v ki -J INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE letnik XIII. št. 3 marec 2007 Velika noč, prelepi praznik nam z rožami je zasijal, in v veličastni je lepoti Gospod in kralj iz groba vstal. Že klije, cvete plan in gora, še ptica božji dan slavi in sonce na prestolu zlatem nad nami jasno se blešči. Zato želimo vam, da veselo bi praznovali. Župan in občinska uprava Občine Dobrepolje ry J ..... , -J' • Foto: Franci Novak Iz vsebine: Občinski proračun za leto 2007 sprejet 3 Sprejem dohodninskih napovedi 4 100 let MPZ Rafko Fabiani 6 Občni zbori 23 Prispevke sprejemamo najkasneje do 20. aprila 2007. 2 Zupanova stran marec 2007 Piše: župan Janez Pavlin Delo občinske uprave Spoštovane občanke, občani. Občinska uprava, občinski svet ne varčuje z energijo. Najpomembnejše je to, da so svetniki in svetnice soglasno sprejeli letošnji proračun. Med večjimi postavkami v proračunu so začetek izgradnje vodovoda v Hočevju (o sofinanciranju bo pogovor na ministrstvu za okolje in prostor v naslednjih dneh), nadaljevanje kanalizacije Videm — Predstruge in Zdenski vasi, dokončanje igrišča v Zagorici in ureditev centra Vidma. Občinsko upravo čaka še zelo veliko nalog, ki jih bo morala uresničiti letošnje leto, da bo življenje v naši občini lepše in prijetnejše. Na zadnji seji je občinski svet imeno- val odbore, ki lahko vsak na svojem področju začnejo z delom. Ustanoviti je potrebno še naslednja odbora: odbor za kmetijstvo ter odbor za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo. Stopili smo delovno v leto 2007 z upanjem, da bomo sklepe, ki jih sprejemamo, čimprej uresničili. Kakovost življenja v naši občini se lahko meri po različnih merilih, menim pa, da so osnovno merilo še vedno poštenje in odgovoren odnos do sebe, občanov in do okolja. Mnoga društva so imela v preteklih mesecih občne zbore. V naši občini je število društev zelo veliko in vsa imajo odprta vrata za nove člane. Torej ste vsi vljudno vabljeni, da se vključite v njihova delovanja. ♦ Odgovor na anonimno pismo Podgoričanov Dne 21. 3. 2007, sem dobil naslednje pismo: »Spoštovani gospod župan. Obračam se na vas zaradi pluženja stranskih cest od Podgorice do Kališčarja, ker ni bila splužena. Obrnite se na tistega, ki je zadolžen za pluženje, drugače se bomo obrnili na cestno podjetje Grosuplje. Kdaj bo asfaltirana cesta od Podgorice do Ratik in od šole pa do kapelice? ODGOVOR ŽELIMO V NAŠEM KRAJU!! Lep pozdrav od Podgoričanov!!« Po informacijah, ki sem jih dobil, je bila cesta splužena, vendar nekoliko kasneje. Drugače ni bilo na pluženje nobenih pripomb. Omenjeni cesti bosta asfaltirani po zaključku komasacij. Janez Pavlin, župan Spomladanska čistilna akcija Obveščamo Vas, da bo spomladanska čistilna akcija v soboto, 21. aprila 2007. Vsem, ki se boste udeležili spomladanske čistilne akcije, predlagamo, da določite program in vodjo, ki bo koordiniral delo udeležencev. Do 13. aprila 2007 je potrebno sporočiti potrebe po materialu (vreče), ki jih bo mogoče dvigniti na sedežu Občine Dobrepolje do srede, 18. aprila 2007, do 17. ure. Do srede, 18. aprila 2007, nam sporočite tudi število udeležencev. Vsi udeleženci boste dobili malico. S spoštovanjem, Janez Pavlin, župan Odkup kmetijskih zemljišč na območju komasacije k.o.Podgora Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS se na predlogi sklepa komisije za promet na Skladu aktivno vključi v odkup kmetijskih zemljišč na območju k.o. Podgora v Občini Dobrepolje. Sprejete cene: - njiva 1.- 4. razred 0,58 EUR (140,00 SIT) - njiva 5.- 8. razred 0,50 EUR (120,00 SIT) - travnik 1.- 4. razred 0,50 EUR (120,00 SIT) - travnik 5.- 8. razred 0,42 EUR (100,00 SIT) - pašnik 1.- 8. razred 0,33 EUR (80,00 SIT) - gozd 0,25 EUR (60,00 SIT) Za informacije lahko pokličete g. Staneta Okorna na izpostavo Grosuplje na tel. 7811 230 ali gsm 031 687 188. Stane Okorn, upravitelj Sklada OBVESTILO Vse občane obveščamo, da je Ministrstvo za okolje in prostor RS, v Uradnem listu RS, št. 26/2007, dne 23.03.2007, na strani 1987, objavil javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih za leto 2007 in 2008. Občinska uprava marec2007 Obvestila in razpisi iz EU in občine 3 Občinski proračun za 2007 sprejet Vita Klein 4. redna seja Občinskega sveta občine Dobrepolje je bila dne 22. 3. 2007, kjer je bila najpomembnejša točka sprejem proračuna za leto 2007. Proračun je bil soglasno sprejet. V prilogi objavljamo celoten proračun. Ostale pomembnejše vsebine seje: 1. Trenutne aktivnosti, ki potekajo v občini: • Gradnja avtobusnega postajališča V izvajanju je priprava finega planuma kot podlaga za polaganje tlakovcev in asfalta. • Kanalizacija Videm — Predstruge Dela kanalizacije se nadaljujejo. • V sodelovanju JKP Grosuplje je v pripravi osnutek Odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih voda na območju občine Dobrepolje. • Med Ministrstvom za okolje in prostor ter občinami Žužemberk, Ivančna Gorica, Trebnje, Mirna peč, Dolenjske toplice, Kočevje in Dobrepolje je podpisan dogovor o sodelovanju pri pripravi projekta vodooskrbe območja Suhe krajine. Koordinator projekta je občina Žužemberk. Namen projekta je skupen nastop pri koriščenju evropskih sredstev za reševanje problematike na področju vodooskrbe. V projektni nalogi predvidevamo zamenjavo vseh az-bestnocementnih cevovodov in obnovo ostalih, kjer se pojavljajo poškodbe ter ureditev razmer glede oskrbe s po- žarno vodo. Prav tako je potrebno zagotoviti ustrezne tlačne razmere, kjer to ni zagotovljeno. V projektni nalogi so zajeti tudi vodovodi v Hočevju in na Vodicah. Izdelana je osnova za dokončanje investicijskega programa dokončane kanalizacije Predstruge (1. del). Izvršena so zemeljska dela, naprava tamponov z utrditvami in meritvami trdnosti na igrišču in dovozni cesti v Za-gorici, postavljeni so temelji zaščitne ograje okoli igrišča, temelji za kandelabre za razsvetljavo, betonski robniki, izvedena je kanalizacija dovozne ceste s ponikovalnicami in drenažo. Izveden je priključek vodovoda in elektrike. Upravna enota Grosuplje, ki vodi komasacijo k.o. Podgora, je s sklepom razgrnila tri elaborate: - elaborat obstoječega stanja zemljišč; - elaborat vrednotenja zemljišč; - elaborat idejne zasnove ureditve. Izvajalec komasacije, Geodetski zavod Slovenije, je v času razgrnitve povabil vse komasacijske udeležence na razgovor, da so podali pripombe in predloge na vse tri elaborate. Z lastniki zemljišč predvidene obrtne cone Predstruge je bil sestanek, kjer so lastniki vztrajali pri visoki ceni, ki ni sprejemljiva za investitorje. Če ne bo prišlo do oblikovanja primerne cene, se lahko ta cona tudi ukine. Organizirana je bila tudi prostorska konferenca sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta obrtne cone Pred-struge. Zima se počasi poslavlja in koledarsko je prišla pomlad, s tem pa čas dela na polju, travnikih in gozdovih. Prosim Vas, da bi bili kulturni tudi pri teh delih. Pogosto se dogaja, da orjete njive do bankin in obračate s traktorji na samem cestišču, za seboj pa puščate obilico zemlje (včasih je to lahko zelo nevarno npr. po dežju ). Apeliram na Vas, da to počistite za seboj, ali pa zaključite z oranjem nekaj metrov prej. Tudi pri spravilu lesa bodite kulturni in počistite, če je kaj ostalo na gozdni cesti ali vlaki, posebej pa na javni poti. Opozorjen sem bil, da je bila cesta na Vodice večkrat prektita z zemljo in kamenjem, kot posledica vlake lesa. Samo malo dobre volje in cesta ali pot bo počiščena. Bodimo obzirni do drugih. Samo malo je potrebno storiti, pa je zadovoljstvo na obeh straneh. Dragi občani. Cenim in spoštujem Vas, saj ste pošteni, delavni, marljivi in kulturni. Upam, da se bo kultura, ki je v naši občini na visoki ravni, tudi na omenjenih področjih dvignila. Hvala za razumevanje in prisrčno pozdravljeni. Janez Pavlin, župan • Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je bil organiziran sestanek o gradnji posebnega socialnega zavoda Prizma Ponikve in s tem tudi čistilne naprave v Ponikvah. V letošnjem letu bo pripravljena vsa dokumentacija in se bo gradnja mogoče začela že konec leta 2007. Občina bo sofinancirala le čistilno napravo. • Sestanek VO Ponikve in VO Predstruge je bil 8. marca v Predstrugah, kjer se je oblikovala posebna skupina za pogovore o nadaljnjem delovanju kamnoloma v Predstrugah v sestavi: Damjan Blatnik, Majda Samec, Roman Bukovec, Angelca Juvanc, Bojan Zgonc. Prvi sestanek s predstavniki KPL d.d. je bil že v drugi polovici marca (mnenje se nagiba k sanaciji kamnoloma in kasneje v prihodnosti tudi k zaprtju). 2. Predlog odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2007 in načrta razvojnih programov za obdobje 20072010 je bil soglasno sprejet. 3. Na seji nam je ga. Žerovnik, predstavnica zavoda Prizma Ponikve, predstavila realizacijo dela v preteklem letu in plan leta 2007. Število uporabnikov v občini se je povečalo. Po odbitih subvencijah znaša cena storitve za pomoč družini na domu za uporabnike 4,05 EUR/efektivno uro. Cena dostave kosil na dom znaša za uporabnika 1,24 EUR. Cena storitve pomoči in dostave začne veljati s 1. 4. 2007 oz. naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. l SKLEP o soglasju k ceni socialno varstvene storitve pomoči družini na domu je bil soglasno sprejet. 4. Sprejet je bil predlog ODLOKA o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Dobrepolje. 5. Predlog sklepa o imenovanju Odbora za družbene dejavnosti je bil sprejet z večino. 6. Predlog sklepa o imenovanju izdajateljskega sveta glasila »Naš kraj« je bil sprejet z večino. Dodan je bil sklep o spremembi Odloka o ustanovitvi in o izdajanju občinskega glasila. 7. Sprejet je bil sklep o imenovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Dobrepolje. S strani Občinskega sveta Občine Dobrepolje je predlagan za predsednika g. Franci Saje (predstavnik Policijske postaje Grosuplje). 8. Sprejet je bil sklep, da se Sklep o ustanovitvi odborov občinskega sveta preloži na naslednjo sejo in se dopolni. Veliko je bilo vprašanj, predlogov in pobud, ki se bodo obravnavali še na naslednjih sejah. ♦ 4 Obvestila in razpisi iz EU in občine marec 2007 Obvestilo Vse občane obveščamo, da je Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad, v Uradnem listu RS, št. 19/2007, dne 2.3.2007, na strani 1348, objavil javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 370B07A za ugodno kreditiranje občanov za naložbe na območju Republike Slovenije. Razpisno dokumentacijo z obrazci za vlogo lahko kandidati naročijo pri Eko skladu, j.s., tel. 01/241-48-20, ali pri banki, tel. 02/229-28-06 ali 02/229-2290, in jo prejmejo po pošti. Razpisna dokumentacija z obrazci je na voljo tudi na spletni strani www.ekosklad.si v rubriki Razpisi. Občinska uprava OŠ DobrcDolje JVIZ Osnovna šola Dobrepolje obvešča krajane, da imamo na zalogi rabljene šolske stole in nekaj inventarja iz ordinacije zobne ambulante. Zainteresirani krajani naj se zglasijo v šoli pri montažni hiši, v četrtek, 12. aprila 2007, med 17.00 in 18.30 uro, kjer bodo stole in ostali inventar dobili brezplačno. Ravnatelj: Ivan Grandovec Sprejem dohodninskih napovedi! Rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine za leto 2006 je do 30. 4. 2007. Davčna uprava RS, Izpostava Grosuplje bo sprejemala davčne napovedi: V OBČINI DOBREPOLJE_ 16. 4. 2007 in 17. 4. 2007_ od 8.00 do 18.00 ure_ v prostorih Občine Dobrepolje, Videm 35. DURS, Izpostava Grosuplje naša prihodnost je čisto okolje ločeno Kosovni odvoz odpadkov iz gospodinjstev - pomlad 2007 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v spomladanskem času odvažalo kosovne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Plan kosovnega odvoza: Ponedeljek 16. 4. 2007 naselje Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Zdenska vas, Hočevje Torek 17. 4. 2007 območje Strug, naselje Kompolje, Podgora, Bruhanja vas, Podpeč Sreda 18.04.2007 naselje Videm in Mala vas, Podgorica, Zagorica Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske in traktorske gume ne sodijo med kosovne odpadke. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7 ure zjutraj odložiti pri zabojnikih, kjer običajno pobiramo odpadke. Plan zbiranja nevarnih odpadkov od gospodinjstev: DATUM NASELJE STOJNO MESTO ČAS ZBIRANJA četrtek 26. 4. 2007 Struge Parkirišče pri gasilskem domu 13.00 - 14.00 h četrtek 26. 4. 2007 Kompolje Parkirišče pri gasilskem domu 14.30 - 15.30 h četrtek 26. 4. 2007 Videm Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00 - 17.30 h četrtek 26. 4. 2007 Ponikve Parkirišče pri gasilskem domu 18.00 - 19.00 h Med nevarne odpadke sodijo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov. Javno komunalno podjetje Grosuplje Lovska družina Dobrepolje obvešča imetnike kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju LD Dobrepolje, da lahko škodo, ki jo povzroči divjad (razen po medvedu) na teh zemljiščih, pisno prijavijo v treh dneh (glej 56. člen Zakona o divjadi in lovstvu) na naslov cenilca škode. Škantelj Janez, Podpeč 24, 1312 Videm Dobrepolje (telefon 780 71 14, mobitel 041 990 103) oziroma na naslov LD Dobrepolje, Miklič Marjan, Malo Mlačevo 28, 1290 Grosuplje Za LD Dobrepolje marec2007 Obvestila in razpisi iz EU in občine 5 Občina Dobrepolje objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in na podlagi 5. člena Pravilnika o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04) Javni razpis za zbiranje predlogov ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA za leto 2007 v občini Dobrepolje 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. 2. Predmet javnega razpisa so naslednje vsebine programov športa: I. Športna vzgoja otrok in mladine: 1. športna vzgoja šoloobveznih otrok, v znesku 13.508,00 EUR; 2. športna vzgoja mladine, v znesku 5.304,00 EUR; 3. športna dejavnost študentov, v znesku 417,00 EUR. II. Športna rekreacija, v znesku 417,00 EUR; II. Šport invalidov, v znesku 1.002,00 EUR; III. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, v znesku 417,00 EUR; IV. Delovanje društev in občinske zveze, v znesku 12.239,00 EUR; V. Vzdrževanje športnih objektov, v znesku 5.008,00 EUR; VI. Promocijske športne prireditve, v znesku 2.003,00 EUR; Tekmovanje odraslih, v znesku 438,00 EUR. 3. Na razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: • športna društva in klubi; • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športa društva za posamezna območja oziroma športne panoge; • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa; • javni zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja iz Občine Dobrepolje, osnovna šola in vrtec; • ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa pred drugimi izvajalci programov športa. 4. Pogoji sofinanciranja Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, navedene v Pravilniku o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04): • da so registrirani v skladu z veljavno zakonodajo, oziroma da imajo organizacije v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost; • da imajo sedež v Občini Dobrepolje; • da imajo društva urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih; • da imajo za določene športne programe zagotovljeno organizirano vadbo, v katero je vključenih odgovarjajoče število športnikov; • da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti; • da vsako leto redno dostavijo občinski upravi ali zvezi športnih organizacij poročila o članstvu, realizaciji programov in doseženih rezultatih, planu aktivnosti za prihodnje leto. 5. Pogoji, merila, kriteriji in normativi, po katerih se izberejo izvajalci programov športa v občini Dobrepolje za leto 2007, so za razpisane vsebine določeni v Pravilniku o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04). Kandidati pa morajo razpisni dokumentaciji priložiti: - Ime oz. naziv, ter naslov; - Dokazilo o registraciji dejavnosti; - Izjavo o zagotovljenih materialnih, prostorskih in organizacijskih pogojih za izvajanje programa; - Izjavo o organiziranju redne vadbe najmanj 36 tednov v letu in izjavo o dostavljenih poročilih delovanja in programih delovanja; - Predstavitev vsebine programa športa v skladu s Pravilnikom o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje; - Številko transakcijskega računa; - Registracijo članstva in seznam pobrane članarine (v primeru društev, zasebnikov, ustanov in drugih organizacij). 6. Okvirna skupna višina razpisanih sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje navedenih predvidenih programov športa, je 40.753,00 EUR, proračunska postavka 18059001 Programi športa. 7. Obdobje za porabo proračunskih sredstev Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2007, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. 8. Dokumentacija javnega razpisa vsebuje: - besedilo javnega razpisa; - Pravilnik o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04). Razpisno dokumentacijo javnega razpisa lahko kandidati dobijo osebno na Občini Dobrepolje, na ponedeljek, torek in četrtek med 8.00 in 15.00 uro, na sredo med 8.00 in 17.00 uro, na petek med 8.00 in 13.00 uro in sicer od 05.04.2007 do 19.04.2007 ali po elektronski pošti (dejavnosti@dobre-polje.si). 9. Razpisni rok Rok za prijavo na razpis se zaključi 20.04.2007 do 9.00 ure. 10. Oddaja in dostava ponudb Ponudbe lahko kandidati pošljejo po pošti priporočeno, da je na kuverti odtisnjen žig z zadnjim datumom 19.04.2007 ali osebno dostavijo v zapečatenih kuvertah na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, oznako »PROGRAMI ŠPORTA 2007 - Ne odpiraj«. Na hrbtni strani kuverte mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Oddaja ponudbe pomeni, da se kandidat strinja z vsemi pogoji javnega razpisa. 11. Postopek obravnavanja vlog Javno odpiranje vlog bo 24.04.2007 ob 10.00 uri v prostorih Občine Dobrepolje. Prisotni predstavniki ponudnikov morajo strokovni komisiji predložiti pisno pooblastilo za zastopanje na odpiranju ponudb. Strokovna komisija za šport bo odprla pravočasno prispele ponudbe in ugotovila ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Odpiranje vlog bo javno. Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba ali vloge, ki ne bodo pravočasne in napačne oz. netočno izpolnjene ponudbe, bodo izločene iz nadaljnjega postopka. Če komisija ugotovi, da vloga ne vsebuje vseh zahtevanih dokazil o izpolnjevanju pogojev, obvesti predlagatelja, ki mora vlogo v 5-dneh dopolniti, drugače bo izločena kot nepopolna. O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni najkasneje v 30- dneh od datuma, ko se zaključi razpisni rok. Z izbranimi izvajalci bo župan sklenil letno pogodbo o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini v letu 2007. 