Leto LXXII., št. 273 a
Lfsftrjaaa, S
SLOVENS
1
L
(xhoio v«afc don popoldne izvzemši nedelie in praznike H Inserati do 80 petit vrst O Din 2, do 100 vrs* o Din 2.50. od 100 do 300 vrst 6 Din 3 ^ečii inserati oerit vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratrv davek posebej ti Siovensk« Narod" veljo mesečno v  Jugoslaviji  Din   12.—   za   inozemstvo  Dir   25—      //     Rokopisi  se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica š>ev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 3125 m 31-24.
Podružnice: MARIBOR. Grajski tra št. 7 M NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEUE. celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon 65; podružnico uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5   //   Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351.
Uojna med Rusijo in Finsko
HELSINKI, 30. nov. s. (Reuter) Ruske čete so danes na treh mestih izvršile napad na finsko ozemlje. Glavni napad, v katerem sodeluje artUerija in pefesta? gre severozapadno od Leningrada. Obmejno finsko mesto Teri-joki je bilo bombardirano od ruskega letalstva. ^ ,
Ob 10.15 je imela finska prestolnica Helsinki prvi letalski alarm. Prebivalstvo se je poskrilo v zaklonišča. Nad mestom se je pojavila skupina ruskih lovskih letal, pozneje je priletel še bombnik. Finsko protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Na mesto samo niso bile vržene bombe, pa« pa je padlo 5 ruskih bomb na letališče pri Helsinkih. Ruska vojna mornarica je bila opažena v bližini Helsinkov.
Višak napetosti med Finsko in Rusi o
BBnem^eassttianflBntieuNBCBftisssfl*^ W^KBt^^KKKKKK^KKtBBK^^^^tK^^KKKtK^^^KKKt^^K^KKKKt^^^KKt^^K^BŠ
Sovjeti prekinili diplomatske odnosa]« s Finsko, čeprav so v Helsinkih pripravljeni na koncesije — Ostre obtožbe zunanjega komisarja Molotova — Položaj je zelo kritičen vendar pa dopušča Molotovljeva izjava o neodvisnosti Finske tolmačenje, da še niso zaprta vsa vrata za mirno rešitev spora
Moskva, 30. nov. mp. Napetost med Ru-in Finsko se je v zadnjih 24 urah silno saostrda. To kaže na eni strani okoliščina, da Molotov včeraj ni ho.cl sprejeti Iriilija Ko ki*u-na, ki bi inu bil rad izročil t irski odgovor na poslednjo rusko noto. s katero je Moskva odpovedala ner.apadal-do pogodbo med obema državama, nadalje okoliščina, da je agencija Tas seoči objavila prav kratek komunike, da je namesto MoJotova njegov namestnik Po-tem k j n izročil Koskinenu noto, s katero je MeirHs ukinila diplomatske odnoš&Je s Finsko. Po tej noti so bili odpoklicani iz Finske vsi politični in gospodarski zastopniki Rusije, a to, kakor pravi nota. zaradi tega. ker so se po finski krivdi zvrstili novi incidenti na meji.
Pravo sliko pa je pedal Šele govor ki ga je imel opolnoči predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Mo-lotov, preko vseh ruskih radijskih pestaj in ki je pokazal, da so sovjetske vojne sile v najstrožji pripravljenosti in da čakajo le še trenutka, ko naj konkretno začno reševati spor s Finsko v smislu ruskih načrtov.
Molotov je imel po radiu naslednji govor :
Državljani in državljanke sovjetske zveze! Sovražna politika sedanje finske vlade nasproti naši državi nas sili. da takoj izdamo ukrepe, ki bodo zagotovili zunanjo varnost naše države. Vi veste, da se ie sovjetska vlada v poslednjih dveh mesecih potrpežljivo pogajala s finsko vlado o minimalnih predlogih, ki jih je stavila zaradi zagotovitve varnosti države in še posebej zaradi varnosti Leningrada, ker je smatrala, da so glede na
sedanjo nemirno mednarodno situacijo potrebni.
Finska vlada je zavzela pri teh pogajanjih nasproti naši državi nespravliivo so-v. ~;>-»o stališče. Namesto da bi na prijateljski način skušali najt: osnovo za sporazum, so se sedanji finski oblastniki zvezah" z zunanjimi imperialističnimi snovalci sovraštva proti sovjetski Rusiji in krenili na drugo pot. Kljub našim koncesijam so se pogajanja končala brezuspešno Sedaj je znano, kam je vse to vodilo Poslednje dni so se pričela na sovjetsko-finski meji ogorčenje vzbujajoča izzivanja finske soldateske, ki so se povzpela celo do topovskega obstreljevanja naših čet na meii pri Leningradu, ki je imelo ta učinek, da je terjalo
od rdeče armade težke Žrtve,
Poskus naše vlade, da bi se s praktičnimi predlogi, ki so bili predloženi finski vladi, preprečilo ponavljanje takih zgražanje vzbujajočih izzivanj, ni bil le podprt, nego so predloge vodilni finski krogi zaradi svoje sovražne politike odklonili z novimi izpadi Na naše predloge so odgovorili, kakor veste iz včerajšnje note sovjetske vlade, s sovražno odklonitvijo in predrzno utajo dejstev ter z zasmehovanjem žrtev, k: so padle na naši strani, kar je izpričalo njihovo že nič več prikrito prizadevanje, da bi njihove čete še nadalje
ograzale Leningrad. Vse to je končno pokazalo, da sedanja finska vlada, ki se je dala zapeljati do svoti nasproti sovjetski zvezi sovražni zvezi r imperialisti, noče ohraniti normalnih odnosa j ev s sovjetsko zvezo Ona zavzema še nadalje sovražno stališče nasproti naš' državi in se noče ozirati na določbe in3d našima državama sklenjenega nenapadal-nega pakta, ker hoče očitno še nadalje vojaško ogražati naš slavni Leningrad Od take vlade in njene brezvestne vojaške klike je mogoče pričakovati samo še novih predrznih izzivanj. Zato Je bila sovjetska vlada včeraj prisiljena podati izjavo, da se
edslej smatra za osvobojeno obveznosti ki JI lih Je nalagal« nenapadalna pogodba.
sklenjena med sovjetsko zvezo in Finsko katero ie finska vlada na tak neodgovo-načia prekršila. _
Zaradi novih napadov oddelkov finske vojske na sov]et>ke čete vzdolž sovietsko-fin5ke meje je sovjetska vlada zdaj prisiljena izdati nove ukrepe Sovjetska v'a-da ne more še nadaiie dopuščati nastalega položaja za katerega je finska vlada docela odeovorna Sovjetska vlada je prišla do zaključka da ne more še nadalje vzdrževati normalnih odnošajev s finsko vlado. :n zato smatra za potrebno, da takoj odpokliče iz Finske svojo politične ln gospodarske zastopnike.
Sovjetska vlada le hkratu dala vrhovnemu poveljstvu rdeče armade in vojne mornarice navodila da morata biti pripravljeni na vsako presenečenje ter takoj preprečiti vsako morebitno novo izzivanje finske vojaške klike.
