Stev. 31,
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjntrij.
L'cdniŠtYO Ulic* Sv. FrančiSlu Asifkega št 20, i. nadstr. — Vsi copisi na' se poSiliajo uredništvu lifta. Nefcankirana pisma se a«
sorejemajo In rokopisi «e ne fračija Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konaortij tista .Edino*-. - Ti»k tiskarne .EdinosU- vpisane zadruge * omejenim poroitvom v Trstu, ulica Sv. Frančtfkt Asiikega *. 30.
Telefon uredništva in oprt ve itev. 11*57. Naročnina znala: Za celo leto ....... K 24.—
li pol leta ................. 1J—
ca trt mesece.................
ca nedeljsko I c d a | o ca četo leto.......
ca pol leta	- - ■•••'• • »
Letnik xu.
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo p« 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. j
Oglasi se računao na milimetre v širokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi ć-narniti zavodov ............. . mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: ... . 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema fnseratnl oddelek .Edinosti*. Narobnlaf ta reklamacije se paiiijajo a pravi Usta. Plačuje se Izključno tc opravi .Edtaoati*. — Plača in tolt se v Trstu.
Uptm la inseratnl oddelek m nahajata v ulici Sv. Frauttlk« Aatfkega SL 20i — Po&aohrinikii&tf račun fit 841.652
Prttled najnovejših dosodKov.
Ruska bojišča. — Ponovni brezuspešni ruski nanadi pri Uščješku. Topovski boji na vsej severovzhodni fronti.
Italijanska fronta. - Nobenih posebnih
dogodkov.	_ .
Balkansko bojite. - V £m,gon mirno. _ izkrcanje francoskih cet na polotoku Karabunu pred Solunom.
Zapadno bojišče. — Francoski proti-nn-di ob cesti Vimy - Neuville odbiti. Južno Somme zavzeta postojanka zavzema 3.500 m širine in 1-000 m globočme. V kampanji topovski boji. Napad Zeppe-1 in ovca na Pariz.
Turška bojišča. - V Iraku nobene i,z-prcmembe. - V sredisču kavkaske fronte uspešni predstrazni bon za i urke.
RUSKG HOJIŠČC.
DUNAJ. 30. (Kor.) Uradno se objavlja: 30. januarja 1916, opoldne.
Sovražnik ie včeraj obnovil svoje napade na predmostni okop severozapadno Uscleczka. Vsi poizkusi, da bi se »stega polastil, so se izjalovili ob hrabrosti bra-niteliev. Skoro na vseh delih severovzhodne fronte je stopila ruska ar ti ljenja od časa do časa krepko v akcijo. Tudi težki topovi so delovali na raznih točkah. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H6fer. fml.
BERLIN, 30. (Kor.) Veliki glavni stan,
30. januarja 1916.
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
i
liilllJvAU Iiuiijuuu4iwgsi
DUNA 1 30. (Kor.) Uradno se objavlja: 30. januarja 1916, opoldne. Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Cadomove izmišljotine.	_
DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega. stana poročalo: Predrznost, s katero italijanski generalni štab objavlja neresnične podatke, se je označila že često-krat. Toda iz doslednosti, s katero se ponavlja ta nepristojnost, izhaja, da gre italijanskemu armadnemu vodstvu za to, da razpoloženje v kraljestvu umetno-toživlia s pomočjo lažnjivih. izmišljenih junaštev, ne glede na to, če se s tem pred vsem inozemstvom osmeši ali ne. Ponoven slu-čai lažnjivega mednega poročanja vsebuje poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 20. januarja, ki ga moremo šele danes popraviti, ker se nahaja torišče opisanega dogodka zelo oddaljeno v visokem gorovju. Poročil italijanskega generalnega štaba se glasi: V noči na 16. t. m. so dosegli odvažni oddelki naših smučarjev po ledu in snegu prelaz della Sforzellina pri izviru Noče v višini treh tisoč metrov ter so se spustili nato v Val del Monte. Dasi jih je tamkaj vzel na piko sovražni ogenj, so vendar razrušili z minami dve kuli približno 3 km vzhodno prelaza in se vrnili nato dobro ohranjeni nazaj v naše črte. — K temu se konstatira: Na mestu, ki je omenja italijansko poročila, se je nahajalo do nastopa zime eno samo nastanišče za neko naprej pomaknjeno patruljo, nikoli pa se niste nahajali tam dve kuli. Deske in peč omenjenega majhnega nastanišča so bile istočasno z opustitvijo te naprej pomaknjene patrulje preloženi nazaj ter se torej sedaj sploh ne nahajajo na omenjem mestu. Iz sedanjega, boli proti dolini ležečega, naprej pomaknjenega zimskega nastanišča pa sedaj od časa do časa naše poizvedo-vlne patrulje preiskujejo gori omenjeno
PODLtcTEK
GREŠNICE.
Roman. — Francoski spisal Xavi«r d« Montfpia
—	Gospodična?
—	Ne, gospod, temveč neka dama, ki trdi, da prihaja od nje.
—	Kje je ta dama? Naj vstopi. Naj vstopi!
—	Tu sem, gosixxl Torcy, — je odgovoril glas, ki ga je Maurice že poznal.
V atelje je stopila zastrta ženska.
—	Govorite, madame, — je dejal slikar živahno; — če res prihajate od Le-ontine, govorite vendar, za božjo voljo!
Ženska je dvignila pajčolan.
Maurice se je zdrznil in je nehote stopil par korakov nazaj, kakor da bi bil stopil na kačo.
Spoznal je sovodnico.
XLI.
Đrankadorkina Beznačajnost.
—	Vi... vi ste tu! — je vzkliknil. — Kaj hočete tu? Gorje vam, če mi prinašate zlo vest1	, ..
—	O ne. ni zla vest, — je odgovorila sovodnica; — nasprotno je ravno vest,
ozemlje. Zadnja, 24. januarja tjakaj poslana patrulja je poročala: »Vse nespremenjeno. nobenih sledi.« — Dne lt>. januarja ni padel v Val del Monte niti en strel. Cadornovo poročilo o junaštvih »odvažnih oddelkov« njegovih smučarjev je torej popolnoma izmišljeno ter v svoji celoti popolnoma iz trte izvito.
