6cdaj mudi na francoski rivieri. V slučaju vojne napovedi bi se Eden takoj vinil v London.
Canka‘šek na fronti
Hankov, 12. jan. O. Maršal Čangkajšek je da nes naglo odpotoval proti Lunghaju ob lunghajski železniški progi. Kakšnega pomena je to njegovo potovanje na fronto, kljub vsemu poizvedovanju, drže v strogi tajnosti. Sumijo pa, da namerr.vajo Kitajci izvesti na vseh frontah ofenzivo.
Šanghaj, 12. jan. O. Umetsu, namestnik japonskega vojnega ministra je prispel danes z letalom v Peking. Takoj po prihodu je 6prejel več odličnih oseb 6edanie pekinške vlade. Politiki pripisujejo temu sestanku veliko važnost in pravijo, da je prišel po naročilu vlade, ki se je 6edaj odločila za končno stališče napram Kitajski. Nikakor pa 6e ni moglo zvedeti, kakšni razgovori so bili. Umetsu je bil jx>veljnik japonske garnizije v severni Kitajski in je leta 1935 podpisal pogodbo med Kitajsko in Japonsko.
Gradbeni minister o svojem proračunu:
Državna gradbena delavnost v prihodnje
Belgrad, 12. januarja. Na seji finančnega od- I brezvodne kraje, katerih razvoj in napredek ni
io rrro Koti i minictar StnSnuiA nhra "7 Inv 11 ovni * mnSnn »-»n iflruirctvpnpm tlP V (TnBnnHflrsVom nn.
bora je gradbeni minister Stošovič obrazložil svoj proračun za leto 1938-39:
Vsi strokovni izdatki po tem proračunu streme za tem, da se zagotovi redno vzdrževanje sedanjih zgradb, zneski za nove zidave so pa skoraj neznatni. Toda iz tega ne gre sklepati, da bo državno gradbeno delovanje zamrlo. Gradbeno ministrstvo ima že zdavnaj izdelan program bodočih javnih del. Toda za izvršitev so potrebna znatno večja finančna sredstva, kakor jih morejo dati redni proračunski dohodki. Ta program javnih del obsega tri velike skupine:
1. Gradba modernih cest in vzdrževanje sedanjih cest za motorizirani promet.
2. Vodnotehniška dela za izboljšanje zemljišč. Od uspešne in obsežne izvedbe teh del je odvisno naše bodoče splošno gospodarsko blagostanje. Celi predeli, ki so stalno^ in po več mesecev na leto pod vodo, se v bodoče ne smejo za dolgo pustiti v takšnem stanju, prav tako je treba skrbeti za
Strahote vojne v Španiji
60.000 žrtev je bilo pred Teruelom
P red sinočnjim je prišlo v Madridu do eksplozije, ki je ubila sto oseb in porušila osem blokov hiš. Vzrok eksplozije ni znan.
Nacionalistično, poveljstvo je objavilo, da
Salamanca, 12. januarja, o. Glavno poveljstvo nacionalistične vojske poroča, da so strahoviti boji okrog Teruelu dosedaj zahtevali čez fr°00O žrtev. Od tega je okrog 25.000 mrtvili, ostali pa go ranjeni.
V	zadnjih dneh so rdeči oddelki skušali nacionalistom iztrgati položaje, ki so jih zasedli na viš-inali okrog Teruela, kar se jim pa ni po-eročilo in so nacionalisti slej ko prej gospodarji položaja.
~ V Madridu ni kruha
Madrid, 12 januarja. AA. (Ilavas.) Zapadel je velik sneg. Prometne zveze v mesto so nemogoče Vsakdanji obrok kruha (200 gramov) so znižali na polovico. Civilni guverner je izjavil lluvasoveiuu poročevalcu, da bo ta ukrep preklican, kakor hitro dospejo potrebne zaloge ži-.veža y JVladrad.
je bil pri železniški P°s.taji v Teruelu odbit napad rdečih. Nacionalistične čete so tudi južno od Lamuele odbile sovražni napad.
Priznan e vojnih pravic gen. Francu
London, 12. jan. A A. Danes dopoldne je imelo predsedstvo odbora za nevmešavanje daljšo sejo. Na njej so razpravljali o angleškem kompromisnem načrtu za ureditev španskega problema, ki, kakor znano, določa obnovo in ojačenje nadzorstva okrog Španije, umik tujih prostovoljcev in priznanje vseh vojaških pravic vladi generala Franca,
možen ne v zdravstvenem, ne v gospodarskem pogledu brez vfcde.
3. V tretjo skupino del spadajo dela, ki so v zvezi s pridobivanjem in razdelitvijo elektrike, pridobljene z vodno silo. Naše reke so velikanska zakladnica električne sile, ki stoji neizrabljena.
Naša naloga je, da neprestano proučujemo vse novosti in izume tehnike, če hočemo dobiti boljše, modernejše, popolnejše in cenejše zgradbe v naši državi. Toda dokler ne bomo plačevanja novih javnih del uredili na trajnejši in načrtni podlagi
—	v ta namen sem že izdelal potrebni zakonski osnutek — si moramo prizadevati z vsemi silami, da obvarujemo propadanja vsaj tisto, kar smo si doslej s težavami priborili, kajti na nove zidave ne moremo niti misliti, če ne moremo sedanjih stavb ohraniti v zdravem stanju. Na tej osnovi temelji tudi ta proračunski predlog, o čemer se boste iz nadaljnjega izvajanja tudi sami prepričali.
Predmet proračuna gradbenega ministrstva za leto 1938-39 znaša skupaj 215,245.536 din. V^ primeri s proračunom, ki ie danes v veljavi, kaže ta proračunski predlog zvišanje za 41,421.591 din. To povečanje se kaže:
1. pri osebnih izdatkih za 4,658.891 din;
2. pri upravnih izdatkih za 2,069.860 din;
3. pri cestah in mostovih (redni izdatki) za 29,518.695 dinarjev in (izredni izdatki) za
2,400.000	din. Vsega skupaj gre za ceste in mostove 31,918.695 din;
4. pri vodnotehniških delih rednih izdatkih za 61.800 din in izrednih za 2.500.000 din: skupaj pri vodnotehniških delih za 2,561.800 dinarjev;
5. pri arhitektonskih delih za 164.500 din;
6. pri državnih dolgovih za 47.845 din.
Politične razprtije v Egiptu še trajajo in postajajo vsebolj zapletene, ker ustanavljajo nekateri ministri sedanje vlade novo nacionalistično 6tranko.
Zla novega francoskega poslanika v Washing-tonu so imenovali grofa de Saint Quentina. Poslani Jko me^to je bilo prazno šest mesecev, odkar je zapustil W as h ing ton sedanji finančni minister Bonnet.
Vesti 12. januarfa
Italija bo poslala v Nemčijo 30.000 kmečkih delavcev, ker Nemčiji primanjkuje poljskega delavstva.
Novo delovno uredbo pripravlja francoska vlada, s katero bodo uvedli obvezna uradna razsodišča v delovnih sjx>rih.
Skupina nemških industrijcev potuje po Italiji in 6i ogleduje vse važnejše italijanske industrijske naprave.
Pri padcu argentinskega vojaškega letala, s katerim 6e je ubil sin predsednika republike, je našlo smrt, kakor poročajo zadnje vesti, še osem in ne samo šest višjih častnikov, kakor smo pisali včeraj.
Požar je izbruhnil v poslopju avstrijskega poslaništva v Bukarešti. Zdi se. da ga je nekdo podtaknil.
Uporni Arabci so ubili blizu Hebrona v Palestini angleškega znanstvenika Starkeya, kj se je bavil z izkopavanjem zgodovinskih ostankov.
Grški kralj je ob poroki prestolonaslednika daroval za siromake 200.000 drahem, prestolonaslednik pa 100.000.
25.000	dolarjev nagrad je dala vlada ameriške zvezne države New Jersey ljudem, ki so pomagali najti morilca, ki je vzel življenje sinčku glasovi-tega letalskega rekorderja polkovnika Lindberga.
Francoski notranji minister je dal včeraj dolgo izjavo, v kateri pravi, da je vlada zdaj dobila vse voditelje znane kapucarske zarote in s tem rešila refmbliko, ki so ji kapucarjii baje pripravljali konec. Podobne izjave je minister dajal že pred dvema mesecema, ko se je ta zadeva začela.
Turška zbornica je zavrnila zakonski načrt. jx> katerem bi bil prepovedan prihod vsem Judom v Turčijo. Vlada bo sestavila nov zakon, ki bo natančno določal, koliko Judov 6me priti v Turčije in kakšnim pogojem bodo morali zadostiti. Ta za kan je bil j>otreben zaradi bega romunskih Judov.
Angleška zračna sila se je lani podvojila, če jo primerjamo s predlanskim letom.
Devet ljudi je zgorelo v potniškem letalu, ki je treščilo na tla blizu mesteca Basemana v severnoameriški Montani.
Romunija hoče biti gospodar v svoji hiši in ne mara priti v oblast Judov, tako pišejo buka-reštan6ki listi z ozirom na ugovor, ki sta ga v korist Judov vložila francoski in angleški poslanik v Bukarešti.
Sovjetska Rusija oborožuje Litvo, tako trdijo Poljaki, ki jih to oboroževanje sosednje države, če že ne skrbi, pa vsaj močno draži.
Govoru poljskega zunanjega ministra .o zunanji politiki njegove države pripisuje evropsko časopisje velik pomen in pravi, da je prinesel precej jasnosti o bodočem ravnanju Poljske v Evropi.
Po vsej Šlezijt je zapadel zelo visok sneg, tako da je večina prometnih ter brzojavnih zvez pretrganih. Sneg je prineela odjuga zadnjih dni.
Tretja šolska ladja nemške vojne mornarice bo danes začela poskusne vožnje. Zgraditev te ladje za šolarje nemških pomorskih častnikov priča, da 6e hočejo Nemci tudi na morju oborožiti tako kakor so bili pred vojno.
Pokroviteljstvo nad nemškimi kulturnimi organizacijami v ČSR je prevzel predsednik repubilke dr. Beneš.
Predsednik nemške vlade, general Goring, bo v kratkem potoval v tujino na svoje priljubljene politične love. Kam, še ni natančno določeno, gotovo pa bo med temi lovi eden tudi na Poljskem.
Veselega dogodka na holandskem dvoru, ki ga vsa država pričakuje z veliko nepotrpežljivostjo, ne bo, kakor uradno poročajo, pred enim ali dvema tednoma.
O boju proti mednarodnemu komunizmu bodo baje razpravljali na prihodnji seji Zveze narodov v Ženevi. Tako trdijo dunajski listi, ki dostavljajo, da ni treba pričakovati od ženevske ustanove, katere članica je tudi Rusija, nobenega odločnega sklepa. ,	,	.