Nam nasprotni tuji tisk naglasa, da merijo od nas izdani ukrepi na aneksijo ali priključitev finskega ozemlja k sovjetski zvezi To ie nesramna kleveta Sovjetska vlada nima in ni imela tak h namenov Se več če b: Finska sama izvajala prijateljsko politiko do Rusije, bi bila sovjetska vlada ki se je vedno zavzemala za prijateljske odnosa ie s Finsko, pripravljena pristati celo na odstop določenega ozemlja sovjetske zveze Finski. Pod takim pogojem bi bila sovjetska vlada dobrohotno pripravljena pogajati se celo o takem vprašanju, kakršno ie zopetna združ-tev karelijskega naroda, ki živi v g'avnih predelih sedanje sovjetske Karelije z njemu sorodnim finskim narodom v enotni in neodvisni finski državi Zato pa je potrebno, da finska vlada nasproti sovjetski zvezi ne zavzame nikakega sovražnega, marveč prijateljsko stališče, kakor bi to tudi odgovarjalo bistvenim interesom ob.oh držav.
Drugi trde. da so bili od nas izdani ukrepi naperjeni proti f:n~ki neodvisnosti, oziroma da so pomenili naše vmešavanje v finske notranje in zunanje zadeve. To je prav tako zlobna kleveta. Mi smatramo Finsko, ne glede na režim, ki ga ima, za
neodvisno in suvereno državo tudi glede na vso njeno zunanjo in notranjo politiko Trdno zavzemamo stališče, da naj finski narod sam ureja svoje notranje in zunanje zadeve, kakor to pač sam smatra za potrebno. Narodi sovjetske zveze so že svoj čas storili, kar je bilo treba za nastanek neodvisne Finske. Narodi te države so še nadalje pripravljeni pomagati finskemu narodu, da bi se mu zagotovil svoboden in neodvisen razvoj.
Sovjetska zveza tudi nima namena prekrižati interese drugih držav v Finski. Vprašanje sedanjih odnošajev med Finsko in drugimi državami so izključno zadeve same Finske in sovjetska zveza se ne smatra za upravičeno, da bi kakorkoli posegala v te zadeve.
Edini cilj, ki ga imajo naši ukrepi je,
da se zagotovi varnost sovjetske unije in še prav posebej Leningrada z njegovimi 3.5 milijona prebivalcev.
V sedanjem, zaradi vojne do skrajnosti napetem mednarodnem položaju, moramo osvoboditi rešitev te življenjsko važne in neodložljive naloge nase države od zle volje sedanjih finskih oblastnikov. Ta naloga mora biti rešena po prizadevanju sovjetske zveze samo v prijateljskem sodelovanju s finskim narodom. Ne dvomimo o tem, da bo ugodna rešitev te naloge, namreč zagotovitve varnosti Leningrada, postala osnova neomajnega prijateljstva med sovjetsko zvezo in Finsko.
Govor Molotova so v kratk h presledkih ruske postaje prenašale tudi v ranih drugih jezikih kakor v angleščini, francoščini, nemščini, finSčini. švedsčini in španščini. Ruski listi so ga davi objavili pod velikimi naslovi na prvih straneh.
Diplomatski krogi v Moskvi ugotavljajo da govor Molotova ie zmerom ne pomeni zadnje notese v ruski igri. Govorice o ruski ultimativni noti po kater h naj bi Fin-ska davi ob C umaknila svoje dete 15 milj daleč nazaj od meje, so se trenutno
letov ruskih vojaških letal nad obmejnim finskfm ozemljem, stvarno ni bilo nobenih novih incidentov.
Finski odgovor
Moskva, 30. nov. s. Reuter. Sele tri ure ! pozneje, ko je bilo finsko poslaništvo j uradno obveščeno, da Rusija prekinja diplomatske odnošaje s Finsko, je dobil finski poslanik Kcskinen možnost, da v komesarijatu za zunanje zadeve izroči noto finske vlade, v kateri ta odgovarja na noto sovjetske vlade od 26. t. m. Finska vla-! da ugotavlja v svojem odgovoru, da je odpoved rusko-finskega nenapadalnega pakta s strani Rusije neupravičena. Poudarja, da Finska ni zagrešila nobene kršitve sovjetske meje. Finska viada ponovno predlaga, da se v smislu pogodbe iz leta 1928 sestane mešana komisija, ki nai preišče obdolžitve ruske vlade o obmejnem incidentu 26. t. m Obenem izraža finska vlada, da je pripravljena umakniti svojo vojsko iz Karelije, razen posadk, ki so običajne v mirni dobi. Predlaga umik č°t v tako daljavo, da ne bo možna obdolžitev. da te čete ogrožajo Leningrad.
Ka] bo storila Finska?
New York, 30. nov. s. (Associated Press) Davi ni o rusko-finsksm sporu nobenih novih poročil, ki bi kazala na poslabšanje položaja. Vendar smatrajo opazovalci v Moskvi, da obstajata na podlagi sinoćnjega Molotovljega govora za Finsko samo dve možnosti. Prva je, da izpolni ruske zahteve glede na teritorialne koncesije ter ustanovitev ruskih letalskih in mornariških oporišč na finskem ozemlju. Druga možnost pa je. da Finska to odkloni, nakar je računati s sovjetsko vojaško intervencijo. Verjetno jc tudi, da ruska vlada želi odstop sedanje finske vlade.
Helsinki, 30. nov. s. (Reuter) Vsa finska vlada je bila sinoči pozno v noč zbrana ter je proučevala položaj, ki je nastal po sinoćnjem Molotovljem govoru.
V finskih uradnih krogih mislijo, da na podlagi tega govora še ne obstoji neposredna možnost za ru ko voj šk<> intervencijo ter da se je še mogoče izogniti vojai. Molotov Je sicer res napovedal prekinitev diplomatskih odnošajev s Finsko, na drugi strani pa je tudi poudaril, da hoče Rusija spoštovati neodvisnost Finske, in da je z gotovimi pogoji pripravljena celo odstopiti Finski ozemlje v Kareliji.
Stalinova izjava
Moskva, 30. nov. A A. (Kcutcr) Stalin je da! izjavo moskovskemu listu »Pravdi«. V tej izjavi obtožuje Francijo in Veliko Britanijo, da sta odgovorni za sedanjo vojno. Stalin je dalje dejal: Sovjetska unija je bila prepričana in je še zdaj prepričana, da bi čimprejšnji konec vojne silno zboljšal položaj vseh držav m narodov.
Italija podpira Finsko
Rim, 30. nov. e. Sovjet ko-finski spor. kateremu posvečajo y vladnih krogih veli1-© pozornost, se v tisku obširno komentira v korist Finske. Snočnja rimska »Tribuna« objavlja razgovor svojega sodelavca s finskim poslanikom Jornefeltom v Rimu, ki je med drugim izjavil, da je Finska pripravljena na neke korekture svoje meje glede na krajevne razmere, ki so v zvezi z obrambo Leningrada. Toda ne moremo, je dodal finski minister, preko neke meje naše popustljivosti. Finska neodvisnost in nevtralnost se morata ohraniti.