Balkonsko nojšffc
DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se objavlja: 30. januarja 1916, opoldne.
V Crnigori ie mir. — V Sv. Ivanu Me-dovanskem smo uplenili dva topova, mnogo topovske municije in znatne zaloge kave in krušnih sadov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN, 30. (Kor.) Veliki glavni stan, 30. januarja 1916.
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOLUN, 28. (Kor.) Mornariški vojaški angleških, francoskih, italijanskih in ruskih vojnih ladij, ki se nahajajo v pristanišču, so se izkrcali na polotoku Kara Burnu, kjer se nahaja grška utrdba. Posadka se ni upirala.
SULON, 28. (Kor.) Izkrcanje na polotoku Karabunu se je izvršilo pod zaščito ladijskih topov. Grški poveljnik je prote-tiral. Istočasno z izkrcanjem mornariških vojakov je francoska pehota obkolila u-trdbo in sosednja stanovanja na kopnem in zahtevala odstranitev prebivalstva. Zavezniki da nastopajo radi tega tako, ker se jim ie zdi prav, da bi se nahajala -ifu Jo>ji?>i qC5joj ijiSnjp in^tJ^ a fcqp.un
h ovih, ker se domneva, da prevzemajo nemški podvodniki v bližini zaloge.
MILAN. 29. (Kor.) »Secolo« poroča, da je general Sarrail v spremstvu srbskega polkovnika Lješanina nadziral novoustanovljene srbske bataljone ob Vardarju. En bataljon je sestavljen iz samih dijakov. Tudi na Krfu zbrani Srbi bodo prepeljani v Macedonijo, kjer bodo tvorili desno krilo zaveznikov.
ŽENEVA. 29. (Kor.) »Matia« poroča iz Kima: Nedvomno so se Italijani združili z Essad pašo, da z utrjenjem Valone in drugih točk južne Albanije uspešno zadrže sovražnika.
RIM. 30. (Kor.) Kakor poroča Agenzia Štefani, je bil v Retimu (na Kreti) izkrcan angleški oddelek, da aretira tamkajšnjega nemškega podanika Walterja Maeseter, ki stanuje v tamkajšnjem hotelu.
Colgarski kralj v Nišu.
SOFIJA, 29. (Kor.) Predvčerajšnjem ponoči sta se podala kralj in kraljica v sipremstvu ministrskega predsednika in več višjih oficirjev v Niš. Kralj je posetil generalfeldmaršala Mackensena, nakar je obiskal vojvodo Ivana Albrehta meklen-burškega. Nato sta se podala kralj in kraljica v kraljevo mesto. Onoldne je sprejel kralj obisk velikega vojvode Friderika Franca meklenburškega in ga je imenoval za viteza narodnega reda svetih anostolov Cirila in Metoda. Ob eni popoldne se je vršil pri velikem vojvodi v njeerovem na kolodvoru se naliaiajočem vlaku dejeuner, ki so se ga udeležili kraljeva dvojica in druge osebnosti. Ob 7V> poldne je veliki vojvoda s posebnim vlakom odpotoval iz Niša. Kraljeva dvojica se je poslovila od njega na kolodvoru. Istega dne je bila bolgarska kraljevska dvojica tudi pri dinerju generalfeldmaršala Mackensena, ki je nazdravil kralju in kraljici. Kralj je slavil junaštvo zveznih armad. Po cerclu je kraljeva dvojica ob eni ponoči odpotovala v Sofijo.
ki bi jo plačal rad zelo drago, ki vam jo pa povem zastonj.
—	Da, dobra vest, — je ponovila Brankadorka, — najlepša vest, ki si jo le more misliti zaljubljen človek.
—	Torej govorite vendar, madame, govorite!
—	Pomiriti vas hočem in vam povedati, kje se nahaja v tem trenutku Le-ontina, in sicer kje se nahaja popolnoma na varnem.
—	O madame, če je to res, če morem po vas rešiti Leontino, vam ne odpustim samo vaših prejšnjih pregreh, temveč vas tudi še nagradim, kakor nikdaT niste
mogla pričakovati.
—	O, gospod Torcy, — je odgovorila Brankadorka in se globoko poklonila,— zanašam se popolnoma na vašo plemenitost.
—	Povejte mi torej hitro, kje morem najti Leontino?
—	No torej, če me hočete spremiti, vas popeljem tja.
—	Takoj... Josip!
—	Gospod!
—	Pojdi po voz!
Brankadorka ga je prekinila.
—	Ni treba, — je rekla, — voz imam spodaj.
Z ZBfflBHB MIKI. |
BERLIN. 3«. (Kot.) Veliki glavni stan, 30. januarja 1916.
Ob in Južno ceste Vimy - Neuville so se nadaljevali boji za posest postojanke, ki smo ]o zavzeli. Francoski napad je bil odbit. Južno Somme osvojena postojanka ima širino 3.500 in globočlno 1.000 metrov. V splošnem je bilo tamkaj ujetih 17 oficirjev, 1270 mož, med njimi nekaj Angležev. Francozi so poizkušali le slab protinapad, ki je bil odbit z lahkoto. V Sampanji so bili od časa do Časa živahni topovski boii. Na ostali fronti je artiljerijsko delovanje oviralo megleno vreme. Proti večeru so Francozi ob jasnem vremenu otvorili živahen ogenj proti naši fronti vzhodno Pont a Moussona. Prodiranje sv raznih oddelkov je bilo preore-čeno.
Vrhovno armadno vodstvo.
PARIZ, 30. (Kor.) Agence Havas javlja: Tekom goste megle se je pojavil v soboto ob 11 zvečer Zeppelin, ki je vrgel na Pariz več bomb, ki so zahtevale precej žrtev. Na eni točki je bilo ubitih
15	oseb, na drugi 1 mož in 3 ženske. Ena hiša je bila porušena. Tudi sicer je bilo napravljeno mnogo materijalne škode. Lov letal na Zeppelin je bil brezuspešen. Do ene ponoči je bil Pari2#v temi.