Mraz in kužne bolezni v Šanghaju so v enem tednu pobrale 2200 ljudi. Povečini pripadajo žrtve ubogim kitajskim 6lojem, ki nimajo ne stanovanj, ne živeža.
1500 romunskih izletnikov se je včeraj peljalo iz Italije čez Slovenijo domov. Izletnike je vodil senator Manuilescu.
Veliko novih cest v Abesiniji grade z veliko naglico in bodo končane še pred začetkom deževne dobe. Ceste so vse asfaltirane ter preneso tudi najtežji vojni promet. S tem bedo Italijani zvezali V6a važnejša abesinska središča med seboj.
Odstop voditelja poljske narodne fronte, polkovnika Koca. je vzbudil jx> vise državi veliko pozornost, čeprav trdi uradno poročilo, da je polkovnik odstopil zaradi slabega zdravja
Danski zunanji minister je obiskal švicarskega zveznega predsednika Mo*ta in se z njim raz-govarjal o skupnem nastopu Švice m severnih držav pri Zvezi narodov.
Združene države bodo lahko napovedale vojno brez splošnega ljudskega glasovanja, kakoršno je zahteval zakonski predlog, ki ga je zbornici predložil poslanec Ludloff. Zbornica je predlog odklonila, češ. da bi bilo v primeru zunanje nevarnosti nemogoče izvesti splošno ljudsko glasovanje tako hitro, da bi država nič ne trpela. Vojno bo lahko napovedal predsednik republike po odobritvi zbornice.	....
Sovjetska vlada je odpoklicala svojega poslanika v Bukarešti Ostrovskega na odgovor v Moskvo. Ostrovski se ne bo več vrnil v Romunijo.
V	Moskvi mu najbrž pripravljajo običajno presenečenje.
Za predsednika francoske poslanske zbornice so spet izvolili Edvarda Herriota, ki je dobil 418 glasov.
Svetovni judovski kongres, najvišja judovska organizacija, je sprejel na seji v Ženevi resolucijo proti sklepom romunske vlade glede Judov. Resolucijo so f>oslali Angliji, Franciji, Združenim državam in Zvezi narodov.
16 in pol milijonov brezposelnih imajo Zdru-. žene države po zadnjih uradnih podatkih, kljub vsem prizadevanjem Rooseveltove vlade.
Italijansko zasedbo Abesinije bo priznala Holandija v kratkem, kakor poročajo iz Amsterdama.
Angleška kraljeva dvojica bo letos obiskala Belgijo, Norveško in Indijo.
Josef Hora in Karel Novy
Uspel literarni večer dveh Čehov
Ljubljana, 12. januarja.
Naše občinstvo je sinoči v dramskem gledališču doživelo lep literarni večer, na katerem je spoznalo dva odlična predstavnika Češke pesmi in proze, Josefa Horo in romanopisca Karla Novega. Kot upravnik gledališča in kot predsednik Pen-kluba je oba gosta pozdravil in predstavil občinstvu pesnik Oton Zupančič. Naglasil je, da z njima prihajata k nam mojstra češkega jezika, s katerim nam prinašata tistega duha, ki nas že od časa Karla Hynka Maohe izza enega stoletja veže z brati Čehi, Pesnik Josef Hora se je pesniku Otonu Župančiču zahvalil za tople pozdravne besede in poudaril, da se je šele zdaj izpolnila njegova davna želja, da obišče belo Ljubljano.
O pesniku Josefu Hori je nato govoril dr. Tine Debeljak, ki je očrtal razvoj češke pesmi v zadnjih desetletjih, nato pa razčlenil pesniško delo Josefa Hore z idejnega, oblikovnega in umetniškega vidika. V 13 knjižnih pesniških zbirkah si je Josef Hora postavil podobo, ki postaja last češkega naroda; od pioletarskega pesnika je šla njegova pesniška pet k pesmi, v kateri je zvenelo vse stvarstvo, sproščeno gmote in vsake teže, kakor na krilih. Geslo pesnika Hore je: imeti krila, krila, zveneti, zveneii in izpeti svojo pesem do kraja. V tem ga ničesar ne ovira. Vzporedno s pesnikom Jifijem Wolkerjem je bil glasnik socialne pravice v službi proletariata. V tem je pravi dedič tiste romantične pesniške smeri, ki jo je pred stoletjem dal Čehom Karel Hynek Macha. In kakor pred sto leti, tako Ljubljana 9 spoštovanjem sprejema kot gosta Josefa Horo, ki se je, kakor pesnik Macha tedaj s Prešernom, zdaj pozdravil z našim največjim sedanjim pesnikom Otonom Župančičem.
Burno pozdravljen je nato stopil na oder Josef Hora in predaval »O duhu češke poezije«. Tu je pokazal pot pesmi pri Čehih, od Karla Hynke Mache pa do danes. Hora je pokazal tudi primero med češkimi in našimi pesniki in poudaril, da označuje tako češke kakor slovenske pesnike
predvsem^ romantična lirična nota. Zato čuti, da sta si češka in slovenska poezija tako blizu, da bi ju lahko imenovali stisk dveh bratskih rok.
G. Slavko Jan, član Narodnega gledališča, je nato recitiral več Horovih pesmi v prevodu Tineta Debeljaka in O. Berkopca. Članica Narodnega gledališča Mira Danilova pa je prav tako recitirala nekaj proletarskih pesmi v prevodu Mileta Klopčiča. Sam pesnik Josef Hora je recitiral svoj iz-brušeni prevod Župančičeve »Dume«.
Čeprav občinstvo ni popolnoma razumelo, je vendar dojemalo melodijo sorodnega češkega jezika.
Po odmoru, v drugi polovici literarnega večera, se nam je predstavil romanopisec Karel Novy. Režiser Narodnega gledališča g. B. Kreft nam je prikazal gibala češke proze, kateri je v svojih kritikah in člankih pokazal smer pokojni T G. Masaryk Karel Novy je glasnik češkega ljudstva, ki je v svojem delu šel vzporedno s časom in zlasti v enem izmed zadnjih romanov »Živeti hočemo« podal žive slike brezposelnosti in bede. Slovenci pozdravljamo v njem glasnika svobodnega duha in demokracije.
>0 stremljenjih moderne češkoslovaške proze« je govoril nato sam Karel Novy. Naglasil je, da je šla češka proza kot glasnica malega zatiranega češkega naroda od Havlička, NSmcove, Nerude, Jiraska, Masaryka po poti, ki je kazala k svobodi Čehov. To je bila njena naloga in to nalogo ima tudi danes, da kaže in odpira pot v lepša obzorja. In na tej poti hočemo vztrajati, je poudaril na kraju Karel Novy.
G. Slavko Jan je nato recitiral odlomek iz romana Karla Novega »Živeti hočemo« v prevodu B. Urbančiča »Pohod brezposelnih*. Tu se nam je odkril Novy kot spreten pisatelj in opazovalec življenja.
Literarni večer je počastilo s svojim obiskom lepo število naših odličnikov z g. banom dr. Markom Natlačenom in prorektorjem dr. Matijo Slavičem ter češkim konzulom g. Miftovskim na čelu.
KINO Danes Premiera! Ob 16., 19-15. in 21-15 uri
Union KRALJEV TENOR
W. Eichberger, L Englisch, L. Slezak
Telefon 22-21
Vesela saoavna opereta dunai-skega humorja polna komičnih zapljeti);<1ev!
Po opereti: ..Poštni koiljaš iz lonJumeau-a“
Dopoldanski vlak % Rakeka
bi radi debili spet nazai
Cerknica, 10. januarja.
Pa bo kdo rekel: »Notranjci pa res niso nikdar	zadovoljni. Kar	naprej godrnjajo.	Ceste jim
niso	všeč, elektrika	ga	lomi, saj kar	na vsem
lepem zvečer za nekaj časa ugasne, pa spet zagori, mrzla zima jih ne zadovoljuje. Kje neki pa jih že spet žuli čevelj?«
Če kdo pregleda naše prometne razmere, mora	žal ugotoviti,	da	so zelo klaverne. Predvsem	železniške. Res	je,	da z Rakeka v	Ljubljano
vozi vsak dan kar pet osebnih vlakov. Toda kakšen pa je voaii red?! Zjutraj ob 6 odhaja prvi vlak. Vozi delavstvo, dijaštvo in tiste, ki imajo v mestu opravka po raznih uradih. Vse lepo. Saj vlak pride v Ljubljano že ob četrt na osem. Pa poglejmo, odkod vse se s teifi vlakom vozijo ljudje v Ljubljano Iz Loža in Starega trga pa gori od Sv. Vida. Zadnji imajo do Cerknice, od koder se do Rakeka peljejo z avtobusom, dobri 2 uri hoda. Tisti pa, ki prihajajo iz Rakitne na postajo Preserje, pa še več. Seveda pa stane avto-
bus samo do vlaka več kot pa železniška pot do Ljubljane. Vsak najmanjši opravek, ki ga imajo ti ljudje v Ljubljani, je torej precej drag.
Železniški upravi bi bili prav hvaležni vsi Notranjci, če bi med prvim vlakom ob 6 zjutraj in drugim, ki odhaja z Rakeka šele opoldne, vpeljala še en vlak približno ob pol 10 uri. Čemu neki je bil ta vlak ukinjen, saj prometa na njem ni bilo tako strašno malo. Če bi vlak vozil ob pol 10, bi bil v Ljubljani pred 11. Mnogi bi svojo pot izvršili že dopoldne in bi se vrnili že z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.40. Tako pa morajo čakati zjutraj tri četrt ure, pa dopoldne se tudi vleče kot večnost.
Dostikrat se tudi zgodi, posebno zdaj pozimi, da avtobus ali pa pešci sami ne morejo ob pravem času na postajo. Ni drugega izhoda, kot se vse dopoldne potikati po Rakeku.
Železniško ravnateljstvo naj uredi te slabe razmere in naj nam vrne dopoldanski vlak. Izgube z njim menda ne bo imela.
Vodovod v MozVu
Mozelj, 10. januarja.