Nemčija zagovarja sovjetske zahteve
Be-l n, 30. nov. e. Nemška javnost zasleduje z velikim zanimanjem razvoj dogodkov   na   ruskof nski   meji. Pristojna ; mesta se   naprej   ohranjajo rezervirano stališče, in ugotavljajo, da je Nemčija v tem sporu samo opazovalka in da želi kot , taka še naprej ostati. Izraža se zaeude-i nje, ds> fin riti državni M  aočejo uvideti
upravičenosti zahtev sovjetske vlade in ne predvidevajo katastrofe, če ne bi ugodili ruskim zahtevam. Tudi sovjetska vlad> morala prenašati posledice Versailleša prav tako kakor Nemčija. Rusija se je prebudila iz svojega letarg- enega sna in zahteva minimum, ki ji je potreoen kot velesili- Njen dosedanji položaj v Baltiškem morju je bdi prav tak, kakor Če bi nekdo v svojih ustih trpel tuje zobe. Zavarovan prehod skoza Finski zaliv predstavlja za Rusijo prav isto kakor za Anglijo Gibraltar, samo s to razliko, da Anglija s pomočjo Gibraltarja kontrolira trgovino vsega sveta, d oči m majhen kos finske obale in nekaj malih otokov predstavlja stvar, ki n kakor ne bi mogla omejevati svobode mednarodnega pomorskega, piometa. Ogromna sovjetska država mora imeti svoboden izhod na to morje.
Volk in jagnje
London, 30 nov AA. (Reuter) Glavni predmet zanimanja angleškega tiska je napetost med Rusijo in Finsko.
»Daily Telegraph« pravi, da je danes očitno, da je Sovjetska Rusija dejansko uničila neodvisnost baltiških republik in da zdaj zahteva pretvezo, da obračuna še s Finsko Te metode spominjajo na metode stare Rusije. Sovjetske zahteve, da naj Finska prepusti Sovjetom razne otoke v Baltiku, niso utemeljene. Težnja Sovjetske Rusije, da zgradi Maginotovo črto v Kareliji, jasno kaže sovjetske namene. List odločno zavrača trditve Sovjetov, da Finska izziva Rusijo, značilen je dostojni odgovor, ki ga je Finska dala na moskovsko noto o odpoved: nenapadalnega pakta.
»News Chronicle« misli, da še zmerom ni prepozno, če je Sovjetska Rusija pripravljena pristati na Rooseveltovo posredovanje. Toda zdi se, da so Sovjeti odločeni končati svojo miroljubno politiko zadnjih let. Vendar bi bil sedanj: napad na Finsko preočitno imperialističen in se ne bi dal z ničemer opravičiti.
»Daily Express« pa pravi: Ponavlja se stara basen o volku in jagnjetu. Toda finsko jagnje kaže da ima levje srce.
»Dailv Mail« piše, da je sovjetska pretveza, ki naj upraviči napad na Finsko, groteska.
Tifus v Varšavi
Bukarešta, 30. nov. s. (Havas) V Varšavi je izbruhnila epidemija tifusa, ki je zavzela že velik obseg. Zlasti v židovskem delu mesta je bolnih že več sto oseb. Epidemijo bo zelo težko omejiti, ker ni na razpolago potrebnih zdravstvenih pripomočkov.
Belgijski protest v Berlinu
Rrusctj. 30. nov. s. (Bel^a) Belgijska vlada je vložila pri nemški vladi protest, ker so nemška letala v torek preletela belgijsko ozemlje.
Volt? Sin — profesor v Flznu
Praga, 30. nov. mp. Prašiči radio je objavil, da je bil bivši predsednik Podkar-patske Ukrajine, msgr. Vološin imenovan za profesorja na učiteljišču v Plznu.
Sorzna poročila
Curih, 30. nov. Beograd 10. Pariz 9.85, London 17.40, New York 446. Bruselj 73.75 Milan 22.50, Amsterdam   236.70, Berlin 178.50, Stockhoim 10625, Oslo 10135, Kopenhagen 86.10,  Sofija 5.40.
MI sem prispeval zrn sokolski dom v Trnovem?
Iz notranje politike
PRAZNOVANJE 1. DECEMBRA
NA HRVATSKEM Jutri 1. decembra bodo po vseh cerkvah na Hrvatskem svečane službe božje. Ban dr. Šubašic je Izdal okrožnico, v kateri poziva predstojnike oddelkov banske oblasti v Zagrebu, kakor tudi va**h ostalih uradov v banovini Hrvatski, naj z uradnim ost'bjem prisostvujejo tem službam božjim. Na podlagi odredbe l>anske oblasti bodo 1. decembra na vseh banovinskih in samoupravnih poslopjih izobešene državne in hrvatske zastave, v srezih kjer živi pretežno srbsko prebivalstvo, pa se morejo polorr državnih in hrvatskih zastav izobesiti tudi srbske.
KDOR JE SOKOL, TA JE SLOVAN Pod tem naslovom piše »Narodni list«: Sokolstvo je po svoji tradiciji stara in vseslovanska organizacija. Slovanstvo je v težki krizi in nihče ne ve, koliko t asa bo trajalo, toda to se ne more reči o izhoda ia krize.
Sokolstva v Rusiji ni več. na Slovaškem je prepovedano, na Poljskem je razrušeno, na Češkem pa sc je nmaknilo v katakombe, kjer neprenehoma prisluškujejo, ali ne pridejo morda SS čete.
Vendar to sokolstvo še živi in čuti potrebo slovanske vzajemnosti bolj nego kdajkoli. Naše sokolstvo nima razloga, da utrne v svojih vrstah to staro tradieional-no luč slovanstva. Ta lue mora sedaj bolj nego kdajkoli prej svetiti in greti. Čeprav je nastopila kriza slovanstva, vendar « agoniji ni niti sledu.
Jugoslovensko sokolstvo, ki še živi. naj se spominja svojih omrtvičenih slovanskih bratov na Poljskem, v Rusiji in na Slovaškem in svojega brata v agoniji na Ceškem.
Vsi ti bodo prišli. Tako oni iz omrtvičenja kakor oni iz agonij«-. Samo ne sme se postaviti vprašanje: ali bodo našli nas. ki smo še živi... Moramo se pripraviti za njihov prihod, da jim bomo mogli povedati resnico: ostali smo živi, ker smo vedno mislili na vašo navidezno smrt.
PROTI  SPEKULACIJI IN DRAGINJI Te  dni  bo izdana  v  Zagrebu posebna P banska   uredba   o  zatiranju   draginje in s brezvestne  spekulacije.    Na merodajnem W mestu so zbrali vse potrebne podatke na
■ podlagi katerih bo mogoče v vsakem kon-I kretnem primeru   ugotoviti upravičenost
Sali neupravičenost povišanja tržnih cen in vseh življenjskih potrebščin. Postopek za zatiranje draginje in brezvestne spekula-| c i je bo po tej uredbi posebno pospešen ter B bodo kazni, kakor zatrjujejo, tako občut-I ne, da bo vsakogar minila volja za dvi-J ga nje cen. Ni izključeno, da bo odrejen tudi popis vsega razpoložljivega blaga.
NAREDBA PROTI SPEKULACIJI NE SME OSTATI MRTVA CRKA Ob   priliki   tromeseenega   obstoja sporazuma se bavi »Hrvatski dnevnik« s te-
S~ žavami, ki še čakajo banovino Hrvatsko in zaključuje svoj uvodnik z naslednjimi besedami:
Poleg politične borbe se nam vsiljuje tudi borba proti rasnim spekulantom in dolžnost takega organiziranja našega gospodarskega življenja, da te čase. ki lahko postanejo še težji, preživimo s kar najmanjšimi žrtvami. Naredba proti spekulaciji z življenjskimi potrebščinami, o stanovanjih in ostalem, kar je vsakemu človeku nujno potrebno, ne sme ostati mrtva črka na papirju. Moramo se pokazati zreli v vseh situacijah. Po našem življenju v sedanjih razmerah bodo bodoča pokolenja presojala našo življenjsko in organ'zatori-čno sposobnost. Caka nas veliko delo in mi vsi smo poklicani, da sodelujemo.