PARIZ, 30. (Kor.) O napadu Zeppelina v noči na ^nedeljo na Pariz, razširja Agence Havas sledeče pojasnilo: Pariška policija je odredila v soboto ob 9*45 zvečer v slučaju zračnih napadov na mesto vse predpisane odredbe. Na nekaterih točkah je bilo mesto v popolni temi. — Drugo poročilo pravi: Ob 9 zvečer je bil naznanjen prihod Zeppelina, ki je plul proti Parizu. Po alarmu so bile ukrenjene potrebne varnostne odredbe, žarometi so razsvetljevali nebo. Državni podtajnik za letalstvo in njegov kabinetni načelnik sta se podala v Bourget, po ulicah so tekali ognjegasci in dajali znamenja. Povsod so zasledovali gibanje letal letalskega bro-dovja, ki mu je poverjena obramba Pariza. dočim so žarometi še vedno razsvetljevali nebo. Številni izprehajalci na bulevardih so 5e vedno sledili svetilnim žarkom. Povsod so se zbirale gruče. Posebno živahno je bilo gibanje koncem gledaliških predstav. Po cestah je bilo natančno slišati šumenje letal. Množica je bila ™^o!noma mirna. Zanimal jo je bolj prizor, kakor pa je bila vznemirjena. Ob 11 ponoči je bilo slišati več eksplozij, ki so jih povzročile vržene bombe. Par oseb je bilo žrtev napada. Tudi materijalna škoda je bila povzročena.
Llcvd George In Bonar Law v Parizu.
PARIZ, 30. (Kor.) Ministra Lloyd Ge-orge in Bonar La\v sta prispela semkaj, da se posvetujeta z državnim podtajnikom Thomasom. Radi sestavitve skupnega oboroževalnega programa aliirancev ste se vršili dve zborovanji, eno z zastopniki generalnega štaba, drugo, z artilerijskimi izvedenci. Zvečer ie ministrski predsednik Briand sprejel oba ministra.
S turttiii mit
CARIGRAD, 29. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Fronta v Iraku: Nobene važne izpremembe. V ozemlju Felahle je naš ogenj iz zasede popolnoma uničil iz
16	mož obstoječ sovražen poizvedovalni oddelek. V istem ozemlju so Mudžahaidi odvzeli sovražniku okoli tisoč kamel. — Kavkaška fronta: Predstražni boji so se končali ugodno za nas. V središču smo z močnimi sovražnimi silami zasedeno postojanko z nenadnim napadom zopet osvoiill. — Dardanelska fronta: Par sovražnih oklonnic je izstrelilo včeraj par bomb proti Seddil Bahru in so se nato umaknile.
—	Tako! — je dejal Maurice neza-upno.
—	Bodite brez skrbi, — je odgovorila sovodniva, ki je spoznala to nezaupnost, — morete se zanesti name. Sicer pa lahko vzamete s seboj svojega prijatelja in celo tudi svojega slugo. Vidite torej, da nimam nikakršnih zahrbtnih misli Tn da lahko storite z menoj, kar hočete.
—	Pojdimo! Pojdimo! — je dejal Maurice, in je odšel iz sobe, za njim pa Brankadorka in Karel.
Pred hišnimi vrati je stal voz.
Na kozlu je sedel Tircis kot koči-jaž.
Maurice, Karel in Brankadorka so se vsedli m voz, ki je hitro odrdral v smeri proti Neuillyju.
♦ * ♦
Vsekakor smo dolžni svojim ljubeznivim čitateljicam nekoliko pojasnila.
Kako in zakaj je Brankadorka popolnoma izpremenila svojo taktiko glede Leontine?
S kakšnim namenom se je skušala zopet približati Mauricu, namesto da bi bila še nadalje delala na to, da bi spravila Leontino v roke gospodu de Vaunoy?
To so vprašanja, na katera moramo dati nekoliko pojasnil.
Ko ie Brankadorka izvedela od Gali-
Amerikanska trgovina m Anglija.
VVASHINGTON, 29. (Kor.) Senator Watsh je vzbudil v senatu pozornost s svojim predlogom, da se ustavi trgovina z zavezniki, ako se ne ozirajo na ameriške nomisleke. Glasom Walshovih izvajanj imaio britskl cenzorji zaupna navodila, da si notirajo vse trgovinske zadeve, o katernh dozna jo po zajeti pošti nevtralnih dežel. Walsh je dejal, da bi bila pod takimi okolnostni ameriška prekomorska trgovina omejena na take trge v Evropi, ki bi jih odobravala Anglija.
je že zelen (dvogfasno). 6) Palčki: otroška igra s petjem. Spored Uvajajo učenke CM dekliške šole na Acqu ttu. Vstopnina 50 vin., sedeži 20 vin. — L ozirom na narodni namen prireditve je pričakovati obilne udeležbe.
Razprave o gospodarskih vprašanjih v v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA, 29. (Kor.)' Pogajanja med avstrijskimi in ogrskimi ministri in strokovnimi referenti so trajala ves dan ter se bodo nadaljevala v najbližjem času. Ob 8. uri zvečer je dal ministrski predsednik grof Tisza na čast avstrijskim ministrom diner, katerega so se udeležili le-ti in njihovi spremljevalci. Ob 11. uri 45 minut so se ministrski predsednik kakor tudi ostali avstrijski ministri in njihovi spremljevalci vrnili na Dunaj.
Donat« vesti.