12. Dodatne informacije Informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občini Dobrepolje pri ga. Andreji Babič, tel.: 01-7880 283 ali po e-pošti: dejavnosti-@dobrepolje.si. OBČINA DOBREPOLJE župan Janez Pavlin 100 let MPZ Rafko Fabiani Moški pevski zbor je bil ustanovljen leta 1907. Ustanovil in vodil ga je takratni nad-učitelj in organist Viktor Schwajger. V začetku je bil zbor v manjši zasedbi. Po prvi svetovni vojni je zbor prevzel organist in kapelnik takratne Dobrepoljske godbe Janko Tisel. Bil je zelo pedanten zborovodja, saj ni dopustil kakršnih koli napak pri petju. Vaje je zbor imel v takratni gostilni Brdavs. Zbor je pred II. svetovno vojno imel blizu 30 pevcev. MPZ je vodil do leta 1942, ko je nato do svoje smrti pomagal g. Rafku Fabianiju in bil organist vse do svoje smrti v oktobru leta 1950. Toni Cimerman, predsednik zbora Kratek čas med drugo vojno je zbor vodil begunec Franc Zaletel, ki je bil hkrati tudi organist v Cerkvi. Leta 1942 je vodenje zbora prevzel takratni župnik in skladatelj Rafko Fabia-ni, po katerem je kasneje zbor dobil tudi ime. Rafko Fabiani je bil ljudski človek, preprost in dostopen za ljudi. Posebno veselje je imel do petja, ki mu je posvetil veliko svojega časa. Kot župnik je bil spoštovana in v tistem času zelo cenjena osebnost. V več kot tridesetletnem vodenju zbora je Rafko Fabiani zbor umestil v cerkveno liturgijo, kjer je sodeloval pri obredih in bogoslužju. Rafko Fabiani je ustvaril nekaj skladb za zbor, še več pa priredb, ki jih zbor še danes izvaja. Rafko Fabiani je bil zelo natančen do svojih pevcev, nikoli ni bil čisto zadovoljen, čeprav je na koncu zbor vedno pohvalil. MPZ v njegovem času je imel priložnostne vaje pred rednimi nastopi pri cerkvenem bogoslužju. V obdobju do leta 1970 zbor ni veliko nastopal v posvetnem življenju, saj tedanja politična oblast ni dopustila dirigiranja zbora župniku Fabianiju. Rafko pa je zbor učil tudi posvetne pesmi, primerne in dopustne za tedanji čas. Šele po letu 1970 se je pričelo tudi posvetno udejstvovanje na raznih prireditvah, kjer je bil vedno problem politične usmerjenosti zbora oz. njenega vodje. Tako je v posameznih nastopih na proslavah Tedna oživljanja tradicij NOB, ki je bila v tistem času osrednja prireditev v krajju, zbor vodil kasnejši vodja zbora Tone Šinkovec. Po smrti Rafka Fabianija je zbor leta 1974 prevzel sedanji zborovodja Tone Šinkovec, ki še danes kot zborovodja vodi zbor. Moškemu zboru se je Tone Šinkovec priključil leta 1965, ko je pričel z rednim igranjem orgel v cerkvi. Zbor pod njegovim vodstvom je nadaljeval delo Rafka Fabiania in pomembno razširil svoje delovanje tudi na posvetno področ- je. Seveda je še vedno ostal železni reper-tuar cerkvenih pesmi s tistega obdobja, ki jih zbor še vedno poje. Tone Šinkovec se spominja, da je zbor imel naštudirane pesmi, ki se pojejo predvsem v postnem času, in žalostinke za pogrebne maše, kasneje pa se je zbor učil novih pesmi tako na cerkvenem kot tudi na posvetnem področju. Z novim vodjem zbora so se pričele intenzivnejše vaje in zbor je pričel večkrat nastopati tudi pri cerkvenem bogoslužju, kasneje pa je postal nepogrešljiv na pogrebih, kjer še danes redno nastopa tako v domačem kraju kot tudi v sosednjih krajih. Tudi danes zbor na področju cerkvene glasbe ohranja repertoar in nivo, v zadnjem času pa tudi nekatere pesmi novejših skladateljev. Do večjega udejstvovanja tudi v posvetnem življenju je prišlo po letu 1980, ko se je zbor udeleževal občinskih in regijskih revij odraslih pevskih zborov, kjer je bil vedno sprejet z navdušenjem, saj je s svojo kvaliteto in številčnostjo presegal zbore doma in v okolici. Zbor se je obvezno udeleževal občinskih revij pevskih zborov, kjer je bil nastop vedno lepo sprejet, saj je občinstvo vedno pričakovalo nekaj novega in lepšega. Nad nastopi so bili navdušeni tudi glasbeni kritiki, ki so po nastopu podali zelo pozitivno mnenje. Poseben izziv za zbor je bilo nastopanje na regijskih tekmovanjih, ki so bila priložnost za dokazovanje znanja na višjem nivoju in primerjava z najboljšimi zbori v Dolenjski, Belokranjski ali Ljubljanski regiji. Zbor se redno udeležuje cerkvenih revij pevskih zborov Ribniške dekanije, trikrat je bil izbran za nastop na Festivalu cerkvene glasbe v Cerkljah. Dvakrat je nastopil tudi na radiu Ognjišče, ki redno prenaša prenos Sv. Maše iz cerkve na Taboru v Ljubljani. Po letu 1990 je zbor večkrat nastopil na komemoraciji in sv. maši v Kočevskem Rogu ob spominski slovesnosti za pobite slovenske fante. Seveda se zbor redno udeležuje vseh pomembnejših prireditev v domačem kraju in okolici. Leta 1986 je prvič gostoval v tujini, in sicer v Švici na srečanju zdomcev, kjer je zbor nastopil tako pri sv. maši kot tudi na samostojnem koncertu. Leta 1995 je zbor nastopil pri sv. maši na Sv. Višarjih v Italiji, ter na Doberdobu, ki ga opisuje znana slovenska pesem »Oj dober dob«, ki jo zbor tudi izvaja. Leta 1999 gostoval v Rimu, kjer je nastopal v vseh znanih cerkvah. Za pevce je bilo posebno doživetje zapeti v večinoma zelo akustičnih cerkvah. Posebno doživetje za člane zbora je bilo gostovanje v Sveti deželi leta 2001, kjer smo nastopali na vseh zgodovinskih krajih, ki so večkrat opevani v cerkvenih pesmih, ki jih zbor prepeva pri cerkvenem bogoslužju v različnih obdobjih cerkvenega leta. Leta 2003 je gostoval v Pragi, kjer se je udeležil Figarove svatbe v Praški operi, ter se srečal s Slovenci, ki živijo tam. Posebno doživetje je bil nastop zbora v Plečnikovi cerkvi. Na povabilo rojaka, duhovnika dr. Zvoneta Štrublja, smo se udeležili srečanja izseljencev v Stutgartu leta 2005, kjer smo nastopili tudi na koncertu ob tej priložnosti. V pripravi na praznovanje 100 letnice zbora je bilo veliko časa posvečeno pripravi na izdajo dveh zgoščenk. Prva zgoščenka je namenjena predstavitvi izbora pesmi, ki jih zbor izvaja pri cerkvenem bogoslužju. Nekatere pesmi so stalnica že od vsega začetka, nekatere pa so novejše. Druga zgoščenka pa predstavlja opus pesmi, ki jih zbor izvaja na raznih prireditvah doma in v tujini. ♦ marec2007 Kultura 7 Kulturno društvo Dobrepolje Moški pevski zbor Rafko Fabiani Vabi na KONCERT ob 100 letnici zbora, ki bo 28. 4. 2007, ob 20.00 uri, v Jakličevem domu na Vidmu Vabimo Vas na opero Seviljski brivec, ki bo v petek, 20. aprila 2007, ob 20. uri v Jakličevem domu na Vidmu. Vstopnina je 10 EUR. Predprodaja, rezervacije in informacije na sedežu Občine Dobrepolje vsak dan v delovnem času (tel.: 786 70 10 ali 788 02 80) ali po predhodnem dogovoru. Prodaja bo tudi eno uro pred predstavo v Jakličevem domu. Pokrovitelja: Občina Dobrepolje in Pekarna Blatnik Vljudno vabljeni. Gioacchino Rossini Opera v dveh dejanjih (v slovenskem jeziku) Dirigent in pianist: Igor Švara Režija: po zasnovi Cirila Debevca Scenografija in kostumi: Figaro Zasedba vlog: Almaviva: Andrej Debevec Bartolo: Franc Javornik Rozina: Barbara Sorč Bazilio: Al Vrezec Figaro: Zdravko Perger Berta: Edita Garčevič 8 Kultura marec 2007 Naj pesem zadoni Napiši nekaj, so mi rekli, nekaj ob stoletnici moškega pevskega zbora Rafko Fabia-ni. Kaj naj napišem, saj nisem tako star, da bi lahko sto let prepeval. Zbor pa je star sto let. Sto let nepretrganega delovanja je doga doba. Popolnoma se je zamenjalo že več generacij pevcev in vendar zbor živi in poje in praznuje svojo stoletnico obstoja. Anton Jakopič Sam se spominjam iz svojih otroških let, ko je zapel moški zbor na tiho nedeljo pri sv. Antonu in so se ljudje po klancu dol menili: »Danes je pa bilo petje, ko je moški zbor pel, kar še bi jih poslušali,« ali pa ko sem kot droben ministrantek spremljal duhovnika na pokopališče za Vse svete in nas je pri križu pričakal moški pevski zbor in odpel nekaj žalo-stink. Za mene kot otroka je bilo to nepozabno doživetje. Ne vem zakaj, morda je bil to nek predhodni namig ali morda tudi samo zato, ker so otroški glasovi pač bolj visoki, sem še posebej užival in občudoval nizke glasove. Resni možakarji z belimi lasmi ali brez las in z debelimi naočniki in z glasom kot iz podzemlja so me navdajali z nekim posebnim nepozabnim užitkom. Zalotil sem se pozneje, ko sem poizkušal zapeti tako nizko, pa seveda ni šlo, bil sem pač otrok. Toda misel na moški zbor in želja po tem, da bi tudi sam pel v tem zboru, je bila v meni vseskozi prisotna in tako sem leta 1973 tudi sam postal član tega moškega zbora in tako soustvarjal njegovo zgodovino in njegovo pot eno tretjino njegovega obstoja. Glas mi je po puberteti tudi pristal v razmeroma nizkem tonu in tako je naključje hotelo, da sem sedaj prav med tistimi možakarji, ki sem jih kot otrok občudoval, pri drugem basu, pa tudi lasje se mi belijo in me polahko zapuščajo. In lepo je bilo in je še peti pri tem zboru. Že ko sem kot mlad fant prišel k zboru, sem imel občutek, da so me vsi pevci sprejeli z veseljem, nobenih medgeneracijskih konfliktov, ne ljubosumja ni bilo. Pel sem z ramo ob rami s pevci, ki so imeli že štirideset ali petdesetletni staž. Gotovo sem mnogokrat pel tudi narobe, pa vendar, počutil sem se vedno med svojimi, med ljudmi, ki so me sprejeli me spodbujali in govorili, saj bo, saj bo. »Vztrajaj, šele po več letih se človek privadi,« mi je včasih kdo rekel. In to delamo pevci tudi danes. Z veseljem sprejmemo vsakega, ki želi peti z nami, in mislim, da je prav to tisto, kar je držalo in še drži zbor skupaj že sto let: medgeneracijsko sodelovanje. Na ta način je moški pevski zbor Rafko Fabia-ni tudi dobra šola tega medgeneracijske-ga sodelovanja oziroma sobivanja. In ne samo dobra šola, ampak tudi dober zgled, saj je tudi v sedanjem zboru 50-letna starostna razlika, med najstarejšim in najmlajšim. Tudi danes so vrata odprta in vabimo vse, ki želijo peti. Ta čas, prebit na vajah ali nastopih, ni vržen proč, v današnjem razvrednotenem svetu je to dobro naložen čas. Sam sem v teh 34 letih opravljal razno razna dela in mi je bil čas mnogokrat skopo odmerjen, toda za hudo silo se nisem odpovedal vajam ali skupnemu nastopu, pa tudi druženju s prijatelji, ki »dobro v srcu mislijo«, kot je rekel Prešeren, ne. In ko zadoni pesem, naučena ali spontana, in druga in tretja, se ogreje srce in sprosti duša ... Pred nekaj meseci mi je rekel neki pevec, ki ne živi v našem kraju in poje pri drugem zboru, da je moški pevski zbor Rafko Fabiani vsekakor fenomen. »Zakaj fenomen,« sem vprašal. »Ja,« je rekel, »mi ga imamo za fenomen.« Pa sem o tem pozneje premišljeval in prišel do zaključka, da je to vendarle res. Saj tako številčnega moškega pevskega zbora ni skoraj nikjer v Sloveniji. V preteklosti je štel tudi do sedemdeset pevcev in še sedaj se število vrti okoli štirideset. Tudi zbor, ki bi sto let neprekinjeno deloval, ki drži svoj repertoar in se vedno nauči še kaj novega, težko najdeš. Zbor se vseskozi pom-laja in obnavlja, kar je v mnogih zborih problem. Ves čas svojega obstoja ima tudi svojo dvojno funkcijo kot cerkveni in kot posvetni zbor. V času najtršega komunizma nekaj časa sploh ni mogel nastopati kot posvetni zbor, ker ga je vodil župnik Rafko, pozneje se je ta zadeva nekoliko obrusila in zbor je začel spet nastopati na proslavah in prireditvah. Kljub velikim starostnim razlikam med pevci in neprestanem obnavljanju drži zadovoljivo kvaliteto svojega petja. In še eno veliko poslanstvo opravlja, poje skoraj na vseh pogrebih v župniji in še kje drugje, če ga le povabijo domači. To prepevanje SEKCIJA PONIKVE Kulturnega društva Dobrepolje v sodelovanju s PŠ PONIKVE VAS VLJUDNO VABI NA 3. PRIREDITEV .Ml, Vgoû"^ ^^ ki bo_.v soboto, J4._^prîia2007, ob 19.00 uri' v dvorani Jakličevega doma na Vidmu na pogrebih je za pevce velika obveza, saj je v župniji okoli štirideset pogrebov letno in to, kot vemo, običajno sredi popoldneva. Res je, da ne moremo pričakovati, da bodo na vsak pogreb prišli čisto vsi pevci, toda vedno se jih zbere dovolj, da se lepo zapoje, saj to sprejemamo kot svoje poslanstvo. Na splošno velja, da je naš moški pevski zbor med ljudmi zelo priljubljen, to se vidi po odzivu na nastopih in v osebnih kontaktih. Poznan je tudi izven meja naše doline in kot tak jo dela še bolj prepoznavno kot deželo pevcev. So pa med nami tudi ljudje, ki jim zbor pač ne pomeni veliko in tudi nekateri, ki bi radi pomen tega zbora nekoliko zameglili oziroma zmanjšali. Vsi, ki v njem sodelujemo, pa vemo, da je potrebno zelo veliko napora, da tako številčen zbor deluje in seveda po svojih najboljših močeh tudi do- bro zapoje. Potrebno je nemalo truda in vaj in tudi neprestano spodbujanje drug drugega. Zbor zahteva tudi nemalo napora od dirigenta in pevovodje, da zazveni. Tudi v tem zboru, tako kot v vsakem, nismo vsi pevci enaki, enako dobri in enako hitro učljivi, toda vsak je pomemben in vsak doda svoj kamenček, svojo barvo glasu; in ko se vsi glasovi zlijejo v harmonijo, zazveni pesem. Običajno je tako, težja pesem zahteva več truda, toda, ko po mnogih vajah in naporih končno zazveni, navda vse pevce in vsakega posebej občutek zmage. Težja, ko je pesem, več veselja naredi. Zbor ima, če upoštevamo vse cerkvene in posvetne pesmi, razmeroma velik repertoar, ki ga seveda stalno dopolnjuje, čeprav tu pa tam slišimo drugačne očitke, vendar ga zaradi števil-čnosti zbora in zahtevnega usklajevanja vaj enostavno ne more še hitreje širiti. Zaradi nepre- stanega pomlajevanja in mnogih nastopov mora vedno ponavljati tudi že naučene pesmi. Nudi pa zato veličasten nastop in polnost glasov. Seveda pa smo vsi pevci zelo veseli in hvaležni, če poslušalci in obiskovalci naših koncertov in nastopov to nagradijo s svojo prisotnostjo. To je tudi edina in največja nagrada, ki jo dobimo pevci, namreč dober obisk in zadovoljstvo poslušalcev. In kaj naj še rečem ob stoletnici? Veseli smo, da ta zbor obstaja že sto let. Veseli bomo, če se nam boste priključili še novi pevci, veseli, če se nam boste pridružili na našem jubilejnem koncertu, ki bo v soboto, 28. aprila zvečer, v Jakličevem domu. Doživeli bomo skupaj lep večer. Naj pesem zadoni, sedaj in še mnogokrat v drugem stoletju! ♦ Fran Jaklič Iz STARIH PAPIRJEV - PREOSTALI SPISI Celjska Mohorjeva družba je s pomočjo Občine Dobrepolje ob 70-letnici smrti našega rojaka pisatelja Frana Jakliča izdala še eno njegovo knjigo z naslovom Iz starih papirjev. Knjigo je ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja letos, predstavila Alenka Veber, urednica pri Celjski Mohorjevi družbi. Alenka Veber Izbor še neobjavljenih spisov je pripravil pisateljev vnuk Tadej Sluga, Alenka Ve-ber pa je napisala spremno besedo z naslovom Fran Jaklič Podgoričan (18681937) pri Celjski Mohorjevi družbi ter pripravila slovarček narečnih, starinskih in manj znanih besed. Urednica Alenka Veber je knjigo predstavila že na sami prireditvi, sedaj pa jo predstavlja še bralcem Našega kraja. Čeprav smo ob izidu Jakličeve knjige Samotar na Selih in druge povesti leta 2004 zapisali, da sklepamo opus izdanih Jakličevih del, ki je obsegal kar osem knjig, smo se na pobudo zavzetega zbiralca in Jakličevega vnuka Tadeja Sluge ponovno odzvali. Ob znatni pomoči Občine Dobrepolje je tako pred nami deveta Jakličeva knjiga, ki je izšla v letih 19952007. Tadej Sluga je iz bogate Jakličeve zapuščine izbral slike in črtice, ki opisujejo slovenskega malega človeka— tako kot je za Jakliča značilno, in do sedaj še niso bile ponatisnjene v knjižni obliki. Tokratni izbor prinaša spise, ki jih je Jaklič objavljal v različnih časopisih 19. in 20. stoletja (Dom in svet, Domoljub, Edinost, Ilustrirani Slovenec, Ljubljanski zvon, Narodni gospodar, Rodoljub, Slovenec in Slovenski učitelj), dodana pa sta tudi dva neobjavljena rokopisa Plinska razsvetljava in Govor za zbor zadružnikov. Celjska Mohorjeva družba z zadnjo knjižno izdajo ponovno odstira pogled na slovenskega javnega kulturnega delavca Frana Jakliča — Podgoričana, organizatorja in ljudskega pripovednika ter nenazadnje pisca mohorskih večernic v letih 1925 in 1926. Fran Jaklič - Podgoričan je s svojim publicističnim delom v dobrepoljski dolini nedvomno zapustil neizbrisen pečat. Ponovno izdajanje njegovih del je med drugim pomembno tudi za mlajše rodove, ki bodo s prebiranjem Jakličevih knjig odkrivali zgodovino svojih prednikov. ♦ Knjigo lahko naročite pri Celjski Mohorjevi družbi, Nazorjeva 1, 1000 Ljubljana, tel. 01/244-36-50 ❖ Format: 16,5 x 23,5 cm ❖ 200 strani ❖ trda vezava ❖ cena: 14,60 EUR - 3.499 SIT Kako smo začeli Frana Jakliča vračati v Dobrepolje V študijskem letu 1984/85 sem obiskoval tretji letnik Biotehniške fakultete. V želji, da bi čim prej diplomiral, sem začel že ob koncu II. študijskega letnika pripravljati diplomsko nalogo. V III. letniku sem tako začel delati na Kmetijskem inštitutu Slovenije (dalje KIS) oz. bolj natančno na njihovem polju v Mostah pri Komendi, kjer je imel KIS nasade krompirja in semensko poskusno polje, na katerem sem sodeloval pri izvedbi nekega poskusa. Vodja te enote je bil g. Tadej Sluga. Igor Ahačevčič V tistem času smo v Dobrepolju veliko delali na kulturnem področju, zato sva veliko sodelovala z g. Edom Zgoncem, ravnateljem osnovne šole (takrat se je imenovala še OŠ I. SPUB T. Tomšiča), ki je bil predsednik KD Dobrepolje, jaz pa predsednik izvršilnega odbora društva. O marsičem sva se pogovarjala in nekoč mi je omenil, da se Jakličevi potomci pišejo Sluga in da je verjetno eden od njih v službi na KIS-u. Ob prvi naslednji priložnosti sem to vprašal »svojega šefa«, g. Tadeja Sluga, ki mi je vse to potrdil in takoj sva navezala tesnejše stike, ki so se odrazili v sodelovanju na dveh področjih. Na strokovnem področju je g. Sluga, ki je na KIS-u vodil selekcijo, strokovno delo in poskuse s krompirjem, v okviru kmetijske svetovalne službe, dobrepolj-skim kmetom posredoval preko raznih predavanj kar veliko znanja o pridelavi krompirja. Prav tako je v Dobrepolju postavil tudi nekaj poskusov z različnimi sortami krompirja. Večina poskusov je potekala na kmetiji Olge in Jožeta Novak iz Kompolj, ki sta pokazala takrat največ zanimanja ter pripravljenosti za sodelovanje. Drugo področje najinega sodelovanja - priznam, da me je to bolj zanimalo -pa je potekalo na področju kulture oz. bolj natančno na področju ponovnega odkrivanja Frana Jakliča — Podgoričana. Prvi sadovi tega sodelovanja so se pokazali leta 1987 pri izvedbi »znamenite okrogle mize«, na kateri smo hoteli razčistiti, kdo je Jaklič in zakaj je bilo potrebno odstraniti napis »Jakličev dom« avtorja Franceta Kralja s pročelja Jakličevega doma. Takrat je bila dana razlaga, da je to storila močna burja, ki je prihrumela iz struške smeri (tako je povedal g. Tomaž Lendero). Te razlage si še do danes nisem razjasnil. Te prireditve sta se udeležila tudi g. Ta- dej Sluga in njegova mama, Jakličeva hčerka ga. Ivka. G. Sluga se je oglasil v debati, ko je g. T. Lendero napotil predlagatelje ponovne namestitve črk na pristojne organe občine Grosuplje. Ta »okrogla miza« je bila pravzaprav povod za aktivno sodelovanje g. T. Sluge v nadaljnjih dogodkih, ki so pripeljali do rehabilitacije Frana Jakliča in ponovne izdaje njegovega celotnega literarnega dela. Na poročilo o »Okrogli mizi, ki je zgrešila svoj namen«, ki jo je v občinskem glasilu (gre za nekdanjo veliko občino Grosuplje) obja- vil g. T. Lendero, je bila dokaj velika reakcija in tako so bili v eni naslednjih številk občinskega glasila objavljeni kar štirje članki. Enega je napisal tudi g. Tadej Sluga. Preskrbel je tudi vse zaprošene tekste in izbral Jakličeve povesti in članke za prvo Jakličevo knjigo »O, ta testament!