EPISKOP DR. NIKOLAJ O »LTOVI-DAC1JI« SPORA V PRAVOSLAVNI CERKVI
Kakor znano, je prišlo v borbi za konkordat, posebno Pa še po smrti patriarha Vama ve, do ostrega spora med posameznimi pravoslavnimi arhiereji. Ziški ep;skop dr. Nikolaj se je e nekaterimi arhiereji odločno postavil na stran naroda, p še beograjska »Politika«, ki pravi, da škof v svoji nesebični borbi ni našel potrebnega razumevanja baš v onih vrstah, kjer Je pričakoval moralne pomoči v svoji pravični borbi. Zato se dr. Niko!aj tudi nI udeležil sedanjega arhierejskpga sabora. Kljub temu pa je sabor izdal komunike, da je med njim in dr. Nikolajem likvidiran spor. Glede na to je dopisnik »politike« obiskal žičkega episkopa, ki je med drugim izjavil:
Ni glavna stvar likvidacija spora z menoj. Glavno je, da dobita svečeništvo in narod pravično zadoščenje.  Izjava ministra pravde dr. L. Markovu a v Ziči, da je , vlada ie dala nekaterim zadoščenje, 'e bi-
ila ugodno sprejeta. Se z večjo pravico se pričakuje satisfakcija s strani patriarši;e. Javna je stvar, da se v nekih eparhijah
■ še do danes ni prenehalo preganjanje sve-1 cenikov in menihov, ki so v oni borbi bili
na moji strani. Sele potem, ko se bodo likvidirale težke kršitve pravice v cerkvi, se bo moglo govoriti o popolni likviđac'ji. Tedaj bo mogla naša pravoslavna cerkev v popolnem in močnem edinstvu služti Bogu in naroda v tem usodnem času. Mislim, da je to tudi želja vsega svetosav-skega rodu in naroda.
»PREDSEDNIKOVO KOLO« Kakor poroča zagrebški »Jutarnji Ust«, je hrvatski skladatelj in pedagog Krsto Odak po želji plesnih učiteljev zložil glazbo za kolo, ki ga je na čast dr. M»*k^
Strun 2
»SLOVENSKI NAKOD«,***«*. » novembre l*3t.
»•v. 73
Kupljeni železničarski stavkarji pred 211.
Fotoni rdeče iiiternacionale ▼ Maribora — IT—rtrpolni 39» nov—Ilir — Lj«Hll—a mm
Maribor, koncem novembra Dočim je avstrijskim Nemcem tam preko Mure slo sploh za obrezuspešenje ustanovitve Jugoslavije z ujedinjenjem tudi nas Slovencev, so bili mariborski Nemci veliko bolj egoisti, pa so v prvi vrsti mislili samo na to, da na vsak način obdržijo Maribor se nadalje v svoji posesti. Njim ni bilo toliko za novo usodo razrušene Avstrije, kakor pa za ohranitev Marburga pod njihovo nadaljnjo oblastjo, »Lieber rauchgeschwarzte Trummer, els ein windisch Marburg ...«
Kakor smo ob priliki razprav o razorožitvi takozv. »Zelene garde« videli, so ta svoj namen skušali doseči na j preje potom te »garde«. Ko jim je Maister ta račun tako temeljito prekrižal, so poskusili razne druge načrte. Nahujskali so osebje na sodišču in na pošti ter sploh po uradih ki jih še nismo mogli zasesti in nadomestiti prejšnje osebje. Pa tudi te naklepe jim je za vse skrbni Maister s pomočjo polic, komisarja dr. SenekoviČa kar sproti pobijaL
Preostal jim je največji in že vnaprej najsigurnejši up, načrt splošne železničar-ske stavke na celem Spod. štajerskem Maister je postal po razorožitvi Schutz-wehra že močan dovolj, da je zasedel Špi-
lje, od koder naj bi takoj sledila zasedba sploh vsega slovenskega ozemlja tudi še onkraj Mure.
To je mariborske Nemce seveda še bolj zaskrbelo in razburilo. Ojačila saj bi se bila že s pomočjo Schutzwehra od G raza in Lipnice nameravana protiakci ja z iznenadnim vpadom na Maribor, kar naj bi se bilo zgodilo Še pred 1. decembrom, torej dnem našega Uedinjenja. Zato je bil 29 november določen za splošen železničarski štrajk.
Ta stavka je postala tudi za Maistra nevarnejši sovražnik kakor pa je bila Schutzwehr. Zakaj tu je šlo za desetletja obstoječo in v tistih dneh nemšTconacio-nalno sfanatizirano organizacijo, ki Je — v oblasti kurilnice in delavnice — imela v svoji oblasti ves promet na glavnih progah in to ob času, ko naj bi bil baš ta promet služil za udejstvovanje Maistrovih zasedbenih načrtov.
Resnosti tedanjega položaja se zavedamo v pravi luči šele danes, ko je vse to za nami in vendar...
Zavedajoč se tega položaja je Maister — kakor smo videli v razpravah o pripravah za to splošno stavko — že od vsega početka storil vse. da, celo ponižal se je ponovno in skušal ugoditi željam in za-
htevam nemških železničarjev. S tam jim je vnaprej izpodbil vsak izgovor Is socialnega naslova.
Ko so ta Maistrov načrt spoznali tudi mariborski Nemci, so se odločili — za kravjo kupčijo s nemško socialno demokracijo. Njihovemu vodji. Suppanzu, sc ponudili mesto podžupana in jamstvo za vso prehrano za časa stavke.
Kakor se je irkarilo, je bila ta kupčija dveh sicer si tako nasprotnih polov za celo našo usodo posebno zato tako nevarna, ker so nemški železničarji v svoji disciplinirani organizaciji trdo na uzdi držali tudi naše Slovence, ki so se v odločilnem trenutku pridružili Nemcem, čeprav so lahko vedeli, da s tem škodujejo samim sebi. Zal. da so imeli ti naši delavci le preveč na svoji strani tudi Slovence iz drugih stanov, ki so Nemcem le preveč verjeli, da Avstrijci zavzamejo Maribor, nas vse pa na pode proti Celju
Tak v glavnih potezah narisan je bil položaj za usodepomi 29. november. Da ni prišla — največ po zaslugi kontrolorja Preglja — Ljubljana na pomoč, bi bil 29 november skoro gotovo prinesel čisto druge posledice, — kakor bomo videli — jih je s porazom tudi te nemško nacionalne nevarnosti.
Da bi bil Maribor čim lepši
Občni zbor Tujskoprometnega in olepšev v Mariboru — Dr« Fran Lipold izvoljen za
društva člana
Maribor, 29. novembra.
Uspešno in sistematično je delo Tujskoprometnega in olepševalnega društva v Mariboru, ki je imelo snoči pri Orlu svoj redni občni zbor. Zaslužni društveni predsednik g. dr. Franjo Lipold je v preglednih obrisih zajel delovanje v pretekli poslovni dobi, nakar sta sledili poročili tajnika g. V. Kolarja in blagajnika gosp. Gi 11 y j a. Dohodkov je bilo 131.000 din, izdatki so znašali 320.000 din, letna subvencija mestne občine je znašala 115.000 din. Društvo šteje 961 članov.
