U Edini sloTenski dnevnik |]J ▼ Zedinjenih državah.
Velja za ve« leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLAS ■ ARODA
List slovenskih delavcev r Ameriki.
The only Slovenian daily in the United States :-
Issued every day except ||j -: Sundays and Holidays
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE	4687 CORTLANDT.
NO. 221. — ŠTEV. 221.	NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 20, 1913. — SOBOTA, 20. SEPTEMBRA, 1913.	VOLUME XXI.	— LETNIK XXI.
delegatom IV. glavnega zborovanja Slov. katol. podp. društva sv. Barbare v Forest City, Pa. zbranim v Pittsburgh, Pa.
w
>rvi . ali
kXIH> t )Oi 11
lel
11 v«
li
inogo
pol m. ko Hta l>i!i vstanovljeni v državi III. in Minn, podporni .leduoti, jelo je misliti tudi na i/.točni iajv-čji. s Slovfiici naseljeni državi Pennsvlvaniji na i>ti uratoljuhlja in medsebojne pomoči pod zastavo ••	nizacij«*. In tako j«- vstanovilo leta 1901. v
it-ski naselbini. Forest City. Pa., j rvo društvo sv. trft.it> najetai t')>f podj orne organizacije, ojega lti-letin-ga obstanka j»* imela tudi ta podporna >«'•. Vsled vztrajnosti v.stanovitrljev, vsled soli-i-iaiiKtva, i a .ji' | r»'itiagalo hvala llogu društvo svojim podpornim praporjfin štej«'
t<
"BELVEDERE", NOVI PARNIK AUSTRO-AMERIČANE.
tpnetfa
danes že 87
i ve«'-jili državah naše nove domovine. Število član-,|o <io :}(). junija leto* /.<• 75*70. Vse to nam jasno ka-■«• podporna organizacija, <e hodi po svoji začrta-
IIO Ji'
Karhare med tem časom že ima v svoji blagajni danes
tin
>r g i k<
izplačalo društvo sv. i smrtninske podpore
iti-k. Dobrote in vrednost 12 letnega poslovanja nizacij«- v«*do pa najbolj <-*-11 i t i oni. kateri so bili »jim j«- društvo priskočilo na pomoč v nesreči ali
rtezi
di.
m
onedel jek, due 22. t. in. se •stu IV. glavno zborovanje
prične v gostoljubnem pittsbur-društva sv. Barbare, na katero prihitelo približno 00 delegatov. Posamezne postaje so si izvolile za to zborovanje najbolj izkušene može da ukrenejo potrebne ko-i-;*Ue v nadaljni proovit dične podporne organizacije sv. Barbare. Yrdno mho prepričani, <bi bodo delovali zastopniki, približno K000 .lanov in članic po svoji najboljši moči. nepristransko, nesebično in v pravi bratski ljubezni, da dosežejo svoj eilj.
Bodite torej vsi prav iskreno pozdravljeni. Bog blagoslovi Ya-,ie!o in naj obrani naše dično društvo sv. Barbare še mnoga, iiiuoua leta !
Resipacija Sulzerja. | Stavka v Angliji.
Governer države New York Su - James Larkin namerava t>o svo-zer hoče baje odstopili radi prvih, je organizirati stavkujoče pre«
Huerta je odpoklical generala Felix Diaza.
Provizorični predsednik mu najbrž namerava odstopiti svoje sedanje mesto.
NEMČIJA MOLČI.
1 Nobenega znaka še ni, da bi se vdeležila svetovne razstave v San Francisco.
V razmeroma kratkem času je priplul včeraj v newyorsko pristanišče najnovejši parnik Av-stro-Anierikanske črte. '"Belvedere". Trst je zapustil	avorn-sta in je dospel v New York v IS dneh. čeravno se je med potoma trikrat ustavil po dvanajst ur. Novi parnik. ki je napravil, ves
okrašen z zastavami, na vse najboljši utis. je pripeljal seboj 2000 no preskrbljen z rešilnimi čolni
pasažirjev. •• Belvedere" je po ve- j Parnik so spustili v morje me-likosti drugi, v Avstriji zgrajen seea maja. krstila <*a je hčerka parnik Austro-Američane. Pri nadvojvode Franca Ferdinanda gradnji se je polagalo največ in mu dala ime "Belvedere". Ka-
važnosti na medkrovje. Pasažirji pitan je Uuido Cossulich sin last-
i
tietjegsi razreda imajo na razpo- iiika parobrodne družbe, ki slovi lago velik del krova, prostorne po svojih navtičnih zmožnostih, kabine in zračne jedilnice. Za slu-j Dosedaj čaj nesreče je "Belvedere
I -------- v...,, je poveljeval
izbor- painikom. kateri
vozijo
manjšini med Tr-
stom in Ameriko.
porazov v procesu. Albany, N. Y., 19. sept. — Tu-j
kaj Si trajno vzdržuje vest, da bo governer Sulzer resigniral, a-> bi sodišče, ki ima odločiti o n.i -govi usodi, zavrglo njegove i-r'. lične tehnične ugov« ie proti j »-o centi. Governerju najbližje stoječe osebe nočejo pojasniti svojeg.i mnenja glede moži >-ti t ikega koraka, vendar je pa javna t.ij-nost, da so mu njegovi najbližji prijatelji nasvetovali, naj izvede tozadevne konsckvence za slm-a.', a ko hi bil poražen pri preliminarni!* obravnavah.
Tem verjetnejša .je vest radi soglasnega glasovanja sodišča o prvem ugovoru Sulzerja proti senatorjem Wagner, Frawley. Kamspergev in Sanner ter radi načina, kako so zagovorniki Sulzerja sprejeli to glasovanje. Kot nadaljni vzrok morebitne resigna-eije Sulzerja se navaja, da noče governer izpostaviti svojo soproga ostremu zaslišanju.
Španski častnik obsojen na smrt.
Madrid. Španija. 10. sept. — Kapitan Sanchez in Louisa Sanchez. katero je izdajal za svojo hčerko, sta bila danes pred vojnim sodiščem spoznana krivim umora bogatega posestnika Ja-lon-a. Sanehez je bil obsojen na smrt potom "zadavljenja ob kolu", dočim je dobila deklica dvanajst let težke ječe. Obsodbi mora potrditi poveljujoči general dotičnega distrikta.
voznike.
London, Anglija. 1>v. sept. — V-»a prizadevanja, da bi se preprečila preteča generalna stavka \seii transportnih delavcev na Angleškem, so ostalji dosedaj brezuspešna.
Y	Dublinn je situacija vsako uro slabša.
Stavko vodi Panics Larkin, ki namerava organizirati štrajkarje 1 o amerikanskem načinu. Delal je več let po tovarnah v Zdr. drža-vah. <>n ni Irec in nima nikakih simpatij do nacionalističnih idej.
Delodajalci, med njimi posebno Wm. M. Murphv, prejšnji nacionalistični poslanec, hočejo na vsak način Larkina očrniti. Murphv, kateri je takorekoč vodja vseh kapitalistov, se je izrazil, da ne bo sprejel nazaj nobenega delavca. ki ima količkaj stike s Zvezo transportnih delavcev.
V	Londonu bodo vozniki električnih železnic še toliko časa o-pravljali svojo službo, dokler se ne konča posvetovanje med njihovimi zastopniki in zastopniki družb.
l e bo uspeh pogajanj nezadovoljiv. bodo takoj vsi zastavkali.
Aretacija dveh bančnih ravnateljev.
Hamburg, Nemčija, sept. Dne 1. septembra jo zaprla Han-zeatska banka začasno svoja vrata potem ko je izgubila v celoti $775.000. Aretirali so dva ravnatelja te banke, von Clausbrueh in Buette, katera dolže, da sta ra: sipala premoženje banke.
Tarifna predloga.
Konferenca glede tarifne predloge se je nekoliko zavlekla. IS nerešenih točk.
Washington, D. ('., ID. sept. — l"panje članov konferenčnega odseka senata in zbornice, da se bodo posvetovanja glede tarifne predloge završila Še tekom tega tedna, je poslalo precej slabo, ko se je konferenca odgodila do jutri ter je treba rešiti še osemnajst točk. Glede nekaterih teh vprašanj se je prišlo na "mrtvo točko" in vse stranke so se obrnile na predsednika za pomoč. Repre-zentapt l"nder\vood je izjavil danes, da se bo glede vseh točk do jutri zvečer dosegel sporazum. Senator Simmons je bil manj optimističen ter je rekel, da bo trajalo še par dni, predno se bodo mogli zediniti člani konference glede vseh točk tarifne predloge.
Pri današnji jutranji seji so zastopniki zbornice umaknili predlog, da se ferfomangan oprosti carine, dočim so nasprotno j člani senata privolili v podstavke, sprejete v glede carine na Angora-volno in Mohair. V popoldanski seji se je izenačilo nasprotstva glede umetnin, kožuhovine in usnja. Ysi ti predmeti so "I > 11 i postavljeni na prosto listo.
Dosedaj v konferenci sprejete izpremeitibe bodo zvišale dohodke iz uvozne carine za letnih $16,000.000.
Gaynorjevo troplo. ! Viljem II. na obisku.
Krasni In brzl parnik (Avstro-American proge)
f~\ II
j Kaiser Franz Josef I.
odpisie ? soboto doe 11. oktobra
▼•laja do Trata sama 13 dni.
do Trsi* aH Reka . - $37.00 Can* voznih listkov: do Ljubljana - - - $38.16
do Zagreba .... $38.08
Za MMbM kabine (oddelrk med IL im HL raredea) Mam reiaje IUU $4.00 reč n odrasle, se otroke polovica. Ta oddelek poneha e droftinaiB priporočamo.
Veta Je lirike Je drbiti pri F*. SAKSER, n Cortlandt »t., Ho« York.
Včeraj zjutraj so prepeljali s par- ] Nemški cesar bo obiskal prestolo-nika "Lusitania" županovo trup-1 naslednika in cesarja na Dunaju.
lo v Brooklyn.	Obisk politične varnosti.
j
Pogreb zamrlega n.*wvorškega j Dunaj, Avstrija. 11). s<-pt. — Župana (iavnorja s«- bo vršil v po-' Veliko pozornost vzbuja v tu-nedeljek. Policijski komisar Wal- kajšnih političnih krogih vest, da do jv storil vse potrebno, da sej ho v najkrajšem času obiskal bo cela stvar najsijajnejše izvr- j nemški cesar Viljem II. prestolo-
I naslednika Franca Ferdinanda in Ko so včeraj zjutraj pripeljali j cesarja Franca Jožefa.
Poluradno st* je razglasilo, da namerava nemški cesar koncem oktobra liajprvo obiskati prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Konopištu.
Dva dni pozneje bo prišel nemški cesar na Dunaj, kjer ho gost avstrijskega cesarja v Schoen-hruimu.
Politični krogi pripisujejo temu obisku veliko važnost. Vsi so prepričani, da ho prišlo do razgovora glede stališča Nemčije in Avstro-Ogrske napram novemu redu na Balkanu.
Kelmorajn, Nemčija, 1!>. sept. "Koelnische Zeitung" priobčil je vest. da se ho sredozemsko bro-
ohranilo
v isti moči, kot je bilo za časa balkanske vojne. Namen te odredbe je, da se pazno zasleduje razvoj na Balkanu. Pred kratkem je bil na mesto odpoklicanega kontre-admirala Trummler-ja imenovan poveljnikom sredozemskega bro-dovja kontradmiral Souchon. Vsled tega je sklepati, da v blji-žn»jm času ni misliti na razpust te divizije.
županovo truplo z "Lusitanije v Battery park, jt- stalo pri piem "A" 100 policistov kot častna straža. Nato so spremili krsto po mirnih ulicah in preko brooklvn-skega mosta.
Danes zvečer bo opravil duhovnik v stanovanju županove vdove. št. 20 8. Ave.. Brooklyn, mrtvaško opravilo. Razen družine bosta pri tej priliki tudi navzoča mayor Kline in komisar Adanison. V nedeljo prepeljejo truplo v City Hall, kjer bo izpostavljeno do ponedeljka. Pokopali ga bodo na Greenwood pokopališču v Brooklvnu.