Višje armadno poveljstvo je izdalo dne
5.	1. 1916 k dne 20. 11. 1915 uvedeni zaplembi usnja nasledrfja dopolnilna določila: Da se ugodi od raznih strani izraženim predlogam glede prepustitve usnja za vporabo civilnega prebivalstva, odre-juje v okvirju 5. armadnega poveljstva s pripombo, da ostaja zaplemba usnja v polni veljavi, to-le: a) V trgovinah za usnje meseca januarja naznanjene zaloge usnja nad 100 kg vsake vrste (rujavo usnje, usnje za podplate, gornje usnje in usnje za ^odloge) se morajo izločki no vrstah in držati samo v evidenci, ne pa jih razprodati. Ocenitev kakovosti se izvrši "otom nakupovalne komisije, ki bo tako* dala na razpolago vse usnje, ki bo proglašeno kot neporabno. Januarja na novo naznanjene zaloge usnja pod 100 kg vsake vrste, se dajo na razpolago s potrdili (certifikati). Da se ne bo brez potrebe ovirala kupčija z usnjem, bodo okrajna glavarstva sama izdajala potrdila in jih imela v evidenci. Ta potrdila pa se morajo izročiti nakupovalni komisij: za usnje, kadar se ista predstavi, b) O 1-slej se ne bo zaplenjalo usnje iz stro-jarnic itovarnic), ako bo zagotovljen primeren nakup normalnim potom. Trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani in Trstu ste naprošeni, da zahtevate od vseh v njiju področju nahajajočih se strojarnic (tovarnic), da predlože obvezne pogodbeno 4 tedne veljavne ponudbe za dajatev rjavega, podplatneira, gornjega in usnja za podloge. Zahteva se samo te vrste pod nasledniimi pogoji glede kakovosti: Usnje za podplate ne pod 4T5 mm debelosti. Gornje usnje ne pod 2 mm debelosti. Usnje za podloge v celih ali polovičnih kožah iz govejske kože. Rjavo ne pod 4 mm debelosti, vse vegetabilno ustrojene in brez pogreška. Z enokronskim kolekom opremljene ponudbe vsebujoče količine, vrsto, kakovost (debelost) ceno, odpoši Ijalno postajo in rok dajatve, se morajo vložiti pri intendanci 5. armadnega poveljstva, Feldpost 81, ter priložiti ustrojeni obrazec.
Rojanska podružnica CMD priredi dne
6.	febrnarja ob 4 pop. v dvorani „Konsum-nega društva" v Rojanu veselijo v prid podružnici s sledečim sporedom : 1) D. Jenko: Na tujih tleh, dvospev s spremljevanjem gla-sovirja. 2) S. Gregorčič : Soči, deklamacija. 3) E. Adamič: a) Glejte, že solnce zahaja b) Uspavanka, c) Tepežnica (solopetje s spremljevanjem glasoviija. 4) I. Krilna : Mati, deklamacija. 5) Slovenske narodne: a) Škr-janček poje, žvrgoli, b) Barčica, c) Gozdič
manda, da se je je Leonida skušal iznebiti, delati na svojo lastno pest in jo tako pripraviti ob njen »pošteni« in »pravični« dobiček pri onem, kar je imenovala svoj trud in svojo korist, je sklenila, da se maščuje.
Seveda jej je pa bilo veliko na tem, da bi jej to maščevanje tudi kaj neslo, in to čim več, tem bolje.
Dodajmo k vsemu temu še živi spomin na oni Mauricov poset pri njej in na strah, da bi Maurice prav gotovo izvršil tedaj izrečene grožnje.
Sovodnica je bila popolnoma prepričana, da bo Maurice v svojem obupu, ko mu je ponovno izginila Leontina, brez dvoma iskal pomoči na sodišču.
Pred sodiščem bi bila Brankadorka med vsemi krivci gotovo na prvem mestu.
Ker pa je ta čestita ženska že prevečkrat imela opraviti s sodiščem, se ni bala ničesar bolj kot pa ponovnega vabila pred preiskovalnega sodnika.
Dasiravno sama ni bila čisto nič zapletena v sedanjo ugrabitev Leontine, je vendar slutila, da bi predvsem ona sama morala odgovarjati zanjo in da bi jo sodišče tudi pošteno prijelo zaradi uporabe uspavalnega sredstva, ki bi bilo skoraj usmrtilo Leontino.
Aprovlziicijske stvori
Ta teden, to je od 31. jan. do 6. Tebr. se bodo dobivala sledeča živila aprovizacijske komisije, in sicer na en odmerek izkaznice za živila.
1 kg koruzne moke po K —"76 kilogram 7a kg testenine po „ 1*32 in bela moka po K 1 kilogram, ki se dobi na krušne izkaznice.
Razne politične vesti.
Z ozirom na glasove o namerah za skrčenje avtonomije mesta praškega opozarja »Information«, da ta izpreinemba spada v delokrog deželnega zbora. Avtonomna ustava kraljevega glavnega mesta bi se mogla torej izpremeniti le po formalnem sklepu deželnega zbora. Zakonodajna pravica tega poslednjega je nedotaknjena. V državni zakonodaji se sedaj pač često nastopa pot naredb. To se more, ker državna ustava vsebuje § 14., kakrŠnjega pa deželna ustava ne pozna. Jasno je torej, da bi se kaka izpreinemba pravnih podlag, na katerih sloni avtonomija Prage, mogla izvršiti le potom deželne zakonodaje. Nadaljevaje priznava dopisnik, da se je aparat občinske avtonomije ravno med to vojno obnesel nad vse pričakovanje. Funkcijoniral je izvrstno v vseh važnih pogledih in njega organi so se izkazali v popolno zado-voljnost višjih mest. Posle mobilizacije so vsa mesta iu občine izvršile neoporečno, da-si so bile naloge večinoma zelo komplicirane. Kar se pa tiče stvari vojne oskrbe, so občine storile celo več. nego svojo dolžnost. Njihova vnema in njihova zmožnost na tem polju vojnega delovanja ste bili vse hvale vredni. — Radi beležimo ta priznanja v glasilu, ki je menda dostopno visokim krogom. Tem raje, ker stoji dejstvo, da se je mobilizacija tudi pri nas — glasom izrecnih priznanj vojaških krogov — izvršila tako točno iu gladko, da so bili oni krogi naravnost presenečeni, a na tem imajo velik del zasluge tudi naše občine.
Glasovi o nameri vlade, da skrči avtonomijo kraljeve Prage, glavnega mesta ponosnega kraljestva češkega, so bržkone" prihajali od strani, ki bi tudi ob sedanjem plamenu hoteli greti svoj lonček s — poznano vsebino. Želja, ki pa je vse prej, nego pobožna, je porodila glasove o amputaciji na občinski avtonomiji.