Kakor vsako leto, tako je društveno vodstvo poskrbelo tudi letos, da se je spomladi uredil in potem vzdrževal mestni park, da so se urejevali nasadi in promenade, popravljale ter obnavljale razne poškodovane naprave, popravile klopi po parkih, na Kalvariji, v Tomšičevem drevoredu ta ob promenadni poti na Vrbanski cesti. Nadalje je društvo gledalo, da je bilo v mestnih parkih obrezano okrasno grmičevje in drevje, prav tako v magdalenskem parku, po mestnih ulcah in trgih ter po drugih mestnih nasadih. Očistila in uredila so se pota na Kalvariji in v parkih, prav tako tudi rondo ji in cvetlični nasadi. Ob nedeljah in praznikih, pa tudi ob določenih delavnikih je prirejalo društvo v mestnem parku instrumentalne in deloma tudi vokalne koncerte. V ta namen je društvo prepuščalo mestni park tudi raznim društvom. Ribnik v mestnem parku se je očistil alg ta vodnih rastlin, prav tako ribnik v Ribniškem selu. Čolnarna pri ribniku je bila v lastni režiji, nabavila sta se dva nova čolna, stari čolni pa so bih popravljeni in prepleskani. Na paviljonu so bila preple-skana vsa vrata in okna, pa tudi ograja pri ribniku. V društveni vrtnariji so se popravile vse grede, obnovile so se kurilne nanrave in oerevalne cevi v rastlinjakih, katerih razpadanje pospešuje pronicanje vode, ki nastopa v rastlinjakih pri vsakem večiem deževju ln taljenju snega.
V nadaljevanju preureditve mestnih drevoredov, oziroma zasaditve ulic z druertm drevlem so se zasadile v novim dre^Hem naslednje ulice: Krekova ulica Ima 79 ja-
vorov, Prešernova ulica 22 okroglih brestov, otroško igrišče v magdalenskem predmestju 78 piramidalnih topolov, Komenske-ga trg 20 piramidalnih topolov in 4 vrbe žalujke. Od leta 1933 je bilo nasajenih 2072 dreves. Tudi je bil zasajen otok na Kralja Petra trgu z živo mejo.
Tujskoprometno in olepševalno društvo v Mariboru pa je podpiralo tudi druge ustanove z dekoracijami, okrasnim grmičevjem itd. Društvo je včlanjeno v zadrugi Mari-Dorski teden, katere namen je pospeševanje tujskega prometa. Glede na pičla gmotna sredstva, ki so bila društvu na uporabo, ni moglo društvo izvršiti vseh zasnovanih načrtov. Zadovoljiti se je moralo s tem, da je zmoglo vzdrževanje že obstoječih nasadov in naprav. Glede na skrajno neugoden finančni položaj se je obrnilo društvo na mariborsko mestno občino s prošnjo za zvišanje letne subvencije. Mestna občina je tej upravičeni prošnji vsaj delno ugodila. Vodijo pa se še pogajanja, da bi prošnji vsaj v prihodnjem proračunskem letu ugodila tudi v celoti.
Navzoči so s priznanjem vzeli na znanje poročila požrtvovalnih društvenih fukclo-narjev, prav tako so tudi odobrili poročilo g. P e t r i č a, ki je poročal za nadzorni odbor. Pri volitvah so bili izvoljeni v društveno vodstvo: dr. F. Ldpold, svetnik Knop. magistratni uradnik Kolar, bančni uradnik Gilly, dvorni svetnik dr. Kronvogel, inž. Je-lenec, inž. Slajmer, dr. Stamol. dr. Heric, Rojko, dr. Pernat, prof. Bas, inž Baran, inž. Cernigol. inž. Dev, ravnatelj Loos. Sabo thv, Roglič. Zorzut, Kvas, Dolanc in fivarčeva. V nadzornem odboru sta Boltav-zar in Petrič.
Na občnem zboru je inž Jelenec s toplimi besedami podčrtal vzorno delovanje bivšega žunana g. dr. Lipolda. ki ie 15 let neutrudno na Čelu društvenega vodstva. V znak priznanja za nlegovo neumorno delovanje je bil g. dr. F. Lipold izvollen za društvene era častnega člana, kar je sprejel občni zbor s toplim aplavzom.
Upati 1e, da bo dobilo društvo toliko sub-venciie. da bo lahko v polni meri uresničilo svoje načrte.
V skrbeh glede nove turistične sezone
Kolektivna časopisna propaganda mariborske in ljubljanske Tujskopronietne zveze
Maribor. 30. novembra. I Pri sedanjem mednarodnem položaju so naše zimskosportne in turist čne posto- I janke v skrbeh za potek letošnje zimske turistične sezone. Na inozemske obiskovalce letos ni računati, zato pa si morajo prizadete ustanove in posamezniki tem bolj prizadevati, da v naše zimske turistične predele privabijo čim več domačih gostov iz vseh krajev naše države. Zimski sport in zimski turizem se je pri nas že lepo udomačil, saj so ravno v Sloveniji podani vsi najboljši predpogoji za zdravo športno in turistično udejstvovanje v zimski sezoni. oT važno pozicijo v našem tujskem prometu moramo tudi v sedanjih razmerah ohraniti in po možnosti utrditi To pa se seveda ne da doseči brez smotrne propagande.
Eno najbolj uspešnih in najbolj učinkovitih sredstev turistične propagande je nedvomno kolektivna časopisna reklama Zato je Tujskoprometna Zveza »Putnik« v Mariboru v sodelovanju s svojo ljubljansko posestrimo organizirala kolektivno časopisno reklamo za letošnjo zimsko turistično sezono v Sloveniji. Bistvo te
kolektivne reklame ie v tem da se pro-ustanov iz vse Slovenije objavijo pod markantno skupno glavo, ki na prvi pogled privabi pozornost čitatelja Na ta način pridejo do prvailne veljave tudi najmanjši in najcenejši oglasi. Oglaševalci ne plačujejo skupne glave, ampak le oglase same in še te po izredno ugodni ceni. S tem učinkovitim sredstvom turistične propagande dosežejo interesenti z razmeroma skromnimi izdatki največji uspeh Tujskoprometna Zveza v Mariboru je te dni na svojem področju razposlala predvsem svojemu članstvu podrobne razpise za kolektivno časopisno reklame pagandni oglasi posameznih turističnih propagandno akcijo toplo pr poročamo vsem na zimskem sportu zainteresiranim ustanovam, postojankam in obratom, ki naj zahtevajo tozadevne podrobne ra7pise od Tujsk©prometne Zveze »Putnika« v Mariboru, Trg svobode — Grad tel. 21-22 Skrajni rok za naroČila v okviru zim ke kolektivne časopisne reklame je 5. december, poznejša naročila se ne bodo mogla več upoštevati.