. j Med pogrebom bodo zaprte vse carinske'	, * • , i	•	,
. .ivecje trgovine, gledališča m kirnM , zhormei' ],iatoorafi	, dovje nemške mornarice
Denarje v staro domovino
poiiljamo s
Washington, D. ('., 1!). sept. — Naznanilo, da .j<* pozval pred-sednik Huerta generala Felixa Diaza. naj se vrne v .Mehiko, se smatra tu splošno kot znamenje, la hoče odstopiti Huerta svoj u-rad Diazu. Seveda se ni Huerta o tem nič izrazil ter niti kaj namignil. Posebno važnost se pripisuje dejstvu, da je imel Felix Diaz tekom sedanjega bivanja v Evropi več tajnih konferenc s -svojim hogatiiu stricem, Porfiri-jem Diazom ter s«- domneva, <la no dal slednji na razpolago potrebne svote.
Ako bi hil izvoljen Diaz, bi nastale za Združene države nove režkoče. k«-r si voditelji konstitu-cijonalistov pravtako malo žele Diaza kot Huerte ter bi ne bilo nobenega konca revolucije. R-a-ven te ga je veliko uradnikov administracije proti Diazu.
Ker so se Združene države zavezal e, da bodo priznale predsednika, ki bo izvoljen zakonitim potom, bodo najbrž morale priznati Diaza, ako bo izvoljen.
Vlada v Washingtonu ni dobila še nobenega obvestila če se bo Nemčija vdeležila svetovne raz-■.tave v San Franeiscu v slučaju, da jo Združene države oficijelno povabijo. Povabilo, katero je odposlal predsednik Taft. ni bilo oficijelno. ker bi moglo biti oficijelno le v slučaju, ako hi mogla prevzeti vlada polno odgovornost za razstavo. Nemčija zastopa stališče, da razstava ni narodna, ker ni vdeležena vlada Združenih držav niti z enim dolarjem. Pravijo, da nima nobenega smisla izdajati denar, ako si niti domača vlada ničesar ne obeta od razstave.
Bi v ši kongresni k Dittauer je pri vedel danes v Washington delegacijo niožkih in ženskih izdelovalcev rokavic, ki hočejo doseči višjo carino na rokavice. Delavci prihajajo iz Gloversville, icjei* se nahaja posebno veliko to-varen za rokavice. Delegacija je izjavila, da hoče sprejeti pristojbine, kakor jih je določil senat in katere so nekoliko višje od onih. določenih v poslaniški zbornici.
741etni veteran bigamist.
Pred sodnikom Mulqueenom v New Yorku se je moriti včeraj zagovarjati zaradi bigamije 74letni veteran iz državljanske vojne. •JohnLlchs. Rekel je. da se je zato poročil z drugo, ker je mislil, da je prva žena že mrtva. Sodnik je suspendiral kazen, ker se je obtoženec zavezal, da bo šel v nek dom za stare vojake. Ochs je bil v vojni dvakrat ranjen.
de-
Pomiloečenje ponarejevalca narja.
Washington, D. (T., 10. sept. — Pod pogojem, tla zapusti takoj deželo ter se nikdar več ne vrne, je pomiloRtii predsednik Wilson Miloša Mandič-a. Ta je bil dne 20. junija 1911. v Cleveland, O.
I obsojen na dvanajstletno ječo, ker je prizna!, da je sku?al ponarejati bankovce, oziroma, da je »izpreminjal bankovce po deset dolarjev v take pc sto dolarjev.
K.	%	K.	t
6----	1.10	130..	. 18. &
10....	2.15	140..	. 28.6/
15____	3.15	150..	. 30.7(
80....	4.20	160..	. 32.71
25....	5.20	170..	. 34«
3C____	6.25	180..	. 86.8T
35....	7.35	190 .	. 38.9!
40____	8.30	200..	. 40.91
45....	9 30	250 .	. 61.11
60____	10 30	300 .	. 61.Ji
55____	11.36	850 .	.. 71.6»
60....	12.86	400 .	. 81.81
66....	13.40	450..	. 92.0»
70....	14.40	»00..	.. 102.2/
75____	16.46	600..	.. 122.71
80....	16,46	700..	.. 143.11
85....	17.46	800..	.. 163.6C
90....	18.46	900..	184,0«
»00....	20.46	1000..	.. 204.0C
10____	22.50	2000..	.. 407.01
120,...	24.66	6000..	..lon.tv
Postarina je všteta pri teh sto tah. Doma se nakazane svots po polnoma izplačajo bres vinarja odbitka.
Naše denarne poSiljatve razpo šilja na zadnje pošte e. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v aaj krajšem časa.
Denarje nam poslati je aajprl ličneje do $50.00 v gotovini v pri poročenem ali registriranem pis mu, ve£je zneske pa po Postal Money Order ali pa po New Tori Bank Draft.
FRANK 8AKHKI, 82 Cortlandt St.. New York, N. T €104 St. Clair Avenue. N. fl.
a
Pognal sebe in družino v zrak.
Bloomington, Ind., 19. sept. — Zidar Mack Hurst je pognal danes v napadu umobolnosti svojo hišo v zrak. Pri tem sta izgubila življenje on in njegova 17 letna hčerka, dočim sta bili dve drugi težko poškodovani. Mrs. Hurst in trije otroci so ostali nepoškodovani. Mož se je bil ločil, pred šestimi tedni od svoje družine. Včeraj je zopet prišel in žena ga jo izpodila iz hiše. Ko je pozneje družina spala, se je Hurst priplazil v hišo ter privezal pod vsako posteljo kos dinamita. Na svoje telo je pritrdil dva kosa te eksplozivne tvarine ter se vlegel nato v posteljo, v kateri so ležale tri hčerke. Čez eno minuto je eksplodiral dinamit pod posteljo, vsled česar je bila demolirana cela hiša. Ako bi se bili vneli vsi kosi, ki bila mrtva cela družini.
Morilec obsojen na 150 let ječe.
Estacia, New Mexico, 19. sept. Pač najdaljša zaporna kazen je bila izrečena danes, ko je sodnik Edward L. Medler obsodil nekega Justiana Moya na 150 let je-5e. Moya je priznal, da je kriv umora po drugem redu in sodnik je sprejel to priznanje.
Neprevidna.
IBletna Mary Roma v Soul h •Jamesport. Long Island. N. Y.. je pogoltnila poldolarski novce. Prepeljali so jo v St. Peter bolnišnico v Brooklyn, kjer je bila operirana in je operacijo srečno prestala.
Morilec Hans Schmidt in njegovi načrti.
Sodeč po njegovih včerajšnih izjavah, je morilec Schmidt največji zločinec moderne dobe.
SMRTI SI ŽELI. —o—
Odlcčno zatrjuje, da ni imel sina. Pclicija pravi, da je popolnoma zdrav.
< e je duhovnik Hans Schmidt, morilec Ane Aumuellerjeve, res nameraval izvršiti strašne grozo-vitosti. o katerih je včeraj pripovedoval policiji, se ga lahko imenuje največjega zločinca moderne dobe.
Rekel je, da je samo zato ukradel nekemu zdravniku več mrtvaških listov, da bi svoje žrtve lažje spravil s pota.
— Vsem onim hočem pomagati — je govoril — ki so siti življenja. pa nimajo toliko srčnosti, da hi se sami usmrtili. Na oni svet bi jih spravil brez bolečin; nekatere l>i postrelil, nekatere bi zastrupil ali razreza 1.
Inšpektor Faurot je mnenja, da hoče priti Schmidt s pomočjo takih izjav v norišnico namesto na električni stolec.
En mrtvaški list je bil pripravil za Aumuellerjevo. Ker se je pa v zadnjem trenutku premislil in se je hal, da hi mu ne prišli na sled. jo je rajše razrezal.
Včeraj je rekel časnikarskim poročevalcem, da si želi smrti na električnem stolen. Kaznovan hoče biti sam. ker ni imel pri umoru baje nobenega pomagata. Z Mu-retoni nista imela ničesar skupaj.
Ko so vprašali Schmidta glede petletnega sina. je odločno odgovoril : — Jaz poznam dečka, toda moj sin ni. Kaj je deček in v kakšnem stiku sem bil z njim, ne briga nikogar.
O Heleni Greenovi, katere dosedaj še niso izsledili, je povedal, da jo samo površno pozna.
Na vprašanje, če je v zvezi tudi z drugimi zločini, ki so se zadnji čas dogajali, je odvrnil: — (> sem priznal, da sem umoril Au-mullerjevo, bi bilo neumno tajiti druge zločine, katere mi pripisujete.
Inšpektor Faurot smatra morilca Schmidta duševno zdravim.
Morilec je še včeraj rekel zagovorniku Koelblu. da mu je naročila sv. Elizabeta umor, ker ima Bog rad krvave žrtve.
Inšpektor Faurot se je izrazil i lijem: — On je najstrašnejši dočinee, kar sem jih spoznal v svoji dolgi praksi. Premeten in '.vit je kakor lisjak. Naravnost zagonetno je. kitko je mogel morilec opravljati duhovniško službo. spovedovati, obhajati in moriti. Spovednico je izkoriščeval v svoje zločinske namene.
Obešenec je bil umorjen.
V bližini Wilmont-šole pri White Plains. N. V., so našli v sredo obešenea. Zdravniki so dognali, da ne gre v tem slučaju za samomor, ampak za umor. Morilec je žrtev najprej omamil, okra-del in jo obesil drevo. Sodeč po truplu, je nesrečnež star od 45 do 50 let.
Slaven odvetnik operiran.
Boston, Mass., 10. sept. — Fer-nand Labori, eden najslavnejših odvetnikov Francije, kateri je nekoč izposloval oproščen je kapitana Drevfussa, se je moral podvreči v Bostonu operaciji na slepiču, ki se je izvršila povsem po-voljno. Labori je obolel, ko se je nahajal na poti iz Montreal v Boston. Družina je skušala bolezen prikrivati. tla bi ne vzbudila nepotrebne skrbi pri prijateljih v Parizu ter je izročila celo stvar javnosti šele sedaj, ko je bolnik operacijo srečno prestal.
1 JtJi i . .
ROJAKI NAKOCAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI 3N NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Cena vožnja.
Parnik od Austro-Americana proge
"BELVEDERE"
odpluje dne 24. septembra 1913. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta in Reke $34.00 Ljubljane	35.18
Zagreba	35.08
Vožnje listke je dobiti pri FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York City
Jjffia^i_L^liLJL.
■ .St&iiidžUfei. ■ tiahriiMfiiTif




---- ' "	T—.,—..... -T -------«•
-----
"GLAS NARODA"
Owned and published by Um
Slorenic Publishing Co.
(a corpor»tio«i.) FLANK SAKSER, President. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BEXEDIK, Treaaurer.
Pleoe of Buaineaa of the corporation end
addresses of above ol facers j 9S Cortlsndt Street, Borough of Man-hat* ao, New York City. N. Y.
Za eeJo leto velja list ta Ameriko in
* Caoado........................$3.00
•* pol leta....................... 1.50
•* leto za mesto New York........ 4.00
M pol leta za mesto New York ... 2.00
** Evropo za vse leto...........4.50
"pol leta.............2.55
......feetrt leta............ 1.70
i "GLAS NARODA" izhaja vsak dan f izvzemii nedeij in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") (Uiud every day except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
>t on
Dopisi bres podpisa in osobnoeti se ne I	pri občujejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraj a naročnikov prosimo, da se nam tudi pr^jinje UvalUče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poiiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA**
ft Cort-'andt St., New York City.
Telefon 46*7 Cortlandt.
ASSQCM?
Koncem tedna.
Wki slovt-iiski !ist v Ameriki j«- iiaib l hvalevredno nalogo, » /ahava svojo naročnik«* in sir-olx'iimtvo s svojim neprosto-►Ijnini humorjem, ki pridi' v pr-v rsti <lo izraza v naslovili na vi strani. NV bi s«- lotili si vari, ;o bi ne bili prepričani, da ima alta stvar svoje mej**. Kar se ši tu, ,i«* /.aljenjf veličanstva tvt*n>kega j«'/.ika, ki je kot tako ilj ka/njivo kot pa ono kakega
P
Iz duhteče zbirke teh pirami-tlaiuih uaaiovuv jiii hočemo M*
V vat i Je par.