Kongres nevtralcev. Iz Bukarešte prihaja vest, da se je doznalo iz vladnih krogov, da se bo dne 15. marca vršil v Madridu svetovni kongres, ki se ga udeleži 31 nevtralnih držav. Na tem kontrresu bodo sodelovali zastopniki tiska in državljani nevtralnih držav, predsedniki malih, posebno južnoameriških republik, socijalni demokratje in socijalni politiki in zastopniki Kitaja. Razpravljali bodo o vprašanju vojne, kakor tudi o tem, kaki koraki se imajo ukreniti, da se gospodarski, politični in financijelni interesi nevtralnih držav po vojni zavarujejo. Kongres je sklican v ta namen, da pogajanja za mir ne dobe nevtralcev nepripravljenih. Tudi Španska bo sodelovala na teh posvetovanjih. Povabljene so tudi vojskujoče države z opazko, da morejo priti na kongres, ne pa se udeležiti razprav. Vojskujoče države so zagotovile zastopnikom nevtralnih držav svoboden prehod preko njihovega ozemlja.
Skratka, ko bi prišla v roke sodnikom, kako bi se jim izvila? In ali bi se jim sploh mogla izviti?
Brankadorka je vedela vse to prav dobro.
Sovodnica je bila zvita in preveiana, kakor skoraj vse njene tovarišice. Bila je zelo spretna v zapletanju spletek, obenem pa je bila tudi zelo pohlepna i>o denarju.
Spoznala je, da se ji ne bo samo mogoče brez nevarnosti izvleči iz cele tc stvari, temveč da se more tudi maščevati nad Leonidom ter poleg tega še od Mau-rica izvrteti kako svotico.
Načrt je bil sestavljen imenitno, in dasiravno so jej bile že znane skoraj vse podrobnosti Leontinine ugrabitve, se vendar nI na noben način zoperstavljala izvedbi Leonidovega naklepa.
Šla je samo k bankirju, ko se je odpeljal z Mauricom in Karlom, in je pustila na njegovem domu pismo zanj, v katerem ga je prosila kar najnujneje, naj takoj, ko se vrne iz Essona, pride k njej.
Rekla je, da mu ima sporočili silno važno stvar, ki se ne da odlagali.
V par dvoumnih stavkov je spretno vpletla Leontinino ime, tako da je moral biti stari zaljubljenec brezdvomno prepričan, da se Leontina nahaja pri njej.
Stran II.
»EDINOST« itov. 31.
V Trstu, dne 31. januarja 1916.
Ganmctiu q sedanji uoLiL
V zadnjih številkah pariškega »Ma-tina« je Gaston Thomas obelodanil nekoliko pisem iz zapuščine senatorja Artum Ranca, ki Jih je temu poslednjemu svo-lečasno psa! Oambetta. Med pismi, ki se v glavnem dotikajo notranje politike Francije, je tudi neko pismo iz časa bero-linskega kongresa, ko so se na političnem horizontu Evrope že pokazale konture neuiško-avstrijske zveze. Kot proti-težje tei zvezi je predlagal Oambetta združenje velesil Evrope, predvsem Francije, Anglije in Rusije. Po mnenju Oambette je ta zveza tem bolj potrebna, ker se nemško-avstrijska zveza razširi s pristopom Turčije in Romunske. In pri tem se Oambetta ni varal, da taka grupacija sil dovede do vojne, ki jej bodo posledice strašne.
Oambetta piše, da tudi princ NValeški
(- ngleški prestolonaslednik). pozne ji kruij Edvard VIL, sodi, da je evropska vojna med tema dvema skupinama sil neizogibna v bližnji ali daljnji bodočnosti. »Princ Waleški« — ie rečeno v nekem pismu — »rrtdsli tudi, da je mir Evrope lako resno ogrožen«. On odklanja antipatije enega dela svojega naroda proti Rusiji in se z mladeniško silo protivi vsem odredbam''tmgleške politike, ki bi mogle biti škodljive za Rusijo. Namesto občudovanja, ki je mnogi njegovi rojaki občutijo napram kancelar ju Bismar-cku. kaže on antipatijo napram kancelar-fu. Oambetta piše: »Jaz smatram princa za velikega politika. Nadejam se, da bodo naši (Francije) nasprotniki nekoč tudi nasprotniki Rusije. Jasno je, da Bismarck dela za zvezo z Avstrijo in temu primern > mora Rusija uvideti, da bomo mi v nje prihodnji borbi nje najbolji zavezniki. Na Francoskem obstoji ozka vez med notranjo in vnanjo politiko. Od revolucije sem izvršuje naša dežela velik vpliv v Evropi, in mislim, da ni daleč čas, ko bofeta Anglija in Rusija naši zaveznici, ako bomo imeli kolikor toliko razumno notranjo politiko«.