»Biljardni asi« so končali tekmovanja
V soboto bodo zaključili tekmo v II. in m. kategoriji
Maribor, 29. novembra Tekmovanje za biljard no prvenstvo Maribora, ki je 10 dni »razburjalo« prizadete tekmovalce, je deloma že končano. V prvi kategoriji, v kateri so tekmovali »asi«, je zaključeno. V omenjeni kategoriji so tekmovali naši najboljši biljardisti, ki so brli v ospredju letošnjega prvenstvenega tekmovanja. Partije med tekmovalci v prvi kategoriji so bne vseskozi zelo zanimive ter napote in so privabile tudi največ »kibicev«, ki so se večer za večerom v velikem številu zbirali v kavarni »Jadran« kjer je bilo tudi letošnje prvenstveno tekmovanje na izbornih in prvovrstnih mizah. Tekmovanja v drugi kategoriji še niso končana tn se bodo predvidoma zaključila konec tega ted-
Končni rezultati v prvi skupini so naslednji: 1. Hobacber ki si je priboru naslov biljardnega prvaka Maribora. Vsega je napravil 2000 poenov. Njegova največja seri ja je bila 260 poenov in je dosegel povnrec sdk 25. Na drugo mesto te je platna! Bon-
der, ki je napravi 1841 poenov, največja serija je bila 99, povprećnik 16.73. Tretje mesto si je priboril Lepej s 1736 poeni, največja serija 117, povprečnik 14.96. Na četrtem mestu je Koser s 1194 poeni, največja serija 44, povprečnik 6.67 na petem mestu pa Poš s 1160 poeni, največja serija 39, povprečnik 6.40.
V drugi kategoriji so bili doseženi doslej naslednji rezultati: Strohmajer : Cerič 300:255 (povprečnik 4.10:3:49); Zupančič proti Ceriču 300:202 (4.16:2:80). Zupančič proti Pucku 300:258 (4.29:3.70), Za vratnik proti Puchu 300:164 (6.12:3.35), Cerič : Strniša 300:276 (3.84:3.53). Puch:Strohmajer 300:258 (4.41:3.79). Zavratnik : Cerič 300 proti 110 (8.82:3.23), Zavratnik : Gajšek 300:214 (5.45:3.89). Strniša : Gajšek 143:121 (2.80:237). Strohmejer : GajSek 300-218 (4.61:335). Gajšek : Zupančič 300:241 (4 proti 3.21). Gajšek : Tobiae 300:286 (2.76 proti 2.74), Strohmajer ? Kernc 300:254 (2.84:2.30), Gajšek : Kernc 300:225 (3.20 proti 2.40), Strašil : Puch 300:296 (4.61:434)
, Zavratnik : Strniša 300:182 (6334), Zupan-1 čič : Strohmajer 300:216 (4.41:334). Puch proti Tobiasu 300:216 (3.80:2.74), Zavratnik : Strohmajer 300:202 (5.663.80), Strniša : Strohmajer 300:194 (4.40:2.89), Puch proti Kerncu 300:223 (330:236).
V tretji skupini pa so bili razen že objavljenih rezultatov dosežem doslej še naslednji uspehi: dr. IrgoliČ : Rdssler 200:119 (3.17:1.88). Batinič : Jurgec 200:155 (2.67 proti 2.20). dr Irgolič : Jurgec 200:155 (2.50 proti 1.44). Binder : Jurgec 200 122 (2.41 proti 1.46), Komaver : Batinič 200:169 (2.59 proti 2.19), Binder : Batknč 200:121 (2.63 proti 1.58), Komaver : Rdssler 200:184 (2.85 proti 2.63). Komaver : Binder 200:169 (2.99 proti 232), Batinič : Roasler 200:168 (232 proti 1.95).
Ostale partije se bodo odigrale danes v četrtek, jutri, v petek in se bodo zaključile v soboto Mariborski biljardm klub poziva vse tekmovalce, ki še niso odigrali vseh svojih partij, naj to čim prej storijo.
Štirje jubileji direktorja Žmavca
Maribor, 29. novembra
To je bilo davi presenečenje zanj samega, ko sem danes predenj stopil s čestitko kar za štiri vellkoštevilčne spomine: 65 let rojstva (tam v Kapelah pri Brežicah); potem 45 let mature na učiteljišču v Ljubljani; dalje 40 let zaključka kmetijskih strokovnih študij in končno še eno 40-let-nico, odkar je nastopil svojo skoro prebogato literarno pot po slovenskih, srbo-hrvatskih pa tudi inozemskih strokovnih listih. Koliko njegovih brošur, knjig, zakonov o poljedelstvu, zlasti pa o vinorej-stvu je izšlo izpod njegovega peresa. Pa tudi sicer je ta moj tolikratni slavijenec široko svetovno usmerjen. Svoje temeljito znanje je ponudil ruski, bolgarski in srbski vladi, od katere je bil imenovan za strokovnega učitelja na sadjarski in vinarski šoli v Vukovem pri Negotinu. Potoval in študiral je tudi v Nemčiji, Franciji; leta 1905 je postal zadružni potovalni učitelj, pozneje zadružni komisar pri zvezi poljedelskih zadrug v Gradcu. L. 1912 je postal inšpektor državne olrne sekcije pri dalmatinskem kulturnem svetu v Zadru. Dve leti pozneje je že na Dunaju kot predstojnik Splošne zveze poljedelskih zadrug. Ob prevratu je postal inšpektor pri agrarni reformi v Ljubljani, od koder smo ga končno dobili v Maribor kot ravnatelja vinarske in sadjarske Šole, na kateri je blagodejno deloval do konca 1.1928. Tedaj pa je zapihal nad njim strankarsko-politični veter in — moral je kar za več let prezgodaj v sicer zasluženi pokoj.
Tudi sicer je njegovo mnogostransko delovanje tako bogato, da treba pač daljšega Študija za celotni pregled njegovega udej-stvovanja tudi na zadružnem polju, zlasti pri ustanavljanju kmetskih posojilnic, trs-nlc in drugih občekoristnih naprav.
Izmed številnih častnih priznanj navajam le častno občanstvo domaČe občine kapelske; potem odlikovanje reda sv. Save IV. razr. Zadnja leta so mu prinesla tudi obilo častnih delovnih priznanj: predsednik nadzorstva Kmetijske družbe v Ljubljani; član stalne vinarske komisije za Jugoslavijo pri mednarodnem vinarskem uradu v Parizu; član izpraSevalne komisije za polaganje profesorskih izpitov za kmetijske šole na kmetijski fakulteti v Zagrebu itd., itd.
Le v enem pa sva si postala nasprotna tečaja: pri »pobijanju* toče s streljanjem iz topičev. Tu sva pa v veliko veselje naših Kozjačanov, ki so mojstri v streljanju proti toči, tako trčila skupaj, da sem to Fnra-vil v svoje prisrčno voščilo, ki ga tudi na tem mestu ponavljam: m a čari še eno tako porcijo za vse štiri jubileje! —F. P.
Iz Ptuja
— Proslava J. decembra sc bo vršila letos na slovesen način. Ob 9. uri bo v pro-štijaki cerkvi slovesna služba božja. Sokol pa priredi ta dan več prireditev. Ob 11. dopoldne bo v prosvetni dvorani v »Mladiki« slavnostna seja, pri kateri bodo podali zaobljube novi člani. Popoldne ob 15. bo v mestnem geldaii-ču akademija, zvečer ob 20. pa bo v Narodnem domu narodna svečanost.
— Ogenj je izbruhnit na gospodarskem poslopju pri posestniku Vincencu Sapa dinu v Seeteržah. Ogenj je poslopje popolnoma uničil, zgorelo je tudi več gospodarskega orodja in poljski pridelki. Skoda se ceni nad din 20.000. Ogenj je povzroča neki 61etni fant ki se je igral z vžigalicami
— Neprevidno ravnanje z orožjem V Pla carovcih je posestnikov sin Franc Poplat-nik pregledoval samokres, pri čemer pa je tako neprevidno ravnal, da se je samokres sprožil in je krogla zadela v bližini stoječega posestnikovega sina Viktorja Ozmeca ter mu prizadejala težjo poškodbo na desni roki.