# * *
Francoski zrakoplovee Pegoud je moral biti prekleto močan, ker
J'' » tak«
lec".
i h koto "prevrnil koso-
Kako danjih
napreduje kiparstvo! V • •asih s»* pod roko umetnika kamen kar oživi. Zadnji«" s*
je n« ki "spomenik odkril žrtvam
ladije Maine". A ko je imel na glavi klobuk ali kapo, nam ni
znano.
Dotičnega gospoda urednika bi nadalje vprašali, če so že našli •'državo Ohio, ki je splavala pred nedavnim časom po vodi".
•	e *
Vse prebivalstvo se je globoko oddahnilo, ko je bila "revolucija
v popku zamorjena".
#	• *
"Ruski medved je strašno zatulil", a Balkanei so se vseeno bojevali naprej.
*	e •
Izgnani portugalski kralj Manuel je lahko vesel, da "se je ZVe-
zal z nemško krvjo". Sedaj ga lahko /a vida vsak "Portugi-zec!"
♦	BI ♦
*
Uboga deklica Ilardy v Milnor, K. 1).! Bila je "vržena v smrt" in to grozodejstvo je zakrivil po-Miemal:nk za smerno!
Nesrečni kanibali! "Ljudožrci »o požrli lovca za radijem!" To,
rej naprvo so si privoščili porci-joii radija in za nameček so o-brali še nesrečnega lovca. Kadi bi tudi vedeli, v katero vrsto živali spada radij, da ga zasledujejo lovci.
# * •
To je le par " mokrocvetočih rož« iz poezije lista, ki je poklican. da pokaže slovenskemu jeziku čisto nove smeri in pota... Ne alitor supra crepidam!!!...
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Rcjak iz Floreffe, Pa., nain je poslal skrajno potilo pismo, ker nismo hoteli priobčiti njegovih "sanj". V pismu je zapisana med zavijanjem in obrekovanjem tudi pametua resnica: — Z bikom se je nemogoče boriti. I)a, dragi rojak: — Z bikom tu- je nemogoče boriti — to podpisujemo z obema
njarje... tudi sam tujec v domovini in skrunež njen!"
Srečal je tretjega soseda in povesil glavo pred njim. še predno ga je ogovoril.
"Pa kam zdaj, Gjuro?" je vprašal sosed. "Siromaki smo in težko je hraniti človeka, ki je v tuji deželi potrosil mladost!"
"V šumo pojdem!"
' • Kako v šumo ? Saj komaj stojiš pred menoj, kakor si! Ne, v šumo ne pojdeš, niti na polje, temveč na gorko slamo!"
Gjuri se je zdelo, da nosi kamen na hrbtu. Truden je bil in je sedel kraj poti na culo, da bi počival.
Pobral je s poti grudo prsti in jo je pobožal z dlanjo, kakor lice otroku.
' Žemljica, inajka!..." Solza je padla na grudo; takrat je bil G j uro v obraz vel in • mrtvaški, kakor obraz starca, sedečega pred jamo, zanj izkopano.
Dolgo je počival Gjuro, in ko je vzdignil glavo, so stali sosedje pred njim.
"Tako je, Gjuro: ne bomo ti kratili gorke slame, tudi kruha ne; in tudi ti ne bomo očitali, Gjuro, da ne žanješ, kjer si sejah.. Pozdravljen nam!"
Gjuro je vstal.
"Ljudje božji, bratje, domovino sem imel in zdravje; ko sem oboje izgubil, so izpregledale moje oči in so videle, da sem imel zdravje in domovino... Pokažite mi, bratje, kje je jama, zame izkopana !"
Truden je bil in je legel v hlev na gorko slamo in je zaspal in se ni več predramil...
"0 domovina, ti si kakor
zdravjel"
Spisal Ivan Cankar.
Petnajst let in dalj ni videl Gjuro domovine.
Dečko krepak in zdrav, dela in sreče željan. :>e je napotil v svet. Dela je našel. sreče ne veliko. Pleča so mu bila široka, pa je nosil breme, kakor mu ga je Bog dodelil.
Komaj se je še dobro ogledal tod in ondod, je stopil v novo tovarno kraj velikega mesta ter je ostal tam petnajst let in dalj. Zju-tra;. ko se je danilo, je šel v tvor-nico. zvečer, ko se je mračilo, je šel iz tvorniee; belega dne ni videl. In vselej, kadar se je vračal iz tvorniee, je bilo njegovo telo za troje kapelj krvi siromašneje: eno kapljo so popili silni stroji, druga kaplja se je izgubila v črnem prahu, tretja se je raztopila v žganju.
Nekoč, ko je Gjuro baš vzdignil roko, da bi si obrisal z rokavom pot od čela, so nenadoma zaplesali stroji pred njim, kakor da so oživeli, tudi on sam se je zavrtel v kolobarju in ko je pokleknil na tla. se je izlila iz njegovih ust črna kri.
"Kaj se je zgodilo?" je vprašal tovariša.
"Konec je, prijatelj, konec", je odgovoril tovariš. "Kmalu, se mi zdi. boš počival!"
"Kako — počival?"
"E, prijatelj, petnajst let in po tri kaplje na dan, po tri kaplje krvi... ni šala! Tudi jaz pojdem za teboj, vsi pojdemo — kdo bi se cmeril ? Delal si, dodelal, pa umri!"
"Ce j«* treba umreti, bom ubogal!" je rekel Gjuro in je šel in s«* ni več vrnil v tvornieo.
Dokler je delal, ni čutil in ni pomislil, kako je vrela iz telesa mlada moč v zmirom tanjšem curku. Zdaj je sedel brezdelen na postelji, pa je bil ves truden iu j«' spoznal, da je izžet in nadlo-žen starec. In hudo se mu je storilo pri srcu.
"Glej, Gjuro!" je pomislil. "Tako si delal petnajst let in dalj, nLi videl beleči $lne, ne užil veselja; zate ni bilo praznika. jama izkopana bo tvoj praznik in tvoj počitek!"
Tisti večer je slišal, kako so iz dalje, iz domovine zabučale šume.
"V pomladnem viharju me po-zdravljajo!" ga je spreletelo vse «lo srca.
In je takoj povezal culo in se j«* napravil na pot. Dolga je bila pot, tri dežele je premeril črni železniški voz. Ko se je belilo tretje jutro, je zadel Gjuro culo preko rame in je stopil iz voza.
Komaj se je dotaknila noga rodne zemlje, je vzkipelo v njem in zaigralo, kakor mlado življenje.
"Petnajst let in dalj te piso gledale moje osirotele oči, maj-ka!... Pozdravljeno, ti polje neizmerno, blagodišeče... pozdravljena, ponosna šuma, do neba pojoča... in od srca pozdravljen, inoj rodni kraj, ki se beliš na zelenem brdu!"
Kje bolezen? Kje utrujenost? Ogenj se je povrnil v oči, moč je vzkipela v prsih.
"Blagoslovljena, zahval j ena, majka domovina... ti rodnica. usmiljena preporodniea!"
Z veselimi koraki je stopal v brdo. Na klancu mu je prišel naproti sosed, mlad fant nekoč, zdaj mož brkat in mrk.
"He, Jovo!" je vzkliknil Gjuro.
Sosed je molčal.
"Kaj me ne poznaš več? Gjuro sem!"
"Gjuro? Kateri Gjuro?"
"Petnajst let je in dalj..."
"Glej, tisti Gjuro!... Hudo si se spremenil, bolan si iu suh; rodna mati te ne bi spoznala!"
Gjuru ,ie segla žalost v srce.
Pod selom je srečal drugega soseda; tudi drugi sosed ga ni spoznal.
"Tisti Gjuro, praviš? Pa čemu se vračaš zdaj, Gjuro, iz nemških dežel?"
"Da bi umrl v domovini."
"Ali si veliko prislužil tam?"
"Bolezen sem prisluži!."
"Baštdovolj za smrt... Kako boš živel, ko nimaš ne koče ne poija, in tudi že kmalu ne rok?"
Gjuro je povesil glavo.
"E, pa kako!..."
"Nemški deželi si dal življenje,	Trgovec z slatnino
domu pa si prinesel smrt, Gju-	M. POGORELO,
ro! "	29 E. Madison St. — Room 1112,
Žalosten je šel Gjuro dalje.	* Chicago, UL 1
"Kam bi?" je pomislil. "V šu- Opomba: Pazite na oglas v so-mo pojete«;'* ifcetf ttjjee- in- žga- botnih številkah.
To io ooo.
Koliko je regoicolov na Primorskem.
Kako pogubonosen in nevaren je sistem, ki so ga vpeljali Italijani na Primorskem in za katerega se bije sedaj vroč boj v Trstu, na Dunaju in v Rimu, kaže dejstvo, kaliko je na Primorskem regnicolov, ki so raztreseni po raznih javnih in zasebnih službah, pri raznih večjih podjetjih itd., kjer odjedajo kruh domačinom Avstrijcem, obenem pa tvorijo mogočno laško trdnjavo na avstrijski zemlji.
V boljše pojmovanje nevarnosti. ki preti na Primorju Avstrijcem vseh narodnosti, pretežno pa Slovanom, navajamo natančne podatke o številu tujih državljanov na Primorskem, in sicer na podlagi zadnjega ljudskega štetja iz leta 1910. Uradni zapisniki izkazujejo, da znaša število tujih državljanov na Primorskem 66 tisoč 528. Če odbijemo od tega števila malo peščico Nemcev, Grkov, Francozov in nekaj drugih, dobimo, da je na Primorskem skoro 60 000 italijanskih podanikov. Vsem mestom prednjači seveda Trst, v katerem je najhujše regnicolsko gnezdo iu kjer se smatrajo regnicoli že takorekoč za gospodarje in kjer hočejo stra-hovati že vse meščane, vse druge narodnosti, oblasti in vlado. V Trstu samem je 38,597 inozemcev, po večini Italijanov. To je že nevarno število in neodpustno je, da avstrijski Italijani vprizarja-jo take gonje proti vladi, ki hoče vsaj nekoliko zajeziti to nevarno gibanje in pomagati avstrijskim državljanom do svojih pravic. — Na Goriškem znaša število inozemcev 10,828 (v Tržiču 5152, v Gradišču 2834, v Gorici 1304 itd.) V Istri pa jih je 17,103 (Pulj 6040, Koper 1341, Rovinjl015 itd ). Večina od teh je, kot smo že povedali. Italijani. Ponajveč j«» to element, ki je v Italiji nemogoč in ki išče kruha v Avstriji, obenem pa dobro služi italijanskim interesom, ker jači italijansko silo v najvažnejših laško-av-strijskih obmejnih mestih. Zato jih Italija tudi podpira, zato tudi tak naval na avstrijsko vlado, od-nosno na tržaškega namestnika, ki je uvidel nevarnost, ki preti Avstriji, in je v zadnjem času vsaj nekoliko posegel v to nevarno iredentistično gnezdo v Trstu. In poleg tega, akr smo navedli, tvorijo ti inozemci, po večini Italijani, velikansko gospodarsko škodo domačinom. Blizo 70,000 inozemcev redi uboga Primorska, njeni sinovi pa se izseljujejo iu uživajo krvavo zasluženi kruh v tujini. To ne gre dalje in temu se mora v interesu vlade in domačinov napraviti konec.
Prvo šelo za služkinje
so otvorili v londonskem predmestju Southwark. Novi zavod obstoji iz 15 majhnih priprostih hiš. v katerih vsaki bodo stanovale po 4 učenke, ki imajo oskrbovati celo gospodinjstvo. Glede nadzorstva je razdeljen zavod na dve polovici in nad vsako polovico (8, oziroma 7 hiš) vodita nadzorstvo po 2 učiteljici. Hiše so z vsemi potrebnimi gospodinjskimi, kuhinjskimi in pralnimi pripravami novodobno urejene. Skrbi se tudi za telesno odgojo, da se dekleta navadijo prikupno vesti. Vsaka učenka se mora vseh del v sobi, kuhinji in pralnici iz temelja naučiti. Londončani so novega zavoda zelo veseli, ker upajo, da ne bodo imeli več take pokore s služkinjami kakor doslej. Samo to nekaterim ni všeč, da je v učnem redu tudi književnost in zgodovina, češ, da ni posebno koristno, če kuharice rade čitajo romane in politične no vine.