S podporo banske uprave in s prihra.i£.i vašianov (100% doklada na vse neposredne dav-*e) se je v preteklem letu začel popravljati vodovod v drugi etapi s tem, da eo se položile nove cevi od glavnega rezervoarja do vasi. Za vas samo pa jih je • zmanjkalo. Naknadna pošiljka novih cevi pa je prispela v začetku decembra. Da bi vodovodni odbor mogel proslaviti dovr.šitev že o božičnih praznikih, so pričeli z delom 14 dni pred božičem. Do tukai bi bilo vse v redu. Če bi bili zaposlili za izkop kanala zadostno število delavcev, bi bilo delo ob milem vremenu lahko v osmih dnevih opravljeno, tako pa se je zavleklo prav do zadnjih dni pred božičem. Cevi so bile_ že vložene in poskusili so vodni pritisk. Zasuli so kanal pred občinskim uradom ter nekaj najpotrebnejših prehodov, medtem ko je drugod ostalo vse odprto Nastopil je mraz in cevi so začele pokati Poškodovanih ie dosedaj 13 cevi, koliko pa jih še bo, se bo videlo pozneje. Kdo bo trpel škodo, ki je nastala samo zaradi tega, ker je bilo za delo najelih premalo delavcev. 'I ako gospodari namreč odbor, ki je bil izvolien že pred šestimi leti ter si lasti pravico nekakšnega diktatorja nad vaškimi davkoplačevalci. Nikdo namreč ni bil vprašan, če se strinia s 100% doklado za popravilo vodovoda in tudi nismo slišali, da je pobiranje te doklade oblastvo soloh odobrilo Račun od popravil iz leta 1932 še do danes ni bil nikomur na vpogled, niti občinski odbor ga ni dobil v odobritev, dasiravno kot tak odgovarja za pravilno uporabo javnih sredstev in prispevkov. Z nič manjšo pravico pa hočemo izvedeti tudi mi davkoplačevalci, koliko denarja, ki simo ga prispevali za javne naorave, je bilo porabljenega. Menda je vodovodni odbor res mnen ja, da je z izvolitvijo pred šestimi leti od nas prejel večna diktatorska pooblastila.
6 očancev napada mirne ljudi
Kranj, 10. januarja.
vCeraj dopoldne so pokopali v Stražišču pri Kranju delavca, ld je bil uslužben pri elektrarni Majdič. Pogreba se je udeležilo tudi nekaj tova-rišev-delavcev iz Kranja, ki so šli iz pokopališča v gostilno. V gostilni se jim je zdelo prijetneje kakor pa zunaj na spolzkih tleh. posebno še zaradi tega, ker so se kmalu toliko opijanili, da niso varno hodili niti po gostilni. Ko so se že močno opijanili in pozabili na mraz in poledico, so krenili iz gostilne, vendar pa ne domov, temveč v gostilno Benedika Josipa, Toda gostilničar jim ni hotel dati pijače. Gostilničarja, ki je nekoliko bolan, so se fantje hoteli lotiti, vendar so mu gostje prihiteli na pomoč. Medtem je eden izmed pijanih delavcev skočil po vile in udaril z njimi po glavi Rozmana	Antona,	40-letnega delavca,
v,službenega pri tvrdki Knific v Stražišču. Kljub temu. da je	dobil	Rozman	težjo	poškodbo na
glavi, razgrajači niso mirovali, ampak so ee napotili k drugi gostilni. Mimogrede so ustavljali avtomobile in	pešce	in iskali	koga.	ki bi bil pripravljen se z	njimi	prepirati.	Čim	so prispeli do
gostilne, so prišli orožniki, jih aretirali in odpeljali v zapor. Poškodovancu so nudili zdravniško pomoč.
Kolesarska podzveza v LtubHani
je imela svoj redni letni občni zbor dne 9. januarja 1938 v prostorih kavarne Vospernik v Ljubljani Udeležba delegatov posameznih včlanjenih klubov je bila nepričakovano velika. Predsednik g Vospernik otvori občni zbor in pozdravi vse navzoče, pred vsem pa tajnika Kolesarske zveze gosp Ferrarija, nakar preide na dnevni red. Za novo izvoljeni odbor je vladalo veliko zanimanje, kajti predlagane so bile štiri kandidatne liste. Vsi navzoči so se zedinili in končno predlagali samo eno kandidatno listo, na kateri so bili zvoljeni sledeči gg.: predsednik Vospernik, J. podpreds. Plankar, II podpreds. Pogačar, tajnik Tršan, namestnik Svajzer, blagajnik Frkolj, namestnik Gregorič, tehn. ref. Pleško, namestnik Prešeren; v odbor pa: Butina, Žerjal in Bezlaj: revizorja Moder in Matko. Prva seja bo v petek, dne 14 t. m., ob 19 v prostorih kavarne Vospernik, Ljubljana, Sv. Jakoba trg.
Razpis
s Razpisujem službo zdravnika uradniškega pripravnika v banov, bolnišnici v Sloveiijem Gradcu.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih in zdravniško pripravljalno dobo.
Prošnje naj ee vlože pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 22. januarja 1938. Kraljevska banska uprava dravsko banovine.
bo Škofja Loka imela vse mostove, ki jih ni malo, stalne in trdne. Le zveza z Glavnega trga na Ba-lantovo dvorišče čaka šp rpšitvp.
Škofja Loka dobi se en most
Studenški most, ki drži preko Selščice tik nad sotočjem ob Sori in ki veže mesto z Novim predmestjem in vasjo Suho, je že več let v silno slabem stanju. Lani pa se je kar pobesil. Zato je občinska uprava sklenila, da še letos zgradi tu nov, širši, deloma betonski, deloma leseni most. V ta namen je v novem občinskem proračunu določenih okoli 50 tisoč dinarjev. Nekako toliko pa se bo še dobilo drugod. 4. januarja je bila na kraju samem komi-sija, ki je ugotovila, da so ta dela nujno potrebna.
Most bo oprt na betonske opornike, zgornji del pa bo lesen, bo pa precej širši od sedanjega. — Tako
dvorišče čaka še rešitve.
Občinska uprava je sklenila, da bo postopoma modernizirala cestno razsvetljavo. Z delom 60 že so .zamenjali že stare svetilke z novimi visečimi obločnicami pred Kufrom, pred Balantom, ob celi Pokopališki cesti, 3 svetilke od vojašnice do hiše Ravnikar Ane in 1 svetilka vrh Rokovega klanca. Letos se bo organizirala še ostala razsvet-Ijva, zlasti na Spodnjem in Glavnem trgu.
Leto dni za sivimi zidovi jetnišnice
Maribor, 11. januarja. Mariborčani hudomušno nazivajo jetnišnico okrožnega sodišča »hotel Hohnjec« po popularnem njenem ravnatelju g. Francu Hohnjecu. Sivo zidovje v Sodiii ulici vzbuja vedno posebno zanimanje, saj se za njim odigrava svojevrstno življenje. Zaradi tega zanimajo Mariborčane tudi številke o tem življenju, pa jim s temi postrežemo:
Lani je živelo za zidovi jetnišnice 2225 jetnikov. Od tega števila jih je preostalo še od predlanskega leta 275, dočim jih je 1950 prišlo v teku leta 1937 v zapore. Med jetniki je bilo preiskovancev in pripornikov 1006, obsojencev pa 1220. Največ obsojencev je sedelo zaradi tatvine. Oni, ki imajo težje kazni nad leto dni, gredo namreč vsi v kaznilnico na drugo stran Drave. Med obsojenci je bilo 99 mladoletnikov (od 17. do 21. leta) ter v posebnih od odraslih obsojencev ločenih prostorih 31 mlajših mladoletnikov (od 14. do 17. leta). Med temi mlečnozobeži je bilo tudi 7 deklic. Večina jih je sedela zaradi tatvin, nekaj pa tudi zaradi težjih zločinov, eden celo zaradi umora. V moško kaznilnico je bilo oddanih 84 obsojencev, ki so bili obsojeni skupno na 299 let ječe. 5 obsojencev je dobilo dosmrtne kazni, 2 obsojenki pa sta bili poslani v žensko kaznilnico v Begunje. Amnestija je spravila 149 obsojencev v predčasno svobodo.
Poseben oddelek imajo v kaznilnici za tihotapce. Te ne sodi sodišče, temveč finančna oblast, ki jih more zašiti do največ 1 leta. Obsojeni pa so zapor samo tedaj, če nimajo nobenega premoženja. Finančna oblast ima namreč s kaznjenci, ki morajo kazen odsedeti, velike stroške, ker mora zanje plačevati kaznilnici vpdrževalnino. Ta pa ni majhna ter znaša na osebo 8 din na dan. Za oskrbo vseh zapornikov je uprava kaznilnice lani porabila vsega skupaj 664 688 din. To je vsekakor lepa vsota, zlasti če upoštevamo, da je ta denar tako rekoč vržen stran, saj zapor dosedaj še ni nobenega zlikovca poboljšal, temveč kvečjemu poslabšal. Velika večina se jih znova vrača v ječo ter povzroča s tem državi nove stroške.
Zagorje ob Savi
V Zagorju smo leta 1937 použili znatno količino mesa. Zaklali smo preko 370 glav govedi, nad 250 telet in čez 340 prašičev. Vsega skupaj domala 1000 glav živine.
V naši občini imamo preko 300 psov. Informirali smo se, da znaša povprečna letna taksa za vsakega psa po 20 din. Če k temu prištejemo še, da stane hrana vsakega psa dnevno po 50 par, vidimo, da izdamo samo za pse nad 60.000 dinarjev letno. Pa ne smemo reči, da niso potrebni.
Belgrad, 12. januarja, m. Sinoči je odpotovala iz Belgrada na smučarski teč*j na Pokljuko skupina gojenk smučarskega tečaja, ki ga prireja ministrstvo za !elesno vzgojo ljudstva.
Filmi
»Lepi dnevi« (Kino Ideal). Lanskoletni produkt znamenitega režiserja Marca Allegreia. — Pravo revijo moderne francoske igralske generacije, ki je daia francoski filmski produkciji absolutni primat, srečamo v tem delu: Simoiie Simon. Jean Pierre Aumont. Raymond Ronlau, Latherine Fonteney, Roland Fontain in Pierre Larquai Veren odraz sodobnega trdega življenja je Allegretovo delo: neizprosni boj, ki ga mora bojevati mladina na poti h kruhu. Segment iz študentovskega življenja: skrbi, nekaj sentimentalnosti, kruta in brezobzirna vsakdanjost, nekaj smeha in ljubezen Izginila je jasna in lahka romantika, ki jo je doživljala mladina prejšnjih časov. Značaji so že v zgodnji mladosti utrjeni, resnost jim je dala pečat zrelosti, smo« trnost neizbrisni znak zgodaj dognane osebnosti. Zgodba je neprisiljena, prežeta s čudovito topimo ter po Allegretu in po glavnih akterjih podana s čudovito ljubeznijo in rahločutnostjo, rdm je nadvse odlično delo, ki ga velja videti. Kaže, da bo »Ideal« začel posvečati dobremu programu več pozornosti kot ostali ljubljanski kinematografi. — P. S. čas bi že bil, da se menja zvočni tednik!
Vesli Iz Bfran?a
t5. januarja začne poslovati v Kranju javna borza dela. Upravni odbor javne borze dela iz Ljubljane je sporočil občini Kranj, da začne poslovati poverjeništvo javne borze dela v Kranju 15. januarja t. 1. in sicer v Delavskem domu.