«, ki je izšla ob prazniku občine Dobrepolje, 6. decembra leta 1995 (že pod okriljem nove občine). G. Tadej mi je dal tudi Jakličevo fotografijo, po kateri sem dal narediti za Kmetijsko zadrugo in Osnovno šolo Jakličev portret, nekaj kasneje, leta 1994, pa smo dali v KD Dobrepolje po tej foto- grafiji izdelati še Jakličev doprsni kip, ki sedaj stoji v veliki dvorani Jakličevega doma. Kip je izdelal g. Miha Kač iz Stahovice pri Kamniku. Iz teh prvih začetkov sodelovanja (ne le z g. Tadejem, pač pa tudi z ga. Ivko Sluga — hčerko F. Jakliča) so izšle potem vse akcije s ponovnimi izdajami Jakličevih del. Predvsem pa je pomembno, da smo v naše družabno življenje začeli vključevati Jakliča in njegove sorodnike, ki so v zadnjih dveh desetletjih postali naši stalni spremljevalci. Glede odstranitve napisa z Jakličeva-ga doma lahko rečem še to, da so jih po moji oceni odstranili na ukaz lokalne partijske celice Zveze komunistov, kajti brez njih se tako ali tako ni nič zgodilo. Potem smo ta napis v organizaciji KD Do-brepolje (Škulj Stane — predsednik, Samec Jože, Zakrajšek Jože, Zrnec Franc, Blatnik Tomaž st., Ahačevčič Igor in ob pomoči takratnega predsednika Krajevne skupnosti Dobrepolje Jožeta Zrneca) zopet namestili na pročelje doma. Predvsem smo takrat želeli, da bi bile črke, ki smo jih dali nazaj, čim bolj podobne tistim, ki so bile odstranjene. Mislim, da smo v tem uspeli predvsem po zaslugi modelarskega mojstra g. Janka Petrič iz Malih Lašč. Na slovesnosti ob vrnitvi napisa je bil slavnostni govornik, dr. France Adamič, prireditve pa sta se udeležila tudi ga. Ivka in g. Tadej Sluga. Jakličeva hčerka ga. Ivka Sluga se je potem vse do svoje smrti v letu 2001 udeleževala vseh prireditev in slovesnosti, povezanih z Jakličem. Že med to slovesnostjo in še posebej v naslednjih tednih in mesecih sem dobil občutek, da je vrnitev napisa pomenila simbolno dejanje. To je bila dokončna rehabilitacija Jakliča, hkrati pa se je na splošno med Dobrepoljce začela vračati samozavest. To mi je marsikdo tudi potrdil v pogovoru. Moram povedati še to, da je prej omenjena skupina v KD Dobrepolje tudi sicer veliko dela in sredstev (pridobivali smo jih z organizacijo plesov in koncertov) vložila v vzdrževanje Jakličevega doma, preden je prišlo do njegove celovite, a žal neprimerne prenove v izvedbi občine Dobrepolje. Dejstvo je tudi, da v uvodniku knjižice z naslovom Fran Jaklič - Podgoričan, avtorice ga. Anke Novak, ki je bila izdana v založništvu občine Dobrepolje decembra 2006, g. Anton Jakopič (bivši župan) nepopolno opisuje nekatere dogodke v zvezi s ponovnim »oživljanjem« Jakliča v dobrepoljski stvarnosti. Predvsem je potrebno povedati, da takrat, ko smo »mladi dobrepoljski kulturniki«, kot nas imenuje v uvodniku, delali na projektu rehabilitacije Jakliča, g. Jakopiča ni bilo zraven (čeprav ni bil kaj dosti starejši od tistih mladih). Zato me čudi, da lahko tako samozavestno govori o nekaterih podrobnostih tistih (kljub vsemu) kolektivnih akcij (npr: piše, kdo je lastnoročno pritrjeval črke). Tudi sicer se nobenega večjega dela ne da izvesti v eni osebi. En človek je lahko »motor« projekta, delati pa mora ekipa. Lahko pa rečem, da sem v začetku 80-ih let v Dobrepolju javno o Jakliču govoril samo jaz, da sem moral zaradi tega programe za proslave oz. besedila dajati v cenzuro dobrepoljskemu partijskemu vrhu (še vedno hranim rokopise). Lahko rečem, da je bilo to seme, iz katerega je ob pomoči mojih takratnih prijateljev zraslo kar nekaj dobrih stvari. Ko je nastala Občina Dobrepolje in smo se svetniki prvega mandata odločali o datumu občinskega praznika, sva s Stanetom Škuljem predlagala za občinski praznik 6. december — datum Jakličevega rojstva. Ta predlog je bil pozneje tudi sprejet. Za popolno razjasnitev cele Jakličeve zgodbe, ki je za Dobrepolje tako pomembna, da kroji celo politično podobo Do-brepolja, pa bi bilo prav, da bi bolj natančno raziskali še njegovo delo na učiteljskem področju (ustanovitelj Slomškove družbe in urednik Slovenskega učitelja) in njegov prisiljen odhod iz naše doline. Upam, da si bo tudi za to kakšen raziskovalec vzel čas, morda pa bi bila to tudi dobra teme diplomske naloge. ♦ Odlične uvrstitve učencev Glasbene šole Grosuplje Vodstvo Glasbene šole Grosuplje_ Mesec februar je za nadarjene mlade glasbenike minil v znamenju preizkušenj. Na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov, ki je hkrati tudi predizbor za državno tekmovanje, so se preizkušali v znanju in spretnosti igranja na različne inštrumente. Letos se je tekmovanja udeležilo 9 učencev naše glasbene šole in sicer 3 citrarke, 2 pianista in 4 flavtistke. Vsi so dosegli zelo dobre uvrstitve, saj so osvojili: Citre: mentorica prof. Cita Galič: Eva Medved - 2. nagrada Klara Gruden - 2. nagrada Marija Zupančič - 2. nagrada Klavir: mentorica prof. Kristina Arnič: Petra Kocmur - 2. nagrada mentorica prof. Eva Sotelšek: Simon Smrekar - 1. nagrada Prečna flavta: mentorica prof. Helena Potočnik: Mojca Ahlin - 2. nagrada ment. prof. Nikolina Kovač Juvan: Pia Porenta - 3. nagrada Lina Mak - 2. nagrada Anja Strmole - 2. nagrada Vsem našim učencem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo, Simonu Smre-karju, ki se je z osvojeno prvo nagrado uspel uvrstiti na državno tekmovanje, pa želimo čim uspešnejši nastop. ♦ »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je vstal.« (Lk 24,6-7). Tako sta veselo vest oznanila božja poslanca ženam ob praznem Jezusovem grobu. In ta vesela vest je pljusknila v svet in ga preplavila. Kristus je vstal od mrtvih, premagal je smrt in nam govori smrt ni večna, večno je življenje. Veselimo se življenja z vstalim Kristusom, vstal je tudi za nas. Kot se v naravi prebuja pomlad in novo življenje tako naj nam vera v vstajenje daje novih moči, novega veselja in novega upanja. V luči vstajenja in velikonočne radosti so vse težave neznatne. Kristus je za večno premagal smrt. V tej veri želimo vsem občankam in občanom globoko doživeto praznovanje velikonočnih praznikov. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Dobrepolje Delam poti na vse strani, iz tihe osame do ljudi. Do svojih ljudi, do bližnjih sosedov, da jih povabim h gostiji luči. (Tone Kuntner) Veselje Velike noči — veselo Alelujo Vam želi Občinski odbor N.Si Nova Slovenija — krščanska ljudska stranka 12 Kultura marec 2007 Rojstvo projekta Pesem.si Na svetovni dan poezije in na prvi dan pomladi se je pričel projekt PESEM.SI, ki ga je zasnovala pesnica Ana Porenta iz Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti. Začel se je s prihodom www.pesem.si na splet ob 1:07, ravno ob astronomskem prehodu zime v pomlad. Spletno stran je sprogramiral Gregor Grešak. Ana Porenta, ZRU (foto: Slavc Palčar) Dogodki ob rojstvu projekta so se nadaljevali ob 18. uri v Knjižnici Prežihov Vo-ranc v Ljubljani. Na živi prireditvi, s katero smo zaznamovali prihod PESEM.SI, se je predstavilo 17 pesnic in pesnikov iz različnih krajev Slovenije, med njimi kar štirje iz Občine Dobrepolje: Saška Strnad, Alenka Zabukovec, Franci Novak in Andrej Debeljak. Večer je bil premišljen preplet pesmi sodelujočih avtorejv, posejan z glasbo. Na osnovi izbranih pesmi je program nastajal dobra dva meseca v sodelovanju Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, Vokalne skupine Mavrica, glasbenikov iz skupine Sto prašičkov poje ter TD - kulturne sekcije Podgora. Vokalna skupina Mavrica je že s prvo pesmijo »Aj, zelena je gora ta«, povabila poslušalce v posebno razpoloženje, v katerem duša splava na površje in pogleda z drugimi očmi na svet, izza vsakdanjih obveznosti življenja. Vokalna skupina Mavrica pa se ni izkazala le s svojim repertoarjem, pač pa je z občutljivimi vokalnimi teksturami podložila pesmi bralk in bralcev. Z glasbo sta jih obarvala tudi kitaristka Pavla Lušin in orgličar Simon Bergant. Nekaterim pa so najbolj ustrezale posnete skladbe, ki so jih s posluhom za sporoči- lo in lepoto v pesmih z avtorsko glasbo izrazili Sto prašičkov poje. Prireditvi so dodali pravi pečat »rojstva« scenski elementi: starinski voziček iz tridesetih, ki so ga renovirali pri Drugi roki iz Logatca ter ročno potiskane odeje umetniške zadruge podkoutrom.si. V dobri uri programa smo predstavili rojstno »bero« pesmi sedemnajstih sodelujočih pesnic in pesnikov. Občini Dobrepolje, Občini Ribnica in Občini Velike Lašče pa se imamo zahvaliti, da so pesmi izšle tudi v knjižni obliki, v prvem zvezku z 80 stranmi, naslovljenim kar s PESEM SI 07. Prireditev se je ponovila 23. 3. 2007 ob 19.30 na Trubarjevi domačiji na Rašici, prihaja pa tudi v naše kraje, saj bomo PESEM.SI gostili 18. 4. 2007 v knjižnici na Vidmu, 19. 4. 2007 pa v knjižnici Grosuplje. Že zdaj vas vabimo na prireditvi v živo. Do takrat pa — tisti, ki uporabljate računalnike — skočite na www.pesem.si, prebirajte pesmi, glasujte zanje ali pa postanite člani(ce) pesniške strani. ♦ KOLEDAR PRIREDITEV ❖ 31. 3. 2007 ob 19.00: občni zbor turističnega društva v gostilni pri Zori, Kompolje (TD Podgora) ❖ 3. 4. 2007: Potopisno predavanje: Kuba — dvolični karibski biser (soorganizacija Mestne knjižnice Grosuplje in Sekcije Razledi Društva KOMA 750) ❖ 14. 4. 2007: Glasbeni večer: Ostani kjer pojo, hudobnih pesmi nimajo (Podružnična šola Ponikve in Mladinskega zbora Ponikve) ❖ 18.4.2007: predstavitev projekta "Pesem.si" v Knjižnici Dobrepolje_ ❖ 19.4.2007: predstavitev projekta "Pesem.si" v Knjižnici Grosuplje (ZRU, 100pp, kulturna sekcija TD PODGORA in vokalna skupina Mavrica)_ ❖ 20. 4. 2007 ob 20.00: opera Seviljski brivec v Jakličevem domu ❖ 21. 4. 2007: ob 19.00: gledališka predstava "Težave s hrbetnico" v Jakličevem domu (KD Dobrepolje, Dramska skupina, SCENA) ❖ 28. 4. 2007: Slavnostni koncert ob 100-letnici Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani_ ❖ 11. 5. 2007: ob 19.00 predstavitev "Večera poezije ob vinu, kruhu in soli" na Sv. Antonu v Zdenski vasi, Kulturna sekcija TD Podgora_ ❖ 12. 5. 2007: Pevski večer VS Mavrica z gosti_ Ko spregovorijo upodobljevalci domišljije »Opis kulture z našimi očmi, s stališča resničnosti, je sicer nekaj zelo običajnega, a to je le karikatura.« Janja Praček Saša Strnad, Kulturna sekcija TD Podgora, Pri likovnih kolonijah niso pomembna stališča drugih — čeprav jih dobesedno vključujejo. Ne govorijo o avtorju, ne govorijo le o enem delu, so prizma, skozi katero lahko isto resničnost pogledamo z različnih kotov. Za nekoga so dela tuja, za nekoga domača. Danes kulturne in jezikovne meje niso več pomembne. Pomembna so čustva in odprtost, ki se povežejo in začutijo v slehernem dogodku. Svoje stališče sem dala na stran, da bi se lažje približala in razumela dramo njihovega sveta, videla skozi njihove oči, spremljala skozi njihove odtise — izplene kraja. Bilo je izjemno naporno. Hkrati pa izjemnega pomena. Zato si vsa nastala dela zaslužijo dostojanstvo in občudovanje. »Svet je poln novih zgodb, ki samo čakajo, da jih nekdo pove, zapiše, prenese v likovno delo in svet je poln tudi novega občinstva, ki čaka, da jih bo slišalo, videlo ter začutilo.« Verjamem, da je v množici ljudi tudi nekaj takih, ki suvereno pravijo za kakšno delo — »a to je slika, to pa ni ničemur podobno ... itd.«; pa vendarle bi rada vsem podobnim razmišljujočim podala besede: naj za začetek odmislijo tako težke besede, naj ne sodijo, ali je slabo ali dobro, naj raje osvojijo besedi, kot sta za- nimivo ali pa dolgočasno. Vsekakor bolj primerni besedi pri komentarjih. Ne smemo zameriti tovrstnemu občinstvu, saj je slednje razvajeno, zaradi dolgoletnega izpostavljanja zgodbam po istem kopitu, z enakim zapletom, kopijami umetniških del, največkrat s področja realizma, in na koncu s pečatom naslova, ki dokončno opredeli zgodbo likovnega dela. Z njimi so tako omreženi, da sprva zelo težko sprejemejo karkoli drugačnega, novega, pa vendarle je to odraz ujetja časa, v katerem želijo živeti. In začarani krog se začne. Z odraščanjem oziroma starostjo se spreminjata zavest o širšem zgodovinskem času in oblika zaznavanja sprotnega trenutka, sodobnosti. Ponavadi sodobnost doživljamo kot nekaj tesnobnega tudi zato, ker nismo navajeni vrednotiti preteklosti. Nihče nas žal ne uči živahnega, svobodnega in kreativnega interpretiranja. Zato nastajajo splošna nelagodja, ki jih ponavadi povezujemo s sodobnostjo. Nastajajo zato, ker je težko sprejemati spremembe, prav spremembe pa so tisto, kar sodobnost poganja. Sodobno likovno izražanje postavlja avtorja v položaj raziskovalca in v vseh delih lahko zasledimo zahtevo po drugačnosti, po prepričljivem osebnem slikar- skem izrazu. V vsej poplavi miljardnih informacij jim je uspelo deliti svoj jaz, svoj čas, doživljanja in sprejemanja okolja in sebe, za Vas. Ne glede na to, kaj je končni rezulatat dela, abstraktna ali realistična podoba, je kljub vsemu dramaturška zasnova zajete podobe iz resnične narave, ki se oblikuje skozi lastno domišlijo, skozi kopreno sanj in podzavesti. Saj na površje pronicajo podobe, ki ustvarjajo nove zgodbe, in vsaka pripoved poteka na več ravneh, ki se med seboj dopolnjujejo in vplivajo ena na drugo. Na nek način bi lahko rekli, da simbolizirajo bivanje v današnjem svetu. S praznino, ki je tako globoka, in svetlobo, ki je tako neresnična, pa vendarle polna topline, se nas zamaknjene v te podobe, dotika vera v lepo in dobro. Verjamem, da to drži za našo likovno kolonijo v TD Podgora in navsezadnje zbirko, ki nastaja — vsako leto si utiramo nove poti in jih dopuščamo tudi za tiste, ki so izrazni del drugačnega od navajenega. Vsi skupaj smo na začetku in ker je slikarstvo med najstarejšimi umetnostmi, imamo krasne priložnosti, da se od njega veliko naučimo in odkrijemo. Likovna dela, nastala v letu 2006, so na ogled v prostorih upokojencev v Jakličevem domu do konca aprila, potem gredo na ogled v galerijo Grad Boštanj. Veliko užitkov pri sprejemanju in ogledu nastalih likovnih del, med katerimi eno sedaj častno kraljuje v Domu Sv. Terezije. »Slike so pobarvane izpovedi, naj se iz našega objema približajo tudi k Vam, sprejmite jih kot dar naše iskrenosti, v kateri se oživljajo različni načini videnja, občutenja okolja in ljudi.« ♦ Milan Šorli, akril Gostovanje komedije »Težave s hrbtenico« v Bertokih »V naših spominih kot Vroča sobota, saj smo se podajali prvič na gostovanje v ta kraj. Ni nas hladila niti oblačnost, niti rosenje, ki nas je spremljalo vse do Ber-tokov - na Primorsko. Na samem cilju pa pogrelo s soncem in oplazilo z burjo, ki pa ni odnesla, kar smo vestno vadili in postavili na odru. Komedija Težave s hrbtenico je tudi tokrat suvereno napolnila sedeže v dvorani krajevne skupnosti Bertoki.