Tudi pogodba.
Pariško sodišče se pri nekem procesu, ki se je vršil pred par dnevi, brezdvomno ni dolgočasilo. Presojati je imelo neko pogodbo. kar je sicer njegova dolžnost, toda pogodba ni bila pogodba, kakor so navadne pogodbe. Podpisala sta jo nnki poslanec fan-coske zbornice iu neka gospodična, ki ima lepo ime Mareelle. V tfj pogodbi lepe mlade dame z bogatim zakonodajalcem pa je sledeče napisano: Gospodična Mareelle J. se mora kar najbolj potruditi, da pri vseh večjih prireditvah, kakor je revija 14. julija, opusti vse nedopustne geste. — Ne sme iti podnevi iz hiše, ne da bi mi to prej sporočila. — Njena mati se ne sme vmešavati v najine zadev«* in gospodična Mareelle J. ne bo nikdar vprašala svoje matere za svet. — Xe bo delala dolgov, če mi ne bo tega sporočila J— Trikrat na teden me bo popoldne sprejela ali pa dvakrat zvečer z menoj jedla izven njenega stanovanja. — Zato plačani l^^isppdični Mircelle J. 500 1'rankpv ipesečno, voz in enega konja, obleke,. eno služkinjo, zdravnika in razen tega še 1000 frankov,.J*e se odpove prijateljstva z gospodom C. — C'e se najino pogodbeno razmerje razdere in če sem bil z gospodično Mareelle »T. zadovoljen, ji plačam 50 tisoč frankov, nadalje, dokler ne bo liri kom drugem zaposlena(!), 200 frankov mesečno. — Ta ljubosumni zakono«lajalec je gotovo ljubil red. Ko pa je zapustil gospodično Mareelle J., je trdila mlada dama, da ni imel vzroka, biti nezadovoljen z njo, ter je zahtevala odškodnino 50,000 frankov. Obtoženec pa je v svojo o-brambo le to navedel, da pač ni bil zadovoljen z njo, in ni hotel podati dokaza, pa tudi ni hotel plačati odškodnine. Sodni dvor se je sicer amiziral, ni pa bil v posebno prijetni situaciji. Celo kralj Salomon bi si v tem sluča ju ne mogel pomagati.
Srečno nemško mesto.
Glasi se kakor pravljica. V Nemčiji je mesto Klingenberg, ki ima kakih 2000 prebivalcev. Mestna uprava je koncem leta izkazala za 480,000 mark prebitka. Mesto ima velikanska glinasta zemljišča, ki prinašajo velike dohodke. Že več let ne plačajo meščani občinskega davka. Vsak meščan dobiva iz mestne blagajne na leto 480 mark.
Smrt v žitu.
V nekem belgrajskem paro-mlinu je nenadoma zmanjkalo delavca Pičinoviča; našli so le njegov jopič iu klobuk. Ko so te dni v skladišču, kjer je Pičinovič delal, pretresali žito, so našli v žitu mrtvo truplo pogrešanega, ki se je bil v istem zadušil.
v Trst; Matija Sturm iz St. Mary's, Pa., v Kočevje;; Anton Ravnalirib z družino iz Eveleth. Minn., v Kranj; Marija Ortač iz Omaha. Neb., v Knežak; Fran Grem iz Robbin, Pa., v Logatec; Katarina Zakrajšek z otrokom iz Davis, W. Va.. v Rakek; Ivan Hribar iz Banning. Pa., v Savo pri Litiji; Ivan Šajn iz Davis. W. Va., v Juršiče; Peter Bukovac iz Shingleton, Mich., v Razloge; Ivan Vistica in San Francisco, Cal., v Veljače; Ernest Milic iz Cleveland, Ohio, v Sežano; Anton Tome iz Cleveland, Ohio, v Trst; Martin Kuklje iz San Francisco, Cal., v Metliko; Ivan Erlah iz San Francisco, Cal., , v Beljak ; Jovo Karadja iz La Salle, 11!.. v Zagreb; Avgust Rajšel iz Shreve- j port. La., v Osilnieo; Alojzij Se-1 ček iz Cleveland, Ohio, v Zatično;j Blaž Čulig iz Kenimerer, Wyo., | v Vrhovec;. Fran Sušanj iz Du-j rango, Colo., v Zvoneče; Mile! Banovič iz Red Lodge, Mont., v j Zagreb; Teodor Kotur iz Tams. j W. Va., v Jablanico; C. Vasil iz i Indianapolis, Ind.. v Belgrad; Janez Humar iz Elkland, Pa., v Ajdovščino; Marija Jerak iz Cleveland, Ohio, v Krško; Matija Šu-štaršič iz Pueblo, Colo., v Črnomelj; * Ivan Volk iz Pittsburgh, Pa., y Veliko . Bukovieo; Andrej Škreb iz Pittsburgh, Pa., v Pod-b rež je; Ignac Semrov in Anton Eržen, iz Export, Pa., v Rovte; Fran Mavsar iz Marquette, Mich., v Črnomelj.
Vsi gori omenjeni potniki so kupili parobrodne listke pri tvrd ki Frank Sakser, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y.
METANJE PARNIKOV
KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW Y0RKA
Parni k
ODPLUJ«
Kaiser Wilh. 1J Ano nca .. ..
Po'-.aam.......
busitania .....
I .a Provence...
Fior.da........
Cedric........
Fr. d Grosse...
St. Louis......
Oceanic.......
Finland........
Chicago........
K pri o z Wilh...
France .........
Kais. Aug. Vic. Bremen ......
sept. 2.1 Bremen
„	2H Hamburg
,,	23 Rotterdam
,,	21 Liverpool
,,	21 Havre.
„	24'Havre
,,	25 Liverpool
,,	2."> Bremen.
„	2»j; Southampton
„	21 Southampton
„	27;Antwerpen
"	27| Havre
okt.
bremen Havre Hamburg 2i Bremen
Glede eeme za paro brodme lirtkt m m draga pojaamila obrmite m u>
Frank Sakser,
32 Cortlandt St., New York City.
V STARO DOMOVINO 80 8X PODALI:
Ivan Bukovac iz Kellogg, Idaho, v Črnomelj; Josip Oadež iz Sublet, Wyo., v Škof jo Loko; Štefan Vancaš in Mijo Zinajič iz Stamford, Conn., v Metliko; Rev. II. J. V. Byedoff iz Williamsburg. Pa., v Reko; Josip Klenov-šek iz Taylor Springs. 111., v Rotterdam ; Josip Kastelic iz Crested Butte, Colo., v Sulior; Jernej Košir iz Kellogg, Idaho, v Travnik; Ivan Kočar iz Eveleth, ^Minn., v Vrbo; Peter Rogina iz San Francisco, Cal., v Narajec; Juro Po-povie iz Seattle, Wash., v Dvor; Mana Karun z otroci iz Galles-burg, 111., v Kranj; Nikola Mata-stinič iz Kingsbridge, N. Y., v Krk; Josip Fuia <iz Chicago, 111.,
DAROVI. Za družbo sv. Cirila in Metoda
Člani podružnice št. 2 družbe sv. Cirila in Metoda v Dimlo, Pa., ki so plačali po 50 centov prispevkov: Josip Šerik, Matevž Stritof, Andrej Milavec, Josip Dolez, Alojzij Strle, Fran Bav-dek, Anton Tavželj, Fran Dolez, Josip Zalar, Fran Maglič, Alojzij Kranjc, Ivan Hribar. Fran Kavčič, Fran Uaršič, Gregor Naglic, Josip Hribar, Ivan Dolez, Vence-slav Pivk, Josip Suliaj, Josip Naglic, Anton Hribar in Andrej Kašca. — Drugi darovalci iz Dunlo, Pa.: Po 25 centov: Avgust Samec, Anton Tavželj, Fran Oee-pek, Josip Suhar, Ivan Zakrajšek. Anton Suša, Lenard Usnik in Ivan Suša; po 20 centov: Matija Ilaršič, Tomaž Ušeničnik in Jakob S*rle; 15 centov: Ivan U-čeničnik; po 20 centov: Andrej Korošec, Alojzij Gezel, Matija Strumbelj in Josip Bavdek; 5 centov: Alojzij Zupančič. — Skupaj članarine $11.00, darov $3.20. Vsega skupaj $14.20.
Iz Lorain, Ohio: Po 25 centov: Ivan Steržaj in Ivan Kumše.
Uredn. " Glasa Naroda".
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JANEZA ISKRA. Ker mi že dve leti ni vee pisal, zato prosim cenjene rojake, če kedo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. John Turk. Box 1, Camp 23, Cheas Bridge, Pocahontas Co., W. Va.	(20-24—9)
ZAHVALA
Tem potom se najsrčnejše zahvaljujem v imenu Valentina Voga vsem dobrotnikom na Bryant, Okla., ki so priskočili imeno-1 vanemu na pomoč. Darovali so: Po $1: Josip Štrukelj in Josip Kocjan; po 50 centovr Albin Ser-doner, Tone Vidmar, Friderik Hribar, Fran Jeršin, Fran Mer-kel in St. Skok; po 25 centov: Ivan Bertoncelj, Klement Vir-tlhek, Jack Štrukelj, Ivan Hojak, Fran Loliovšek, Ivan Žužman, O. E. Denoll in Mat. Birter. Skupaj $7.00. Torej srčna hvala vsem še enkrat, posebno pa Josipu Štrukelj, ki se je potrudil in nabral to svoto. Bog vam povrni stotero!
Coalton, Okla.
Josip Hribernik.
Slovensko katoliško
* Zedlnjcne države Severne Amorlke.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
•DBORNIKTl PraOMdzlk: MAJtTIN OMCMAN, Bov lit, Far m« Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Boa N WUloek, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, For««« City, Pa, IT- tajnik: JOHN O SOLIN. Boa in, For«rt City, I MasajBlk: MAJtTIN MUHIO, Bom 117, Tonrt City.
Ai
• —
U
: t a .
NADZORNI VCIi
PradMdnlk nadaoraega odbora: KAROL BAT.A«, Sob B4T, Faraat City, L nadzornik: IGNAC PODVA8NIK, 47S4 Hatfield St., PlttskarS. II. nadzornik: FRANK SUNK. SO Mm St., Luaerne, Fa. m. aadaornlk: ALOJS TAVCAR, Ul Cor. N. — Br« St.,
POROTNI IN PRIZIVNI ODBORi
Fradaadnlk porot, odbora: PAUL O BREG AR, Boa «•■, I. porotnik: MARTIN OBERZAN, Box II, Mineral, U. »ar o talk: ANDKSJ SLAK,, 7711 laolec II, Otori
VRHOVNI ZDRAVNIKI D». M. M. BXUBKAK, lirr St. Clal? Ara.! OUvaCaB«*
Do»irf aaj m polUJaJ« L Sajalka IVAN City. Fa.
SnMrtat tfaMI« !« mAB RASOBJPS
DELEGATI DRUŠTVA SV. BARBARE, kteri so bili izvoljeni meseca junija za na konvencijo v Pittsburg.
Štev postaje:
1. v Porest City, Pa., John Tornič in Andrej Oražen oba Forest City, Pa.
3.	v Moon Run, l'a , Frank Močnik, Box 133.
4.	v Luzerne, Pa., Frank Križe, Luzerne, Pa.
6.	v Clevelad, O. John Widervol, G127 St. Clair Ave., Cleve-
land, O.
7.	v Lasalle, 111., Mihael Kobal, 1026 Main Str., Lasalle, 111.
8.	v Johnstown, Pa., Ivan Tegelj, 1115 Wirginia Ave., John-
stown, Pa.
0. v Weir City, Kans., Frank Premk, R. R. No. 1.
13.	v East Mineral, Kan., John Kastelic, Box 56, Mineral,
Kans.
14.	v Balton, Ala., Joe F. Kren, Box 33, Piper, Ala.
15.	v Huntington, Ark., Anton Drenik, Box 16, Huntington,
Ark.	J
t - i
16.	v Willock, Pa., Lovrenc Dolenc, Willock, Pa.