Avtomobilski karambol. V nedeljo zvečer je bila tudi^ v Kranju po cestah poledica, ki jo povzročila številne padce, vendar do večjih nesreč ni prišlo Občutno škodo pa trpi zaradi nesreče, ki se je pripetila zaradi poledice na Jelenovem klancu v Kranju, avtobusno podjetje Goričan iz Tržiča. Avtobus, ki vozi iz Ljubljane ob 6 zvečer, je im omenjenem klancu obstal, potniki so izstopili, šofer pa je s pomočjo drugih potresel s peskom cesto, da bi mogel nadalje-* vati vožnjo v Tržič. Medtem pa je pripeljal nasproti po klancu navzdol tovorni avtomobil, last g. Kovača iz Tržiča, ki zaradi poledice ni mogel kreniti na skrajno desno ter zadel v avtobus in ga močno jjoškodoval. škoda znaša okrog 12.000 din. Avtobus bo popravljen šele konec tega meseca.
JRZ in senatne volitve
Belgrad. 12. jan. m. V predsedeištvu vlade se je danes dopoldne sestal ožji glavni ocfbor JRZ. Od Slovencev so se te seje udeležili: notranji minister dr. Anton Korošec, minister dr. Miha Krek, minister v p. dr. Kulovec Franc, senator Franc Smodej in poslanec dr Franc Klar. Na 6ej iraz-pravljajo o naših notranjepolitičnih vprašanjih, predvsem pa so na dnevnem redu bližajoče se se. natske volitve. V času našega poročanja seja še traja.
Srbska rudarja oklala slovenskega
inženirja Težko ranjeni inž. Peklar - umrl
Belgrad, 12. januarja, m. Na drugem kirur-gičnem oddelku belgra.jske državne bolnišnice je včeraj po|x>Idtie umrl rudarski inženir Adolf Peklar, doma iz Jesenic, ki je bil zaposlen pri družbi Kopaonik. Inženir Peklar je podlegel ranam, ki sta mu jih zadala na prvi dan pravoslavnih božičnih praznikov pri rudniku Belo vrdo dva delavca, ki sta mislila, da sta bila glede plače in dela zapostavljena. Rudarske oblasti so težko ranjenega Peklarja takoj odpeljale po žični železnici do najbližje postaje, nato pa v bolnišnico, kjer je po treh dnevih podlegel za-
Rovarstvo nemških plavokrvnežev
Agitirali so za Habsburžane, da bi laž e odtrgali del Štajerske
od naše domovine
Maribor, II. januarja.
Avstrijski časopisi so polni senzacionalnih poročil o »krivicah«, ki se delajo nekaterim tukajšnjim njihovim državljanom, katere je naša policija zadnje dni izgnala čez mejo v Avstrijo. Napovedujejo neke represalije, govore o nedolžnih žrtvah« in se sploh bridko pritožujejo o naši »brutalnosti«, s katero nastopajo naše oblasti napram njihovim državljanom.
Res je zadnje dni mariborska policija po obsežnih poizvedbah in preiskavah ugotovila, da se pečajo nekateri na našem ozemlju stalno bivajoči avstrijski državljani z intenzivno legiti-mistično propagando. Ne samo med svojimi nemškimi sonarodnjaki, ampak tudi med Slovenci, zlasti med viničarji in delavci, ki so bili od njih gospodarsko odvisni, so vneto propagirali habsburške ideje, slikali so jim. kako je bilo prej lepo, dokler so vladali še avstrijski cesarji v naših krajih ter jim delali vabljive nade, da bi bilo tudi v bodočnosti tako, čim bi ee Habsburžani zopet povrnili ter zasedli avstrijski prestol. Med nemškimi sonarodnjaki, ki so pa v veliki večini zastrupljeni , , pa so zopet delali razpoloženje za Habsburžane na ta način, da so jim dokazovali, da bi se slovenski del naše domovine mnogo lažje odcepil od_ Jugoslavije ter priključil zopet nemškim deželam, čim bi sedel na prestol na Dunaju »cesar t Oton. To propagando so vršili že nokaj let
na vse mogoče načine. Zlasti so se odlikovali pri tem poslu gospodje s »plavo krvjo«, ki žive na graščinah v mariborski okolici. Tem nikakor ni šlo v glavo, da so . n jihovi lepi časi minuli, pa so na vse kriplje širili legitimastično misel Vse niti te propagande so se stekale v agilni lastnici graščine Hompoš v Hočah, baronici Margareti Pacher von Theinburg. Razpošiljala je svojim prijateljem in somišljenikom pisma, opremljena celo s posebno štampiljko »Vater-liindische front Marini rg«. Končno pa je bila mera polna in naše oblasti so se odločile za ra" dikalno potezo. Poslale so vse v >ljubo« Avstrijo, katere so si tako želeli. Izgnani so bili poleg baronice I acher še dr Pohl, bivši avstrijski polkovnik Faulant, grof in grofica Pachta iz Zgor. Sv. Kungote, inšpektor avstrijskih železnic v p. Konrad Washuber, ravnatelj tovarne Pengg v _ Mariboru Barbasch, ravnatelj livarne na Muti inž. Hans Endl in hčerka znanega dunajskega zdravnika in univ. prof. Greta IIolz-knecht. V afero pa je zapletenih še več mariborskih Nemcev, proti katerim se preiskava še vrši. Njihovi sonarodnjaki hitlerjevskega mišljenja jim Je neprijetnosti prav privoščijo, ker so sami težko gledali njihovo početje. Pa tudi Avstrijci niso tega prirastka, katerega so sedaj dobili, prav nič veseli, vsaj tako so se njihovi uradni organi pri prevzemanju izgnancev izražali. Imajo namreč sami d>oli skrahirane legitiniistiične gospode.
dobljenim poškodbam. Truplo pokojnega inženirja Adolfa Peklarja bodo pripeljali v Slovenijo in tu pokopali.
izza naših meja
Borba s tihotapcem. Kljub zmanjšani vrednosti lire tihotapstvo, čeprav je občutno pojenjalo, še mi popolnoma prenehalo. So nekateri predmeti, s katerimi je tihotapljenje še vedno dobickanosno. Tako so v gozdu nad obmejno vasjo Ledine nad Idrijo finančni stražniki naleteli na nekega neznan ca, ki se na njihove pozive »stoj« ni zmenil. I riški je do medsebojnega streljanja, v katerem se je neznancu posrečilo ubežati, dočim je bil eden od stražnikov nevarno ranjen in prepeljan v bolnišnico
Samomor mladega fanta v Divači. Po nekem prepiru z mačeho, v katero je zagnal tudi leseno kladivo, a jo je le lahko zadel, je v noči nenadoma izgini) z doma 27 letni mladenič Zorko Malnenč iz Divače. Ker ga ni bilo del j časa domov, so ga pričeli iskati in po nekaj dneh iskanja so bili že vsi prepričani, da je nesrečni mladenič storil samomor in skočil v eno izmed globokih kraSkih jam, katerih je več v okolici vasi. Ze so po enem tednu hoteji poklicati iz Trsta posebno ekspedicijo ld naj bi preiskala zlasti Kačjo in Koševo jamo, ki sta globoki okoli 500 m. Toda slučajno je nesrečnega mladeniča našel neki domačin v bližnjem Risniku, yečji globeli tilk vasi, globoki okoli 120 m. kjer je nabiral dračje. Kakor je komisija ugotovila, nesrečnež kljub globokemu padcu najbrž ni takoj umrl. Bil je podvržen božjastnim napadom in je samomor izvršil zaradi tega, ker se je bal, da je mačehi prizadjal smrtne poškodbe. Sicer je bil miren in priljubljen mladenič.
Zopet nesreča v Koritnici. Cesta ob Koritnici je znana kot zelo nevarna in nesreče so ob njej pogoste. Pred nekaj dnevi se je pripetila zopet težka nesreča in sicer 25 letnemu Francu Šorliju. Peljal je voz drv iz Koritnice v^Gra-hovo. Zaradi zledonele poti mu je na strmi poli spodrsnilo in potegnilo voz. s konjem v propad naravnost proti vodi. Voz in konj sta strmoglavila V globino reke, medtem ko se je Šorli na čudovit način rešil kakih 10 korakov nad globino Koritnice s tem, da so se mu noire zataknile mod drevesno rogovile.
Od tu in im
sFiihrerju« Ljoticu se je sedaj uprl tudi glavni izvršilni odbor »Zbora«. Nedavno odsto-pivši člani »Zbora« Velihor Jonic, Gjorgje Perič, dr. Gregorič, Živadinovič in drugi so v nedeljo sejali v Zagrebu, kamor so sklicali večino članov izvršilnega odbora »Zbora«. Od 38 članov glavnega odbora jih je bilo 20 za resolucijo, v kateri se obsoja dosedanje delo Ljotiča v politiki. Trije* člani glavnega izvršilnega odbora so se glasovanja vzdržali. V resoluciji so se med drugim zavzeli tudi za ojačitev ugleda oblasti in avtoritete zakona in za revizijo uradniškega zakona.
O ustanovitvi neke nove stranke se govoriči po Zagrebli. Nezadovoljneži iz dr. Mačkovega tabora in tisti, ki že od nekdaj niso hoteli v vrste hrvatske seljačke stranke, bi naj po teh vesteh ustanovili posebno stranko, ki bi jo imenovali Iirvatska narodna stranka. V koliko vest drži, se ne ga ugotoviti. Prve verzije je zabeležilo belgrajsko »Vreme«.
Vlak je skočil s tira na progi med postajama Senjski rudnik in čuprija v Srbiji. Iz senj-skega rudnika vozi poseben stroj dnevno po večkrat cel vlak premoga. V Senju prevzame vlak drug stroj in ga potegne potem do Čuprije, kjer se naklada na druge vagone in odpremi ja v namembne postaje. Ko je v ponedeljek stroj vlekel deset vagonov, je nenadoma odnehala spojka, ki veže tračnico. Lokomotiva je skočila s tira, vendar jo je debelo kamenje nekoliko zadržalo, da ni stroj padel naravnosi v reko, temveč se je le prekucnila in zavalila po nasipu. Pri tem sta strojevodja in kurjač odnesla težke poškodbe, ki jim bosta po vsej verjetnosti tudi podlegla Ker so zavirači, čim je stroj skočil s tira, vlak hitro zavrli, je lokomotiva potegnila s seboj le še en tovorni vagon. Ta vagon pa je pokopal pod seboj nekega »slepega« potnika, ki se je bil vtihotapil na vagon in se zastonj hotel popeljati v Čuprijo.
Danes se je v Belgradu v drugo sestala ju-slovansko-italijanska trgovinska komisija, ki jo
uradno imenuje stalni 'jugoslovansko-italijanski gospodarski odbor. Na čelu italijanske delegacije je dr. Massi, naši delegaciji pa načeljuje pomočnik trgovinskega ministra dr. Pilja.