Interesantne so te reminiscence, ker kažejo, da je bil Gambetta politik in državnik nenavadno bistrega očesa. V karakteristiko njegove politične in državne individuvalnosti naj sledi tu par podatkov o njem. Leon Gambetta je bil srdit nasprotnik drugega cesarstva na Franccu skem. Leta 1869. izvoljen v parlament, ie vzbujal največjo pozornost s svojo efektno zgovornostjo. Da-si nasprotnik vlade, je 15. julija L 1870. glasoval za zahtevane kredite. Po Napoleonovi katastrofi pri Sedanu v nemško-francoski vojni je v mestni hiši pariški proglasil — republiko in je >v provizorični vladi za narodno obrambo« prevzel ministrstvo za notranje stvari. Pozneje je bil Oambetta taktično diktator na Francoskem in je napel vse sile za osvoboditev po Nemcih obleganega Pariza. V političnih proklamacijah je pozival ljudstvo na u-ničevalen boj. Sestava severne in loirske vojske je bila njegovo delo. Ali s takimi v naglici sestavljenimi in neizvežbanimi masami ni mogel odvrniti usode, ki se je bližala Franciji. Nemške vojske so prodirale dalje in dalje in sredi decembra je moral tudi Oambetta sam bežati v Bordo. Po kapitulaciji Pariza je Gambetta privolil v premirje in sklicanje »narodne skupščine«. Vendar je na glasovanju dne 1. marca glasoval proti miru ter z drugimi položil svoj mandat. Pozneje zopet izvoljen v narodno skupščino, je prevzel vodstvo skrajne levice: Agitira! je za republiko in za razpust skupščine, ker je bila po svoji večini monarhiška. Pozneje Je revidiral svoje vedenje in je v svojem listu *La Republique francaise^ priporočal zmerneje vedenje. Na volitvah leta 1876. je izvojeval sijajno zmago in veliko pridobil na vplivu v zbornici. Pozneje je bil dvakrat obsojen radi napadov na predsednika republike maršala Mac- Ma-hona, toda vlada si vendar ni upala izvršiti obsodbe. Postavši voditelj večine v zbornici, je izvrševal neomejen vpliv na vodstvo državnih poslov. Leta 1879. je bil izvoljen za predsednika zbornice. V notranji politiki mu je bilo vedenje zmerneje, ali nikdar ni nehal propovedovati »revanše« proti Nemčiji. V novembru L 1881. je stopil na čelo ministrstva, v katerem je prevzel tudi vodstvo vnanjih stvari. Začel je iskati stikov z Anglijo in Rusijo. Ker pa je Anglija odklonila po-nujano sodelovanje Francozov v Egiptu, je postal položaj Gambette kot načelnika vlade nevzdržljiv, vendar pa je tudi pozneje izvrševal velik vpliv na francosko vlado, dokler ga ni neka njegova bivša ljubica — obstrelila. Vsled prehlaje je prišlo vnetje spodnjega telesa, ki je dne 31. decembra 1. 1882. napravilo konec temu viharnemu, na dogodkih toli bogatemu življenju.
'liki javili prihod vlaka, je kraljica Jelena. oblečena čisto črno, zelo razburje-ia stopila na peron in potem pohitela v salonski voz, v katerem so se nahajale njena mati in sestri. Iz drugega salonskega voza so stopHi trije črnogorski in en srbski častnik. Kralj je najprej pozdravil te častnike, potem pa je stopil za svojo soprogo v salonski voz in je ostal tamkaj kakili 50 minut. Nekoliko pred 10. uro je odšel iz kolodvorskega poslopja ii se v avtomobilu hitro odpeljal v vilo »Savoia«. Poldrugo uro pozneje je dospel iz NapoJja posebni vlak s princezo Natalijo, soprogo princa Mirka, ki je tudi stopila k svojim sorodnikom v salonski voz. Nekoliko pred polnočjo se je odpeljala kraljica Jelena v avtomobilu na svoj dom in se je vrnila, v spremstvu komornega sJuge, na kolodvor ter prinesla s seboj svoji prezebajoči materi hermeli-nov kožuh. Šele proti eni ponoči so se poslovile dame, in njihove oči so bile solzne. Vsi uradniki so videli, da je kraljica Jelena zelo gin jena zapustila kolodvorsko poslopje.
Drugo jutro so kraljica Milena, obe njeni hčeri in sinaha zaitrkovale že ob 7 zjutraj. Uro poznefe se je pripeljala v avtomobilu kraljica Jelena s svojimi otroki in je takoj, ne da bi se bila oziraJa na vzklikanje množice okoli kolodvora, stopila v salonski voz svoje matere. Biti je moralo precej mrzlo. Voz so cKlpeli od vlaka in ga porinili na poseben tir. Tako ga ni bilo mogoče kuriti. Vsi uradniki so mogli konstatirati, da so visoke dame morale občutno trpeti zaradi mraza ponoči. Prestolonaslednik Umberto, ki je šele v dvanajstem letu. je po kratkem pozdravu svoje stare matere zopet zapustil voz. Uro nato je prišel kralj, ki je bil videti zelo resen. Tudi on ni ostal dolgo v vozu svoje tašče, temveč je rajši stopil na peron in se je razgovarjal s službojočimi častniki kraljice Milene, šele nekoliko pred odhodom vlaka je kralj ponovno stopil v voz, da se je poslovil od svojih sorodnic. Nato je zopet stopil iz voza. Uradniki so opozorili gospodo, da se zaradi varnosti vlaka odhod ne sme odlašati še dalje, in tedaj se je zopet pojavila kraljica Jelena z objokanim obrazom. Sledilo je nato kratko posvetovanje s kraljem, dočim so uradniki nervozno, z uro v roki, hoteli dati znamenje za odhod. Kraljica Jelena je že prišla z voza po stopnjicah, a se je nenadoma obrnila, pomignila kralju z roko, stopila zopet v voz in se je odpeljala z materjo, dočim se je kralj sam vrnil demov.
Noben uradnik ni mogel videti črnogorske kraljice. Bila je baje bolehna. Splošno se je opažalo, da se njena hči Jelena, ko se je odpljal vlak s kolodvora. ni nrav nič več zdrževala, temveč je bridko jokala. Na mali postaji Marinella je stopila iz vlaka, ki je vozil njeno mater v prognanstvo, in se je v avtomobilu vrnila v Rim.
Če ta opis odgovarja resnici, potem pač res prihaja samo po sebi vprašanje: zakaj je bilo tako in ne drugače? Tolmačenje nekaterih nemških listov, da bi se bil italijanski kralj morda sramoval svojih premalo finih sorodnikov iz dežele koštrunov« in jih iz srama pred velefino starorimsko patricijsko aristokracijo ne bil hotel sprejeti na svoj dom, je pač neokusna bajka. So pač-bili politični oziri, ki so močneji kot pa rodbinske vezi.
črnosorsKa Kraljevo rodbino v Rimu.
Kakor je znano, je črnogorska kraljica Milena s svojima hčerama Ksenijo in Vero, na svojem potovanju v Lyon 20. t. m. prispela v Rim. Kraljica se ni odpeljala v mesto, temveč se je s svojo hčerjo, in italijansko kraljico Jelcno, in svojim zetom kraljem Viktorijem Emanuelom sestaja samo na kolodvoru ter se potem odpeljala dalje. Italijansko časopisje poroča sedaj o tem sestanku naslednje podrobnosti:
Železniški vlak, s katerim se je vozila kraljica Milena s svojima hčerama Ksenijo in Vero, je prispel 20. januarja nekoliko pred deveto uro zvečer iz Brin-disija v Rim. Pol ure je že čakal kralj s svojo soprogo na kolodvoru, ki je bil popolnoma zaprt za občinstvo. Ko so urad-
Gospodorstvo.