17.	v Broughton, Pa., Pavel Fortuna, Anton Demšar, Brough-
ton, Pa.
18.	v Fleming, Kans., Martin Štefančič, R. R. No. 2, Pitts-
burg, Kans.
19.	v Bridgeport, O., Anton Hočevar, R. F. D. No. 2, Box
11% Bridgeport, O.
20.	v Claridge, Pa., Anton Recher, Claridge, Pa.
21 v Little Falls, N. Y.f Frank Boštnar, 36 Diamond Str., Little Falls, N. Y.
22.	v Imperial, Pa., John Pirih, Box 302, Imperial, Pa.
23.	v Springfield, 111., John lvulovec, 101«) E. So. Grand Ave.
25.	v Fort Smith Ark., Frank Teropeie, 11. F. D. No. 3, Bx 145.
26.	v Collinwood, 0., Matija Kastelic, 15924 Saranac Rd.,
Collinwood, O.
27.	v Yale, Kans., Alojz Cvetko, Yale, Kans.
28.	v South Lorain, O.. Frank Petrich, 1701 E. 29th St. Lo-
rain, O.
29.	v*Roek Springs, Wyo., Frank Plenel 299. H. 3rd St.
30.	v Eveleth, Minn., John Pogačnik, 43 Morraau Ave.
31.	v Calumet, Mich., Karel Jerele, Bluejacket, štv. 540. Si-
der St.
32.	v Braddock, Pa., Jernej Zagorc, 36 Rige Ave., Braddock,
Pa.
33.	v Cleveland, O., Karol Bauzon, 6120 St. Clair Ave., Cleve-
land, O.
34.	v Vandling, Pa., Alojz Zaverl, Vandling, Pa.
35.	y Ralph ton, Pa., Martin Korošec, Box 205, Ralpliton, Pa. 37. v Radley, Kan., Matevž Birk, R. R. No. 1, 1 Donkirk,
Pittsburg, Kans. 39. v Clarkswille, Pa., Jurij Pervič, Box 11, Universal, Pa.
41.	v Mulbery, Kans., Martin Smolčnik Breezy Hil. Sfta., Box
61, Mulbery, Kans.
42.	v Winterquarters, Utah, Louis Blažič, Box 102, Winter-
quarters, Utah.
44. v Franklin, Kans., Anton Selak, Box 56, Franklin, Kans.
46.	v Pens. Sta., Pa., Andrej Sirk, 617 Chesnuth Str., Jean-
nette, Pa.
47.	v Frotenae, Kans., John Kerne, Box 147. 48 bode zastopal glavni tajnik.
49.	v East Palestine, O., Jakob lsteuič, Box 374
50.	v Burdine, Pa., John Taučar, Box 82, Burdine, Pa.
51.	v Skidrnore, Kans., Valentin Platiša, R. F. D., No. 3, Box
221 Columbus, Kans.
53.	v Pittsburgh, Pa., Joseph Pogačar, 5037 Butler St., Pitt-
sburgh, Pa.
54.	v Greensbarg, Pa., Josef Novak, Box 623, Greensburg,
Pa.
55.	v Conemrngh, Pa., Frank Paulovčič, Box 705.
57.	v Homer City, Pa., bo zastopal gl. tajnik.
58.	v Chisholrn, Minn., bo zastopal gl. tajnik.
59.	v Jaksville, Kans., Jakob Boloh, R. F. D. No. 1. Pittsburg,
Kans.
60.	v Redloge, Mont., bo zastopal gl. tajnik.
64.	v Smith-field, Pa., Jakob Zupančič Callier, Box 44.
65.	v Joliet, 111., Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. 68. v Indianapolis, Ind., Alojz Muren, 710 Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
72. v Hostetter, Pa., Vincenc Valež. Box 16, Lojalhonna, Pa.
76.	v Detroit, Mich., Mihael Klobčič, 70 Buenawesta, E. De-
troit, Mich.
77.	v New Alexandria, Pa., Anton Bernad, Box 114, New Alexandria, Pa.
79. v Leadville, Colo. John Fajdiga, 404 Chesnut Str., Lead-
ville, Colo. 82. v Farrel, Pa. bo zastopal gl. tajnik. 84 v Staunton, 111., bo zastopal gl. tajnik. 85. v Bryant, Okla., bo zastopal gl. tajnik.
Ti delegatje so prijavljeni, ki so bili izvoljeni v mesecu juliju ; nekatere postaje bodejo še izvolile delegate v mesecu avgustu, katere potem objavim.
Z sobratskim pozdravom __IVAN TELBAN.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK
m mm ^iih^H mm i
.................__
_
L________________________ ___
—T	'	_ .
PRISTNOST
KAKOVOST
CENENOST VSE ZDRUŽENO V 21RA-
Vspeh po zaslugi.

Iz dolgega časi.
Maksim Gorkij.
(Konec.)
"Kaj kaj je to? Da bi... no, no, menda lažeta oba!*'
in Matvjej Jegorovič se je gla-mio za krohotal. da so se mu tresla liea in da so mu polzele po čelu znojile kapljice.
"To ni prav nič smešno!'* ga j'- prekinila žena. "Prvič ima pa-
govoril vojak in je odšel.
"Saj imam vendar službo! Za vraga!" je kriknil Gomozov srdito in proseče.
"Opravim že jaz namesto tebe. .. le ostani.. . " In vojak je odšel.
'Oh, ti pes!" je šepetal pre-menjač. "Le čakaj! Zapirati me nimaš pravice! Saj je še načelnik tu... kaj mu porečeš? Vprašal bo: 'Kje je Gomozov.'" Pa mu potem odgovori.. . "
"Pojdi, pojdi, saj mu je pač načelnik sam ukazal", je rekla ti-
/iii na otroka, drugič pa samo po-]ho in brezupno Arina. gb-j. kakšen kruh imamo! Kisel "Načelnik?" je vprašal •ipaljen... A zakaj tor"
Di
ves
preplašen Gomozov. "Ceinu bi kruh res ni dober! Tre- storil to?" Umolknil je ter kriknil .uriti! No, pri Bogu,... liekaJ t"asa : "kažeš!" j-r.i i ><• pa ne bil nadejal nik- Odgovorila je s težkim vzdi-r! S;) j j,- taka kakor t-sto. Ah,:'lom-
..g jo vzemi! Toda kateri pa "Kaj bo pa sedaj je vprašal Luk.iška — To ga osmešim, premejnae ter sedel na kad pri
..........I + ; i. n L'
►P
A
_ra II., d j a starega! Ali je mor-i Jagodka.1 A-a, ali je golobra-
"Gomozov" ... je odgovoril ratko Nikolaj Petrovič. "Kaj? Tak resen kmet? O-o! če si b* nista izmislila tega,
Mat v je ju Jegoroviea je jako inimala ta komična pripovest.
vratih. "Kakšna sramota je to zame ! A vsega tega si ti kriva, ti vražja pok veka ! U-u!"
Stisnil je roko v pest in grozil v ono stran, odkoder je prihajal zvok njenega dihanja; Arina pa je molčala.
Obdajala ju je vlažna tema, prepojena z duhom kislega zelja, plesnobe in še nečesa ostrega, ki
Krohotal se je zdaj do solz, pc- i i** šegetalo človeka v nosu. Skozi
rog i •Žile nova Nap
zopet govoril resno, da tre-li vsekakor zaljubljencema ukor, zatem je predstavljal razgovore med njima in se
oglnšilno krohotal. osled pa se je spozabil pre-
špranje so prihajali v klet trakovi luninega svita. Za vratmi je bobnel tovorni vlak, ki se je od-mikal s postaje.
"Kaj molčiš, coperniea?"' je izpregovoril Gomozov zlobno in prezirljivo. "Kaj naj storim se-
N i kola j Petrovič je napravil g obraz, in Sofja lvanovna je <laJ • Ti si napravila vse to, pa zavrnila svoj etra moža	molčiš? Kam naj se skrijem od
ojega moža ti vragi! No, jaz ju že To je res zanimivo!.." jeval Mat v jej Jegorovič. je Luka z vestjo: rraui tolče."
-m takoj! Pojili in daj
Petn v | ra lahk.
naio je postajo, zvonec je sedel
sosednjo pravim \ je hodil
odšel s pomoč nikjer je udarjal signal. Nikolaj k aparatu in je <tajo: "Ali
naj se skrijem sramote? Oh, ti moj Bog! Zakaj sem začel s takole!?"
"Prosim jih odpuščanja", je rekla tiho Arina. "No, in —?"
Prideni t.ikoj! Pojdi in daj "Morda mi odpuste?"
tal	"Pa kaj imam jaz od tega?
t e ti tudi oproste, kaj zato? Sramota ostane vendar na meni! Po-smehovali se mi bodo!"
Umolknil je, a kmalu jo je začel zopet zmerjati in psovati... d nravi m vlHk št. 42?" Na- * as j^' mineval grozno počasi Na-po pisarni sem-1 posled ga je zaprosila Arina s mehijal Se je in govoril: j s tresočim glasom: jima zagodemo! lludirja! "Odpusti mi, Timofej Petro-'li dolgega časa. da bo vsa j ■ '
meha... "	'S kolom po glavi bi te liažgal!'
bi /.* šlo" je soglašal Ni-jjf zarjovel premenjač. Petrovič, ki je imel s kiju- In zopet je nastal molk, mra-parata opravka. Vedel je, K'1*11 moreč, poln tope bolesti in nora ' dozof izražati lako-! gneva za oba, ki sta bila zaprta
v tej temi.
"O moj Bog, da bi bil vsaj že ilan!" je vzdihnila tužno Arina.
''Molči! Jaz ti že posvetim!" jej je zagrozil Gomozov in jo je začel obsipavati iznova s trpkimi očitki. Temu je sledila zopet muka tišine in molčanja. Okrutnost časa je z bližajočim se svitom naraščala čim bolj, kakor da se vsa-
' I o
za ra< i oliki 'To I
ilii se jima je ponudili i je vzbudila mnogo
NY
prišel Gomozov k rini \ klet, kjer si je bila napra-la na njegov ukaz in z dovo-•njem naeelnikove soproge polj sredi različne stare šare. Tu bilo vlažno in hladno, a polom-j ka minuta obotavlja izginiti ter ni stoli, kadi, deske in druga ' se naslaja nad smešnim, sramot-idrtija so zadohivale v temi veil- j "im in težkim položajem teh dveh ► tako >trašne oblike. In kadar! človekov, bila Arina sama med njimi, jej Naposled je Gomozov zadrego tako groza, da ni spala ,mal; zbudil ga je klic petelina, ki oraj prav nič. nego je ležala z ; se je oglasil pri kleti. Ii»rt;mi očmi na slamnatih sno-j "He, ti ... cfopernica! Ali h in jt šepetala zase vse moli-1 *pi* •' je vprašal zamolklo, e, kar jih je znala.	' "Ne!" je odgovorila z bole*t-
«iomozovfgje prišel, stiskal in nim vzdihom Arina. j niiil j. dolgo ter molče Arino,; "Pa bi vendar spala!" je dejal utrudil, je zaspal. To- ironično premenjač. "En — ti!" a je zbudil razburjen "Timotej Petrovič", je viknila i Arina skoraj evileče, "ne jezi se Petrovič! Timofej Pe-jname! Imej usmiljenje z menoj!
Pri Bog Kristu te prosim, imej > vprašal v spanju Go-1 usmiljenje z menoj!! Saj sem
vendar tako saina, tako zapušče-
li so naju. "SJ *
al
J*
na! A ti... ljubi moj... saj si mi
vzkliknil nato ti.
kij
Kako to?" j
;• laiiil jK»konci.	"Ne rjovi, saj se že tako do-
Prišli so ... pa so pritrdili volj posmehujejo!" je strogo Ravnic©.3'	! prekinil histerični šepet ženske,
I^aieš!" je šepnil prestrašen ki ga je vendar nekoliko omeh-Im sen ter je sunil Arino od se- čal. 'Molči že vendar, če te je u-
daril Bog...!"
Poglej sam!" je dejala po- In zopet sta čakala molče vsa-10.	j ke naslednje minute. Toda prešle
"stal je, in zadeva je se ob vsa-'so minute in njima nisa prinesle stvar na poti, je šel k vratom, ničesar novega... Končno so se nil je vanje ter dejal po krat-; vendar zasvetili v durinih špra-!i molku mračno:
"To je napravil vojak." Za vratmi je zadonel krohot. "Izpusti me!" je zaprosil glasno Gomozov.