« Saša Strnad, Dramska skupina SCENA Ne morem verjeti, vendar delam s profesionalci, pridejo pravočasno pred dvorano, pakirajo in se pripravljajo na odhod, ne pozabijo niti na revije za branje med vožnjo ter sladkarije, ki mehčajo zadnje pozornega spremljanja in smejanja ter na koncu pripeljala do bučnega aplavza. In spet sem se raznežila, kot jagodni suffle, ki pristane v mojih ustnicah, kaj takega — zopet so me zopet prijetno presenetili. In že se veselim prihodnjega srečanja z njimi! Tokrat bomo gostovali v Šentjakobskem gledališču, v Ljubljani. Kako se bo izšlo, morebitni komentarji obiskovalcev in kaj se je dogajalo za odrom (brez cenzure) napišem prihodnjič. Zaradi povpraševanja in želje po ponovni predstavitvi igre naj za konec zaključim s stavkom: komedija doživlja, poživlja in vabi za svojo mizo k ponovnem uživanju predstave 21. aprila ob 19.00 v Jakličevem domu! Glede na razprodanost vseh treh predstav Vas naprošamo, da si zagotovite karte v predprodaji v knjižnici ali na telefonu: 031-790-155. ♦ Ponovitev teksta - mehčanje treme Priprave na igro v sobi za maskiranje in oblačenje trenutke pred pričetkom igre. Piko na i pa je dala posebno pripravljena malica iz rok delavcev Pekarne Blatnik, ki nas je oskrbela skozi dan z sveže pripravljenimi in slastnimi sendviči, ki so se kar topili v naših ustih in nas napolnili z energijo. O razpoloženju pa raje ne govorim, trema je vsekakor stalnica, vendar je to vedno dober znak, da še niso pozabili tekstov, gibov in igranja, kar so tudi tokrat dokazali z vsem svojim čarom na odru, ki ni niti malo udoben in podoben razmeram, kot jih poznamo v Jakličevem domu. Da o tehniki in lučeh sploh ne govorim. Andrej in Peter sta bila dejansko čarovnika svoje vrste, saj sta iz situacije vzpostavila brezhibnost poteka same igre in držala niti do konca. Pri tem jima je pomagal tudi Boris (kulturnik, igralec iz Dekanov), ki nam je omogočil to gostovanje in priskočil na pomoč z njihovo opremo. Na področju postavitve scene je Gregor Perko prav posebej za gostovanja naredil krasno repliko ogrodja pianina, tako da smo tudi to zagonetko rešili in prihranili svojim hrbtenicam izpostavljanje obremenitvam s težo in morebitnim poškodbam dragocenih glasbil. Igralska zasedba je tudi tokrat začinila odnos z občinstvom in jih pripravila do Igra je zaživela Pogled iz občinstva marec2007 Svetovni dan CZ 15 Podelitev priznanj ob svetovnem dnevu CZ 1. marcu Jože Lenarčič, predsednik Gasilske zveze Dobrepolje, in Franc Skalja, strokovni delavec zaščite in reševanja na Izpostavi za obrambo Ljubljana, sta letošnja dobitnika priznanj Civilne zaščite. Marija Kramžar Prvi marec je svetovni dan Civilne zaščite. Osrednja državna prireditev je vsako leto v Ljubljani, posamezne izpostave pa organizirajo svoje prireditve. Letos je bila gostiteljica prireditve za vse občine, ki spadajo v Izpostavo Ljubljana in obsega območje 32 občin od Kamnika do Kočevja in od Logatca do Ivančne Gorice, Občina Grosuplje. Prireditev je bila v dvorani Kulturnega doma Grosuplje. Prireditelji so pripravili zanimiv in pester kulturni program, ki je prispeval k slovesnemu vzdušju ob počastitvi svetovnega dneva Civilne zaščite. V program so vpletli prikaz razvoja Grosuplja in kultur- ne ter naravne zanimivosti na širšem območju občine. Na začetku je o pomenu prostovoljstva spregovoril župan Občine Grosuplje g. Janez Lesjak, ki se je vsem prostovoljcem, še posebej pa nagrajencem, zahvalil za njihova prizadevanja in jim ob prazniku civilne zaščite čestital. Osrednja točka prireditve je bila podelitev priznanj Civilne zaščite. Priznanja sta podelila ga. Elza Majcen, vodja Izpostave Ljubljana in g. Bojan Žmavc, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje, ki je bil tudi slavnostni govornik. V nagovoru je opozoril na velike nesreče, ki se dogajajo, zato bi morali biti vsi pripravljeni, da bi lahko nudili pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Za delo se je zahvalil vsem, tudi tistim, ki niso nikoli nagrajeni. Številni člani različnih humanitarnih društev in skupin posvečajo svoj prosti čas in s svojim plemenitim delom prispevajo k uresničevanjem ciljev Civilne zaščite. Prostovoljnost je tista vrednota, ki postaja v današnji potrošniški družbi, vse bolj redka, zato zaslužijo toliko večje priznanje tisti, ki jih še odlikuje ta vrednota. Podeljenih je bilo 22 bronastih, 8 srebrnih in 3 zlati znaki CZ ter 1 plaketa CZ. Iz občine Dobrepolje je letos dobil srebrni znak CZ predsednik Gasilske zveze Do-brepolje Jože Lenarčič, na predlog Štaba CZ občine Dobrepolje ga je predlagal župan Janez Pavlin. G. Jože Lenarčič je predsednik Gasilske zveze Dobrepolje vse od njene ustanovitve v letu 1995. Prav tako je od leta 1995 tudi član Štaba za CZ občine. S svojim prizadevnim strokovnim delom veliko prispeva k usposobljenosti in pripravljenosti sil za zaščito in reševanje v občini, svoje bogato znanje pa uspešno prenaša na mlajši rod. V dosedanjem dolgoletnem delu je organiziral več vaj zaščite in reševanja. Izkazal se je kot odličen vodja intervencij ob naravnih in drugih nesrečah, sodeloval je v številnih vajah in usposabljanjih na področju zaščite in reševanja, je pa tudi stalni predavatelj na področju gasilstva. S strokovnostjo in ugledom je v občini uspešno povezal vse strukture zaščite in reševanja, ki zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah izvajajo usklajeno in z medsebojnim dogovarjanjem. Dobitnik plakete Civilne zaščite, ki se podeljuje za življenjsko delo na področju zaščite in reševanja, je Franc Skalja. Predlagali so ga župani občin Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica in Velike Lašče. G. Franc Skalja kot strokovni delavec na področju zaščite in reševanja nudi strokovno pomoč občinam Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica in Velike Lašče, kakor tudi javnim zavodom ter gospodarskim subjektom na tem območju. Na področju zaščite in reševanja je strokoven in bogato znanje vedno pripravljen posredovati strokovnim delavcem občinskih uprav. V letih 1992 in 1993 je vzorno vodil zbirni center za začasne begunce v Višnji gori, v katerem je bilo od 350 do 400 beguncev. Leta 1995 in 1996 je bil tudi poveljnik civilne zaščite občine Grosuplje. G. Franc Skalja je tudi aktivni član PGD Grosuplje in član predsedstva Združenja veteranov vojne za Slovenijo — Območno združenje Grosuplje. Pri svojem delu na področju zaščite in reševanja je dosegel izjemne dosežke in ima zasluge za razvoj zaščite in reševanja na območju občin predlagateljic. Iskrene čestitke vsem pripadnikom CZ še posebej nagrajencem. ♦ # J a 16 Zavod Sv. Terezije marec 2007 Zavod Svete Terezije Po nekaj letih načrtovanja, pripravljanja in ostalega birokrativ-nega dela se je končno odprl dom starejših občanov na Vidmu. Ne le, da se je samo odprl, pač pa že nekaj mesecev deluje. V pritličju sta poleg glavne jedilnice, recepcije ter večnamenskega prostora nekoliko ločeni še dve stanovanji. V imenovani jedilnici in večnamenskemu prostoru je tako v prijetnem in sproščenem vzdušju potekalo druženje in krepčanje ob izvrstnih narezkih ter ob sladkih dobrotah. Naj omenim, da so veliko teh slastnih dobrot pripravljale odlične gospodinje iz bližnje in ožje okolice, za kar smo jim delavci zavoda neizmerno hvaležni. S prvim decembrom 2006, ko je dom že prejel blagoslov in uradno ime, so se že naselili prvi stanovalci. Prvi so še imeli možnosti pri izbiri sob. Nekateri so želeli pogled na vas in vaško cerkev, spet drugi na polja in gozd. Ker so počasi, po nekaj oseb na dan, prihajali v dom stanovalci, smo na tak način prihajali tudi delavci. Veliko delavcev je bilo tu- di malce neizkušenih na svojih delovnih mestih, zato smo se v začetku vsi 'lovili'. Vsem stanovalcem, ki ste poskušali razumeti naš položaj, ponovno »hvala«. Vaše razumevanje, zadovoljstvo in nezadovoljstvo sta seveda naša glavna skrb. Z mesecem decembrom se ni pričelo le naseljevanje stanovalcev v dom, pač pa tudi življenje. Vsi vemo, da je to mesec veselih dogodkov, dogajanj in veselj. Da komaj sprejeti v naš dom tega ne bi s prihodom k nam izgubili, smo k nam povabili tudi nekaj prostovoljcev. Da so nam tako omogočili razne programe, se zahvaljujemo citrarki Veroniki Zajc, harmonikašici Mojci Pugelj, Mladinskemu cerkvenemu zboru iz Dobrepolja, skavtom in Božičku s Snežinkami, ki nas je našel kljub temu, da nismo imeli nič snega. S koncem veselega decembra pa se dogajanje pri nas še Klavdija Javna otvoritev doma, imenovanega Zavod Svete Terezije, je potekala konec meseca novembra 2006 z dvema častnima gostoma. To sta bila predsednik vlade g. Janez Janša in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Javna otvoritev je potekala celo popoldne s pričetkom v cerkvi na Vidmu s slavnostno sveto mašo, kasneje se je nadaljevala pred vhodom v dom. Ta del programa je bil predvsem kulturno obarvan. Po prerezu traku pred vhodom v dom se je nadaljeval še blagoslov kapele v domu. To kapelo krasi izredno lepa vitražna slika, ki prikazuje Sveto Cvetko oziroma Terezijo. Pripoved o tem, da je le ta iz ljubezni trosila med ljudi vrtnice, se z lahkoto razbere iz vitraža. Po blagoslovu se je nadaljeval ogled zavoda gostov ter predvsem novinarjev. Ogledali so si tako kletno nadstropje, kjer so nastanjene predvsem delovne sobe, kot so fizioterapija, delovna terapija, pedikura, pralnica ter glavna ambulanta z zdravnikovo ambulanto. V kleti se nahaja tudi kuhinja, ki zajema precej obsežne prostore, ter frizerski salon. Ogled se je nato nadaljeval v prvo nadstropje. Tako to nadstropje kot drugo sta si po levem in desnem krilu zelo podobna, z razliko, da je drugo nadstropje man-sardno. Velika večina sob je enoposteljnih. Pohištvo je v prijetnih barvah tople natur in bordo rdeče, postelje pa so z redkimi izjemami nadstandardne z daljinskim upravljanjem. Skoraj vse sobe imajo tudi lastne kopalnice. Na stičišču obeh krakov je oddelčna jedilnica z velikim televizijskim zaslonom. Neverjetno je bilo, koliko pozornosti novinarjev je ta televizijski zaslon pritegnil. Dober obrok dušo priveže! Vabimo vas, da se okrepčate v prijetnem ambientu ob dobri hrani ter prijazni postrežbi. Vsak dan med tednom med 10.in 12. uro vam nudimo dve vrsti malic po ceni le 3,06 EUR. Ravno tako vam nudimo možnost obroka med vikendom. Sprejemamo naročila za peko odojka ter pripravljamo organizirane obroke ob vaših slavjih (pri nas, ali vam hrano le pripravimo). Za dodatne informacije se obrnite na: 01/ 78 123 00 Zavod sv. Terezije, Videm 33a Videm-Dobrepolje ¥r marec2007 Iz šole in vrtca 17 ni končalo. Dobri ljudje so se še kar pojavljali in se še vedno. Tako posebno »hvalo« tudi ga. Zajc za njeno dobro delo, Lokalu Krajček Videm in ga. Silvani, družini Papež, pekarni Kovačič za njihova sponzorska sredstva, cvetličarni Lilija, Ja-kič Stanetu starejšemu, Podjetju za računalniški programski inženiring KVM iz Ribnice in še vsem nastopajočim: Vokalni skupini Mavrica, Vokalni skupini Šmar-nice, skavtom, okoliškim gasilcem, otrokom in učiteljicam iz Osnovne šole Kom-polje, Otroški folklorni skupini ter učiteljicam iz Ponikev, videmskim Škrjanč-kom, ženskemu pevskemu zboru iz Društva upokojencev Šmarje-Sap s citrarjem, ter Glasbeni šoli Videm. Hvala tudi drugim, ki Vas v tem članku ne omenjamo, vendar se Vaše dobrote in dobre volje za- vedamo in smo Vam hvaležni. Trenutno imamo v domu že praktično vse postelje zapolnjene in že delamo s polno paro. Tako stanovalci, delavci kot zunanji obiskovalci, ki ste nas že obiskali, ste najbrž opazili, da je zelo veliko ljudi precej težko tako ali drugače oviranih, zato potrebujejo veliko pomoči drugih. Brez razumevanja in pomoči naših dragih stanovalcev ter zunanjih obiskovalcev bi delavci sami to zelo težko zmogli. Na srečo pa je v zavodu tudi zelo aktivna skupina stanovalcev, ki si izredno prizadeva za to, da stvari gredo naprej, se razvijajo in s tem opozarjajo tudi druge, da v starosti ni pomembno le živeti, ampak dejansko življenje uživati in iz njega potegniti kar se da največ dobrega. Jesen je lahko sončna, topla, barvna in zanimiva ob družbi prija- teljev, ni nujno, da je le deževna, žalostna in osamljena. Taki trenutki nas tako ali tako vedno spremljajo. Delavci se skupaj s stanovalci trudimo, da je nudena in izpeljana zdravstvena nega in oskrba, redna aktivna telovadba, gospod Čampa vsak dan daruje tudi Sveto mašo, ustvarjamo domsko glasilo in kreativne izdelke in se še naprej trudimo najti nove zanimive skupinice, ki bi pritegnile čim več ljudi. Delavci se bomo še naprej trudili, da bomo svoje delo opravljali čim bolje, ker verjamemo, da je vsak začetek težak. Prepričani smo, da bomo ob pomoči naših dragih stanovalcev ter vseh dobrih ljudi iz daljne in širše okolice dom postavili na kakovostne stebre z močnimi koreninami, ki bodo gnale veliko cvetov. ♦ Donacija kulturne sekcije TD Podgora v Dom upokojencev Sv. Terezije »Donacija? Beseda, ki obeta, vzbuja misel na lepo, prijetno, celo bogato. Likovna darila. Prejemali in darovali so jih mnogi in upamo, da jih bomo v prihodnje tudi mi. Se da o tem povedati kaj oprijemljivega? Kaj splošnega, kar presega izkušnjo posameznika. Nedvomno.« Saša Strnad, Kulturna sekcija TD Podgora Kulturni praznik ni bil zaznamovan samo s prireditvijo v Jakličevem domu, ampak tudi z donacijo likovnega dela kulturne sekcije TD Podgora. S pesmijo »Pastir-če mlado«, ki jo je pred napovedjo donacije zapel Mladinski pevski zbor Ponikve, mi je lažje podmazala jezik in tako sem lahko izkoristila priložnost simbolike, da se je temu »pastričetu stužilo po novem domu«, tako kot likovnemu delu avtorja Bogdana Potnika z naslovom Korito pri Koči v Podgori. Vsebina dela simbolizira tudi samo dejanje, saj je osrednji motiv VODA, ki ponazarja večno in neustavljivo kroženje ter življenje iz okolja v katerem je nastalo in se tudi podarja. Naj namenim nekaj besed tudi o avtorju; saj je Bogdan Potnik prav v izbiri motiva in barvitostjo uspel dočarati karakteristične elemente pokrajine in se s tem približal k obravnavanju pejsaža v slikarstvu. Elementi stiliziranih dreves, ki jih je kot odsev v vodi vpel v celoto kot simbol, postajajo del celote. V sliki se ka- Veselje na obrazu Cvetke Tavželj. (Foto: Andrej Strnad) že tudi izredna skladnost, uravnoteženost, umirjenost, spokojnost, tišina, nesli-šnost ... da bi si tudi sami želeli dotakniti rahlega odseva vodne gladine v sanjski pokrajini, tam pod goro. Z darovanjem likovnega dela želimo okrasiti vsaj del prostora Doma Sv. Terezije in ga obeležiti z našim delovanjem kulturne sekcije kot prvi korak, pozdrav sodelovanju. V prihodnje pa si nadejamo postavitev razstave letošnjih del, ki bodo nastala, in v jesenskem delu skupaj realizirati tudi likovno delavnico z oskrbovanci doma Sv. Terezije. Zavedam se, da je pojem donacije vreden globljega teoretičnega pretresa, saj zanj velja, da je imel in ima pomembno vlogo tako v osebnem življenju nekdaj in danes kot tudi v gospodarskih oblikah preteklih družb vse do potrošniške industrije modernih časov. Darila so odraz upov in strahov ljudi. So medij za razkrivanje družbenega vedenja; okno, ki nudi razgled nad življenjem ljudi v času in prostoru. Zahvaljujem se Občini Dobrepolje, ki podpira tovrstne projekte, kot je Ex tempore, in želim si, da bi v prihodnje k podpori projekta pristopila tudi ostala podjetja v Dobrepolju. Mojo pripoved naj konča pogled na likovno delo, s katerim predpostavljam, da imajo dandanes predmeti funkcijo daril iz ljubezni. Zato ni zaman slogan naše kulturne sekcije, ki ga uporabljamo: »Smo stičišče in srečevališče kulturnih identitet, »vas o ljudeh za ljudi«. ♦ 18 Lokalna akcijska skupina marec 2007 Mi Lokalna akcijska skupina Dobrepolje Pomen odnosov in vzgoje za zdrav razvoj otrok - predavanje g. Bogdana Polajner v mesecu februarju Alenka Novak, predsednica LAS_ LAS Dobrepolje je skupaj z vodstvom OŠ Dobrepolje organiziral predavanje za starše. Vabljeni so bili starši otrok, ki obiskujejo višje razrede. Predavatelj je predstavil družino oziroma življenje družine in njene medsebojne odnose. Lahko bi rekli, da imamo več tipov družine. Nekako najboljša družina je tista, v kateri mož in žena gojita dobre, pozitivne medsebojne odnose in otroci rastejo v tem vzdušju. Otroci iz takšne vrste družine imajo manj možnosti zaiti na skrajna pota in poseči po drogi, alkoholu in drugih omamnih sredstvih. Predstavil je tudi družino, v kateri se eden od staršev, in to je v večini prime- rov mama, preveč naveže na otroka in bi za njega naredila vse. Seveda vse to v dobri veri, da mu pomaga in da sam ne bo preveč obremenjen. V tem primeru pa pozabi tudi na moža. Otrok sčasoma ugotovi situacijo in začne starše izkoriščati. Včasih celo tako, da starši delajo naloge namesto otrok. V večini teh primerov se začne tako rekoč dvojna vzgoja, kjer oče reče tako in mama drugače, oče postavi eno mejo, mama pa drugo. Pri teh otrocih je že večja možnost, da pride do zasvojenosti, ker pride do določenih problemov, ki jih otrok sam ne zmore rešiti. So pa seveda še drugi dejavniki, ki vplivajo na takšne možnosti, od dednih, sociokulturnih, vrstniških itd. Povzetih je samo par osnovnih stavkov, ki jih je g. Polajnar povedal na predavanju. Zahvaljujemo se vodstvu šole za pomoč pri izvedbi tega predavanja in tudi vsem, ki ste se ga udeležili. Mnenja enega od staršev udeležencev predavanja: Starši smo bili deležni izredno poučnega predavanja g. Polajnarja, ki nas je s svojimi dolgoletnimi izkušnjami opozoril na poglavitne napake pri vzgoji otrok. Ob takem predavanju se človek zamisli nad svojimi napakami in se poskuša izogniti načinu vzgoje, ki bi morda lahko privedla do raznih oblik zasvojenosti naših otrok. Mislim, da je želja večino staršev po večjem številu tovrstnih predavanj. Člani LAS-a Dobrepolje se bomo še naprej trudili organizirati kvalitetna predavanja za dobro nas, naših družin in naših otrok. Sprejemamo pa tudi pripombe in pobude. ♦ Rotary klub Grosuplje pomagal številčni družini Za Rotary klub Grosuplje Iztok SINJUR_ Konec januarja je Rotary klub Grosuplje štirinajstčlan-ski družini Zemljič iz občine Dobrepolje namenil denarno pomoč, ki sta jo iz rok predsednice Zdenke Ce-rar prejela šestnajstletni Iose in osemnajstletni Matias. Družina, ki je do sedaj bivala v Argentini, se je v lanskem letu preselila v sosednjo občino, saj korenine obeh staršev segajo v slovensko grudo. Da bi mogli uspešno zaživeti v novem okolju, predvsem pa, da bi sinova nemoteno nadaljevala šolanje, je vsak izmed njiju prejel denarno pomoč v višini 200 evrov. Ob tem so bila družini izročena tudi uporabna darila. ♦ Imate talent in malce prostega časa? v Ce se radi pogovarjate, ustvarjate, pomagate, družite na splošno; ter to radi počnete, ste pri tem dobri in bi morda želeli to podeliti še s kom _ ste vabljeni v naš dom, da z vašim talentom in s prostovoljnim delom popestrite urico ali dve stanovalcem doma starejših. Obiščite nas! Za več informacij nas obiščite ali pokličite na: 01/ 78 123 00 Zavod sv. Terezije, Videm 33a, Videm-Dobrepolje marec 2007 Iz šole 19 Šolska prireditev za mamice, očke, dedke, babice, sestrice in bratce Lakoto je Hajbotjši kuhar V petek, 16. marca, smo bili družinski člani naših »mladih igralcev« Podružnične šole Ponikve povabljeni na ogled šolske predstave s pomenljivim naslovom: LAKOTA JE NAJBOLJŠI KUHAR. Iz igrice Lakota je najboljši kuhar Vesna Glavič salko ali soplesalca (in če tega ni bilo, metlo) in se veselo zavrteli po lesenih podih. Bog daj, da bi se s plesom med našo mladino vrnilo pristno in srčno veselje. Danes je skoraj v vsaki shrambi dovolj dobrot, da lahko otroci prebrskajo po policah in najdejo, kar jim poželi-jo oči in domnevno tudi že-lodčki. A kaj, ko tako kot naši otroci večinoma tudi mi ne vemo, da se na polnih policah ne hranijo samo želodčki in oči, temveč tudi nelepa razvada, ki se ji reče IZBIRČNOST. Tako zelo izbirčen je bil tudi medvedek iz naše igrice (vzeli smo jo kar za svojo.) Mama medvedka (ki je s svojim prikupnim »zadrževanjem smeha« popestrila vzdušje med gledalci) je vztrajno prepričevala sinka medvedka (ki se je tako vživel v vlogo, da smo mu vi verjeli), naj poje svojo HRUŠKOVO ^CAŠIČO. Tudi očka medvedek (ki je uporabil pravo mero očetovske modrosti) ni mogel prepričati medvedka, naj vendar poje, kar mu je skuhala mama. Neprijetno zagato so »čez noč« rešile male, prikupne miške, ki so v svoji silni lakoti kašico snedle. Na veselje očka, mamice in nas gledalcev, je sinko spoznal, da je hruškova kašica najboljša in najslastnej-ša jed, kadar spregovori prazen želodček. Prijetno presenečena nad tako zanimivo in poučno koreografijo bi v zaključku rada pohvalila učitelja in učiteljici, ki se trudijo z našimi »mladimi upi«. Naj vam Bog da še veliko lepih, radostnih in predvsem milostnih trenutkov ob naših otrocih. Hvala vsem za vse! Bog ljubi malega človeka, prav zato je ustvaril toliko bitij te sorte (Abraham Lincoln). Starejši otroci so se predstavili s pestrim programom, zaigrali so na svoje inštrumente in zaplesali. Vesela sem, da otroci še vedno najdejo veselje v vadbi in igranju inštrumentov ter v učnih urah plesa. Posebno vesela pa sem, da se otroci pri folklorni skupini učijo plesov, ki bi sicer utonili v pozabo, saj so jih nekdaj plesale naše babice in dedki. Ti plesi tako lepo »dišijo« po starih časih, ko so se ljudje radi ustavili in poveselili, ko so z veseljem pomagali drug drugemu in so po napornih dnevih košnje, dela na njivah in v vinogradih znali odložiti kose in motike ter prijeli pod roko sople- Postni prigrizek za starše in učence 20 Mladinski kotiček marec 2007 Iz življenja skavtov Zimovanje čete Tako kot vsako leto se je tudi letos četa la na tridnevno zimovanje (24. - 26. 