Jugoslovanska koruza je dobila lani veliko
število odjemalcev v Evropi. Letina je bila skoraj v vseh evropskih državah bolj pičla, tako da more le Jugoslavija in z njo v neki meri tudi Madžarska izvažati koruzo._ Večji del nase koruze pokupi Nemčija, za njo pa tudi nordijske države. Je pa težava v trgovini s severnimi državami v tem, da koruza premnogokrat ne prenese tako dolgotrajnega prevoza preko vse Evrope v Skandinavijo. Pač je ta trgovina vabljiva zaradi tega, ker severne države plačujejo blago z devizami.
Mladega somborskega industrijca Deneša Semzeja. ki se je bil menda na Silvestrovo noč ponesrečil — padel je z avtomobilom vred v kanal Kralja Petra —, še sedaj niso našli, odnosno niso našli njegovega trupla. Že deset dni stikajo po kanalu, vendar je bil do sedaj ves trud zaman. Zato ni bre.z osnove sumnja, da je bil S_em-ze uapaden in umorjen, saj je usodnega večera imel pri sebi veliko vsoto denarja. Da bi se stvar razjasnila, je oče pogrešanega Semzeja razpisal nagrado 50 jurjev za tistega, ki najde Pogrešanca živega ali mrtvega.
Trdo kožo imata belgrajski inženir Aleksander Vasic in elektromonter Nikola Stojanovič iz Sokobanje. Ta dva sta otvorila kopalsko sezono za letošnje leto na reki Moravici. Pol ure sta se kopala v vodi, ki je imela nič manj kakor 20 stopinj pod ničlo Potem pa sta se v snegu še nekaj casa solnčila. Bog zna, koliko časa bosta mogla to ponavljati.
Sedem mladičev je vrgla ovca nekemu kmetu v Prokuplju. J a ovca je do sedaj vrgla vsega skupaj petnajst mladičev. Zadnji mladiči so vsi zdravi, čeprav drobekaru 1 raznoverneži v vasi pravijo, da je ta nenavaden dogodek pač predznak nečesa velikega, kar se se bo zgodilo.
30 kilometrov daleč so sledili vlomilcu, čeprav je bilo mraza 24 stopinj, v Sekirevcih pri Vinkovcih. Tamkajšnji bogati ekonom Radovanovič je sredi noči začul neko škripanje v sosedni sobi. Zdelo se mu je, da je o tem le sanjal ter ni „a škripanje polagal nobene ^/no t^čez kake pol ure pa se je le zavedel mstopil v •sobo. Začuden je našel blagajno odpr , P pa izpraznjen. Vlomilec mu je Pob™1	£
tisoč dinarjev. Ekonom je hitro zbudil o J nove, ti pa so zbudili še sosede, nakar podali v zasledovanje vlomilca, čeprav. strašanski mraz. Zasedli so konje in sani. zeli proti vasi Drenovcu, ki je od ■ ek' oddal jena 30 kilometrov. Tu so vlomilca, Ki J° peljal s kolesom, prijeli. Imel je pri se polovico ukradenega denarja, iz česar so sKi -pan, da je imel pomagača in je njemu izroči drugo polovico ukradenega denarja.
Obisk poirjuie, da le glasbeni veleilim
H -j	Elitni hino
Reli lorgovon matica
zadivii vso LjubSiano!	Telefon 21-24
Višek fiimske tehnike, režije in razkošja.
Predstave danes ob 16., 19.in21.15.uri	$amo $€ par dni!
V senci paragrafov
.Vse gole in večino pisarn so zaprli v nedeljo v./j^starju. v tamkajšnjem premogovnem rud-n| ,u Je.mraz onemogočil nadaljnje izkopavanje
11 (iK Cl r jC V lil	■	nocJoln	o	n	ll'	fl	Tl	1	f
J° v mestu takoj nastalo pomanjkanje prem ga. Malenkostne zaloge so bile v nekaj clnen izčrpane j^er	n;	bilo,	so morali za
nekaj cini skoro povsod nehati z delom. Najliolj veseli so bila seveda šolarji.
2200 metrov dolg tunel bodo izvrtali skozi R°ro, ki deli Vrgorsko polje pri Ljubušnem <k1 t>ačinskega jezera. To so kraška jezera, ki so VePji del vse leto pod vodo. Pokazala pa se je PO.reba, da se Vrgorsko polje izsuši, kar pa se Je dalo izpeljati le tako, da se predre hrib, ki zapira odtok. Do sedaj so izvrtali že 1800 me-rov. V štirih mesecih bodo še nadaljnjih 400 metrov.
Finančni odbor Narodne skupščine je včeraj si»et začel sejati o proračunu. Na vrsli je bil proračun gradbenega ministrstva. Še pred razpravo o tem proračunu je predsednik odbora Rajakovič prebral pismo, v katerem izjavlja član odbora Nikola Kabalin, da je. izstojiil iz kluba jugoslovanskih narodnih poslancev in obenem položil odborniStvo v finančne modboru. Na njegovo mesto je prišel v finančni odl>or poslanec Milan Vu-lačevič.
Novega kotorskega škofa pro? lin tor ca bo posvetil splitski git0f (jr_ BonefačiS. Soposvetitelja bosta dubrovniSki sj{of (ir. Carecič in hvarski škof iusič.
oivnj ^^rebško telefonsko centralo so že razširili. <2000 številk 30 preuredili na peterošteVilčni sistem. Kljub razširitvi pa vsem prosilcem ne bodo mogli ustreči, be zmerom je nekaj nad dva tisoč '»tub, ki bi si radi dali napeljati telefon,
Ljubljana, 11. januarja.
V	senci paragrafov je mrzlo, da srca in duše v njej ledenijo. V dolgi, neskončni procesiji prihajajo drug	za drugim,	dan	za	dnem in kakor
kupček nesreče obsedijo	tam	vsi	tisti,	ki jih po-
manjkanje in beda, zanemarjena vzgoja, zavožena življenjska pot ali pa tudi prirojena delamržnost zavede tako daleč, da napravijo križ čez svojo vest in sežejo po tuji lastnini. Majhni so navadno njihovi grehi v primeri z grehi njihovih velikih vzornikov Stawyskega et cetera; toda leta neiz-piosno teko,	življenje se	jim	kar	noče	ustaliti in
uravnovesiti,	grehi rastejo v	nedogled	in jih na-
zadnje čisto potisnejo k tlom.
„Po 700 jurjev grem"
Vlom v tiskarno »Sava« v Kranju je marsikomu še v živem spominu, najbolj živo pa si bo ta vlom vtisnil v spomin vlomilec sam, ki se je danes dopoldne moral zaradi njega zagovarjati pred malim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča. Po reportažnih člankih v časopisju si ljudje navadno predstavljajo vlomilce kot skrajno drzne tipe. ki že s svojim nastojx>m zbujajo gnus in odpor, kjerkoli se prikažejo. Kdor pa jih vidi sedeti na zatožni klopi, kar ne more verjeti, da bi bili ti krotki, ponižni, v dno duše zagrenjeni siromaki res tako nevarni človeški družbi in tujemu blagu. Vsi imajo pač kakšno majhno življenjsko tragedijo za seboi in te svoje tragedije ee v vsej svoji tegobi navadno zavedo šele takrat, ko jih senca ptragrafa poniža do kraja in postavi na sramotni oder.
Franc Štrumpf, po poklicu rudar brez posla, star 28 let, oženjen, zdaj sodno ločen, nikoli v življenju ni poznal materinske ljubezni. Kot nezakonski otrok je prišel na svet, kot nezakonski otrok je romal po vijugasti poti, trpel, padal, vstajal in se spet pogrezal v močvirju življenja. Ni še dolgo od tega, kar se je jiokoril za svoj zadnji greh v zaporih ljubljanske jetnišnice, pa ga je roka pravice že spet vrgla nazaj.
>No, povejte, kako je bilo tisto noč v tiskarni >Sava«!« je po uvodnih formalnostih potipal njegovo vest predsednik senata.
>Takole je bilo: Ob pol 8. sem prišel tja. Lačen sem bil. V veži sem se skril in čakal, da so vsi odšli. Vse je bilo odklenjeno.«
Odprl je z nožem predal pri mizi, pobasal v žep 700 dinarjev in album v vrednosti 100 dinarjev in se veselil svojega plena, s katerim bo za nekaj tednov rešen vseh skrbi. Na cesti je, nepričakovano srečal svojo ženo in samozavestno rekel: »Po 700 jurjev grem!« Na vprašanje predsednika senata, zakaj ji je to natvezil, je pohlevno priznal:
»Samo špasal sem se!«
Sodni senat pa »špasa« ne pozna. Obsodil je Štrumpfa na 7 mcsecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic. Pri utemeljevanju sodbe je predsednik senata naglašal, da so mu odmerili najnižjo kazen, upoštevajoč obdolženčevo zanemarjeno vzgojo in veliko bedo. Štrumpf je kazen brez pomisleka sprejel in jo nastopil takoj.
Z ukradenimi deskami si je hotel popraviti baito
Za prvim obsojencem je paznik privedel v dvorano kar dva nova svoja klijenta. Obema se I>oznajo na obrazu sledovi življenja, ki je z vsemi svojimi dobrotami in cvetjem šlo mimo njiju in se ju dotaknilo samo s konico svojega trnja. In zdaj grebeta vase in bogve kakšne ujiorne misli proti človeški družbi in vsemu, kar ju obdaja, se jima gnetejo nekje na dnu.
Prvi, 38-letni delavec A. Č., rojen v Zaplani, pristojen na Vrhniko, oženjen, bo tokrat posebno bridko občutil ostrost postave, ki ne pozna milosti, kadar gre za krajo ali utajo reči, ki so last državnega erarja. Obdolženec ima nekje raztrgano bajto in je torej nič več in nič manj kot majhen hišni posestnik. A sam Bog se usmili takšnih hišnih posestnikov, ki nimajo nič drugega pod milini nebom kot skromno streho nad seboj! Lesa in kamenja ne morejo jesti, kadar pritisne glad. A obdolženec si nemara le še ni tako grenil življenje zaradi gladu, kolikor si ga je grenil zaradi raztrgane bajte. Na vprašanje predsednika senata, zakaj si je v škodo erarja kraljevine Jugoslavije prilastil 10 smrekovih desk in 25 kg strešne lepenke poleg pločevinastega vedra v skupni vrednosti 230 dinarjev, in tako zakrivil hud prestopek zoper obstoj države in njeno ustavo, je namreč odkritosrčno priznal:
»Bajto sem si hotel popraviti!«
Na te besede se je še bolj zakopal vase in v svojo nebogljenost. Edini okras njegovi klavrni zunanjosti so bujni lasje, črni kot vran, naravno kodrani, podobni umetniško izdelani lasulji. Drugače pa je njegova pohojena zunanjost pristno ogledalo njegove prav tako pohojene notranjosti. Kakor da je poslednjemu drobcu svoje energije, volje in vere v življenje že zdavnaj dal slovo...