'/Kaj!" se je oglasil vojak. **Izpusti me Vendar!'*
"Zjutraj te izpustim!"je od-
-
njah solnčni žarki in so prerezali z blestečimi nitmi temo v kleti. Kmalu so se začuli pred kletjo koraki. Prišel je nekdo k vratom, postal nekoliko in se zopet odda-ljil.
"Mučitelji!" je zagodrnjal Gomozov in jc pljunil po tleh. Po-
tem iznova tiho napeto pričakovanje.
"Gospod, usmili se nas!" šepetala Arina.
Zaslišalo se je, kakor da prihaja nekdo kradoma h kleti. Zarožljala je ključavnica in zado-nei je strogi načelnikov glas:
"Gomozov, primi Arino za roko in pridi na dan!"
'Pojdi!" je rekel polglasno Gomozov. Arina je pristopila s sklonjeno glavo ter se je ustavil poleg premenjača.
Vrata so se odprla, pred njimi pa je stal načelnik; klanajal se je in govoril:
"Pozdravljen. zakonski par! Izvolita! Godba zaigraj!"
Gomozov je stopil čez prag in je obstal omamljen od silnega izbruha glupega in zoprnega hrupa. Za durmi so stali Luka, Ja-godka in Nikolaj Petrovič.
Luka je udarjal s pestjo po vedru in tulil nekaj v svojem kozjem tenorju; vojak je trobil 11a svoj rog, a Nikolaj Petrovič je mahal z roko po zraku, si napihnil lica ter delal z ustini kakor tromba.
"Pum! Pum! Pum-pum-pum!"
Vedro je žvenketalo, rog je tulil in rjovel, Matvjej Jegorovič pa se je krohotal, držeč se za boke. Tudi njegov pomočnik se je hohotal na ves glas ob pogledu na Gomozova, ki je stal s sivim obrazom ter kakor iz uma pred njim, z zmedenim nasmehom na drgetajočih ustnicah. Za njim pa je stala nepremično, kakor da je iz kamna, Arina, ki je povesila glavo nizko na svoje prsi.
"Timofeju je Arina sladko na dušo govorila..." je pel Luka nezmiselno ter delal Gomozovu strašne obraze. Vojak pa se je primaknil k premenjaču, nagnil je rog prav na njegovo uho in je trobil, trobil.
"Nu, pojdita... nu, primi jo za roko!" je upil načelnik ter se zvijal od smeha. Na stopnjicah je sedela njegova žena, gugala se je semtertja in je cvilila:
"Motja ... nehajte... oli... jaz umrjem!"
"Vse pretrpim, da te le vidim!" je pel Nikolaj Petrovič Gomozovu prav pred nosom.
"Hura, novoporočenca!" je komandiral Matvjej Jegorovič, ko je stopil Gomozov naprej. In vsi štirje so zagrmeli enoglasno "hura", pri čemer je kričal vojak z rjovečim basom.
Arina je šla za Gomozovom; glavo je držala pokonci, usta so ji bila odprta, roke pa so jej visele ob životu. Oči so gledale topo predse, a bržčas niso videle ničesar.
"Motja, ukaži jima, naj se poljubita!.. Ha-ha-ha!"
'Novoporočenca, poljubita se!' jc zakričal Nikolaj Petrovič; Matvjej Jegorovič se je moral nasloniti ,s hrbtom na drevo, ker se od smeha ni več mogel držati pokonci. Vedro pa je še vedno žvenketalo, rog je tulil, bobnel in dražil, Luka pa je pel plesaje:
"Kako gosto, ti Arina, si nam kašo skuhala!"
Tn Nikolaj Petrovič je delal zopet s ustnicami:
"Pum-pum-pum! Tra-ta-ta! Pum! pum! Tra-ta!"
Gomozov je šel v delavnico in se je skril tamkaj. Arina je ostala na dvorišču, obkoljena od be-snečih ljudi. Rjuli so, se krohotal i ter jej žvižgali na ušesa, skakali so okoli nje, vsi prevzeti od brezumnega veselja. Stala je z okorelim obrazom pred njimi, raztrgana, umazana, pomilovanja vredna in smešna.
"Novoporočenec je uišel... a ona je ostala", je kričal Matvjej Jegrovič svoji ženi, kazal Arino ter se zopet zvijal od smeha.
Arina je obrnila k njemu svojo glavo, potem je šla mimo delavnice v — step. Spremljal jo je krik, vik in krohot.
"Nehajte! Dovolj je sedaj!"je upila Sofja lvanovna. "Pustite jo, da"se opomore! Treba bo kmalu kuhati obed!"
Arina je odšla v step, tja, kjer je stala ščetinasta, proga žita. Stopala je počasi kakor kdo, ki je globoko zamišljen.
"Kako? Kaj?" je izpraševal Matvjej Jegorovič udeležnice te šale, ki so pripovedovali drug druzemu najmanjše podrobnosti o vedenju "novoporočencev." In vsi so se smejali na ves glas. Nikolaj Petrovič pa je našel celo čas in priliko, da je uvrstil med te pogovore majhno modrost:
"Smejati se ni grešno nad tem, kar se nam zdi res smešno", je dejal Sofji Ivanovni ter pristavil s povdarkom:
"Toda mnogo smejati se — škoduje."
Tega dne so se na postaji mnogo smejali; toda obedovali so slabo, kajti Arine ni bilo več blizu, in načelnikova žena je morala kuhati sama. A tudi slabi obed ni pokvaril dobre volje. Gomozov ni prišel iz delavnice, dokler se ni približal čas njegove službe. Ko pa se je prikazal, so ga poklicali v pisarno, in tam ga je začel izpraševati Nikolaj Petrovič ob krohotu Matvjeja Jegoroviča in Luke, kako je "zapeljal" svojo krasotieo.
"Po svoji originalnosti je to pregrešek prve vrste", je dejal Nikolaj Petrovič načelniku.
"Da, to je bil res pregrešek", je odgovoril mračno smehljaje se resni premenjač. Sumil je, da se mu bodo manj posmeliovali, ako se mu posreči osmešiti Arino. In pripovedoval je:
"V začetku mi je namigava-la..."
'' Namiga vala ? Ha-lia-ha! Nikolaj Petrovič, sedaj si pa le predstavite, kako mu je namiga-vala ta spaka? To je bilo prelest no!"
"Namigavala mi je torej, jaz vidim to in si mislim: ali noriš kali? Potem je dejala, ali hočeš, je dejala, da ti napravim srajce?"
njo obešala oprano parilo, ter se obesila...
Cez dva dni so našli Arino, njeno truplo je začelo dišati. Spočetka so se vsi prestrašili ter obravnavali, kdo je kriv tega. Nikolaj Petrovič pa je dokazal neovrgljivo, da je kriv — Gomozov. Tedaj je dal načelnik premenjaču eno po zobeh ter mu je za-ukazal strogo molčati.
Prišla je oblast ter je uvedla preiskavo. Pokazalo se je, da je Arina trpela na melanholiji... Delavci iz železniške delavnice so jo morali peljati v step, kjer so jo pokopali. Ko se je to izvršilo, je zakraljeval na postaji zopet mir in red.
In iznova so začeli živeti tamo-snji prebivalci po štiri minute na dan, medleli so od dolgega časa. brezdelja, samotnosti in vročine ter gledali z zavistjo za vlaki, ki so begali mimo njih.
.. A po zimi, ko tuli po step", rjoveča burja ter zameta malo postajico s snegom iii divjimi zvoki, — se dolgočaijo prebivalci postaje še bolj.
Osebna higijena	\
zahteva popolno čistost ust in drugih život nik	3
odprtin.	j
SEVEROV ANTISEPSOL	1
je znan kot izborilo ustno izpiralo zoper gnitje zob, zoprn dih in otekle zobrne. kot grgralo zoper bolno grlo in prehlad in kot vbrizgalo zoper katar, itd.
Cena 25 centov.
Milo odvajalo
za otroke, ki ne ščiplje ali grize črev je

■- ■- -
"Toda, tu ni bilo šivanje glav na stvarna stvar..." je pripomnil Nikolaj Petrovič in je poja silil načelniku: "Veste, to je iz Niekrasova — iz pesmi "gizdalin ka in ubožiea'... Nadaljuj, Ti mofej!"
In Timofej je pripovedoval da lje; spočetka se je silil lagati, potem pa se je razvnemal čim bolj videč, da mu je laž v korist..
Ona, ki je govoril o njej, pa je ležala ta čas v stepi. Šla je globoko v žitno morje, se spustita težko na tla, kjer je ležala nepremično. Ko jej je solnce že tako sodnijsko opalilo hrbet, da ni mogla več prenašati žgočih žarkov, se je obrnila s prsmi navzgor ter si pokrila z rokami obraz, da bi ne videla preveč jasnega neba in čezmerno svetlega solnca v njegovi globini.
Suho je šuštelo žitno klasje o-krog te ženske, ki jo je ugonobila sramota, in marno ter neutrudno so cvrČali nešteviliii cvrčki. Bilo je vroče. Arina je izkušala spomniti se svojih molitev, toda ni mogla — pred očmi so se jej sukale v divjem plesu smejoče se spake, a v ušesih jej je donel tenor Luke, vršelo je zasmehljivo tožeče tuljenje roga in krohot. Vse to ali pa vročina jej je stiskala prsi, in razpela -si je jopo ter izpostavila svoje telo solnčnim žarkom ; morda je mislila, da bo potem lažje dihala. In istočasno, ko jej je solnce palilo kožo, jo je težilo v prsih bolestno, žgoče čustvo. Vzdihovala te težko ter šepetala zdajpazdaj:
"O Gospod... usmili se!..."
Toda odgovarjalo jej je le suho šumenje žitnega lasja in neutrudno cvrčanje cvrčkov. Kadar je dvignila svojo glavo nad valove polja, je videla, kako se ziblje zlato žito, videla je črni dimnik vodne pumpe, ki je molela daleč od postaje iz grape navzgor, ter strehe postajnih poslopij. Druzega ni bilo ničesar videti na nepregledni rumeni ravnini pod modro kupolo neba, in Arini se je zdelo, da je sama na svetu, da leži sama v sredini zemlje in da ne pride nikdar nihče, ki bi delil ž njo težo sramote, — nikdar, nihče!...
Na večer je zaslišala klice:
'4 Arina-a! Ariška ! Vrag l... "
Klicala sta jo Luka in vojak. Želela je slišati še tretji glas, toda ni ga bilo slišati; in t^daj je zajokala z obilnimi solzami, ki so kapale s kozavih lic na prsi. Pla-kala je in drgnila svoje gole prsi ob suho, toplo zemljo, da bi zamorila žgočo bol, ki jo je mučila čira dalje bolj. Plakala je in molča-la, pridrževaje vzdihe, kakor bi— se bala, da bi jo zaslišal kdo ter zabranil jokati.
Ko je legla na zemljo noč, je vstala ter šla počasi k postaji.
Prišedša do poslopja, se je naslonila s hrbtom ob zid kleti in je dolgo stala tam ter zrla v step. Prihajali in odhajali so tovorni vlaki; — slišala je, kako je pripovedoval vojak vodnikom o njeni sramoti in kako so se vsi sme-jali. Noč je bila tiha, svetla ... krohot se je razlegal daleč po samotni stepi, kjer so se oglašali je-dva slišni vlakovi piski.
"Gospod usmili se me!" je vzdihovala ženska ter se stiskala tesno k zidu. Toda ti vzdihi niso olajšali bolesti, ki jej je stiskala srce.
Proti jutru se je splazila previdno na podstrešje uostaje, naredila je zanjke iz vrvi, ki j; na
ririrfiaifti^iirtgii-i -V^-rinil,-rfrr.-,
^ Ministra je hotel zapreti.