2). stinacija Sv. Duh pri Dravogradu. Dobrepolje 1 odpravi-Letos je bila naša de- Samozavestna sova Tja smo se odpravili kar z avti, saj so prometne povezave v smislu vlakov in avtobusov zelo borne. To tudi ni bil problem, saj se nas je letošnjega zimovanja udeležilo 11 nadobudnih skavtov. Odšli smo že zgodaj zjutraj, saj nas je čakala kar dolga pot, a ni bila zaman. Koroška je resnično prelepa pokrajina, kar smo spoznali že ob prihodu. Srečo pa smo imeli tudi, ker smo prebivali v simpatični kočici povsem na samem. Že da smo samo prišli do kočice, ni bil mačji kašelj, sploh pa če upoštevamo še dodatno prtljago in razgibanost Koroške. Takoj smo poprijeli za delo, saj je bilo treba kočico pospraviti in preurediti, da bo ja najbolje služila svojemu namenu. Po nekajurnem delu smo končno le lahko začeli s programom, ki je letos prikazoval življenje naših babic in dedkov. To je vključevalo vezenje prtičkov, peko domačega kruha, pletenje košaric ... Tudi sami obroki niso bili kot ponavadi (makaroni in knor župice). Tokrat smo svoje želodčke napolnili z žganci, močnikom, ričetom, domačo salamo itd. Vse smo seveda pripravili sami. Imeli smo tudi prave kmečke igre ter se srečali z običajnimi kmečkimi opravili. Žagali smo drva, pobirali krompir, grabili listje, napravljali drva ... Tudi večeri so potekali v kmečkem duhu, lahko bi rekli kar v poročnem duhu. Imeli smo namreč snubljenje, ki sta mu seveda sledila kmečka poroka in praznovanje. Samo zimovanje pa ne bi bilo pravo brez snega in tudi tega smo dočakali. 26. 2. smo se zbudili v prelepo zasneženo jutro, ki ga ni bilo vredno kar prelenariti. Zato smo po zajtrku odšli na sneg in se dodobra 'oribali'. Zatem je sledilo še tradicionalno pospravljanje, saj imamo navado za sabo pustiti lepše, kot pa dobimo; zato je bilo treba kar precej zavihati rokave. Domov smo prispeli proti večeru, polni pozitivnih vtisov (no, vsaj v večini ;)). ♦ MISLI Tisti, ki mu je iskreno do prijateljstva, se ne poteguje, da prijatelja dobi, marveč da postane prijatelj. Albert Simonim Brez tvojega poštenja bo svet manj pošten, brez tvoje dejavnosti bo svet osiromašen, brez tvoje dobrote bo bolj zloben. Berta Golob marec2007 Ekološki kotiček 21 EKOLOŠKI OTROŠKI KOTIČEK Radia Zeleni val Petra Bor (Radio Zeleni val)_ POZDRAVLJENI LJUBITELJI LEPE IN ZELENE NARAVE! Povedati vam moram res dobro novico. Pripravljeni, pozor, zdaj! O, ne ljubč-ki moji, tako hitro pa to ne gre. Radovednost je res lepa čednost, kot sam rad večkrat pravim, a da zato skočiš s stola ali skočiš do stropa ... No, obljuba dela dolg. Takoj vam povem novico, še prej pa mi zaupajte: »ALI PRIDNO LOČUJETE ODPADKE IN JIH ODLAGATE NA EKOLOŠKEM OTOKU?« Slišim samo pritrdilne odgovore? No, krasno, potem smo se dobro razumeli že na začetku, ko smo se pogovarjali o ločevanju papirja in stekla. Saj ločujete papir in steklo? Ko z mamico ali očkom prebereš ta članek, skoči do ekološkega otoka in si oglej barve, ki označujejo zabojnik za steklo, papir in embalažo v tvojem kraju. Embalaža, kakšna težka beseda. Meni je bolj všeč beseda plastika, potem takoj vem, kaj vse sodi v ta zabojnik. Še prej pa vam povem nekaj smešnega. Moja ekipa, ki ji vsi pravijo EKO FERDO, se je odpravila v vrtec na obisk. Do sedaj nič smešnega. Drži? Drži. No, smešno je postalo pri levem ovinku, ki je sledil takoj za desnim ovinkom in sem jaz v rokah držal embalažo od mleka, ki je bila na začetku polna in takoj za tem skoraj prazna. Ti je že smešno? No, meni ni bilo smešno, sem bil pa ves bel in moker od mleka. Od jeze bi skoraj vrgel ven tisto embalažo od mleka, pa sem se spomnil, da to ne bi bilo lepo do prijazne narave. Počakal sem, da smo se pripeljali do vrtca, tam prazno embalažo splahnil z vodo in jo vrgel v zabojnik za embalažo. Ko smo ravno pri mleku. Reci: Mleko, mleko, mleko. Kaj pije krava? Če si rekel mleko, se zdaj smejem jaz. Veš, da je smeh pol zdravja? Zato se le veselo smej in odlagaj odpadke na ekološkem otoku, to je zdravo za mojo in tvojo naravo. Verjetno so ti odrasli že povedali, da moraš vso embalažo prej dobro izprazniti in sprati. Ne? Tega še ne veš? Potem pa sedaj dobro poslušaj in o tem pouči odrasle. Vso embalažo speri, potem pa stisni zrak iz njih. Zelo dober način je, da plastenko položiš na tla in hodiš po njej. Jaz sem enkrat skakal po njej, pa me je odneslo na stran in bi skoraj padel, če se ne bi ujel na rob omare, ki je potem razpadla na nekaj delov. To je že druga zgodba, o kateri bi ti lahko kaj več povedala moji mami. No, da se vrneva nazaj. Plastenko stisni in stisnjeno dobro zapri s pokrovčkom, da se zrak ne more vrniti nazaj. V zabojnik za embalažo lahko odlagaš embalažo tekočin, kot je npr.: mleko, sokovi, pralna sredstva ... in seveda plastično embalažo in pločevinke pijač in živil. Zelo pomembno je, da v zabojnik za embalažo ne odlagaš embalažo nevarnih snovi (embalaža lakov, kemikalij, barv,...) in pa plastične folije. Joj, sem jaz en pozabljiv zmaj. Pisal sem vam zato, da povem dobro novico, potem pa klepečem o embalaži. No, nič hudega, smo se vsaj nekaj novega naučili. Dobra novica pa je ta, da bo naša lepa Zemlja praznovala ROJSTNI DAN. Ko ga praznuješ ti, nanj prav gotovo povabiš svoje prijatelje, kajne? Rojstni dan bomo praznovali skupaj in sicer na zaključni prireditvi natečaja EKO FERDO, ki ga prireja radio Zeleni val s sponzorji. Spremljaj novosti na internetni strani www.zelenival.com in me obišči. In še domača naloga: Iz plastenke naredi uporabno igračo. Lepo te pozdravljam, Tvoj EKO FERDO. ■■ ■/ Vabi k spomladanskim obiskom od 2.4.07 dalje Del. čas: pon.-pet. 7 - 19h, sob. 7 - 14h r A ' ^ sobivanje z naravo je osnova za prijetno vzdušje v v vašem domu in vrtu," nudimo vam: ( ❖ trajniće\ . J - ❖ balkonske rože ❖ rože za vrtove - -❖ dišavnice j ❖ na vašo željo vam posadimo cvetlična korita ❖ substrate za sajenje, gnojila in se kaj ■■s 22 Podjetništvo marec 2007 Podjetniške in druge informacije Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov po-kolpje@siol.net . Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. Javni razpis za sofinanciranje rekonstrukcij večstanovanjskih stavb. Razpisnik: Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Predmet razpisa je sofinanciranje rekonstrukcij obstoječih večstanovanjskih stavb v starih mestnih jedrih mestnih naselij, s 3000 in več prebivalci (z najmanj štirimi stanovanji). Za rekonstrukcije stanovanjsko-poslovnih stavb, mora biti delež stanovanjskih površin večji od 75%. Upravičenci: fizične in pravne osebe iz RS. Rok: do dne, ko so odobrena vsa predvidena sredstva ali do 31. 12. 2007. Podrobnosti razpisa: http://www.jap-ti.si/index.php?id=4578. Javni razpis za sofinanciranje programov akcij informiranja in promocije kmetijskih proizvodov v tretjih državah. Razpisnik: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Rok za oddajo prijave: 31. 3. 2007 do 12. ure. Predmet razpisa: je sofinanciranje programov akcij informiranja in promocije kmetijskih proizvodov v tretjih državah. Pogoji za sodelovanje: do sredstev so upravičene pravne osebe, ki glede na svojo organiziranost in dejavnost predstavljajo pridelovalce in predelovalce kmetijskih proizvodov. Podrobnosti razpisa: http://www.japti.si/index.php?id=5088 Javni razpis za izbor programov javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2007. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Predmet razpisa: je izbor programov javnih del za leto 2007, ki so namenjeni aktiviranju brezposelnih. Ciljna skupina brezposelnih oseb za vključitev v programe javnih del so dolgotrajno brezposelne osebe, prijavljene na zavodu 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih in brezposelni Romi. Rok za oddajo prijave: v letu 2007 vsak 5. v mesecu do 12. ure. Zadnji rok za predložitev vlog je 5.10.2007 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.japti.si/index.php?id=4942 Razpisi za prijavo projektov in drugih aktivnosti v sklopu 7. okvirnega programa EU. Evropska komisija je v svojem Ur. Listu C 316 dne 22. decembra 2006 objavila prve razpise v sklopu 7. okvirnega programa EU za prijavo projektov, štipendij in drugih aktivnosti v letu 2007. Objavljeni razpisi se na- našajo na vse 4 osnovne sklope 7. okvirnega programa. Pregled objavljenih razpisov na spletni strani Cordis http://cordis.euro-pa.eu/fp7/dc/index.cfm. Pri vsaki prijavi mora sodelovati najmanj 3 partnerji iz 3 različnih držav članic EU, pridruženih držav ali držav kandidatk, razen pri štipendijah, temeljnih raziskavah v okviru sklopa Zamisli in posebnih podpornih aktivnostih (SSA), kjer lahko prijavi predlog samo 1 prijavitelj. Evropska komisija bo sofinancirala izbrane projekte industrijskim organizacijam v višini do 50% vseh stroškov, javnim organizacijam ter malim in srednjim podjetjem (MSP) v višini do 75% vseh stroškov, temeljne raziskave v sklopu Zamisli ter individualne štipendije pa v višini do 100% vseh stroškov. Javni razpis za dodeljevanje spodbud na programu Eureka za leto 2007 in 2008. Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predmet razpisa je pridobitev sofinanciranja upravičenih stroškov slovenskih partnerjev za projekte, ki so potrjeni na zasedanjih programa Eureka z strani Visokih predstavnikov programa. Namen razpisa je spodbujati udeležbo slovenskih podjetij in raziskovalnih institucij na vseh področjih programa Eureka in s subvencijami za raziskovalno delo zagotoviti podjetjem in institucijam znanja iz Slovenije polnopravno vključevanje v projekte iz evropskega programa Eureka. Projekti se lahko pripravljajo kot individualni projekti, v okviru t.i. dežnikov (umbrellas), grozdov (clusters). Vse vrste projektov se podpirajo enako, z upoštevanjem specifičnosti pravil Eureka programa za posamezne vrste projektov. Natančni roki za oddajo so objavljeni na spletni strani ministrstva na spletnem naslovu: www.mvzt.gov.si ali na www.rtd.si. Dodatne informacije: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Podrobnosti razpisa: Spletna stran Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI): http://www.japti.si/index.php?id=5284 Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov. Razpisnik: Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad. Predmet razpisa je ugodno kreditiranje občanov za naložbe na območju Republike Slovenije za naslednje namene: A vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode B raba obnovljivih virov energije C zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih objektov D gradnja novih nizkoenergijskih stanovanjskih objektov E nakup energijsko učinkovitih naprav F nakup okolju prijaznih vozil G odvajanje in čiščenje odpadnih voda H nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi I učinkovita raba vodnih virov J oskrba s pitno vodo Rok za oddajo prijave: Razpis velja do objave zaključka razpisa zaradi dodelitve vseh razpisanih sredstev v Uradnem listu RS, vendar najkasneje do 20.12.2007. Razpisna dokumentacija z obrazci za vlogo je na voljo tudi na spletni strani: www.ekos-klad.si (v rubriki Razpisi.) Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb. Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor. Predmet razpisa je finančno spodbujanje učinkovite rabe energije v obstoječih večstanovanjskih stavbah z najmanj 9 stanovanji oziroma posameznimi deli. Podprti bodo ukrepi, ki omogočajo znatne prihranke toplote za ogrevanje stavb ter izboljšujejo bivalne pogoje. Rok za oddajo prijave: do 3.5.2007, nato do 3.7.2007, 4.9.2007 in 2.10.2007, vendar najkasneje do roka, ki bo določen v objavi o porabi sredstev razpisa. Dodatne informacije: Ministrstvo za okolje in prostor, Tel: 01/300-69-94. Dodatne informacije o razpisu lahko dobite vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.japti.si/in-dex.php?id=5306 Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja starejših. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: razpisa je povečevanje stopnje zaposlenosti starejših od 50 let, s spodbujanjem zaposlovanja v obliki subvencije za zaposlitev. Vsaka zaposlitev predstavlja projekt. Posamezen delodajalec se lahko prijavi le z eno vlogo za največ pet projektov. Cilji: zaposlitev brezposelnih oseb, starejših od 50 let, za najmanj eno leto. Ciljna skupina: Delodajalci, ki bodo za obdobje najmanj enega leta zaposlili brezposelno osebo starejšo od 50 let, prijavljeno v evidenci brezposelnih oseb Zavoda najmanj 3 mesece, ki jim jo bo posredoval Zavod. Rok za oddajo vloge je 26.3.2007 do 12. ure ali oddana na pošto s poštnim žigom do vključno 26.3.2007 do 24. ure. Dodatne informacije: Robi.Modri-jan@ess.gov.si Podrobnosti razpisa: http://www.japti.si/in-dex.php?id=5312 ♦ Volilni občni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo - Grosuplje 2. marca 2007 - Spet je prišel prvi petek v mesecu marcu in veterani vojne za Slovenijo z območja Grosupljega smo se zbrali na občnem zboru. To pa ni bil navaden vsakoletni zbor, bil je volilni občni zbor, ki je zaključil izredno uspešno obdobje delovanja društva. Jelka Janežič Na zbor je bilo vabljeno celotno članstvo (170 članov), župani vseh treh občin, predstavniki Pokrajinskega odbora VVS, veteranske organizacije SEVER, predstavnik OZVVS Kočevje ter prejemniki priznanj. Od vabljenih se je zbora udeležilo 61 članov OZVVS, predsednik Pokrajinskega odbora Darko Čop, predsednik OZVVS Kočevje Toni Vovko in predstavnik veteranskega društva SEVER Ljubljana z okolico g. Burilov. Zbor se je začel z državno himno, nadaljeval pa se je z veteranskim dejanjem. Z minuto molka pa so udeleženci zbora počastili tudi tri umrle člane, ki so preminuli v letu 2006, in sicer Bojana Pre-daliča, Jožefa-Nikolaja Hribarja in Alojzija Zakrajška. Sledilo je poročilo predsednika združenja g. Bregarja o delu pred- sedstva in celotnega združenja v preteklem mandatnem obdobju. G. Bregar že na začetku poročila s ponosom in zadovoljstvom ugotavlja, da je predsedstvo in z njim celotna veteranska organizacija dosegla vse in še več, kot smo smeli upati nja z avtomatsko puško v Crngrobu, katerega izvajamo v sodelovanju s Slovensko vojsko; • Pohod po poteh Soške fronte, ki ga je organiziral naš član Franc Omahen; • Vsakoletna udeležba na tradicionalnem srečanju borcev NOB na Ilovi Gori. Prvič smo se ga udeležili v letu 2003, naši člani Franc Omahen, Stane Žvegla in Branko Gruden pa so pripravili rekordnih 500 porcij golaža, ki smo ga smelo poimenovali »veteranski golaž«. Posebej je treba omeniti športno sekcijo, ki jo že vseskozi vodi naš član Davorin Tomažin. Z aktivnimi člani — športniki in šahisti se je udeleževala vseh športnih tekmovanj na ravni ZVVS, za katero so lahko sestavili ekipo. Naši člani tudi že dosegajo vidne rezultate. Vsako leto se seveda udeležujemo vseh proslav, ki jih organizirajo ZVVS ali druge sorodne organizacije, kot so druge OZVVS, PO ZVVS in veteranska organizacija SEVER. Za 1. november položimo vence na obe obeležji v Grosupljem in Ivančni Gorici. Žal pa se moramo vsako leto na grobu posloviti tudi od katerega naših članov; V letu 2004 smo preselili tudi sedež našega združenja, in sicer iz prostorov podjetja VELE na Adamičevi cesti, v Gasilski center, kjer nam je prostore odstopila Občina Grosuplje, za kar smo ji dolžni posebno zahvalo. Jeseni leta 2004 smo postavili obeležje v Ivančni Gorici, ki ga je vodil Odbor za postavitev obeležja. Člani tega odbora so bili nekateri člani z območja Ivanč-ne Gorice ter predsednik in sekretar združenja. Organizirali smo tudi izlet na Triglav. S pomočjo sponzorjev (G-M&M d.d. in Radia ZELENI VAL) smo nabavili več veteranskih uniform, kupili pa smo tudi prve majice z veteranskim znakom. ob začetku mandata v aprilu leta 2003. Združenje se je še posebej trudilo, da bi iz anonimne organizacije postalo prepoznavno, kar nam je tudi uspelo. Organizacija je postala množična, njeni člani pa so nanjo ponosni in se radi udeležujejo vseh aktivnosti, ki jih OZVVS organizira. Skozi 4-letno obdobje se je nabralo kar nekaj aktivnosti, kar priča o uspešnosti tega mandatnega obdobja. Naj jih naštejemo vsaj nekaj: • Vsakoletno preverjanje znanja strelja- V letu 2005 smo imenovali dva nova praporščaka, to sta Andrej Lekan in Jožko Hrovat, ki smo ju tudi opremili z novima uniformama. Ob tem je treba povedati, da se praporščaki z izredno požrtvovalnostjo udeležujejo vseh proslav, kome-moracij in drugih prireditev. V juniju 2005 je združenje organiziralo srečanje vseh članov na Krki, kjer so si ogledali lepote Krške jame in tega dela Dolenjske. Sekretar našega združenja g. Primož Zgonc se je udeležil tudi srečanja območnih združenj z madžarsko veteransko organizacijo. Leto 2006 se je začelo z obsežno akcijo, ki se je imenovala Aktivnosti ob 15-ob-letnici osamosvojitve Slovenije. V okviru akcije smo načrtovali proslavo in izdajo spominskega zbornika. Za izdajo spominskega zbornika je bil imenovan uredniški odbor pod vodstvom g. Jožeta Mi-kliča, ki se je še posebej trudil, da je bil izdan zbornik izdelan strokovno in je vzbudil veliko pozornosti po vsej Sloveniji. Zbornik vsebuje spomine udeležencev vojne za Slovenijo na leto 1991. Posredovali smo ga vsem članom združenja, ZVVS, šolam, knjižnicam in drugim organizacijam, našim sponzorjem in posameznikom. V okviru praznovanja 15-letnice osamosvojitve Slovenije smo organizirali tudi koncert Slovenske vojske, ki je bil 25. junija 2006 na gradu Boštanj pri Grosupljem. Ob koncu leta je Predsedstvo OZVVS Grosuplje sprejelo tudi Pravilnik o priznanjih in odlikovanjih OZVVS, ki pa se bo začel izvajati v letu 2007. To so bile v grobem naštete aktivnosti, ki smo jih izvajali v OZVVS Grosuplje skozi vsa štiri leta, seveda pa jih je bilo še več. Treba je poudariti, da brez naših sponzorjev, zlasti Občin Grosuplje, pa tudi Dobrepolje in Ivančna Gorica, Pekarne Grosuplje, lovskih društev in drugih ter posebej požrtvovalnih članov naše organizacije vsega tega ne bi uspeli postoriti. Posebna zahvala ob tej priliki gre zlasti Slovenski vojski. Predsedstvo je zato na svoji 23. redni