— Živinski sejem Na živinski sejem dne 25. t. m. je bilo prignanih 141 volov, 395 krav, 29 bikov, 44 juncev, 99 telet, 409 ko-
njev in 11 žrehet. Skupaj je bilo prignanih 1128 glav živine, prodanih pa je bilo 233 glav. Cena volom je bila 330 do 5. krave po 2 do 4301 bika 3 do 430, junci 125 do j JO, teleta pa po 3 do 4.75 za kg žive teže. Konji so ta prodajali po 700 do 6000 din, žrebeta pa po 1.300 do 2.700 din za komad. Cene sivini so bile zelo aizke, zato pa so cene mesu bolj izdatne!
— Vmndalizem. Neznani zlikovci so v Ljudskem vrtu polomili vse varnostne ogra-
je ob poteh ter Lzruvali klopi. Ti vandali so že večkrat prizadejali Olepševalnemu in tujskoprometnemu društvu občutno škodo. U petno, da bodo krivci scsledeni in ck-semplarično kaznovani.
— 5 kotom po gfstvt. Na Sp. Bregu je bdi napaden iz zasede 36ictni delavec Jože Krajne. Nekdo ga je na vso moč udaril s kolom po glavi, tako da se je nezavesten zgrudil m so pa prepeljali v bomico, kjer so ugotovili težko poškodbo*
Mariborske in okoliške novice
— 1. iaof lili m v Mariboru. Jutri ob 9. js služba božja v pravoslavni kapeli in v staro* itoaski kapeli, ob 10. pa v stolnici Jai v protestantski cerkvi Po končanih službah božjih je v sejni dvorani sreskega nacelstva vpisovanje čest tk.
— Mestno poglavarstvo opozarja prodajalce boMenlh dreves« na banov, naredbo ni-7 Št. 8133-1 s dne 14. novembra 1932 (SL liat 733-92 ex 932) glede sekanja in prodajanja božičnih drevesc in na naredbo
IH-7 st. 1037-3 s dne 25. aprila 1938 glede gospodarjenja z nedoraslimi gozdi (SL L 211-35 ex 1938), glasom katerih se mora vsak prodajalec, ki pripelje na trg božična drevesa, izkazati a predpisanim fcsvoz-nim potr d lom. Ta potrdila izdajajo občanski uradi tiste občine, kjer so bila posekana drevesca, ter je za potrdilo predpisan potreben obrazec. Tržni organi bodo v smislu točke 4 naredbe brezizjemno zaplenili bož čna drevesca, če bi se prodaja, lec ne mogel izkazati z zbornim potrdilom, vrhu tega pa uvedli proti kršiteljem tega razglasa kazensko postopanje.
— Z železniškega mostu je hotela skočiti v Dravo. Službujoči stražnik je opazil okoli 23. ure na železniškem mostu mlajšo žensko, ki je s pobreške strani tekla proti sred.nl mostu. Stražnik jo je dohitel v trenutku, ko se je ženska vzpenjala na ograjo mostu. Neznanko je prijel za krilo in preprečil, da ni skočila v Dravo. Na policiji so dognali, da gre za 181etno služkinjo Alojzijo K., doma iz okolice Krškega. Pri zaslišanju je povedala, da je pred dnevi prišla v Maribor, da bi si poiskala službo. Ker je pa ni dobila, je obupala in je hotela napraviti konec svojemu življenju. Mlado obupanko so od premi U v do-movno obč no.
— Okravdeu trgovec. Na Slomškovem trgu je doslej še neznani in neizeledeni zli-kovec ukradel iz avtomobila trgovca Franca Sokliča, stanujočega v Kosarjevi 38, zimski plasc, vreden nad 2000 din. Policija poizveduje za tatom.
— Racija... V noči na sredo je izvršila mariborska policija temeljito racijo v mestu in na periferiji Zajela je več sumljivih oseb, ki se niso mogle izkazati, kako in s Čim se preživljajo. Po perlustraciji na policiji so nekatere spet pustili na svobodo, druge pa so pridržali in jih bodo odprem li v domovno občino.
— V svet. Pekovski mojster Štefan Križan iz Radvanjske 8 je prijavil policiji, da mu je pobegnil njegov 151etnd vajenec D. Crnkovič, ki je vzel s seboj tudi kolo ter košaro za kruh. Policija vrši za pobeglim vajencem poizvedbe.
— Razne novice. Na dvorišče v Nasipni ulici 33 se je zatekel golob-pismonoša, ki so ga izročili vojaškim oblastem. — Na kržišču Ulice kneza Koclja in Mlinske ulice je neki kolesar povozil 4 letne ga delavčevega sinčka Branka Vodelška. ki je obležal s poškodbami na glavi. — železničarju Antonu Plimanu iz Dravograda je spreten že p ar Izmaknil iz žepa denarnico, v kater je bilo 1260 din gotovine. — Pri nakladanju hlodov je padel težak hlod na Slletnega železničarja Josipa Krajnca iz Korene, ki je obležal s težkimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kamor so od prem ili tudi KHetno vrni carjevo hčerko Terezijo Megli-čevo iz Selnice ob Dravi, ki si je zaradi padca s skednja zlomila levico.
— Brat nad brata, V PrUhovi pri Slovenski Bistrici sta se med delom' prepirala brata Jug. Nenadoma je mlajši brat udaril z lopato po glavi starejšega brata posestnika Jurija Juga, k; je obležal a prebito lobanjo. Jurija Juga so nemudoma prepeljali v mariborsko bomico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili ž vljenje. Jugovo zdravstveno stanje je zelo resno. Nasilnega brata so orožniki aretirali.
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12. tel. 25—85. ter Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Meljske in Aleksandrove ceste, tel. 25—32.
— Vlom v Arbeiterjevo pisarno pred sodniki. Pred mariborskim kazenskim senatom je bila včeraj dopoldne razprava proti trem mladoletnim vlomilcem, ki so v avgustu in septembru t. 1. izvrš li v Mariboru več drznih vlomov. Med drugim so v noči na 7. septembra vlomili v pisarno A. Arbeiterja ter odnesli ročno železno blagajno z 2000 din gotovne, v noči na 17. septembra so odnesli iz pisarne trgovca s kurivom B. MejovŠka plašč in aktovko, iz Halbartove usnjame pa so ukradli razne bakrene in medeninaste dele s strojev ter jih prodali razum trgovcem s starim železom. Kolovodja vlomilske tro-iice, Maks J. je bil obsojen na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, njegov brat Rajmund J. na 4 mesece, Alojz R. tudi na 4 mesece strogega zapora,
— Poroke. V zadnjem časni so se ▼ Mariboru poročili: Rudolf Cernec, tovarn ški delavec, in Marija Straus, tovarniška delavka, od St. Uja v Slov. goricah; Nace Novak, knjigovez, Tvraeva 26, in Roža Oentner, trgovska nastavljenka, Pobreška 36; Josip Klun, bakrar državnih železnic, in Marija Polencč, bivša predilka, Studenci; Henrik Sarier, mehanik, m Ana Florjančič, trgovska pomočnica, Studenci; Friderik Plibersek, avtornenanik, in Roza-1 ja Majcen, Studenci; Franc Lebič, tkalec. Metelkova 55, in Ema Rues, sutoičarka. Delavska 67; Josip Kmetic, trgovski pomočnik, in Marija ftauperl; Josip Napot-nik kovač, in Angela Pajtler. Obilo sreče!