Za milo kazen je prosil in nemara ee mu je kazen nazadnje res zdela mila. Saj se mu niti žilica ni zganila na obrazu, ko je predsednik senata izrekel sodbo: 3 mesece strogega zapora, izguba častnih državljanskih pravic za dobo dveh let, stroški neiztirljivi. Približno polovico kazni je že obsedel v preiskovalnem zaporu, polovico io pa še bo. Najhujši mraz bo medtem minil in ko se bodo pred njim spet odprla vrata jetnišnice, ostra zimska sapa ne bo več tako strupeno pihala skozi široke razpoke njegove bajte. Kar nekam pomirjen in potolažen je sedel nazaj na klop k svojemu zaščitniku-jetniškemu pazniku
Prstni odtis ga je izdal
Drugi obtoženec, A. L., je pravi tip mladega brezdomca-bosjaka, ki živi od ust do ust, iz dneva v dan kot ptič, in nikoli ne ve, ali bo pod noč mogel kam položiti zbegano glavo in zaspati mirno in pokojno, brez najmanjšega strahu pred svojimi preganjalci v policijski uniformi. Njegova obleka je strašno povaljana in razcefrana — gorje ti, človek, če se takle pri belem dnevu prikažeš na mestni ulici! Daleč ne boš prišel. Staro in mlado bo s prstom kazalo za teboj, oko postave te bo na prvem oglu {»oklicalo na odgovor in te odgnalo tja, kamor pač spadajo takile ubogi, razcefrani brezdomci-bosjaki z večnim žigom osumljenca na obrazu.
Kakšne grozne zločine imaš na vesti, fant, da povešaš glavo in rame, kakor da te teži že šest življenjskih križev in butara najhujših pregreh?
Obtožnica ga slika kot tatu iz navade, tatu, ki se je Specializiral zlasti v kraji perila. Pa s še hujšim prestopkom mu obtežuje vest: da je leta 1936 vlomil skozi dvoriščno okno v gostilno Vladimirja Miloša v Florijanski ulici in si prisvojil nekaj drobnih reči v skupni vrednosti 244 din.
Zaradi perila so bile zaslišane razne oškodovane priče, zaradi vloma pa ena sama, najbolj verodostojna priča: daktiloskop policijske uprave v Ljubljani g. Podobnik, ki je našel na oknu omejene gostilne prstni odtis. Posnel ga je, primerjal z originalom in ugotovil, da se odtisa pojx>ltioma ujemata. Zagovornik obtoženca dr. Šuklje pa je trdil nasprotno: da si odtisa nista povsem slična. Po temeljitem primerjanju obeh odtisov in strokovnjaški razlagi g. Podobnika je senat prišel do zaključka, da ni nobenega dvoma, glede identičnosti obeh odtisov. Tako je bil edini dokaz za obtoženčevo krivdo prstni odtis. Fant je sicer pohlevno, a z obupno trdovratnostjo zatrjeval, da je nedolžen. Priznati ni hotel ne kraje perila ne vloma. Pa mu vse skupaj ni nič pomagalo.
Izpoved daktiloskopa je biia odločilna za sodbo: 8 mesecev strogega zapora in izguba častnih pravic za dobo 3 let. Obtožencu se všteje v kazen preiskovalni zapor od 26. nov. prejšnjega leta dalje. Glede drugih tatvin, ki mu jih očita obtožnica, pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen.
Zaradi nemoralnega dejanja obsofena
V	okviru današnjih obravnav sta se morala
zagovarjati pred malim senatom tudi starejša ma-loletnika in sicer 20-letno dekle in 18-letni fant. Obtožena sta bila, da sta izvršila nečisto dejanje nad 9-letno deklico. Potek te obravnave je odkril žalostno, porazno sliko seksualnih * zablod, katerim ee slepo vdaja del naše proletarske mladine. Zastopnik očeta onečaščene deklice, dr. Josip Oblak, je pravilno naglašal: »Potrebno je, da ostane naš narod nepokvarjen. Abnormalnost v spolnem življenju je prvi začetek propadanja vsakega naroda!«
Obravnava je bila tajna. Sodni senat je obsodil obtoženko na 2 meseca in 10 dni zapora, pogojno za dobo dveh let, obtoženca pa na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo treh let.
Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Pompe, senatu je predsedoval s. o. e. g. Ivan Brelih, votanta pa sta bila sodnika Franc Gorečan in Lederhas.
Zanimive ffideje'f Slavije iz Siska
Ljubljana, 12. jan.
Marsikakšno bedarijo prenese papir in tudi človeški dub jo brez škode prebavi; toda toliko nelogičnosti in bolestne megalomanije, kakor jo razodeva dopis hockeyske sekcije sasaške Slavije, dopis, ki smo ga slučajno utegnili prebrati
  je pa za navadnega zemljana že prehuda
injekcija Sicer boste pa lahko sami presodili.
Že v začetku ustreli »pisac« tako kapitalnega dinozavra, da nam takoj postane jasno, kako obilnemu lovu na nesmisle bomo še v teku vrstic lahko priča, rneenja kar z ugotovitvijo: »...naša je hockey sekcija u toku prošlogodiš-njeg prvenstva u hockeyu na ledu iz vas osvojila prvo mesto zn prvenstvo države te slovi za za* grebački okrug kao najbolja momead.« Potem ugotavlja, da atmosferske razmere niso dovolile, da se prvenstvo do kraja odigra ter da pride do srečalija^ned Slavijojn Ilirijo. Dejstvo je pa tole: lani se je res pričelo prvenstvo, Slavija pa je odigrala samo eno igro s KSIL v Sisku, ki jo je z minimalno razliko odločila v svojo korist, do povratne tekme v Karlovcu, ki bi jo
—	po vseh izgledih — v Karlovcu izgubila s pošteno večjim rezultatom, pa sploh ni prišlo. Ilirija se prvenstva ni niti udeležila ter ni odigrala nobene tekme. Zdaj pa beremo v tem dopisu, da »smo u z vas (pisec misli seveda Ilirijo) osvojili prošlogodišnje prvenstvo države«. V nadaljnjem Slavijani jKinujajo Iliriji v Ljubljani prijateljsko tekmo, ki naj bi oceuila jsnagu dvaju
najboljih klubova u državi«. Ta je pa krepka! Tekma naj meni nič tebi nič — kar brez drugih klubov — »izbaci neslnžbenog prvaka države«.
Ob koncu veli dopis, da se sigurno nadejajo, da bo Ilirija njihov predlog »usvojila« ter bo tako prišlo do tega »interesantnog srečanja«.
V	nogometu bi to njihovo povabilo izglodalo nekako takole po zamisli: Slabši ljubljanski prvorazredni klub se oferira dunajskemu Ra-
pidu in mu stavi pogoje za svoje gostovanje na Dunaju. »Pogoji« Slavije za igro v Ljubljani pa so takile: brzi vlak, III. razred in oskrba za 12
ljudi. Za ta denar, tako so nam dokazali jasno in razločno poučeni krogi, bi Ilirija lahko dobila v Ljubljano za dvakratno gostovanje — poljsko državno raprezentanco! Slavija pa res ni kar od mulil
Ilirija je dobila ta »historični« dopis v roke v soboto, dne 8. januarja t. 1. Tekmo so Slavijani ponudili za 9. januarja; naslednji dan naj bi se tedaj odigrala. Dopis izraža na koncu svoje pričakovanje, da bo odgovor »hitan«. Zdaj pa pride povrhu še konček naše meditacije o viteškem športu:
Slnvija je bila za 9. 1. m. dogovorjena z zagrebškim Maratonom za povratno tekmo, ki jo je bila dolžna. Pa je šla in se lepo za hrbtom poskušala dogovoriti za tekmo z našo Ilirijo! In Maratonci so v Zagrebu Slavijance dejansko pričakovali — pa jih ni bilo, ker so še vedno čakali na »hitun« odgovor Ilirije. Dejanje, za
Vremensko poročilo
»Slovgp^kepa doma«
Po stanjo dane« ob 7 tjntraj
Kraj	Barometer 1 sko stanje 1	Temperatura v C4		§> > a	"it c	Veter	Pada- vine	
		C3 , KG 'ČJ*C a ra C	• ra '«>o	1“	ca>- 5e	{»mer, jakost)	a s	vrsta
Ljubljana	765 8	-3 4	4*	89	tngl. in	0	—	—
Maribor	76B6	-7-0	65	90	10	NNVVi	—	—
Zagreb	7515	-1-0	5-0	95	10	0	2-0	sneg
Belgrac	753’5	2-0	—	95	10	0	3-0	dež
Sarajevo	755’5	2-0	—	95	6	0	1-0	dež
Skoplje		—	—	—	-	—	—	—
Split	7539	7-0	13-0	80	4	e2	04	dež
Kumbor	753*<>	to-o	12-0	90	10	wsw;	5'0	dež
Rab	759-9	6-0	8-0	80	4	0	—	—
Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, stanovitno in hladneje vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 10 oblačno in nekoliko megleno, ob 11 se je zjasnilo in je tako ostalo do 12.30, nato se je pooblačilo, a ob 14 zopet zjasnilo. Ponoči je bilo jasno. Najnižja toplota na aerodromu — 5.4° C.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, 12. januarja: Ernest, opat.
Četrtek, 13. januarja: Veronika.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
TEI.
27-30
SLOGA
Predvaja veselo in zabavno robinzonado
Peter v snegu
z malo priljubljeno Traudl Stark Danes poslednjič
Uhtd&iame. oS: 16., 19” m 21.,s jjJd.
Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi bo pre-daval prof. Albin Zalaznik o Problemu življenja z vidika evdaimonizma Predavanje bo v mali dvorani Filharmoničnega društva na Kongresnem trgu. Pričetek ob 20. Vstop prost.
XIII. sejo propagandnega odseka akcijskega odbora za poglobitev ljubljanskega kolodvora bo v četrtek, dne 13. t. m., ob 18 v glavni dvorani mestnega poglavarstva.
Dar mestnim revežem. Namesto venca na grob pokojne gospe Bleiweis-Trsteniške sta nakazala g. inž Anton Rudež in njegova ga. soproga Elzi Rudež mestnemu socialnemu uradu 200 din za mestne reveže. Mestno poglavarstvo se darovalcema za plemeniti dar toplo zahvaljuje.
Zapora ceste. Mestno poglavarstvo sporoča, da bo Gajeva ulica v dolžini med Tyfševo cesto in Beethovnovo ulico zaradi naprave prekopa v četrtek in petek, dne 13. in 14. t. m., za vozili promet zaprta.