seji sklenilo, da prve medalje in priznanja, ki so bila izdane na osnovi novega Pravilnika, podeli nekaterim najbolj zaslužnim članom. Tako so bile na zboru podeljene naslednje plakete, medalje in priznanja: • PISNA PRIZNANJA ZDRUŽENJA prejmeta: Jože Miklič, Andrej Lekan, • ZLATE MEDALJE OZVVS GROSUPLJE, ki jih je podelil novoizvoljeni predsednik Boris Peterka, prejmejo Gregor Bregar, Primož Zgonc, Jelka Ja-nežič, Janez Skubic, Albin Hvastija, BRONASTO PLAKETO ZVVS, ki jo je podelil predsednik PO VVS Darko Čop, prejmeta Gregor Bregar, Jelka Ja-nežič. Na zboru so bila podeljena tudi priznanja za uspešno strelsko preizkušnjo v Crngrobu v juniju 2006. Priznanja sta podelila dosedanji predsednik in sekretar Gregor Bregar in Primož Zgonc. V imenu prejemnikov priznanj se je zahvalil starosta veteranske organizacije Grosuplje, g. Albin Hvastija. Zbrane je na koncu nagovoril tudi predsednik Pokrajinskega odbora VVS g. Darko Čop in izrazil dosedanjemu delu OZVVS Grosuplje priznanje za dosežene uspehe. Že na začetku je bilo povedano, da je bil to volilni občni zbor, zato je zbor, ki ga je vodil delovni predsednik Miro Zupančič, razrešil dosedanje vodstvo, za novo mandatno obdobje pa izvolil nasled- nje organe in njihove člane: • PREDSEDSTVO: predsednik Boris Peterka, sekretar Dušan Hudolin, član Davorin Tomažin, član Alojz Vrhovec, član Avgust Fortuna, član Stane Žve-gla, član Alojz Potočnik, član Franc Omahen, član Gregor Bregar. • NADZORNI ODBOR: predsednik Marjan Berce, član Jože Marolt, član Branko Baričič. • ČASTNO RAZSODIŠČE: predsednik Primož Zgonc, član Jože Ložar, član Anton Klinec. Delovni predsednik Miro Zupančič se je še enkrat zahvalil dosedanjemu vodstvu za izredne uspehe v preteklem mandatnem obdobju, novemu vodstvu pa je zaželel veliko uspeha. Uradni in delovni del zbora je bil končan, čas je bil, da se zbrani poveselijo ob dobri jedači in pijači in spominih na nekdanje čase. NAJ NE BO NIKOLI POZABLJENO! Na krompirjevih žgancih pri Sv. Antonu 7. marca se je dan že nagibal v večer, ko smo se podeželske žene začele zbirati pri Sv. Antonu. Naša gostiteljica je bila tokrat Ivanka Zrnec. Povabila nas je v kuhinjo, kjer je na štedilniku že vrela juha, v velikem loncu pa se je kuhal krompir za krompirjeve žgance. Izvrstna jed, ti krompirjevi žganci. Pri večerji se nam je pridružil tudi gospodar Jože, saj je bil tokratni jedilnik njegova zamisel. Med prijetnim pogovorom je čas hi- tel, Fani Pugelj pa je že pripravljala testo za ocvrte miške. Medtem ko smo jedli žgance z juho, je zadišalo po miškah. Vse je bilo odlično, če pa katera dvomi v to, se nam lahko naslednjič pridruži na »kuharskem tečaju«. ♦ Notranja igra uspeha članov Zveze kulturnih društev Občine Dobrepolje To trditev smo zopet potrdili na drugem občnem zboru ZKD Občine Dobrepolje (v nadaljevanju Zveza), ki se je zgodil 7. marca v prostorih Občine, ki ga je kot predsednik delovnega predsedstva izvrstno z vsemi svojimi izkušnjami vodil Andrej Škantelj skupaj z verifikacijsko komisijo v zasedbi Damjane Palčar in Antona Novak, overovateljima Vesno Hrovat in Jožetom Babičem ter zapisni-karco Sašo Strnad. Saša Strnad, KD Občine Dobrepolje Ni manjkal niti Pozdrav predsednice Zveze, Martine Šuštar, ki nas toplo in prisrčno pozdravila z besedami: »Izzivajte meje znanja in uživajte v lastnem in tujem uspehu«, ter zaželela prijeten večer. Klasični začetek vseh prisotnih, od tega 25 delegatov z volilno pravico, je po ustaljeni navadi potrdil naslednje sklepe: potrditev delovnega predsedstva, potrditev dnevnega reda, potrditev zapisnika iz preteklega OZ v letu 2006, potrditev sklepa o zamenjavi dveh članov v upravni odbor (v nadaljevanju UO): Big Band sedaj zastopa Sandi Matjašič, namesto Jake Ahačevčiča in Kulturno sekcijo TD Pod-gora Marko Babič, saj ta sekcija do sedaj ni imela svojega člana v UO, ker je Saša Strnad opravljala funkcijo poslovne sekretarke Zveze. Sledila so poročila organov Zveze: Poročilo za leto 2006 je predstavila predsednica Martina Šuštar: »V letu 2006 smo imeli 8 sej, osrednja naloga je bila zasnova in sestava pravilnika o sofinanciranju projektov na področju kulture za leto 2006, ter zasnova generalnega pravilnika za sofinanciranje pro- jektov na področju kulture v Občini Dobrepolje v sodelovanju z mentorji in vodji sekcij. Pravilnik je v korekciji pri pravni službi in lektorju, nato se bo predal v sprejetje občinskemu svetu. Predvidoma v mesecu april. Zasnovali in organizirali smo dve prireditvi: ob kulturnem prazniku (februar) in občinskem prazniku (december), podali dva predloga za pridobitev Jurčičevega priznanja: Ančka Lazar in PZ Rafko Fa-biani. Se udeleževali prireditev, spremljali našo kulturo in jo bodrili, da naj se krepi in plemeniti.« Poročilo nadzornega odbora za leto 2006 je predstavil Slavc Palčar: »Vsi trije člani: Jože Samec, Marko Aha-čevčič in Slavc Palčar smo ugotovili, da je v Zvezi vse primerno vzpostavljeno in usklajeno s pričakovanji — ugotovili nismo nobenih neskladij.« Poslovno poročilo o poslovanju za leto 2006 je predstavila Marija Horvat, Gazeta: Izpostavljamo samo določene novosti, ki veljajo pri poslovanju društev od 1.1. v letu 2007: • društva morajo v svojem poslovanju ločiti svoje dejavnosti: profitne in neprofitne; • na Ajpes se mora predložiti: Računovodsko poročilo — Bilanca stanja, bilanca uspeha in izkaza in novost! — poslovno poročilo; • društva morajo sprejeti Pravilnik o računovodstvu, ki ga je za vsa društva priskrbela in kupila Zveza. Vsako društvo mora ta pravilnik vsebinsko le še prilagoditi ali nadgraditi glede na dejavnost društva. Pravilnik je normativni akt, zato ga mora vsako društvo sprejeti. Generalno gledano pa je Zveza v letu 2006 poslovala pozitivno. Ima tri osnovna sredstva (prenosni računalnik, optični čitalnik in tiskalnik). Popisane so bile terjatve in obveznosti, denarna sredstva na TRR pri NLB, zapisnik o popisu gotovine v blagajni, zapisnik o drobnem inventarju (pisarniški material: USB ključ),...itd. Pri tej točki smo imeli glas ljudstva — Jože Samec: »Zaradi zakonskih računovodskih standardov se mi zdi nesmiselno razkropljeno vodenje računovodstva — smiselno bi bilo združenje — OPTIMUM, morda se nam tu kaže nova priložnost, saj bi Zveza lahko bila generator vseh društev.« Po poročilih so sledile predstavitve za plan dela v letu 2007. Predstavitev programa dela Zveze za leto 2007 je predstavila Martina Šuštar. Plan za leto 2007: 1. Zasnova in realizacija prireditve ob kulturnem prazniku, občinskem prazniku ter vzpostavitev delovanja pisarne. 2. Zaključena faza: Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti. 3. Zasnova in sestava: Politika Zveze o sofinanciranju izobraževanj, jubilejev, posebnih dosežkih. 4. Zasnova in sestava: Pravilnika o protokolu na prireditvah v Jakličevem domu. 5. Oblikovanje družinskega abonmaja: pokrite različne zvrsti: gledališče, glasba, ples, muzeji in galerije ... 6. Izobraževanje — delavnice. 7. Odnosi z javnostmi, event management, sponzorstva&donatorstva, poslovna darila ... 8. Zasnova in sestava Pravilnika o varovanju osebnih podatkov. 9. Zasnova prireditve ob občinskem prazniku — december 2007. Potrebno bo vzpostaviti kronologijo dogodkov članov Zveze za leto 2006, 2007. Sledilo je poročilo dela kulturnih društev in sekcij za leto 2006 ter predstavi- tev plana aktivnosti za leto 2007, kjer so se predstavili vsi člani Zveze. Novost! V Kulturno društvo Dobrepolje so se na novo včlanili Folklorna skupina Ponikve in Mladinski pevski zbor Ponikve. Spodbudno in pohvalno. Verjamem, da bodo v naše vode prinesli veliko svežine in okusa po Malem Parizu, kot se vsako leto okličejo v času pusta. Ste mislili, da je že konec, žal, Vam moram še nekaj napisati: sledi vroči del — RAZPRAVA. 1.:Jože Samec Vprašanje: »Koledar prireditev za leto 2007 —kdo ga bo izdal? Koledar prireditev bi moral izhajati vsako leto v mesecu januar in ne tako pozno, namreč še vedno ga nimamo.« Odgovor župana:« Izdala ga bo Občina, material se zbira pri Mariji Kramžar — v okviru TD Dobrepolje. Najbolj problematično je oddajanje vseh izvajalcev prireditev, morda bi bilo smiselno oddati prireditve brez datuma.« Predlog društev: Čim prej naj se skliče skupni sestanek na Občini za izdajo letnega koledarja in uskladi termine (saj se je od predaje datumom lahko že kaj spremenilo), nato pa naj se v Našem kraju objavlja koledar prireditev za dva meseca naprej, ki bo datumsko veliko bolj definiran od tistega, ki se dela ob koncu leta za prihodnje leto. 2.: Slavc Palčar Vprašanje: a)Spletne strani Občine so neizkoriščene — predlog za objavo tekočih informacij, možnost RA objav na Zelenem valu — letos je namenjenih več občinskih sredstev. b) Jakličev dom — kdo je upravitelj, kakšna je dostopnost do opreme, ključev? c) Predlog za izdelavo obrazca — zapis kakšna je bila prireditev, koliko je bilo obiskovalcev in ostali možni kriteriji. d) Nekoga se mora zadolžiti za spremljanje razpisov na Občini in jih ustrezno ter pravočasno posredovati v Naš kraj. e) Ena vitrina pred Jakličevem domom mora biti namenjena za delovanje Zveze in ostalih društev, ki imajo pisarne v Ja- kličevem domu. f) Stanje garderobe — ali jo dobimo v prihodnje? Odgovori župana: »Spletne strani bodo šle najverjetneje v prenovo, saj sedanja struktura ni najbolj učinkovita za podajanje informacij. Glede upravljanja, vzdrževanja in dostopnosti opreme v Jakličevem domu rešujemo situacijo in jo postavljamo — urejeno in uskaljeno z potencialnimi upravitelji se mora zaključiti do 31. avgusta 2007. Strinjam se z izdelavo obrazca — vendar predlagam, naj to izvede Zveza ter spremlja prireditve na področju kulture. Na Občini se bomo potrudili, da bomo razpise bolj vestno sledili in jih pravočasno objavljali v Našem kraju. G. Steklasa mora nameniti eno vitrino v uporabo Zvezi in ostalim društvom. V proračunu so namenjena sredstva za garderobo, tako, da se bo tudi to rešilo v čimkrajšem času, ki bo mogoč z vsemi uskladitvami.« 3.: Predlog društev Predlog: Glede sledljivosti pri zasedenosti dvorane za prireditve v Jakličevem domu bi morala biti zadolžena samo ena oseba ali sistem, po možnosti vzpostavljen na Občini. 4. Fani Kralj Vprašanje: »Glede čiščenja v Jakličevem domu — v prostorih upokojencev jih vzdržujemo, problematični so ostali prostori: stranišča, stopnišča, dvigala, avla... Predlog: naj se uradno določi čistilko za Jakličev dom ter se jo seznanja z vsemi prireditvami, da bo čisto pred in takoj po prireditvi.« Odgovor župana: »Se strinjam, da vlada velika anarhija tudi na področju čiščenja, tako, da se mora vse to urediti do 31. avgusta, prav tako na področju ostalega upravljanja in vzdrževanja. V času prireditev bo potrebno usmerjanje tudi v spodnja stranišča. V tem času pa hvala za strpnost.« 5. Martina Šuštar Predlog: a) Dom Sv. Terezije nudi možnost za predstavitev društev, sekcij, tako bi lahko ohranili tudi z njimi kulturno udejs-tvovanje (polurni program, ob četrtkih). b) Na mestih, kjer so sedaj plakati za filme v Jakličevem domu, naj se nameni prostor za predstavitev društev. Vprašanja: a) Kaj je s članarino v letu 2007? Obdržati je potrebno članarino in v višini 65 EUR. Vsi prisotni delegati so potrdili sklep o članarini in njeni višini. b) Prejeli smo vprašanje: »Ali bo Zveza po novem izplačevala honorarje mentorjem in ostalim, glede na to, da ima lastno računovodstvo in da je bil tak odnos vzpostavljen tudi v sodelovanju s prejšni-mi Zvezami?« Odgovor predsednice: »Zveza ne bo izplačevala honorarjev mentorjem društev ali sekcij, saj smo v UO sklepčno sprejeli in določili pri nastanku Zveze, da sedaj društva prejmemo celotno vsoto, ki nam je namenjena in z njo razpolagamo — tudi pri izplačevanju honorarjev.« 6. Vita Klein Predlog: Teksti za objavo člankov naj se pošiljajo v Wordovi obliki, fotografije pa v izvorni obliki. Prav tako pa se držite rokov oddaje: do 20 v mesecu oz. po predhodnem dogovoru glede zamude. V nasprotnem primeru ne zagotavjamo objave in se ta prenese v naslednjo številko. Vau, izčrpno, kajne ne. Bom kar nehala, saj sem vse zapisala. Bom pa za konec še malce svojega povedala in zaželela vsem članom Zveze: »Poslušajte svoj notranji jaz, sledite svojim sanjam. Bodite odprti za vibracije v okolju, neprestano povečujte svojo strokovnost in izzivajte vse znano v svojih razmišljanjih. Veselite se lastnega uspeha kot tudi uspeha vseh okoli vas in ne prekinjajte svojega potovanja zaradi trenutkov slave ali padcev. Vse to je sestavni del poti zorenja in odraščanja (ja, tudi ustanove, društva in podjetja zorijo -ne samo mi, ljudje; saj ste verjetno že slišali, da je kakšno društvo ali pa podjetje v puberteti). Iščite priložnosti in v vsakem neuspehu poglejte, kaj ste se pri tem naučili. To so najdragocenjše izkušnje.« ♦ Poročilo z občnega zbora Kulturnega društva Dobrepolje Kulturno društvo Dobrepolje je imelo občni zbor 2. marca 2007 v upokojenskih prostorih v Jakličevem domu. Janez Gačnik, Predsednik KD Dobrepolje Po izvolitvi vodstva občnega zbora sta sledili poročili predsednika in blagajnika. V preteklem letu je Kulturno društvo Do-brepolje aktivno sodelovalo pri oblikovanju pravilnika o sofinanciranju kulturnih društev, sekcije pa so nadaljevale s svojo aktivnostjo. O tem in o svojih načrtih so podale poročila; da pa ne bi le govorili o svojih dosežkih in prizadevanjih ter da bi razbili monotonost poročil, so nekatere sekcije tudi pokazale, kako delajo. Kljub dokaj uspešnemu in zagnanemu delu sekcij in nekaj velikih dosežkov v preteklem letu je, nikakor ne prvič, bilo opa- ženo premajhno sodelovanje med sekcijami in društvi. Zato je bil podan predlog, da bi skušali skupaj pripraviti eno prireditev. Kulturno društvo Dobrepolje je letos bogatejše za eno sekcijo. Pridružila se nam je Sekcija Ponikve, znotraj katere se sedaj odvijata dve aktivnosti: Folklora in Mladinski pevski zbor. To pa ni edina pridobitev. Pod okrilje društva je prišla tudi Veronika Zajec, ki igra na violinske citre in se je, ker tudi ona ohranja edinstveno kulturno izročilo, pridružila sekciji Zagoriški fantje. Vsem želim kar največ dobre volje, uspešnega delovanja, ambicioznih načrtov in volje do sodelovanja. ♦ Občni zbor 'kulturnikov' V petek, 2.3.200,7 smo imeli dobrepoljski 'kulturniki' občni zbor. Skupine so podale poročila o delu iz preteklega leta in načrt za naslednje leto. Kot se za kulturo spodobi, smo tudi zaigrali, zapeli in zaplesali. na skupina lahko nemoteno funkcionira, nista dovolj le dobra volja in čas. Potreben je tudi denar. Folklorne skupine naj bi plesale v narodnih nošah, ki veliko stanejo, zato ......??? Seveda denar. Imeti v dolini toliko pevcev, dramsko skupino, godbenike pa še folklorno skupino, je pa že nekaj, s čimer se lahko člo- vek pohvali. Upamo, da se bo našel kdo, ki bo mladino lahko podprl. Danes se, ne samo po svetu, ampak tudi pri nas, spopadamo z različnimi zasvojenostmi, v katere zapada današnja mladina. Da je naša mladina sklenila svoj čas posvetiti pesmi in plesu, smo lahko le zadovoljni. Glede na to, koliko raznovrstnih skupin premore naša dolina, in glede na dejstvo, da iz predstave v predstavo dvorana v Jakličevem domu poka po vseh šivih, se nam ni bati, da bi v dobrepoljski dolini v prihodnje trpeli za kulturno sušo. Naj živi kultura! ♦ Marija Mohorič Vse prisotne so prijetno presenetili mladinci iz Ponikev. Odločili so se, da ustanovijo folklorno skupino, ki bo s petjem in plesom razveseljevala naše oči in ušesa. Ideja je bila lepo sprejeta. Da folklor- KAMELIJA pri GandijU)^- vsi ljubitelji cvetja, narave in dobre družbe vljudno vabljeni na otvoritev nove vrtnarijeT^^^^BÇ^ KAMELIJA PRI GANDIlUflB^rl dne 31. marca 2007. " Od dneva otvoritve naprej vam v naši vrtnariji nudimo veliko izbiro balkonskega cvetja, sadik, zelenjave, veliko izbiro trajnic in še kaj. Vabljeni po rože h Kameliji pri Gandiju, Podgora 22, Videm Dobrepolje. Odprto vsak dan ob 8. do 19. ure. 13. občni zbor Gasilske Zveze Dobrepolje 13. občni zbor Gasilske Zveze Dobrepolje se je vršil v prostorih Jakličevega doma na Vidmu dne 9.3.2007. Gasilska zveza Dobrepolje Prisotnih 34 predstavnikov sedmih gasilskih društev na območju občine Dobrepolje: Hočevje, Kompolje, Ponikve, Struge, Videm, Zagorica in Zdenska vas Navzoči gostje: g. Knez Božo - predstavnik GZS, g. Bogomir Samsa GZ Velike Lašče, g. Janez Pavlin - Župan Občine Dobrepolje,g. Behin Leon - poveljnik regije Ljubljana II,g. Milan Simičič, g. Tone Fajfar - GZ Kočevje, ga. Gomboc Renata predsednica komisije za ženske v regiji LJ II, g. France Mo-dic, g. Janez Henigman GZ Ribnica, g. Matjaž Bavdež, GZ Ivančna Gorica, g. Franc Košir in g.Janez Novak - GZ Loški Po-tok,g.Andrej Bahovec, g.Janez Brodnik -GZ Grosuplje, g.Škulj Janez, g.Slavc Pal-čar, g. Igor Ahačevčič g. Samec Jože - Občinski svet, predsedniki komisij. Občni zbor je odprl Predsednik GZ Dobrepolje, Jože Lenarčič. V uvodnem delu je vse navzoče lepo pozdravil in se jim zahvalil za udeležbo. Poročila: a) Predsednik GZ Dobrepolje, Jože Lenarčič je podal poročilo o delovanju zveze v preteklem letu. b) Poveljnik GZ Dobrepolje, Tomšič Janko je podal poročilo o operativnem delu zveze v preteklem letu. c) Blagajnik Jože Prijatelj je podal realizacijo finančnega načrta za leto 2006. d) Predsednik nadzornega odbora Jože Grandovec je bil odsoten zato je poročilo podal član N.O. Peter Pugelj, ki je povedal, da so skozi leto spremljali delovanje upravnega odbora, sodelovali na sejah, pre- gledali finančno poslovanje ter poslovne knjige in niso ugotovili nepravilnosti v delovanju upravnega odbora. Pisno poročilo bo naknadno dostavljeno tajniku GZD. e) Člana verifikacijske komisije g. Per-haj Marko in g.Grm Matej sta ugotovila navzočnost na občnem zboru. Prisotnih je 34 predstavnikov društev, 17 gostov, torej je občni zbor sklepčen. Sklep: Poročila so soglasno sprejeta Pozdrav gostov: g. Janez Pavlin - Župan Občine Dobre-polje Pozdravil je občni zbor. Zaveda se, da so gasilci pomembni za obstoj občine. Z občinskim svetom in gasilci so se sestali in ugotovili realno stanje gasilstva v naši občini. Občina je pripravljena na sofinanciranje gasilske opreme po prioriteti. Gasilci opravljajo operativno funkcijo, tako požarno, kot poplavno. Glede tega je potrebno napraviti povdarek tudi za poplave. Zahvalil se je za delo, ki ga gasilci opravljajo in zaželel čim manj intervencij. g. Božo Knez - član predsedstva GZS Pozdravil je vse navzoče. Podal je smernice ki jih GZS sporoča po občnih zborih. V GZS je vključeno 114 GZ. Vsi člani se morajo ravnati po vseh pravilnikih (zakon o gasilstvu...) Javno gasilsko službo lahko izvajajo samo GZ in PGD-ji , ki so vključeni v GZS. Leto 2008 je kongresno leto - leto volitev. Takrat se bodo tudi spremenili statuti. Z smernicami 14. kongresa smo vključeni v regijo Lj.II. GZS donira določena sredstva za namen regije. Tudi letošnje leto bodo sredstva za sofinanciranje vozil in opreme. Tehnična komisija GZS, da pisno soglasje pred nakupom podvozja. To so- glasje je potrebno imeti ob registraciji vozila. 