Gospodarsko leto 1915.
(Po Slov. Trg. Vestnika:)
Menda pravi neki starogrški pregovor, da Je vojna mati vsega. Ta pregovor moremo uporabiti pri razmotrivacju gospodarstva preteklega leta. Vse se je godilo za vojno, vse radi vojne. Vojna je prevrnila osnovne nauke narodnega gospodarstva, saj sta odpadla dva bistvena predpogoja, to je svoboda prometa in deloma tudi osebna svoboda ter svobodno razpolaganje' z zasebno lastnino. Na nihovo mesto je pa stopila vsemogočna moč države, ki neomejeno u-ravnava produkcijo, ter razdelevanje in porabo dobrin. Čez noč smo stopili za stoletje nazaj, v dobo cehov, moremo pa tudi reči, da smo se naenkrat približali sociali-stišk mu idealu, di naj država vzame v roke vso produkcijo in sama razdeljuje dobrine. Država največ kupuje, država je največji konsument, največji delodajalec, saj ona vzdržuje milijonske armade in jih preskrbljuje s hrano in orožjem.
Odkod jemlje države ogromna sredstva, ki so potrebna za vzdržavanje svetovne vojne? Saj je nemški državni zakladni tajnik Helfferich pred nekaj dnevi povedal, da se rabi vsak dan 300 mi ijonov kron za vojno, in računa se splošno, da so vojskujoče se države i/.dale v sedemnajstih mesecih za vojne potrebe do 160 miliard kron, torej na mesec čez devet milijard, torej vsote, proti katerim smemo stroške vojn v prejšnji i sto let ih imenovati malenkostne. In vsi ti izdatki gredo na — upanje. Ko se preveč napolni ezero, v katero se steka papirnati denar, tedaj je treba skrbeti, da voda odteče, tedaj država najame vojno posojilo in zopet kroži papirnati denar normalno. Pred kratkim izdano poročilo kontrolne komisije državnega dolga nam pravi, da je Avstrija v prvih petih mesecih napravila dolga za 5 m lijard kron. Obrestovanje tega dolga samega bi znašalo več nego 186 milijonov kron na leto. Vojna posojila Avstro Ogrske, ki so se izdala v pet-, deset In petnajstletnih zakladnih listih, so prinesla državi 13 2 milijarde kron, to je vsoto, o kateri bi pred par leti mislili, da je ne spravimo skupaj v desetletjih. Na Nemškem znašajo dosedaj podpisana vojna pr sojila, s katerimi se misli pokriti vojne izdatke do konca marca t. 1., 257» milijarde mark. V državah čet vero z ve-1
iznega sporazuma se pač ne morejo pohva j liti s tolikimi uspehi in s toliko požrtvovalnostjo domačega občinstva. Saj so morali vačkrat apelirati na ameriški trg in ifbtranja posojila jim niso donesla zaželjenega uspeha.
Zlato je izginilo v vojskujočih se državah iz denarnega prometa. Nemčija si je znala izdatno zvišati zlati zaklad svoje državne banke, ki je znašal koncem leta .1914. 1258 milijonov kron in se je povzdignil leta 1915 na 2475 milijonov kron, to je za 1212 milijonov kron ali 97%. Pri nas so se šele v zadnjem času izdale nekatere odredbe, ki merijo na to, da se zlato v večji množini z ira v svoje naravno središče, to je v av-stro-ogrsko banko. Ker nam je za izvoz do-malega ves svet zaprt in tudi sicer naša trgovska bilanca ni aktivna, zato nam tudi iz tujine ne prihaja zlata. To se opaža pri disažiju našega papirnatega denarja tudi nasproti Nemčiji in nevtralnim državam. Glavna skib naše finančne in gospodarske politike po vojni bo pač, da svojo valuto zopet spravimo v normalni tir.
Vojna je prevrgla glavno narodnogospodarsko načelo o cen^h, ki naj se ravnajo po razmerju med ponudbo in povpraševanjem, kajti namesto svobodne pogodbe je stopil v važnih s'učajih zakon, taksa; pri Žitu in še pri raznih drugih predmetih je stopila država kot edina prodajalka, ki neomejeno določa ceno, mesto prostovoljnih, po svobodnem prometu ravnajočih se cen, je torej nastopila dekretlrana cena. Toda tudi oblastno dekretirane cene, omejitev cen navzgor, ni moglo preprečiti silne draginje in navijanja cen.
Če se je že pri določitvi maksimalnih cen moralo ozirati na izredne razmere, ki jih je povzročila vojna imenujemo le pičlost nekaterih predmetov radi zaprtega inozemst\ a, težkoče pri dobavljanju in prevažanju upravne oblasti niso imele večkrat dovolj meči in sredstev, da bi zamogle zabraniti prekoračenja maksimalnih cen. Razni zakoni in odredbe ki so se izdali v varstvo kon-sumentov, niso imeli zaželjenega uspeha. Pod draženjem ^Hvil trpi civilno prebivalstvo sploh, najbolj pa oni sloji, ki so navezani na stalne plače in mezde, to je:,nradnlki in delavci, pa tudi kajžarji na kmetih, dočim drugi sloji, tudi mali obrtniki, lažje prevale posledice draginje na svoje odjemalce.
Za poljedelstvo znači vojno stanje visoko konjunkturo. Cene surovin so neverjetno poskočile in še ni videti meje, tako, da je prav mnogo kmetov v vojnem času poplačalo z lahkoto svoje dolgove, pa si še prihranilo marsiicak stotak za poznejše čase. Skoro vsa industrija je stala v službi vojaške uprave ; radi ogromnih in raznovrstnih naročil vojne uprave večina obratov ne le da ni nazadovala, temveč je celo izdatno povečala svoj obseg. Železna industrija je povsodi zaposlena, naročila dosegajo čase visoke konjunkture pred tremi leti, premogovniki ne morejo zadostiti naročilom, ker manjka izvežbanih delavcev in železniških voz, tako, da morajo mnoga mesta trpeti radi pomanjkanja premoga. Tovarne za stroje so se večinoma priredile v tovarne za vojaške potrebe, orodje in municijo, tkalnice in predilnice, ki so več let trpele pod občutno krizo, so se popolnoma oddahnile, oddale vse svoje zaloge in radi pomanjkanja bombaževine in ovčje volne ne morejo niti več izvrševati vseh velikanskih naročil, ki prihajajo zlasti od vojaške uprave. Z velikimi uspehi delajo usnjarne, tovarne za železniške vozove in lokomotive itd. Le stavbna industrija počiva in čaka prerojenega življenja po nastopu mirnih časov.