Drugi abonma-koncert v okviru društva »Glasbena akademija« bo v petek, 21. t. m. Na tem violinskem koncertu bo nastopil dunajski virtuoz Karl v. Baltz.
Tradicionalno rusko silvestrovanje bo 13. januarja v vseh prostorih emonske kleti. Začetek ob 9. Pester program in dobra zabava. Vstop samo proti vabilu. Čisti dobiček prireditve je namenjen skladu za podporo ruskih brezposelnih. — Združenje ruskih intelektualnih in ma-nualnih delavcev v Ljubljani.
Ljudsko predavanje zvočnega filma »Malajska džungla«. V okviru prireditev Prirodoslovnega društva v Ljubljani se predvaja v četrtek 13. januarja in v petek 14. januarja ob P°'l 15 ter v nedeljo 16. januarja ob pol 11 v dvorani Delavske zbornice poučen poljuduo-znan-
juuum IU JU v	l*. J čl II11UIJ čl Ol>
P01.15 ter v nedeljo 16. januarja ob pol 11 v dvorani Delavske zbornice poučen poljuduo-znan-s-tve-ni prirodoslovni film iz življenja tropične džungle. Filim je poln zanimive in pestre vsebine ter kaže na eni strani divje sile in boj, na drugi pa odkriva poseben čar in nepokvarjeno lepoto tiste prirode ki je prepuščena sama sebi in svojemu razvoju in katere še ni spremenila sled človeške stopinje. Film je primeren in poučen za vse stanove in za vsako starost, zlasti pa bo mogla na prav lahek način ravno mladina dobiti vpogled v skrivnostno dnevno in nočno življenje pragozda, katera se izgublja v nepredirnih šumah. Da omogočimo ogled filma vsakomur, so cene samo po 2, 4 in 6 din.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20
Sreda, 12. januarja: »Gospodična Julija«. »Snubač«. Red A.
Četrtek, 13. januarja: »Beraška* opera«. — Red B.
Nova mladinska igra. »Sneguljčica« je starodavna pravljica, za katero je napisal naš po-P .rni dramatik Pavel Golia stihe, ter vnesel v mično pravljico nekaj novih oseb in dogodkov. Z osebama dveh razbojnikov je pridobila pravljica mestoma nekoliko vedrejši značaj, z uporom ljudstva napram zlobni kraljici pa pestrejše dogajanje.
Opera. — Začetek ob 20.
Sreda, 12. januarja: »Ančka«. Red Sreda.
Četrtek, 13. januarja: »Linda di Chamou-nix«. Red Četrtek.
katero je pač težko najti primernih besed obsodbe in skrajne graje. Pojma »športno in fair« pri nas v Sloveniji, hvala Bogn, še ne pojmujemo in ga tudi nikdar ne bomo. Bog pa vedi, če bo ljudi, ki so na tak način odkrili svoje karte, sploh kdaj utegnilo biti sram! Najbrž nikdar
ne!----------
Tale prelepi »dopis« je v jasni in nedvomni luči znova potrdil naše že itak trdno prepričanje, dn se vrste naših športnih rivalov na jugovzhodu izživljajo le v patološko megalomanskem besedičenju, čvekanju in samohvalnem nstenjii. Kolikokrat smo imeli te njihove lastnosti in »čednosti« že priliko spoznati! In vemo, da nam z njimi ne bo nikdar prizaneseno, ker kakor se štefeki nauče, tako bodo delali štefi! Vsi pa gledajo samo na to, kako bi po svojem časopisju mogli /manišati naš ugled in zabrisati naše uspehe1
MLamK
Mehika - dežela čudovitih dreves
Tudi drevesa, ki se jih ljudje boje
Od vseh dežel na svetu je sikoro gotovo Mehika na prvem mestu, kar se tiče pestrosti v živalskem svetu. Poleg tega pa je to tudi dežela, ki se lahko ponaša tudi s tem, da ima najčudovitejša drevesa in rastline sploh. V tej ameriški pokrajini so našteli nič manj kot deset tisoč najrazličnejših vrst rastlin, med katerimi pa prav gotovo nima primere velikanska cipresa, Ici jo v Braziliji imenujejo »ahuehuetes«. Pa če so ta drevesa še tako izredna in se še tako razlikujejo od vseh drugih, ki rastejo drugod po širnem svetu, vendar se po starosti ne more nobeno teh dreves niti primerjati s cipreso, ki raste na pokopališču Svete Marije blizu mesta Oaxaca. To drevo velja za najstarejše na svetu.
(tDrevo vseh dreves"
Sodijo, da je to drevo staro najmanj tri tisoč let, nekateri učenjaki pa so celo trdno prepričani, da ne bo preveč, če rečejo, da stoji cipresa že deset tisoč let. Imenujejo ga »drevo vseh dreves«. Toliko je to drevo slavno, da je neki skladatelj njemu napisal celo himno, katere vsebina je nekako tale: »Drevo vseh dreves« je bilo staro že takrat, ko sta živela v raju Adam in Eva in ko je hudobna kača zaigrala svojo tragedijo v raju. Veter je pihal v njegove vejo zgodbo, kako je padel Babilon in so bile porušene Ninive. Starejše je kot katerikoli drug spomenik, ki so ga zgradile človeške roke. v primeri z njim so egipčanske piramide še zelo mlade. Ta čudovita cipresa je visoka nekako tri in štirideset metrov. Kdor bi jo kakorkoli poskušal vsaj malo poškodovati ali bi si drznil vrezati s svojim nožičkom svoje ime v njeno kožo, bi nru bile ure štete.
V	napol tropski pokrajini Morelos v Mehiki raste tudi drevo, ki ga imenujejo
„drevo zlobne ženske"
Tudi to drevo spada med najbolj svojevrstne na svetu. Kdor se ga le malo dotakne, ga popade mrzlica, ali pa se zastrupi na koža, da nikdar več ne ozdravi, vsaj popolnoma ne. Na vsako te vrste dreves je pribito opozorilo: »Nevarno!« Domačini se teh dreves izogibajo, v še večjem loku pa ee jih ognejo tujci. Iz kakšne snovi so ta drevesa, to je do danes še ostalo uganka. V isti pokrajini Morelos raste poleg tega tudi drevo z imenom
(ldinamitno drevo"
Tudi na njem je opozorilo, da se je drevesa nevarno dotikati. Njegov sadež je približno tako debel kot pomaranča. Ko pa dozori, samo od sebe eksplodira s takšno silo, da se razleti na
drobne kosce. Kogar bi kos tega čudnega sadeža zadel, bd ga lahko najtežje ranil. Iz tega »dina-mitnega drevesa« pridelujejo tudi strihnin.
V mestu Cuernavaca imajo svojevrsten rastlinjak, ki nima v vsej Mehiki enakega. V tem vrtu stoji tudi vila, v kateri naj bi bila stanovala svoj čas cesar Maksimilijan in cesarica Charlota. Tu raste sadež »Ckico«, podoben nekakšnemu krompirju, ima pa nepopisno dober okus. »Chico« uspeva samo v Mehiki. To je najljubši sadež tamkajšnjih domačinov in ga opevajo tudi najstarejše narodne pesmi. O njem tudi pravi legenda, da je bil to tisti sad, ki ga je Eva dala Adamu v raju.
Drevo - naravna ledenica
V pokrajini Tehuantepec raste drevo »pa-paya«. Na njem rastejo sadeži, ki so veliki ne-
kako tako kot srednjedebele buče. Že ko je drevo staro eno leto, rodi od dvajset do sto takšnih sadežev. Te »buče« so rumenkaste in imajo v sredini kot oglje črne pečke, seme. Pa-paya uspeva tako bujno, da je ponavadi na njem videti cvet in sad drugo poleg drugega. Najznačilnejše pa je, da imajo sadeži in listi papaye to lastnost, da ohranja meso, ki ga ljudje polagajo nanje, neverjetno sveže. Pa ne samo to! Meso, ki je bilo prej pusto in trdo, postane mehko in sočno, To je res »čudovita Hladilnica«. To rastlino že kar imenujejo »naravno ledenico«. Divjačino, ki jo Mehikanci postrele in je ne morejo takoj pojesti, enostavno obesijo na deblo »papaye« in imajo drugi dan še bolj svežo in okusnejšo pri rokah.
Najbogatejša pokrajina Mehike je južna in se imenuje Chiapas. Tu raste veliko število dreves, iz katerih izdelujejo najdragocenejše pohištvo. Od nekaterih je les tako trd, da se je ohranil čisto nepokvarjen, čeprav je bil pokopan pod zemljo sto in sto tisoč let.
Avstrijski vojaki iščejo smučarje, ki jih je zadnjič osem zasul plaz pod Schneebergom na Nižjem
Avstrijskem
Najzaupnefši svetovalec Ibn Sauda
prodaja danes ameriške avtomobile
Med tujimi časnikarji, ki so se zaradi poročil za svoje časopise udeležili zadnjik silovi-tih bojev pred Teruellom v Španiji, je bil tudi Anglež Philby, »Timesov« dopisnik, ki je edini še ostal pri življenju,dočim so njegovi tovariši v svoji težavni ©lužni našli smrt pod granatami-In ta Philby je sin moža, o katerem se zelo malo govori, dasi je za Angleže prav tako ali pa še bolj pomemben kot svetovno znani polkovnik Lawrence, »kralj brez krone«, ki je Angliji izkazal neprecenljive usluge v Arabiji.
Tudi major Philbv je deloval v Arabiji. lo-polnoma sam je potoval skozi nepregledne puščave od Perzijskega zaliva proti Rdečemu morju, stopil v službo pri arabskem, skoro bi
rekli, diktatorju Ibu Saudu, ki je premagal vso Arabijo in se nameraval polastiti še Palestine ter drugih obmejnih pokrajin. Major Philby je danes Saudov najzaupnejši svetovalec, prestopil je v mohamedansko vero, se oženil s tremi ženami, kar pa nikakor ne moti njegove prve angleške žene, da ga ne bi hodila vsako leto obiskovat.
Dasi se je kot Saudov zaupnik boril proti Angležem, svojim rojakom, je lahko ponosen na zmago, ki sta jo dosegla v boju z neprekos-ljivim Lavvrenceom in emirjem Huseinom. Danes Philby prodaja ameriške avtomobile in skuša uspavati svojo vest s strastnim nabiranjem najrazličnejših redkih rastlin.