4.73 EUR znesek za zavarovanje operativnega člana v primeru nesreče pri intervencijah. Zdravstveni pregledi za gasilce se izvajajo za vse operativne člane zlasti za IDA. Na vsake 3 leta se tečaj obnavlja. Izdana bodo navodila in pravila za opremo gasilca, za požare v naravi. SAZAS - prijava prireditev na upravni enoti in policiji - društvo plača prispevke za avtorske pravice. Vulkan 2007 je nov program, ki se bo zagnal od aprila 2007 dalje. Izšel je razpis za državno tekmovanje po CTIF. g.Andrej Bahovec - predsednik GZ grosuplje Pozdravil je občni zbor. V njihovi GZ se soočajo z enakimi težavami glede financiranja. Predlagal je da se Videmsko društvo poveže z komisijo za mlade in tako reši težave s članstvom. g. Matjaž Bavdež - GZ Ivančna Gorica Opravičil je predsednika GZ Iv.Gorica g. Ljubiča, ker je na okrevanju v bolnišnici , ter pozdravil vse navzoče. Pohvalil je sodelovanje obeh zvez. g. Janez Henigman - predsednik GZ Ribnica Pozdravil je občni zbor. V njihovi zvezi so zelo kritični do GZS ter do države kar se tiče financiranja in subvencioniranja za gasilsko opremo. Poudaril je, da je gasilska organizacija v zatonu, saj se večina mladih odvrača od tega častnega in plemenitega »poklica«. Zahvalil se je za udeležbo ob 150 letnici smrti Ignacija Merhar-ja. Povabil je na občni zbor GZ Ribnica. Na koncu je pohvalil sodelovanje in izrazil željo po nadaljnjem medsebojnem delu. g. Novak Janez - GZ Loški potok Pozdravil je občni zbor. Upa na boljše sodelovanje z občinskim svetom in županom občine Dobrepolje. g. Tone Fajfar - predsednik GZ Kočevje Povdaril je, da teh težav z financiranjem nimajo. Izpolnili bodo plan že letošnje leto. Želi, da imamo tako financiranje tudi v naši GZ. g. Leon Behin - poveljnik regije Ljubljana II Pozdravil je občni zbor. Pohvalil je izobraževanje in aktivnost članov, pokaral pa je opremljenost gasilskih društev. Gasilstvo je obvezna javna služba. V GZ Kočevje so leta 2004 so sprejeli načrt opremljanja gasilcev. Ob velikem požaru, ki se jim je zgodil financiranje asilcev ni bilo več problem. Pohvalil je prisotnost članov občinskega sveta. Gasilci so pomembni v sušnih obdobjih za prevoz vode, ob požaru pa za gašenje, ob poplavah pa tudi rešujejo. Podal je nasvete za financiranje gasilskih organizacij. Sprejeti je potrebno operativni načrt za opremljanje do leta 2009. V drugem delu je pohvalil samo delovanje članov v sami GZ in po vseh društvih. GZD je prva gasilska zveza , ki jo kot regijski poveljnik pokliče ob raznih intervencijah. Ljudje so odlični operativci toda imajo slabo opremo. Zahvalil se je vsem operativcem, ki so bili na krasu in vsem ostalim za sodelovanje na intervencijah širšega pomena. g. Bogomir Samsa - GZ Velike Lašče Pozdravil je občni zbor. Vsa leta delovanja GZD je reden gost občnega zbora. Pohvalil je delo na področju strokovnega usposabljanja. Izrazil je željo po nadaljnjem uspešnem medsebojnem delovanju obeh zvez in čimmanj nesrečnih slučajev. ga. Gomboc Renata predsednica komisije za ženske v regiji LJ II. Pohvalila je delo članic v GZ Grosuplje v regiji LJ II. Pobarala je članice GZD, vlžijo več časa v samo delovanje članic. g.Simičič Milan - GZ Kočevje Govori v imenu PGD Kočevje. Društvo je 4 kat. Po nalogu URSZS imajo nalogo, da poleg svojega območja operativno pokrivajo Struško dolino. Dela za katero so zadolženi.: Reševanje v primeru prometnih nesreč, razlitje nevarnih snovi, črpanje vode v primeru poplav, ukrepajo v primeru terorizma. Naproša GZD da jim pošlje podatke oz. tel. št. od: župana občine Do-brepolje, pov. PGD Strug, pov. CZ, pov. GZD , da bodo lahko navezali stike v primeru nesreče. Program dela za leto 2007: Predlog programa dela za leto 2007 je podal predsednik g. Jože Lenarčič Sklep: Program dela za leto 2007 je soglasno sprejet Finančni načrt za leto 2007: Predlog finančnega načrta za leto 2007 je podal blagajnik g. Jože Prijatelj. Sklep: Finančni načrt za leto 2007 je soglasno sprejet Poročilo o Planu za leto 2007 bomo objavili v naslednji številki. Po občnem zboru je bilo prijetno srečanje vseh udeležencev pri Brdavsu. ♦ a IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje Teden dopusta v Izoli je za nami. Preživeli smo ga zdravo. Naplavali smo se, sprehodov nam ni manjkalo. Vodička Albina je imela že kar svojo skupino pohodnikov, ki so Izolo prehodili po dolgem in počez pa vse do Strunjana. Vmes smo praznovali tudi Julkin rojstni dan. Dokaz je ove-kovečen s fotografijo. Domov smo se vrnili z lepimi spomini, kar je pa najvažnejše, vsi čili in zdravi. Za nami je tudi letni občni zbor, ki smo ga imeli v nedeljo 25.3.07. Udeležba je bila rekordna, s čimer se potrjuje, da želimo biti obveščeni, kaj vse se v društvih dogaja. V uvodu k občnemu zboru nam je Marija Mohorič napisala in prebrala svojo prigodico, ki vam jo v celoti posredujem. Pozorno jo preberite! V nadaljevanju mojega pisanja naj vas spomnim na srečanje s prijatelji DU iz Dragomerja. To bo 21. aprila popoldne. Vaši vestni poverjeniki vas bodo za prijave obiskali pravočasno. Nazadnje mi ostane samo še voščilo. želim Vam vesele velikonočne praznike ! Občni zbor Tu na občnem zboru smo se zbrali, da bi o preteklem letu poklepetali. Prav je, da vsak od vas izve, da v odboru ne delamo, kar tako, miže. Naše oči so odprte na stežaj, budno pazimo na vsak migljaj. Sprejmemo vsako vašo pametno idejo, jo zalivamo in negujemo, kot orhidejo. V odboru delamo ljudje dobre volje. Poleg vsega pazimo tudi na okolje. Vsak od nas, kaj malega prispeva, skrbimo, da čim manj ljudi sameva. Večkrat na leto vas povabimo na ples, na izlete in še kaj se najde vmes. Denar čez leto, kar se da, pametno obračamo, na koncu, lahko vsakemu še klobaso plačamo. Marija Mohorič Društvo gobarjev Štorovke-Šentrumar Hočevje Videm 34, 1312 Videm-Dgbrepgue Spoznajmo golobice! Veronika Tratnik Rod golobic Russula skupaj z rodom mlečnic in sirovk Lactarius sestavljajo red golobičarjev Russulales. Golobice so gobe z lističasto trosovnico in zelo lomljivim mesom, ki ni vlaknasto. Trosnjaki so srednje veliki, ne redko presenetljivih dimenzij. Bet je običajno krajši od premera klobuka, brez zastirala in koprene. Za golobice je značilno, da zlahka odstranimo kožico z obrobja klobuka, včasih lahko olupimo kar cel klobuk. Izjeme le potrjujejo pravilo. Mnoge golobice imajo razpoznaven vonj ali okus, na primer po lesni smoli, cedrovini, sadju, medu, siru, vinu, lešnikih, ribah, trhlem lesu, kemikalijah. Meso nekaterih vrst neprijetno greni ali peče. Praviloma velja, da so grenke in pekoče vrste neužitne oziroma strupene, vrste z blagim okusom pa užitne. Kljub temu se je vredno zapomniti, da so tudi nekatere neužitne golobice prijetnega okusa. Za golobice je značilna izjemna barvna pestrost. Kombinacije različnih barvil povzročajo ne le raznolikost znotraj rodu, temveč tudi raznolikost znotraj posamezne vrste, kar predstavlja velik izziv za mikologe. Mnogokrat sta edini zanesljivi določevalni netodi mikroskopsko preučevanje trosov in določevanje s pomočjo kemičnih reagensov, na primer z amonijevim hidroksidom, železovim sulfatom idr. V stiku z določeno kemikalijo meso izbrane vrste karakteristično spremeni barvo. Po barvni reakciji sklepamo, katero vrsto imamo pred seboj. Okrasta golobica (Russula ochroleuca) Pogojno užitna, je poleg modrikaste go- lobice (Russula cyanoxantha) užitna, najpogostejša vrsta golobic. Pojavlja se na kislih in peščenih tleh, največkrat v bližini iglavcev. Kožica klobuka je svetleča, rumeno okraste barve, rob je nažlebkan. Lističi imajo rahlo pekoč okus, ki se s kuhanjem izgubi. Nekateri primerki so izrazito pekoči in zato neprimerni za uživanje. Podobne gobe: Okrasti golobici sta podobni žolta golobica (Russula fellea), in strupena smrdljiva golobica (Russula foe-tens). Trosnjak žolte golobice je v celoti okraste barve, lističi in bet so nekoliko svetlejši kot klobuk. Meso močno greni in peče, diši po jabolčniku. Raste v list- ❖ ZANIMIVOST Golobice so priljubljena hrana veveric. Gozdne kosmatinke imajo s pripravo »golobičjih« jedi kar precej dela, zlasti v jesenskem času. Nabrane trosnjake odnesejo v vrh drevesne krošnje, kjer jih skrbno položijo na veje. Gobe se pod vplivom sončnih žarkov in vetra posušijo. V neprijaznih zimskih dneh so vevericam dobrodošel vir hranilnih snovi. Pa naj še kdo reče, da zna gobariti in konzervirati le človek! natih gozdovih zlasti pod bukvami. Klobuk smrdljive golobice je v sredini temneje obarvan. Rob je natrgan, gosto na-žlebkan, gube segajo precej daleč proti sredini klobuka. Lističi ob vlažnem vremenu izločajo kapljice tekočine, ki na tro-sovnici pušča rjavo rdeče sledi. Bet je bel, sčasoma dobi rjavo rdeče lise. Meso ima neprijeten vonj in močno peče. Lešnikova golobica (Russula mustelina) Užitna, uspeva predvsem v višinskih iglastih gozdovih. Barva klobuka resda spominja na barvo lešnikovih lupin, tudi meso ima okus po lešnikovih jedrcih, a klub temu goba ni dobila latinskega imena po lešnikih, temveč po podlasicah (latinsko mustela = podlasica, mustela/ mustelina = biti svetlo rjave barve kot podlasica). Lešnikova golobica, napol zastrta z odpadlimi iglicami, marsikoga potegne pošteno za nos, saj je na prvi pogled podobna jesenskemu gobanu. Lističi in bet so smetanaste barve, včasih rahlo porjavijo. Goba ima precej trdo meso, zato jo je treba dolgo kuhati. Uporabljamo jo zlasti pri pripravah najrazličnejših solat. Podobne gobe: Cedrovna golobica (Rus-sula badia) prav tako kot lešnikova golobica raste pod iglavci v višinskih predelih in je strupena. Njeno meso diši po ce-drovem lesu in močno peče. Rjavkasti primerek usnjaste golobice (Russula integra) se od lešnikove razlikuje po lističih, ki sčasoma postanejo rumenkasti, in po belem betu, ki je v dnišču rumenkast ali rdečkasto rjav. Malinova golobica( Russula romellii) Užitna je ena zgodnejših golobic. Pojavljati se začne že v pozni pomladi. Prepoznamo jo po redkih, zelo krhkih lističih in precej čokatem belem betu. Svetlo vijoličasto obrobje klobuka je nažlebkano, osrednje je nekoliko temnejše. Belo meso nima značilnega vonja in okusa. Goba raste povsod, najraje na apnenčasti podlagi. Vrsto so poimenovali po švedskem mikologu Larsu G.T. Romellu. Podobne gobe: Lističi užitne usnjaste golobice (Russula integra) so precej gosti, dnišče beta je rumenkaste ali rdečkasto rjave barve. Meso diši po medu. Raste predvsem v višje ležečih iglastih gozdovih. Klobuk pogojno užitne olivne golobice (Russula olivacea) je sprva olivno rumene oz. olivno zelenkaste barve, sčasoma postane rdečkasto vijoličast. Obrobje klobuka je gladko, bet ima svetlo rožnat nadih. Meso je pri razviti gobi rumenkaste barve. Olivno golobico je treba dobro prekuhati, ker toplotno nezadostno obdelana povzroča prebavne težave. Zoologi so ugotovili, da se veverice prehranjujejo tudi s strupenimi vrstami gob in da pri tem nimajo nikakršnih težav. Prebava pri vevericah je hitra in (k sreči) precej površna. Sestavine gob, ki vsebujejo tokstične snovi, se v veveričjih prebavilih ne razgradijo na aktivne substance, temveč ostanejo ne dotaknjene in s tem neškodljive. Veverica jih z iztrebki izloči nazaj v okolje ♦ marec2007 Iz dobrepoljske ambulante 31 Piše: Zdravko Marič, dr.med. Primer dresure s strani kure V neki vasi, Butalah, so imeli kuro, ki je vsakega prvega dne v mesecu znesla zlato jajce. To je bilo ogromno jajce, lomili so ga lahko na toliko delov, kolikor je bilo družin in vsi so dobili toliko zlata, da so od tega dobro živeli. Kura pa je bila skromna. Jedla je ostanke hrane, ki so ji jih prinašali prebivalci Butal, hodila je do bližnjega ribnika iskat črve in žabe in vsi so dolgo živeli v slogi in sreči. A nekega dne se je idila spremenila v čuden zaplet. Prvega avgusta tistega leta Gospodovega je kura znesla čudno jajce. Ni bilo videti zlato, zato so kuro previdno in spoštljivo vprašali, kaj neki je sedaj to? »To ni zlato jajce, to je velika tableta proti holesterolu. Dovolj je velika za vse Butalce, ki imate probleme z zvišanimi maščobami v krvi.« Vsi so obmolknili, se zahvalili za odgovor in šli vsak svojo pot. Tableto so pustili, noben je ni niti pogledal več. Doma so se zvečer še dolgo v noč vsak v krogu svoje družine jezili na kuro, ki jih je do takrat na veliko osrečevala. Naslednji dan so zjutraj vstali še bolj jezni. Namesto, da bi šli vnovčit zlato, kot so bili navajeni vsakega drugega dne v mesecu, so žalostno postopali okrog hiše, šli do bližnje gostilne ali do soseda na klepet. A že popoldne je večini prekipelo, z županom in krajevnimi veljaki na čelu. Sklicali so izredni občni zbor in zvečer so se na njem zbrali v velikem številu. Na ves glas so govorili čez kuro, jo kritizirali, pametovali en čez drugega, predvsem pa razpravljali o načrtih, kako naprej. Dogovorili so se, da bosta naslednje jutro župan in sodnik odšla do kure in jo poprosila, da si premisli in začne spet nesti zlata jajca namesto tablet. Našla sta jo ob ribniku, kjer je žalostno čuvala veliko jaj-často tableto in ko sta zbrala dovolj poguma, sta začela: »Draga gospa kokoš. Prišla sva z odločbo krajevne skupnosti, ki je včeraj sklenila, da zahtevamo ponovno redno mesečno izvalitev zlatega jajca. Vsi namreč smatramo, da lahko naše družine preživijo le od zlata, nikakor pa ne od tablet. Prosim, da dejstvo upoštevate v dobro vseh krajanov, ki vam nudimo prebivališče in prehrano.« Kokoš je leno pogledala proti dokumentu, zazeha-la in mirno odgovorila: »Dragi Butalci; rada bi vam povedala, da vam zlato nič ne koristi, če boste od prenažrtosti in izobilja umrli veliko prezgodaj, kot bi sicer. Res vam zlato prinaša življenjsko ugodje in preživljanje družin, a na dolgi rok je to slaba popotnica tako za vas, kakor za vaše otroke. Z mojo pametno potezo boste Predstavnik strateškega sveta za preventivno zdravstvo občine Grosuplje (prvi z desne in prvi od spodaj navzgor) ter predstavnik posvetovalno izvrševalnega odbora za preprečevanje bolezni občine Dobrepolje (prvi z leve in drugi z desne) na simpoziju v polni dvorani predlagata: »Spoštovano predsedstvo! Na podlagi pravkar prejetega zapisnika koordinirane seje obeh občin predlagava, da se na evropskem nivoju po hitrem postopku sprejme deklaracija o zaščiti splošne medicine, kjer opažamo zaskrbljujoč upad zdravniškega kadra. V kolikor se ne bo nemudoma ukrepalo, ali pa celo še naprej nenadzorovano udrihalo po prstih splošnih zdravnikov s strani medijev in nekaterih vidnih članov medijskega prostora, bomo doživeli medicino vase zagledanih bolnišnic na eni strani in medicino hiralnic v domači hiši na drugi strani. Hočemo delati za dobro ljudi, ne glede na to, ali smo zaposleni v zdravstvenem domu ali smo koncesionarji.« ubili tri muhe na en mah. Najprej boste morali bolj skromno živeti in boste zato manj jedli. Drugič boste morali delati, zato se boste več gibali. Tretjič pa boste dobili zastonj tablete, ki bodo varovale vaše ožilje in s tem srce in možgane.« Župan in sodnik sta se zamislila, brez konkretnega odgovora sta se poslovila in povdala, da se vidijo naslednji dan. Zvečer pa je bilo spet burno v naših Butalah. Spet je bil izredni občni zbor in spet so vsi nasprotovali kurini odločitvi. Hoteli so zlato, pa pika. Debata je privedla tako daleč, da so ugotovili, da se je kuri zmešalo, zato so sklenili, da se naslednji dan do nje odpravi poleg župana in sodnika še psihologinja Ifigenija. Kuro je treba spreobrniti, sicer bodo Butalci morali s trebuhom za kruhom. Zjutraj so se odpravili že nasvezgodaj. Šli so do ribnika, a kure tam ni bilo. Potem so šli do gozda, a tudi tam je ni bilo. Zaskrbljeni in začudeni so šli potem po lovskega psa in mu ukazali, da jih po sledeh odpelje do naše preljube kure. Pot pa ni bila lahka. Sled je vodila navzgor po hribu, vzpenjala se je strmo in vsi so se pošteno namučili, dokler niso prišli do vrha. Tam so našli kuro v zavetju in pod zaščito dveh razdraženih petelinov, ki sta komaj čakala, da komu zasadita ostrino kljuna v meso, pa najsi bo le-to človeško ali pasje. Petelina sta do kure spustila le Ifige-nijo. Ostali so lahko le gledali, kaj sta se pogovarjali. Videli so, da je morala kura reševati neke teste, pogovarjali sta se kar nekaj časa in končno je prišla psihologinja vsa zamišljena nazaj in potihem za-mrmrala: »Njen IQ je nadpovprečen! Povedala mi je, da si morajo vsi občani, stari med 35 in 65 let izmeriti krvni sladkor in holesterol. Tisti, ki bodo imeli zvišane vrednosti, morajo priti vsak mesec sem gor na hrib pogledat, ali je znesla zlato jajce ali tableto. Nihče ne bo vnaprej vedel, kaj bo. Če bo zlato, ga bo dovolj za vse, če bo tableta, bo dovolj za tiste, ki so ogroženi za srčnožilno bolezen. To je vse, kar nam lahko ponudi, če ponudbe ne sprejmemo, je njenega sodelovanja z nami konec.