-1 Za ukradeno kolo 8 nsesecOv strogega zapora. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 231et-nega Ferdinanda De Učka iz Maribora na 8 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, ker je letos v septembru nekemu kmetu v Framu ukradel 800 din vredno kolo.
— Dekreta Je »trota. Pri pekovskem po močnku Josipu Podpiatniku se je zglaeii neki Mirko Katei ki js Podplatnika naprošal, da bi mu posodil kolo, ose da ima neko nujno pot. Podplatnik js Katelovi prošnji ustregel. Toda ne Katela niti kolena ni več videl. Podplatnik je prijavil zadevo policiji, ki poiaveduje za KAteiom.
■— Pokret   mariborskega   ž<*n*tvzv. Na
predsnočnjem sestanku je bil izbran poseben pripravljalni odbor, ki bo pričel akcijo, da bi dobile tudi ženske voLlno pravico. Kakor se čuje, bo v kratkem veliko manifestacija k o zborovanje, na katerem bodo mariborske žene izrazile svojo zahtevo po splošni aktivni in pasivni volilni pravici. O tem bo govora tudi na ponovnem sestanku 2. decembra ob 18. v prostorih Jadranske straže v Gregorčičevi ulici.
— Spominu staro&t* mariborskih Slovencev, notarju dr. Mrba>u. Pred 10 leti na današnji dan so na pobreskem pokopališču ob častni udeležbi položili v grob truplo teza narodnostnih bojev še pod Avstrijo znanega borca, v Mar boru že staroste ondotnih Slovencev, notarja dr. Pran-ka FLrbasa. Iz njegove daleč znane pisarne je izšlo lepo število narodno zavednih koncipientov, odnosno njegovih novih poklicnih tovar šev. Zadnja menda je bil — v zgodovini slovenske pesmi v Maribora znani narodni pevec (tenor), notar g. dr. Ašič. ki se je tedaj v imenu notarske zbornice v Ljubljani in v imenu bivših koncipientov v ganljivem govoru poslovil od svojega bivšega Sefa. Pokojnik je bil poseben prijatelj tudi rajnega dr. Pavla Tur-nerja, ki ga je za svojo dijaško ustanovo določil v Kura tori j, v katerem sta »e poleg dr. Flrbasa nahajala tudi dr. Rosina in (med tem tudi že umrli > pivovarna«-Tscheligi. Dr. Firbas — ob svoji smrti 85 let star — je tudi eden t stih skromno delujočih narodnih borcev, katerih življenjepis bo treba še izpopolniti.
— Spremembe Pl tukajšnji podružnici Delavske zbornice. Nova uprava Delavske zbornice je odnovedala službo vodji tukajšnje podružnice Delavske zbornice g. Cehu, voditeljici Delavske knjižnice Tereziji Krištofov* in knjižničarki Pavli rVbcrsko-vi. Za vodjo podružnice je imenovan ur. Martinček, znani organizator Zveze združenih delavcev in bivši inkasant pri mestnih podjetjih. Poleg tega bosta nastavljeni še dve novi moči.
— Mestno pokopališče je jutri v petek zaprto. Pekarne bodo dopoldne odprte, popoldne pa bodo zaprte.
— Sokol Maribor I ima 2. decembra ob 20. v vojašnici kralja Petra Osvoboditelja proslavo zedinjenja in zaprisego novega Članstva
— Mariborčani, d revi v»l v Sokolnkd do m, kjer ima matični Sokol svojo telovadno akademijo z izbranimi 13 sporedovninii točkami. Sokolske akademije so b le glede telesne vzgoje zmerom na viSku in bo nudila tudi letošnja pravi užitek.
— Vse dobrovoljce poziva sreska organizacija v Mariboru, da se obvezno udeležijo sokolske proslave zedinjenja v So-kolskem domu v petek 1. decembra ob 11,
— Kakor v»ako leto, tako tudi letos priredi Sokol Maribor Matica dne 30 novembra v Sokolskem domu telovadno akademijo, na kateri bodo sodelovali vsi oddelki. 88 M
— Gospodarja »ta okradla. Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega .sodišča je obsodil 351etnega Ivana Polajnarja na 3 mesece strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. 191etno Terezijo U. pa na 3 mesece m 10 dni strogega zapora, pogojno za dobo 2 let, ker sta meseca oktobra 1938 svojemu takratnemu gospodarju zdravniku dr. Ivanu Koprivniku v Krčevini ukradla razne predmete,
— Priznanje   zaslužnemu   ptantncu. V
prijetnih prostorih Gajškove gostilne v Melju je priredila mariborska podružnica SPD svojemu dolgoletnemu in zaslužnemu funkc onarju, vrlemu planincu in društvenemu delavcu g. Ferdu Soršaku počastit-veni večer ob priliki njene 701etnice. Večera so se polnoštevilno udeležili funkcionarji SPD, prišli pa so tudi predstavu ki drugih organizacij in društev. Zasluge in vrline slavijenca Ferda Soršaka so orisali gg. dr. Bergoč, Franjo M a jer, J. Kravos, dr. Ltipold, Skofič, inž. Jelenec, Strašnik, D. Senica. L*. Zorzut. Forstnerič, dr. Se-kula, Liorger in J. Skaza. Vsem gworni-kom se je vidno gin jen, zahvalil slavi jenec g. Ferdo Soršak. Slavnosti večer je potekel v najlepši harmoniji in je dokazal, kako vel ke simpatije uživa g. Ferdo Soršak v vseh krogih našega mesta. G. Soršak je prejel ob tej priliki krasni spominski darili.
— Bela kuga. Pred malim kazenskim ^senatom so se včeraj dopoldne morale zagovarjati Štiri Ženske, ki jih je državni tožilec obtožil, ker so si pustile odpraviti telesni plod, in sicer od neke ženske, ki je zahtevala po 150 din Vse obtoženike so b le obsojene in sicer vsaka na 2 meseca strogega zapora, pogojno za dobo 2 let.
Mariborsko gledališče
Petek. 1. decembra ob 15.: Veriga. Brezplačna predstava za mestne reveže. Ob 20.: rrJapec Jernej in njegova pravica. Globoko znižane cene,
Sobota, 2. decembra ob 20.: Lopa Vida. Premiera.
V soboto premiera opere »Lep* VMa«,
ki nastopi za Maribor vsa nova v svojem številnem tn pestrem spremstvu, pa tudi v narodnih nošah našega Primorja. Režija VL Skrbinška je poskrbela za primerno opremo. Prvo in zadnje dejanje nam slikovito predstavljata primorski Kras, drugo pa n vrši v Benetkah. K premieri pride tudi g. skladatelj, Pasto Savin.
Iz Celja
— Izobesite zastave! Mestno poglavarstvo v Celju razglasa: Prvi december se bo praznoval na slovesen način kot praznik zedinjenja troimenekega naroda Srbov, Hrvatov m Slovencev. Vsi hišni posestniki se opozarjajo, da morajo biti ta dan vsa poslopja okrašena z državnimi zastavami.
„ bolje bode na praznik zedi-
njenja po naslednjem vrstnem redu: ob 8. v opatijski, nato v pravoslavni tn evan-geljski cerkvi, ob pol 10. pa v starokato-liaki kapeli.