Naivečfi dobrotnik Afrike
V žepu ie prinesel kavina zrna iz Brazilije
uva, ki sta zbežala z ameriške ladje »Pana.v«, ko so jo napadli Japonci. Poiskala sta si zavetja v obrežnem trsju, da bi ušla ognju iz japonskih strojnic
ni morda kak Anglež ali h rancoz ali Nemec, ampak neki Črnec, ki so ga pred kakinn m leti brezvestni trgovci s sužnji prodali v Brazilijo, lam je nesrečni suženj opazoval gojitev kakavovca, poslušal razna pripovedovanja, kako so ga v davnih časih ljudje uporabljali za pijačo, si nabral poln žep zrn in pobegnil, »rečno je prijadral v domovino, na včasih zloglasno /.lato obalo v Vzhodni Afriki, kjer se je trgovanje z okrutnimi in bojevitimi Črnci najbolj razpaslo,
vsadil je seme, prepričal svoje sosede o njgovi vrednosti in vzbudil pozornost angleških oblasti, ki so začele gojitev pospeševati. Prva večja trgatev je bila leta 1891, ko so izvozili 40 kg kakava v Anglijo. V petih letih je izvoz narastel na 43 ton, v JO letih na 7J.10I ton in leta 19% je proizvodnja dosegla že 511.000 ton ali polovico svetovnega pridelka. Tako je navaden suženj prerodil svojo zemljo, ji dal blagostanje rn prinesel srečo svojim divjim narodom.
Princezinja Friderika Luiza v spremstvu svojih staršev na poti v Atene, kjer se je poročila z grškim prestolonaslednikom Pavlom
Mala milijarderka
Kakor v Angliji, je tudi v Ameriki navada posvojitve sirot pri bogatih ljudeh zelo razširjena. Posvojitev pospešujejo, priporočajo in lajšajo razna dobrodelna društva.
Newyoršiki župan La Guardia ima same posvojene otroke; prav tako njegov prednik \Val-ker in mnoge filmske igralke in igralci.
Pred kratkim pa je Rockfellerjeva vnukinja in hči najbogatejšega moža iz Chicaga, gospa Mac Cormick-Huhbardova pohčerila v neki sirotišnici ljubko štiriletno sirotico brez očeta in matere ter iz nje napravila na mah najbo-gatejšo dedovanko. Ker pa se dobra gospa vdova boji, da njeni varovanki ne bi bilo sami preveč dolgčas, ji misli poiskati, prav tako v sirotišnici, še bratca.
Po Rookfellerju dobi nekdanja sirotka kakih 7 milijonov dolarjev, po svoji dobrotnici, ženi pokojnega veleposestnika ltubbarda, pa kakih 18 milijonov, tako da jo štejejo že med najbogatejše »neveste«. Tudi če pri delitvi s svojim bodočim »bratcem« izgubi polovico, ji še ne bo nobene sile.
Organizacija, ki naj pomaga kominferni
Sovjetski časopisi »Molot«, ki izhaja v Rostovu, zalaga svet z vsemi mogočimi, da ne rečemo, izredno zanimivimi vestmi, ki so zaradi svojega ruskega izvora gotovo dobro potrdilo vsemu temu, česar se ves svet boji, da bi prišlo iz Rusije. »Molot« je zadnjič objavil tudi vest o neki mednarodni organizaciji, ki da ima nalogo, da pomaga kominterni pri njeni revolucionarni propagandi. Takole piše:
»Ta organizacija ima v Sovjetski Uniji nad devet milijonov članov. Organizacija ima tudi v zamejstvu svoje sekcije, ki jih je 72 in ki dobivajo točna navodila za svoje delovanje iz Moskve.«
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 12. januarja: 12 Kmečka godba, kmečki ples (plošče) — 12.45 Vreme, porodila — 13 Ca*, spored, ob-vestila — 13.20 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14.15 Vreme, borza — 18 Mladinska ura: Januar v naravi (g. Miroslav Zor) — 18.20 Med igračkami (plošče)
— 18.40 Razširjenje pokojninskega zavarovanja (g. R. Smersu) — 10 Čas, vreme, poročila, spored obvestila
— 13.35 Prenos sinf. koncerta z Dunaja. Dirigent: Ka-basta Os\vald — 20 50 Nac. predavanje — 21.10 Nadaljevanje prenosa. z Dunaja — 22 čas, vreme, poročila, »pored — 22.15 Radostni zvoki (Radij, orkester).
Drugi programi
Sreda, 12. januarja: Belgrad: 20.55 Holandski evropski koucert — Zagreb: 20 _ Plošče po željah, 20.55 Holandska - Dunaj: 10-» Simfonični koncert, 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 13.40 Orkestralni Konc.. ■>0 55 Holandska, 22.45 Ciganski orkester — Trst-Uilan: 17 15 Sopran, 21 Opera .Samson in Dalilac — Bim-Bati: 17 15 Violina, 20.55 Holandska, 22.10 Trio — Praga: 2o!o5 Filharmonični koncert — Varšava: 20 Plesrfa gl„ ■ji Chopinove skladbe, 21.35 Holandska — Sofija: 13210 Vojaška godba, 20.45 Klavir, 21.15 Vokalni koncert, 22 Zabavni koncert, 23 Narodne pesmi — Berlin. 13.10 Sekstet, 20 Brucknerjeva III simfonija — Ostale nem-šlcc postaje: 20 Slavnostni koncert »b obletnici plebiscita iz San r bruck na — Sottens: 20 Dahka glasba, 20.30 Provencalhka glasba, 21 Film, 22 Jazz Strasbourg: 21 30 Veliki koucert.
M. Jacoby - R. Leigh:
Poročnik indijske brigade
Čutila je, s kako bolečino ji Geoffrey to govori., Čutila je, kako jo je moral imeti rad ...
Čez čas je Geoffrey dejal s pritajeno grenkobo:
»Želim vama veliko sreče!«
Sklonil se je naglo in jo nežno poljubil na čelo.
»Toda zdaj mi oprosti, Elizabeta, moram pripraviti svoje stvari za na pot.«
Naglo se je obrnil stran, da ne bi dekle zapazilo, da so tudi njemu stopile solze v oči.
Ko je začel pospravljati, ji je še dejal:
»A kar se tiče Perryja, bodi brez skrbi! Skrbel bom, kar se bo dalo, da se mu ne bo nič zgodilo! In ... Zbogom, Elizabeta!«
Dekle se je na pragu ustavilo in se še enkrat obrnilo k njemu:
»Geoffrey, ali bi mu hotel nekaj sporočiti?«
»I seveda!«
»Reci mu, ko prideta skupaj, da je njegov I r	»ljši
človek, ki sem ga kdaj poznala ...!«
Na Krimu besni vojna
Sedemindvajseti polk indijske brigade je bil dodeljen zavezniški vojski, katero so sestavljali oddelki Turkov, Francozov in Angležev. Vsa ta vojska se je na Krimu bojevala proti Rusom.
Zavezniški oddelki so si že dolgo zastonj prizadevali, da bi osvojili trdnjavo Sebastopolj. Rusi so vsak njihov, še tako premišljen in pripravljen naskok odbili, da so napadalci vsakokrat imeli hude izgube. Sovražnik je bil ne le močnejši od zaveznikov, marveč je tudi imel v oblasti vse ugodne položaje, ki so mu olajševali obrambo. Zlasti je to veljalo za višine okoli malega mesteca Balaklave, med katerimi je držala neznatna so-
teska, ki so ji zaradi krvavih bojev in žrtev, ki so jih zavezniki imeli tam, nadeli ime »Dolina smrti«.
Zavezniški vojni svet, ki so ga sestavljali general Canrobert, lord Raglan, lord Cardigan, Omet paša in kalkutski guverner sir Robert Macefield, je imel vsak dan sestanke in posvete. Neprestano so iskali novih poti in načinov, da bi zavzeli Sebastopolj. Če bi padla ta velika trdnjava, bi to pomenilo konec vojne. Padec Sebastopolja bi pomenil poraz za Ruse in bi prinesel zmago zaveznikom. Rusi bi ostali potem brez vsake utrjene postojanke in brez varstva. Car bi zaradi tega moral prositi
za sklenitev miru.
A ključ do Sebastopolja je bila Balaklava in Dolina smrti, katero so obvladovali ruski topovi na višinah okrog in okrog.
Jesen, ko se je začela vojna na Krimu, je bila hladna, deževna in neprijazna, kakor da prinaša same črne slutnje za bodočnost. Bila je podobna nepredirnemu sivemu zastoru, za katerim so bile skrite usode ljudi in narodov.
Vse zavezniške vojske so morale taboriti v šotorih. Samo pisarne glavnega poveljništva in poveljstev posameznih armad so bile nameščene po redkih hišah, Kar jih vojna ni še uničila, ali kar so jih zavezniki za silo pozidali.
Indijski brigadi je zapovedoval sir Benjamin Warrenton, med vsemi poveljniki pred Sebastopoljem najpriljubljenejši general, ki ga je imelo vse rado. Njegov urad je bil blizu stavbe kjer je imel seje vrhovni vojni svet.
Brata Vickersa sta bila oba dodeljena generalu Warren-tonu za pomoč pri poveljstvu.
Major Geoffrey Vickers je bil zdaj, odkar je prišel s svojim polkom na Krim, še bolj molčeč kakor prejšnje čase. Videti mu je bilo na obrazu in na vsem vedenju, da je zadnje tedne v Indiji preživel veliko hudega, toliko hudega in težkega, da ga
je potlačilo za vse življenje.
Bežal je pred vsako priliko, ki bi ga mogla pripeljati do tega, da bi se bil srečal z bratom Perryjem na samem. Perry je, kakor se je zdelo, neprenehoma iskal priložnosti, da bi govoril z bratom na samem.
Perry je vedel, da brat ni nič jezen na njega in da mu ne zameri ničesar, kar se je zgodilo med njima in med Elizabeto v Indiji. Elizabeta, ki je zdaj že bila v Londonu in je živela tam pri sorodnici, s katero je potovala iz Indije, mu je pisala, kako se je poslovila od Geoffreya v Kalkuti...
Perry je razločno čutil, da Geof(reyu ni nič do tega, da bi se o tej stvari razgovarjal z njim. Če sta prišla kdaj skupaj, je bilo to samo v pisarni. Tam je Geoffrey sicer govoril z njim zelo prijazno, toda same službene stvari, kakor bi govoril to s katerimkoli drugim častnikom.
Ni čudno, da je Perryj,a to zadržano in zatajevano bratovo vedenje žalostilo, saj je vedel, kako mu mora biti v duši...
Dnevi so potekali enolično, brez spremembe, brez posebnih vojnih ali kakih drugih dogodkov.
Vsako jutro so že navsezgodaj dali trobentači znamenje za zbor. Na klic trobente so angleški konjeniki prišli na zbirališč« ter se postavili v vrste. Zatem so jim prebrali dnevno povelje. Potem ie Kil rar.hod.
Na kliic trobente so angleški konjeniki vsako jutro prišb na zbor.
•Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din, zn Inozemstvo 25 Din Uredništvo; Kopitarjeva jdica 6/IH ..Slovenski dom. iznaja vsa. ucu. o	^	Jugoslovansko	tiskarno	v	Ljubljani: K Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože košicek.
Telefon znni do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6.