« Tudi župan in sodnik sta se zamislila. Tudi onadva sta obmolknila in ni jima preostalo drugega, kot da v upanju na čimveč zlatih jajc in čimmanj tablet sprejmeta kurino ponudbo. Stvar je stekla že naslednji mesec. Že takrat se je odkrilo veliko kandidatov, ki so imeli slabe izvide in so morali do kure, med njimi je bil tudi krajevni zdravnik. Prvič jim je kura izvalila tableto, skupina naslednji mesec pa je imela že več- 32 Iz dobrepoljske ambulante marec 2007 jo srečo. Naleteli so na zlato jajce in ga z velikim navdušenjem prinesli v dolino. To je bila velika vzpodbuda za vse krajane. Navdušeno so si merili vrednosti in v primeru slabih izvidov ne samo vsak mesec, tudi vsak dan tekli v hrib do kure, velikega upanja za preživetje, saj so se ji hoteli prikupiti s tem, da so ji nosili hrano. Pot do kure je sčasoma postala Pot upanja in zdravja. Vsi so namreč po nekaj tednih začeli govoriti, da se ne glede na to, kaj jih čaka zgoraj, počutijo mnogo boljše in bolj zdravo. Čedalje bolj jim je postajalo jasno, da se lahko za svoje dobro počutje zahvalijo le - nikomur drugemu kot kuri in njeni trmi. Kmalu pa se je njihova fizična aktivnost začela odražati tudi na njihovih krvnih izvidih in na drugih področjih. Znižal se je holesterol, sladkor, niso imeli več prevelike potrebe po alkoholu, cigaretih, izboljšal se je spanec in medsebojni odnosi. Zmanjšala se je tudi potreba po zlatih jajcih, pravzaprav jim je postalo vseeno, kaj bo znesla njihova kura; naj bo tudi ona srečna, kakor so bili oni. Konec koncev je v družbi dveh simpatičnih petelinov. Če so dobili zlato, so ga razdelili med sabo; če pa so dobili tableto proti holesterolu, ki je sami več niso potrebovali, so jo razdelili na več manjših delov in jo odpeljali v sosednjo deželo, kjer so prebivalci še vedno živeli neaktivno in nezdravo, zato so uživali in kupovali enormne količine tovrstnih zdravil. Strošek je bil tako dvojni: veliko denarja za razvajen želodček in veliko denarja za zdravila. A brez nadlog v življenju ne gre, tudi pri iznajdljivih Butalcih ne. Marsikdaj se je namreč zgodilo, da je kdo izmed njih na Poti upanja in zdravja, ki je vodila skozi gozd, staknil klopa. Vedeli so, da te živali prenašajo in prinašajo tudi kakšne bolezni, zato so iz previdnostnih ukrepov že na naslednjem krajevnem zboru sestavili vprašalnik za ministra za zdravje, gospoda Kručana. Odgovor je prišel že čez tri dni in poglejmo, kako je vrli minister odgovoril na butalska vprašanja: 1. Gospod minister; v naši skupnosti petih občin je baje 800 prebivalcev, ki naj bi se prisesali na razne vire prejemanja dohodkov,, od teh jih 8 dela takšno škodo, da je lahko ogrožen letni proračun. Ali imamo tudi pri klopih tako raznoliko sestavo povzročanja škode? V svetu je poznanih približno 800 vrst klopov, med njimi jih 8 vrst uvrščamo med prenašalce povzročiteljev bolezni. Ixodes ricinus, pri nas ga imenujemo navadni klop, je najbolj pomembna in naj- bolj razširjena vrsta v Evropi. Najdemo jih praktično na celotnem območju Evrope, do nadmorske višine 1100m. 2. Naš peskokopač Švagelj in gradbenik Švegelj sta rekla, da bosta zbetonirala celotno pot na Poti upanja in zdravja, češ da bi s tem uničila vse brloge klopov in njihovih družin. Ali ima načrt realno podlago? Klopom res najbolj ustreza vlažno in zasenčeno okolje in zato živijo na območjih listnatih gozdov z bujno podrastjo. Aktivnost klopa je odvisna od zunanje temperature. Kadar je temperatura nižja od 5-7°C, klopi mirujejo. Običajno čaka klop na gostitelja v podrasti pri tleh. Ni popolnoma znano, na kakšen način gostitelja zazna, saj je slep. Najbolj verjetno je, da zazna toploto in premikanje vegetacije v svoji bližini. Življenski ciklus ima več faz razvoja. Celoten proces od jajčeca do odrasle živali pa lahko traja od enega do treh let. Odrasla samička je velika približno 3-4mm, samci pa so nekoliko manjši. Da se lahko razvija naprej, mora vsak razvojni stadij zajedati gostitelja. Gostitelji so najpogosteje mali gozdni sesalci in ptiči, lahko pa tudi večje živali, le občasno človek. Uničevati naravo in betonirati naravnih poti zaradi klopov ni smiselno. 3. Naš butalski zmagovalec na igrah Iron man (Jekleni mož) Bartl je rekel, da je strup v majhnih flašah. Lani je en dan lomil drevje z golimi rokami, naslednji dan pa skoraj jokal pri zdravniku, ko mu je leta odstranjeval klopa iz dimelj. Ko je izvedel, da ni dobil nobene bolezni, ki jo prenaša klop, je dal za mašo. Kako napadajo klopi, da se jih Bartl tako boji? Pri prehodu na človeka pride klop najpogosteje v stik z okončinami in išče pot do kože. Išče tiste predele kože, ki so nežnejši in je prodor lažji. To so zlasti predeli na zadnji strani kolenskega sklepa, pod pazduho ali v dimljah. Ko najde ustrezno mesto, kar lahko traja več ur, se prične pritrjevati. Tudi pritrjevanje samo traja lahko precej časa. Šele ko je klop trdno pritrjen, začne sesati kri ali medcelič-no tekočino. Klopov ugriz je neboleč, ker izloči pred sesanjem nekaj sline, ki vsebuje snov, ki povzroči lokalno omrtvičenje in snov, ki prepreči strjevanje krvi. Klop ostane pritrjen različno dolgo, lahko tudi 14 dni. V nekaterih primerih ostane ugriz klopa neopažen, zlasti kadar gre za samca, ki se prehranjuje s tkivno tekočino, ali pa da so klopi v zgodnji razvojni fazi, ko so še zelo majhni in jih težko opazimo. 4. Trikrat nesrečno poročen veteran Desetletne butalsko-brutalske vojne, ki je trajala pet mesecev, je takole rekel: »Nobena baba se ne rodi s strupenim jezikom. Okuži se kvečjemu od velike žlehtnobe na dveh nogah, ki jo namami v svojo družbo.« Ali se tudi klopi ne rodijo okuženi? Klopi se okužijo ob zajedanju gostitelja, ki ima v krvi povzročitelja. Ostanejo kužni ves čas življenja, povzročitelje pa prenašajo samice tudi na svoje potomce. V Sloveniji je dokazano, da prenašajo klopi najmanj dva povzročitelja bolezni in sicer: povzročitelja klopnega meningitisa in borelioze. 5. Naš butalski šofer, ki je več letih izvažal naše tablete proti holesterolu daleč naokoli, je veteranu dodal: »Sam sem bil po celi Evropi, imel sem veliko žensk. A povem vam, najbolj ziher je, da se zaščitiš s kondomom, skrbiš za razkuževanje in higieno, ko se pa že spustiš v avanturo, se daj po tem dobro pregledati, da te še pravočasno pozdravijo.« Je podobno tudi pri izpostavljenosti klopom? Nevarnost ugriza klopa zmanjšamo: tako, da se oblečemo v oblačila iz gladkega materiala, kar klopom otežkoča oprijemanje, vse odkrite dele telesa večkrat premažemo s snovmi, ki odvračajo mrčes, kljub tem ukrepom pa je potrebno takoj po vrnitvi domov opraviti temeljit pregled telesa. Če klopa opazimo na telesu, ga je potrebno čimprej odstraniti. Dalj časa je prisesan, tem večja je možnost obolenja. Predlagamo, da za odstranjevanje klopov uporabite posebno pinceto, namenjeno odstranjevanju klopov, ki jo lahko kupite v lekarnah. Butalci so se po ministrovih odgovorih zamislili, se spomnili na svojo kuro, ki jim je nesla zlata jajca in soglasno priznali: »Da, tudi mi smo bili leta in leta kot klopi prisesani na našo kuro, črpali smo njen dar, zlata jajca in postali tako odvisni od nje in nenasitni, da bi jo skoraj uničili. Hvala Bogu, da je zmagala njena nepopustljivost in moč, ki nam je prinesla še veliko več, kot materialno bogastvo: prinesla nam je zdravje, razsodnost, občutek za pravo mero in občutek za sočloveka.« ♦ marec 2007 Zahvale 33 Skromno in neopazno je živela in prav tako mirno v Bogu je zaspala. ZAHVALA V 64. letu nas je zapustila draga sestra NADKA SEVER iz Ceste. Ob njeni smrti bi se rada zahvalila vsem, ki ste jo imeli radi in ji polepšali vsak dan trpkega življenja. Še posebno hvaležnost čutim do zdravstvene osebja v ZD Dobepolje (dr. Zdravku Mariču, sestri Ljubi in gospodu Robiju), ki ste jo redno obiskovali, ji lajšali bolečine ter težo osamljenosti. Hvaležna sem vsem vaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki ste se je spomnili in jo prišli kropit. Prav lepa hvala velja tudi Mariji Šuštar, ki je vodila molitev ob njeni krsti. Zahvaljujem se Mohorjevim s Ceste in Danici Bambič, ker ste poskrbeli za organizacijo in vodili aktivnosti on njenem pogrebu. Najlepše se zahvaljujem gospodu župniku Francu Škulju za homilijo, polno upanja in optimizma v posmrtno življenje. Hvaležna sem tudi organistu za lepo spremljavo pogrebne maše, ministrantom, gospe Mileni Kostanjšek, cerkovniku, Jožetu Zrnecu za zvonjenje in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste Nadki prinesli cvetje in sveče ali pa ste darovali za maše in cerkev. Bog naj povrne z večnim življenjem vsem, ki ste ji v življenju kadar koli pomagali, jo imeli radi ali pa ste jo spremljali k pogrebu, in vsem, ki se je spominjate v molitvi. Sestra Veronika Ni več trpljenja, ne bolečine, Življenje je trudno končalo svoj boj. ( S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta in dedija ADOLFA VIDRIHA iz Zdenske vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti , darovali cvetje, sveče ter zanj molili. Hvala osebju zdravstvenega doma na Vidmu, še posebej dr. Mariču, ki so ob bolezni stali ob strani ob vsakem trenutku. Hvala kaplanu Bilandžič Marinkotu za pogrebno mašo, moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za petje, Mateju Samcu za zvoke tišine ter Jožetu Zrnecu st. za molitev. Ob pogrebu zahvala ZŠAM Grosuplje za besede slovesa ob grobu kakor tudi za izvedbo pogreba ob njihovem praporu. Hvala gasilcem Zdenske vasi za poslovilne besede kot tudi vsem ostalim članom gasilskih društev, ki so s prapori sodelovali ob pogrebu. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in izrekali sožalje. Vsi njegovi O Delovni čas spl. ambulante na Vidmu PONEDELJEK 7.00 do 15.00 TOREK 12.00 do 20.00 SREDA 12.00 do 18.00 ČETRTEK 9.00 do 17.00 PETEK 7.00 do 14.00 Prva SOBOTA v mesecu 8.00 do 12.00 Delovni čas spl. ambulante v Strugah SREDA 7.00 do 9.00 Delovni čas spl. ambulante v Zavodu Svete Terezije SREDA 9.30 do 13.30 Vabljeni na srečanje z dr. Mojco Senčar in prim Gabrielo Petrič Grabnar, da nas seznanita z nekaj informacijami v zvezi z: • rakom na dojkah • drugimi oblikami raka • zdravim načinom življenja in skrbjo za zdravje Srečanje bo v Jakličevemu domu v prostorih upokojencev dne 11. aprila 2007 ob 19.00 uri. Vljudno vabljeni! Stanka Kuplenk, vaditeljica aerobike 34 Zahvale marec 2007 Kako je prazen dom, dvorišče naše, oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja V SPOMIN Tiha globoka bolečina spremlja spomin na jutro 22. decembra 2005, ko je prenehalo biti, tvoje, plemenito, zlato srce dragi mož in oči. JOŽE NOVAK Bilo je življenje in bil je čas, a bogat in plemenit. Spomin na tvoje življenje čas ostaja lep, globok in neminljiv. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižgete svečko in z lepo mislijo ohranjate spomin nanj. Tvoja najdražja Nevenka in Dejan Kar bilo je duši najdražje, Pobrala mi v cvetji je smrt. Zatrla mi nado za nado, Podrla načrt na načrt. In čudo, glej, še vrh grobov mlado, krepko življenje! travic nebroj, nebroj cvetov proslavlja tu vstajenje. S. Gregorčič ZAHVALA Ob boleči izgubi naših dragih JOŽETA, SLAVKE IN JOŽICE iz Zdenske vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki jih boste ohranili v lepem spominu. Vsi njihovi Tvoje življenje nam je dalo vse, kar je imelo — niti bilka ni ostala zate. Kruta bolezen te je neusmiljeno trgala iz naših rok, a tvoja ljubezen do doma je bila neskončna in ni popustila do konca. Trdno sem upal v Gospoda, pa se je sklonil k meni in uslišal moje klicanje (Ps 40,2). ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža, dragega ata, starega ata, tasta, brata in strica JOŽEFA KRALJA iz Male vasi (1937-2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in drugim sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga v času težke bolezni obiskovali in bodrili. Hvala vsem zdravstvenim delavcem iz videmskega zdravstvenega doma, ki ste hitro in nesebično pomagali vsakokrat, ko je potreboval zdravniško pomoč. Hvala vsem, ki ste bili skupaj z nami v času neizmerne bolečine, se v tako velikem številu od njega poslovili, darovali cvetje in sveče, nam izrekli sožalje in ga spoštljivo pospremili na njegovi poslednji zemeljski poti. Hvala videmski veroučni skupini 6. razreda in katehetu gospodu kaplanu za molitev in zapeto pesem, polno vere, upanja in ljubezni. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred z mašo in izražene tolažilne misli. Hvala domačim pevcem za pesmi slovesa med mašo in na pokopališču. Hvala sovaščanom, ki ste izpolnili željo našega očeta, da ga prav vi spremite k zadnjemu počitku, in vsem drugim vaščanom, ki ste zanj molili na domu in nam velikodušno izkazali pomoč in dobroto. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi aš kraj Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje V.d. odgovorne urednice: Vita Klein e-mail: branko.miklic@siol.net, informacije po telefonu 041 603 733 Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov. marec 2007 Kino 35 KINOPROGRAM ZA APRIL 2007 KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34 DOLBY - DIGITAL ZVOK 1. APRIL OB 15. uri in 19,30. uri ameriška uspešnica — pustolovski film KRATKA VSEBINA: Oskarjev nagrajenec Mel Gibson, ki nas je v kinih nazadnje šokiral s krvavim Kristusovim pasijonom in ki je režiral in tudi igral v filmih Pogumno srce in Mož brez obraza, nas tokrat želi podučiti o vzrokih za propad veličastne civilizacije Majev. S pomočjo mladeniča Ja- guarja, ki ga majevski bojevniki ujamejo in namenijo žrtvovanju bogovom, spoznamo nekdaj mogočno kulturo, ki so jo zanemarjanje okolja, verska obsedenost s krvavimi obredi in ustrahovanje vladarjev, pripeljali na rob propada. Dolžina: 139 minut PETEK, 6. APRIL OB 19,30. uri ameriška uspešnica - drama stavlja tudi njegova simpatična mama, zaradi katere se Willovo popolno življenje obrne na glavo. Čustvene in življenjske tatvine bo raziskoval Anthony Ming-hella, režiser filmov Hladni vrh, Nadarjeni gospod Ripley in Angleški pacient. DOLŽINA 120 minut. NEDELJA, 8. APRIL OB 15. uri in 19,30. uri ameriška uspešnica — čustvena drama V ISKANJU SREČE KRATKA OZNAKA: V čustveni drami spoznamo trgovskega potnika Chrisa Gardnerja, ki ga utrujena in razočarana žena zapusti, tako da mora sam skrbeti za petletnega sina. V želji po boljšem življenju se Chris vpiše v tečaj za borzne posrednike, toda zaradi pomanjkanja denarja s sinom kmalu pristaneta na cesti. Chris se kljub vsem težavam in ponižanjem odloči vztrajati, ob tem pa skuša na domiselne načine sina obvarovati pred neprizanesljivo krutostjo vsakdana. DOLŽINA 117 MINUT PETEK, 13. APRIL OB 17. uri ameriška uspešnica — otroški film HEIDI KRATKA VSEBINA: Filmska verzija Heidi je zvesta priredba otroške klasike izpod peresa Jo-hanne Spyri. Osirotelo Heidi pošljejo živet v gore k čemernemu stricu, ki ga ni še nikoli prej srečala, a se hitro vzljubita. V njun idiličen svet kmalu poseže teta, ki Heidi odpelje in jo proda kruti gospe Rottenmeier. Tam postane družica invalidnemu dekletu, ki je v oskrbi hudobne gospe. Kjub temu, da Heidi pridobi prijatelje kamorkoli jo po- KRATKA OZNAKA: Priznani arhitekt Will načrtuje velikanski projekt novega stanovanjskega kompleksa, toda neprestani vlomi v njegovo pisarno mu otežujejo delo. Neke noči pri kraji zaloti mladeniča in mu sledi domov, kjer odkrije, da se tatič navdušuje nad arhitekturo, svojevrsten čustven izziv pa pred- nese usoda, kmalu začne pogrešati svojega strica in hrepeni po povratku v gore. Film so posneli v Walesu in SLOVENIJI. DOLŽINA: 101 minuta._ NEDELJA, 15. APRIL OB 15. uri in 19,30. uri ameriško uspešnico — grozljivko KRATKA OZNAKA: Skupina radoživih mladeničev in postavnih mladenk se prvič odpravi na počitnice izven ZDA, njihov cilj pa je vroča Brazilija. Po nesreči njihovega avtobusa se prijatelji naselijo na osamljeni plaži in v bližnjem klubu preživijo dolgo in nepozabno noč, polno alkohola in zabave. A že naslednje jutro z grozo ugotovijo, da je ta paradiž pravzaprav bolj podoben peklu, saj imajo njihovi gostitelji zelo krute in krvave načrte.DOLŽINA: 89 MINUT._ PETEK, 20. APRIL OB 19,30. uri ameriška uspešnica — drama MALI ©TR©@I KRATKA OZNAKA: Na majhnem otroškem igrišču v tipičnem ameriškem predmestju se nekega dne usodno prepleteta življenji dveh ljudi, ki na prvi videz živita povsem idilični življenji. Toda Sarah ni več zadovoljna zgolj z vlogo gospodinje, veliko razočaranje pa predstavlja tudi njen odtujeni mož, medtem ko postavni Brad pri vedno zaposleni ženi Kathy že dolgo več ne najde prave ljubezni. Sarah in Brad se počasi, a neustavljivo zbližata, kar pa ima kmalu velike posledice na celotno skupnost. DOLŽINA: 104 MINUTE NEDELJA, 22. APRIL OB 15. uri in 19,30. uri ameriška uspešnica — družinska komedija NAŠA MALA MISS KRATKA VSEBINA: Hooverjevi so zelo nenavadna družina: oče Richard vodi tečaje, v katerih uči, kako postati uspešen, a njemu samemu to nikakor ne uspeva, žena Sheryl je ves čas prezaposlena, njen homoseksualni brat Frank je pred krat- kim skušal storiti samomor, dedek Edwin je zasvojen z mamili, uporniški sin Dwayne noče govoriti, dokler ne bo postal pilot, 7-letna hčerka Olive pa si želi zmagati na lepotnem tekmovanju. Ko je povabljena na lepotni izbor mladih deklic, se skupaj odpravijo na neobičajno popotovanje. Ob obilici slabih in dobrih dogodivščin se počasi znova zbližajo in spoznajo pravi smisel in lepote življenja .DOLŽINA: 104 MINUTE._ ČETRTEK, 26. APRIL OB 19,30. uri ameriško uspešnica — komedijo VELIKI FILM KRATKA VSEBINA: Z ustvarjalci štirih Filmov, da te kap bomo še enkrat podoživeli in se hkrati smejali največjim filmom lanskega leta. Na epskem popotovanju spremljamo štiri odrasle sirote - eden je odraščal v muzeju, kjer je skrivnostni morilec iskal Da Vincijevo šifro, drugi je starše izgubil zaradi Kač na letalu, tretji je zbežal iz Mehike, kjer je grozil rokoborec Nacho Libre, četrtega pa so vzgajali Možje X. Čarli in tovarna čokolade jih odpelje v čarobno deželo (G)Narnio, kjer srečajo narci-soidnega Pirata (s Karibov), odraslega čarovniškega učenca Harryja in skušajo pomagati pohotnemu levu, ki vlada deželi. NEDELJA, 29. APRIL OB 15. uri in 19,30. uri ameriška uspešnica — stripov-ski spektakel NEVIDNI JEZDEC KRATKA VSEBINA: Iz stripovske hiše Marvel na velika platna prihaja nov junak, nadnaravni jezdec motorjev, ki si želi maščevanja in pravice. Da bi rešil umirajočega prijatelja, je Johnny prodal svojo dušo demonu in zapustil ljubeče dekle Roxanne. Čez nekaj let se znova sreča z njo, obišče pa ga tudi demon, ki mu je pripravljen dušo vrniti, vendar le pod pogojem, da se Johhny spopade s krutim Blackhear-tom, demonovim sinom, ki skuša očeta odstraniti in ustvariti nov, še strašnejši pekel. DOLŽINA: 110 MINUT. ZDRAVLJENJE Z BIOENERGIJO Izvajam program petdnevne bioterapije po metodi znanega zdravilca g.Zdenka Domančiča, ki je velikodušno in uspešno prenesel svoje več kot 25-letne izkušnje in znanja s področja zdravljenja z bioterapijo na nas, njegove učence. Naša dela se ponašajo s številnimi uspehi in vidnimi rezultati. Z bioterapijo pa uspešno pomagamo pri najrazličnejših obolenjih oziroma boleznih in poškodbah. En sklop bioterapije traja pet zaporednih dni, vsakič povprečno 20 minut. Prijave zbiram po telefonu: 031/ 679 088, Saša Lekan http://www.in-mediasres.com Obliko zahvale terapevtu po zaključku petdnevne terpije izberete Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan ^ Qmogočď. ^odôm Vam SPECIFIKACIJA OPREME: - ŮPS OARMIH ZUlUhlJI ALUMINJJ SHKI H - ÛAÏIiNI AiPARAT - Î H IWÇ1ÇI-IEK4 g^«! 2A DULArjANJl^. i, » 5 m. m 'A, 017881 999 0T7881 998 031 331 919 041 331 920 031 331 920 Àvtohfsa ItShloírj Riricrvocijr In In'ofinocljt la icima 20CT iprcjcrrvomo rm rel.031 331 91Ï sami.