Ogrski pravosodni minister dr. Baloh je podoben novi metli, ki dobro pometa, ali pa bi vsaj rada dobro pometala. Ta mož uporablja letošnje poletje, mesto da bi da nadzoruje posamezna sodišča. Novi mož pa svojega obiska sod-njim ne naznanja naprej, kakor to storijo drugi ministri, da bi se jih častno sprejelo, ampak Baloh pride nenadoma in tako neljubo presenetiti marsikaterega sodnika. Nedavno pa je ob neki taki priliki bil tudi minister zelo neljubo presenečen. Nekega dne zgodaj v jutru je stopil v borno i palačo" v nekem majhnem mestu. V pisarnah je vladala velika samota in še le po daljšem času je našel minister nekega slugo, ki je z vso strogostjo in natančnostjo pometal sobane in se kratkočasil s tlače-njem svoje pipe. Precej osorno je sluga nahrulil starega gospoda, kaj da ima opraviti v teh svetih prostorih. Minister mu je s mozavestno odgovoril: "Jaz sem minister Baloh!" Sluga se je gospodu na to le hudomušno nasmejal. Stari sluga, ki je ie nad 30 let pometal sodnijske prostore in še nikdar v svojem življenju ni videl živega pravosodnega ministra, je bil prepričan, da ima pred seboj gosposkega goljufa in ga je pozval, naj takoj brez obotav-
LAXOTON
Priporoča se za zdravljenje zapeke pri otrocih in drugih, ki so nežnega ustroja.
Cena 2.~> centov.
Severove Kapljice za otroke
(Severa's Soothing Drops)
se priporočajo kot varno dojenčke za olajšanje
in čisto zdravilo za
kolike, zvijavice, krčev in drugih otočjih ne-
prilik.
Cena 2o centov.
Naprodaj so v vseh lekarnah. Ne vzemite nadomestitev. Zahtevajte Scverova. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, naročite jih od nas.
W. F. Severa Co. CEDrrs
ljanja zapusti sodnijo. Minister [naj predrznega vsiljivca prime in mu je zopet odgovoril: "Jaz sem J zapre. K sreči je prišel v tem ca-minister Baloh!" Sluga pa je za- su v urad neki uradnik, ki je mi-vpil: "Jaz pa sem minister Tis- nistra spoznal in ga rešil, da ga za!" in poklical je žandarja, da I res niso zaprli.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, s B New York, N. Y.
PODRUŽNICA
6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O.

K&l

Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka.
Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Prodaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah. T

V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postrežem.
Pri pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denaija ne more vsakemu zaupati.

__V	.____. ■ _


i^TTp..^....--^*-
GLAS NAHODA, 20. SEPTEMBRA, 1913
Brzojavi,
ki so bili poslani na 9. glavno
sbcrc vanje J. S. K. J. v Pittsburgh, Pa.
Cenjeni sohratje delegati na glavem zborovanju! Zeli m Vam c i lo uspeha, da bi sodelovali za narod, za org *i.izurijo ;n /a združenje Jednot. Pozdravljeni! — .John Erjavec, predsednik društva itv. 42.
[vzoeiin. — John Mramar, tajnik, Pueblo, Colo.
Živeli delegati na 9. gl. kon-
'Ni mogoče. Raje vse prej pu-
Slovenska dobrodelna zveza v Clevelandu Vam želi uspeha in ga delovanja. Se enkrat kličem: trajnega napredka pri tako slav- Živeli delegati J. S. K. J.! — J. ni Jednoti, kot je Jugos'ovanska ; Jansekovih, Kansas City. Katoliška Jednota. Živijo dele
venci ji! Želimo Vam obilo uspe- stim kot pijačo, raje trpim Ir.ko-ha v delovanju za narod, kateri | to — da imam le požirek žga nestrpno pričakuje glas od Vaše- nja."
gatje! — John Gornik, gl. predsednik, Cleveland, Ohio.
Zivio prijatelji! Kot dobri de-
Živeli bratje delegati! Delujte v korist in dobrobit naše slavne J. S. K. J.! Delujte na to, da ostane pri starem glede bolne podpo-
Pozdrav od društva Sv. Srca Jezusa št. 2. Delujte složno na korist društev in Jednot vsi delegati in uradniki. — John
Hutar, predsednik, Ely, Minn.
*
Vsim uradnikom in delegatom J. S. K. J. želimo obilo uspeha. Delujte v prospeh naše slavne Jednote! — Društvo sv. Jožefa št v. 30., Chisholm, Minn.
m
Policijski department iz Eve-leth-a zagotavlja Vaši Jednoti najboljši red in uslužnost mesta, ako bi se Vaša prihodnja konvencija vršila tu. — T h os. Finnegau, policijski načelnik.
Slavni odbor iu d"legati na devetem zborovanju sprejmite prisrčen pozdrav. Delujte neumorno v procvit Jednote in za združitev Jednot in Zvez. — Ivan Prijatelj. Pueblo, Colo.
Vsi za enega ed<Mi za vse, bodi Vašo »reslo. Jednota štimajst let si stara, svojim udom čast in hvala. Delujte za uspeli, ker to so želje društva "Slovenec", št v. 114.
— Marko Blut, predsednik.
•
Živeli delegati J. S K. J.! Delujte v blagor in v korist J. S. K. J. in njih članov! — Joseph Zu-pančič. društvo št v. 37., Cleveland, Ohio.
•
Mesto Eveleth prosi Vas in vse ostale <1 legate, naj uporabijo vsa poštena sredstva, da se zagotovi prihodnjo konvencijo Vaše Jednote za Eveleth. — J. S. Saa-ri, župan.
•
Cnino izbrano ime slavne Jednot«* Vam jasno kaže pravo .pot. Vaše delo je veliko. Pozdrav bo-riteljem jugoslovanstva. — Društvo sv. Cirila in M "toda, štev. 1., < has. Mcrhar, blagajnik, Elv, Minn.
•
Pozdrav vsem delegatom 9. pl. zborovanja J. S. K. J.! Želimo, da bi ukrenili, da bi bilo deseto glavno zborovanje v Indianapolis. Na svidenje! Za društvo Štv. 45.: Fr. Spilar, Jernej Stamfel,
Indianapolis, Ind.
•
Zbranim delegatom IX. konvencije J. S. K. J. kar največ uspeha v delu za dobrobit slovenskega naroda v Ameriki. — 'Glas Naroda', New York.
lavci delajte na to, da bo prihod- re. Za društvo sv. Jožefa, štv. 21.: nja konveneija v Chisholm, Minn.' Joe Prijatel, predsednik, F. Škra-
— S. Zgane.
bec, tajnik.
Pozdrav vsem delegatom glav-Živeli 1 • Delujte za napredek! Na nega zborovanja od društva štev. svidenje v Indianapolis! — Frank. 78., Salida, Colo. Upamo, da bo
Pozdrav delegatom 9. konven-
Spilar, predsednik dr. Sv. Jožefa, št. 45., Indianapolis, Ind. »
Pozdravljeni delegati 9. konvencije. Delujte složno! Obdržite načelo Jednote! Deseta konvencija v 1 ndianapolis! — Jakob Ster-gar, Indianapolis, Ind.
Društvo sv. Alojzija št. 19. kliče zbranim delegatom: Delujte složno za napredek naše Jugoslo-j vanske Katoliške Jednote, ohranite njeno slavno ime nespr"ine-njeno! — Frank Durjava, predsednik, Lorain, Ohio.
•
Jaz "delivram"' blago, Vi pa "dislivrajt iprihodnjo konvencijo v' Chisholm. — Ciiama in Zgane.
zborovanje naredilo društA-o in Jednoto.
dobro za
Pozdravljeni bratje delegati! Oči tisočerih Sloveneev širom. nove domovine so uprte v Vas. Delujte kot pravi narodni Sama-ritani v korist nas vseh! Pridrži-te slavno ime naše slavne Jednote in vodite jo še napr-ej po samostojni poti, na kateri je pokazala tako krasen napredek. Vrnili se boste domov s zavestjo, da ste bratsko in zvesto spolnili svojo dolžnost. Živeli delegatje devete konvencije! — Uredništvo Clevelandske Amerike, Cleveland, Ohio.
Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 37. v Clevelandu pozdravlja •	j bratsko delegate devete glavne
Najiskrenejše pozdrave delega-. konvencije in jim želi najbolj u-tom gl. zborovanja naše slavne, spešnega dela pri konvenciji na-J. S. K. J. Va lim vsem najboljše- še slavne Jednote. Naša slavna
ga vspeha! Prihodnja konvencija naj bo v Sheboyganu. — Mike Skok, predsednik društva "Janeza Krstnika", štv. 82., Sheboygan, Wis.
#
Slavni delegati J. S. K. J.! Obilo sreče in uspeha! V napredku,
Vabimo J. S. K. J.
<ia .»rire-u
Jednota naj še zanaprej koraka po lepi poti krasnega napredka zadnjih let. Bodite ponosni in veseli delegatje, ki zastopate 9000 Slovencev pod okriljem naše slavne Jugoslovanske Katolike Jednote. Naše društvo želi Dr. Seliškarja za vrhovnega zdravni-slogi in edinosti naj bo Vaše de-|ka. Živeli delegatje! — Louis
I ova nje. — Društvo sv. Štefana. Pittsburgh, Pa.
•
Slavni delegati J. S. K. J.! Delujte ustrajno in pogumno za korist in napredek naše slavne Jednote! — Društvo sv. Jožefa, štv.
12., Pittsburgh, Pa.
•
Glavnim uradnikom in delegatom želim obilo uspeha pri delovanju na korist Članom in članicam J. S. K. J. — Francis Perič, Chisholm, Minn.
Živela konvencija, živeli delegatje! Obilo uspeha! Delujte složno! — Društvo sv. Jožeta, štv.
53., Litle Falls, N. Y.
•
Želim, da bi bila prihodnjo konvencija v Chishoimu. — S. Zgane.
•
Pozdravljeni vsi uradniki in delegati v Pittsburgh, Pa.! Delujte za dober napredek. Prihodnja konvencija naj bo v Chicago. — Dr. Zvon, Chicago, 111.
Živeli delegati na glavnem zborovanju J. S. K. J. v Pittsburgu,
prihodnjo konvencijo v Eveleth. I Pa.! Delujte v prospeh milega < ommereiHl Club bo storil vse, | nam slovenskega naroda! Prihodnje zborovanje si želimo v Wau-
ka
ir j" v njegovi moči. Krajevni delegati naj se na vse načine potrudijo, tla zagotove prihodnjo konvencijo za to m~«do. Avditorij ima 1000 sedežev. — J. J. Gleason.
Delujte v slogi za korist revnih Slov Ohio.
»ncev. — A. S., Cl -velad,
Odbor in delegati J. S. K. J., fprejmite srčni pozdrav. Veliko
uspeha. — Minn.
keganu, 111. — Waukegan, lil.
Marv Borle,
Geo. Ketze, Eveleth, | Frančiška,
Pozdrav deb gatoin na 9. zborovanju. Delujte složno nepristransko, v korist in dobrobit. Vse slovenske organizacije pod eno okrilje! — Društvo štv. 6., Lorain, Ohio.
•
Slavni delegati J. S. K. J.! Pozdravljamo Vas člani društva sv.
štev. 54., Hibbing, I Minn. Bodite napredni in delujte *	složno! — Joe Smalz, John Bu-
V.ro,n 111 P**"1 11,1 ustraši src kovec. naših gospodov delegatov, kteri I	•
se norijo za uspeh in procvit naše dične Jednote. Živeli! — Društvo sv. Jurja, Kansas City.
Pošiljamo Vam pozdrave ter Vam ž»lhno najlmljši uspeh. _
t alumet State Bank.
•
Žel
ners
imo Vam veliko uspeha v an jih prizadevanjih. — Mi-tate Bank, Chisholm, Minn.
I)a hi bilo to borovanje v vsakem ozimi plodovito in rodilo dobrega »adu. dal Bog! Pozdrav. — John A. Klobuchar, Calumet, Mich.
•
Cenjeni bratje £4lfffati! V imenu Marije Pomagaj, Cfcv. 42., za-kUčei« tisočkrat pozdravljeni! IVb-tjt* atola« v korist vsih čia-aav. Delegata Stranssa opozarja
Obilo uspeha! Na deveti konvenciji stojte trdno pri principih, katere so osnovali utemeljitelji slavne Jednote. Iskren pozdrav vsem. — "Glasnik", Calu-j met, Mich.