Ker stoje milijoni delavskih moči pod orožjem in vojna uprava zaposluje do malega vso industrijo, je brezposelnost skoro popolnoma prenehala. Po tovarnah, v kon-toarjih in uradih se vedno bolj kaže potreba, da se moške moči nadomeščajo z ženskimi. Brezposelnost in očitna beda, zvesti spremljevalki vojn, se kažeta v tei svetovni vojni le omejena na posamezne sloje.
Ni bil upravičen strah, da bo naše cvetoče zadružništvo, zlasti posojllništvo uničeno po \ 3jni. Denarni zavodi, ki so se osnovali na zdravi podlagi in izvirajo iz resnične potrebe, so se izkazali trdni tudi za časa vojne. Ker je med kmeti, trgovci in indu-strijci radi visoke konjunkture mnogo razpoložljivega denarja, se večajo vloge v denarnih zavodih, v hranilnicah in bankah. Dunajske hranilnice izkazujejo vsa.V mesec za več milijonov vlog več, nege v prejšnjih letih, naši domači denarr i zavodi se gibljejo mnogo krepkeje, nego v denarnih krizah zadnjih let. Kakih 600 milijonarjev več štejemo v Avstriji od pričetka vojne sem, tisoči in tisoči so si pa ustvarili radi vojne prav ugodno eksistenco. Gotovo bi bilo pravično, da se ti v prvi vrsti pritegnejo, ko bo treba apelirati na državljane, da z novimi sredstvi priskočijo na pcmoč državi, ko ji bo po nastopu mirnih časov treba celiti rane, nadomeščati milijardne dobrine, ki jih je uničila vojna.
V. Z.
rmnmamummsasmnmBmii
_ JOSIP STRLCKEL
I" Trst, vogal Vis Harrla Teresa-S. Caterlno
Nov prihod volnenega blaga za moške, tm in ženske, zefir, batist in perljiva svila
I- za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge zavese, trliž po izjemno nizkih ^enah.
IIHillBBBaHIS^Ii

11 Umetni' zobje
i | z falirezeeUusf!, zlate Krone In obrcbhi
■ * VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnlk
TRST, al. Cassrma št 13, II. n.
Ordinira od 9 zjutrtj do 6 zvečer.
! ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
t

Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratnl oddelek Edinosti« —
i
Zaloga dalmatinskega vina
lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu
Filip Ivanišević
ulica Carintia št. 18, Telefon 14-05
Prodaja na drobno in na debelo.
Gostilna-Buffet v nI. Nuova St. 9, v ka-
teri toči svoja vina prve vrste.
I
II
.J
ĆEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delte Poste *tev.
14, vhod v ulici Oiorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
:: MALI OGLASI ==
□□
m raian^jo po 4 atol. besedo. Mastno tiskane besede se ratar naj o enkrat Tei. — Najmanjša : pristojbina aaala 40 stetink. :
□□
V|m|«Imm nln4lrlnlit sa vsako deloTdobi službo
Pnono SIDZKinjO v „Vila E* Pendice
di Scorcola 3o3. Lepo postopanje, dobra plača 42
Hnmiffim zastavne listke, zlato, pokvarjeno lUIPUItm umetno zobovje. Via Haria Tereaa 15, f nad Vsaki dan od 10—12.	637
F0t0$!1lf	posluj« »opet v svojem
fitev. 10.
ateljeju v Trstu. Via dellu Poste
Ces. kr. pri v.
za trgovino in obrt
(1. r. priv. Stabilimento Austriaco di Credito per Commercio ed Industria)
Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2
se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit")
Sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje do nadaljne odredbe po 3*757o (rentni davek plača zavod sam) kakor tudi vloge na tekoči račun po pogodbi.
Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne.
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker-« iev in razprodaja na drobno In debelo
Jake»b Perhauc
Trst, Via dalia Acque št- 6
(NasDrotl CaZfd Centrale). Velik Izbor francoskega Šampanjca, penečih dezer-tnlb italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeau*. Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavcc. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahte\o in franko.
Razprodala od pol litra naprej.
Umetno-fotoftraflčni atelje
Trst ulica del RIvo it 42 (pritličje) Trst
Izvršuje vsako fotografićno delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanast« plošče za vsakovrst spomenike. POSEBNOST: POVEČANJI M VSAKE FOTOGRAFIJE m Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po nag zmernejših cenah.
Trst iL te! Sivo štev. 42
Dr. HORVATH
TRS?, Via Carintia 33 Specijalist sa KOŽNB In SPOLNE BOLfcZNl ŠIBKOST in NERVOZNOS1 sa BOLEZNI v NOOAH in SKLEPIH. Sprajesaa td tO-1 po p. in 4 - 7 *va tor •b nedeljah od 10 - 1-
Dnevnih „Edinost4 v Trstu
ie izdal in založil naslednje knjigo
1.	»VOHUN«. Spisal I. f. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. Sjergje-vič Tnrgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na Škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
S. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.
9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
LJubljana, Prešernova cilica št. 3.
Največja slovenska hranilnica
Koncem leta 1915 je imela vlog ..... K 48,500.000 Rezervnega zaklada.......... 1,330,000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
4
II O 2 lO
brez odbitka. Hranilnica je pnpilarno ^arna in stoji pod kontrolo
o. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane Učne
domače hranilnike.
Posoja na zemljišCa in poslopja na Kranjskem proti 5 *U °lo> Izven Kranjske pa proti 5 V. % obrestim in proti najmanj s/4 °/0 odplačevanju na dolg.