Živ
eli delegati! Ker ne morem biti osebno pričujoč zaradi bolezni, želim Jednoti velik uspeh. Prihodnje zborovanje naj bo v Eveleth, Minn. — Anton Fritz, Eveleth, Minn.
•
Najboljše pozdrave in želje vsem delegatom J. S. K. J. od našega društva št. 78. v St. Louis.
— J. Adlock, Salida, Colo. •
Živeli odborniki in delegati J. S. K. J.! Bog blagoslovi Vase delo! — Anton Kolene, pred. društva "Vit. sv. Florijana", South
Pire, predsednik, Frank Zakraj-šek, blagajnik, Josip Zupančič, tajnik.
Ne pozabite, da je nastopil tla n, ko ste se zbrali naši slavni delegatje, da bi delovali kar je v Vaših močeh za nas sobrate in za našo J. S. K. Jednoto. Pozdrav vsem delegatom! — Karol Zgome, Chisholm, Minn.
•
Delegatom J. S. K. J. želim veliko uspeha ! Delujte za napredek Jednote in nepozabite za prihodnje zborovanje na Chishoimu. — John Lamuth, Chisholm. Minn.
Bratje delegatje J. S. K. J.! Delujte složno za napredek in procvit naše slavne Jednote! — S. Prapotnik, Chisholm, Minn.
(Konec prihodnjič.)
Janezov Janez,
(Povest pijanca).
Janezov Janez je bil pijanec, velik pijanec. Vi ga niste poznali in ga ne boste več spoznali, kar ga že krije zelena ruša, a jaz sem ga spoznal in zato vam hočem na kratko povedati zgodbo njegovega življenja.
Janezova zunanjost ni MIh posebno prikupljiva. Suho, bledo človeče, ki se mu je n-t prv: pogled poznalo, da čez mer > in pogosto pogledava v kozarec. Težko si ga dobil treznega. Pravili so, da ga že takoj zjutraj začne srkati.
A nekoč sem ga dobil treznega. Bil sem nap lanini in Janez je tudi Bog zna kako in zakaj kolo-vratil tam gori. Prva njegova beseda je bila, če imam za par po-žirkov. Povabim ga, da prisede v senco košate smreke. Na ponovno njegovo prošnjo po žganju, mu rečem:
"Janez, kaj bos s pjjačo, v pijači je strup.'*
"Beži, beži, zame je pijača zdravilo."
"O zdravilo", mu odgovarjam, ko se je v tem približal in se vse-del poleg mene, "zdravilo, ki te bo spravilo v grob. Ali ne čutil, da ti slabi in stara telo?"
"Žganje mi daje moči, da se še držim\pokoncu, brez pijače mi ni živeti.''
"Ali ne vrjameš, da ti je žganje vzrok, da si tako slaboten, bolehen!"
"Ce verjamem? Naj je vzrok, ali ne, to je gotovo, da jaz ne morem biti brez njega. Brez nj«-ga bi umrl."
Ali pomisli, mlad si Se, pusti žganje in spet boš krepak in mo-
"Toda vsaj poskusi! bi, morila bi šlo."
"Ne gre. Sem že parkrat delal take sklepe; ni šlo. Zame je že prepozno. Pil ga bom, dokler bom živ."
Medtem sem mu postregel z malim okrepčilom. Janez j" postajal vedno bolj zaupljiv i;i zgovoren.
' Pa kdaj si se tako navadil na pijačo?" sem nadaljeval pričeti razgovor.
O že davnaj, že v otroških letih."
"V otroških letih, Jcako je bilo to mogoče?"
"Kako je bilo to mogoče, vpra-ŠaŠ?	mogoče. Saj veš, da
so mi že zgodaj umrli oče."
"Sem slišal. A kaj potem?"
"Dokler so še živeli oče, so me strogo držali in pazili name. A oče so umrli in ostala sva sama z materjo. In takrat se začenja moja nesreča. Mati niso imeli dovolj močne roke, niso imeli potrebne spretnosti, da bi me obdržali in vodili po pravi poti. Bili so premehki, vse so mi dovolili. In jaz sem se navadil vseh neumnosti; mesto da bi šel v šolo. sem se klatil okrog. Zahajal sem v družbo starejših izprijenih fan-talinov in med njimi sem se naučil stvari, ki ne pristojajo niti odraslemu, kaj šele otroku."
Janez se je bil medtem pokrep-čal, privlekel iz žepa star čik, ga hlastno vtaknil v usta in ga prežvekoval z veliko slastjo.
"Torej takrat si se tudi navadil pijače?"
"Takrat. Kupovali mo cigarete in tudi pijačo, če smo le imeli denar. No, denar se že dobil, saj veš kako."
Nastal je kratek premor. S pomilovanjem sem zrl na Janeza, ki je topo gledal predoe in žvečil svoj t oba lt.
"Škoda, da je tako prišlo", sem znova začel, "kaj vse drugega bi bilo lahko postalo iz tebe!"
"Kaj škoda, mene ni škoda, čim prej ^Klromam s te zemlje, tem prej se znebe ljudje nepotrebnega bremena."
"Ali ti nikdar ne pride na misel. da bi začel novo, boljše življenje?"
"Ne premišljujem o tem. Sicer bi pač* nič ne pomagalo. Prepozno, kot sem "že rekel."
"In ti nikdar ni žal, da si se udal takemu življenju ?''
"Žal? Res, časih me neprijetne sune v srce, ko vidim druge poštene in srečne ljudi, ali kaj pomagajo taki spomini? Zato se jih najraje čim prej iznebim in ne mislim, kaj bi bilo lahko postalo iz mene, če bi se ne bil udal pijači." — Sicer pa, ali sem sam kriv?" je rekel po kratkem oddihu.
"Gotovo si tudi sam kriv."
"Prijatelj, ali je otrok, ki neizkušen zaide med malopridneže in rokomavhe, ali je tak otrok sam kriv, če se pokvari? Ali ne tisti, ki ga puste, da zaide med nje?"
Začel se je razgrevati; videl sem, da ne bo trpel ugovora, zato sem molčal. Sicer pa tudi res nisem vedel, kaj naj bi mu odgovoril.
"No vidiš", je nadaljeval Janez, ki si je tolmačil moj molk kot da pritrjujem, "nisem sam kriv, če sem zabredel, če sem postal lump, pijanec, tat, če me stavijo matere otrokom v svarilen vzgled."
Nehote se je zamišljal v minule čase. V srcu se mu je jel buditi kes. Prijemala se ga je otožnost. ko je videl pred seboj svoje izgubljeno življenje. In z otožno-stjo se je mešal obup, ko je videl, da nima več tnoci, da bi se poboljšal in pustil tako joasje življenje. Njegove besede so prihajale mehije in ginljive.
"Poglej. — naj obudim dane? nekaj starih spominov. Bil sem čvrst, krepak, priden deček, ko so umrli oče. Kako lepo je bilo takrat; veselo smo se igrali otro-ei, ubogali doma, delali veselje učitelju. Kako bi bil lahko zra-stel v poštenega, pridnega človeka. V srečnega človeka, v koristnega člana človeške družbe. In sedaj sem lump, vagabund."
Prenehal je. Videl sem, da mu je težko in postalo je tudi meni težko. Njegove mehke besede pa so postajale vedno osornejše, glas vedno bolj trd, ko je nadaljeval:
"Lump. Zakaj sem postal lump? Mari sem.si sam snedel in ukradel srečo, mir in zadovolj-nost? Bil sem otrok, nerazsoden
Zakaj niso pazili name? Zakaj so me napravili za pijanca. Oni so krivi..."
"Janez, ne govori tako", sem ga prekinil. A kakor olje na žerjavico, so vplivale moje besede, toliko bolj trdovratno je nadaljeval :
"Da, oni so krivi! Zakaj so mi dajali pijačo! Zakaj so me pustili hoditi in piti po gostilnah ? Zakaj so mi gostilničarji dajali pijače, pijače otroku?"
Pesti so se mu krčile, izraz na obrazu mu je postajal divji.
"Da so zaslužili par krajcarjev, so mi dajali prokletega žganja! Judež! Žganja otroku, ki ne ve. kaj j? dobro in kaj slabo, kaj mu škodi in kaj koristi. Mesto bi me zapodili domov in mi jih dali s palico, so mi dajali strupa. Da, prav si rekel, v pijači je strup. In meni otroku so dajali strupa! Zastrupili so mi telo in duha! Pro-kleti!"
"Janez	Ni me slišal, kot
hudournik so mu vrele besede iz ust. Pustil ssm ga, da se je izgovoril do konca.
"Oni so vzrok, da sem jiriden, zdrav krepak fant zrastel v s'a-botnega, ničvrednega pijanca, v nadlego sebi in dragim. Dajali so mi strupa, navadili so me na strup, umorili so me... " in zopet kletev, preklinanje.
Skoro m? je bila groza. Zgrabil je stekleničieo, napravil par po-žirkov, pa jo je zalučil, da se je razbila na drobne kosce ob deblu bližnjega drevesa. Ta pijača ni bila zanj in za njegov od alkohola zastrupljen organizem.
Skušal sem ga pomiriti: "Janez, ni še vse izgubljeno, še je mogoča rešitev, Janez.. "
Ni nie poslušal, divje se je zasmejal, skočil kvišku, siknil še "za vedno prepozno" iu izginil v gošči.
Jaz pa sem ostal sam in premišljeval, če ni imel deloma prav, ko je tako ostro sodil in obsodil. Pa naj je imel prav ali ne, vsaj adnje njegove besede so bile re-unčne — za vedno prepozno. Spreobrnil se je, ko se je v ja-no zvrnil. *>
O Veliki noči sem ga še videl loma. Bil jo že močno slab. Postava šibka in suha, obraz bled, pogled moten, korak omahujoč.
In ne dolgo po Veliki noči dobim pismo, kjer je stalo: "Nazadnje še eno novico. Pred kratkim so našli .mrtvega Janezovega Janeza. Zaprl se je v sobo, in ko ga le ni bilo ven, so vlomili vrata in ga našli že trdega."
Postaio mi je hudo ob misli na uničenje mladega bitja v naj-epšh moških letih, ob misli na tiekdaj upapolnega dečka ki je postal žrtev alkohola. In vzdignilo se je v ^neni proti temu ljudskemu sovragu in uničevalcu. In prisegel sem boj alkoholu, boj alkoholu do smrti.
Japonske bojne ladje.
Shanghai, Kitajsko, 18. sept. Japonska vlada je odposlala na-daljni dve križarki iu štiri tor-pedne čolne v kitajsko vodovje, ker hoče na vsak način izsiliti od kitajske vlade zadoščenje za u morjene Japonce.
V ZALOGI
imamo importirane slovenske grafofonske plošče in vseh vrst grafofone, istotako tudi ure, verižice ter vse v to stroko spadajoče predmete. Zahtevajte cenik!
A. J. Terbovec & Co., P. O. Box 25, Denver, Colo.
lil M870DA*
tdial sloveaaki nsiuii ▼ Ab« rild. Izhaja m 82 atrameh vsak fflMN in velja srn tm leto same •100. Priaaia poduSna Oaakaaa foapodarstvo, gospodinjstvo, lo I« povesti, razprave o aa£ih gi »njih ia zanimivosti is celega trata. Pošlji deaar aa> Nal Gospodar.
HI« B. Lairadala Aveama, tJt-i tli) " GUaago. Ill
Prijetna vest
ZA VSAKO SLOVENSKO DRUŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽAVAH OB TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE, DA NAŠA :-:
slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom.
Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor,koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene.
Prva slovenska unijska tiskarna
CLEVELANDSKA
AMERIKA,
6119 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio.
3


y I
Li
wn
r"
r
M
I
□
t*-« r
s-V2- -SS OS c:
©
m
$
m
i
© ©
Dr. Jos. V. Grahek,
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG V PENNSYLVANIJL
Zdravim vse možke, ženske in otročje bolezni
soba 116—117 Bakewell Bdg.
blizo sodnijskega poslopja (Court House) vogal Grant & Diamond St., Pittsburg, Pa.
Obdržim pa tudi še svoj urad na 841 E. Ohio St.
Kraaoe stroje )>rav poceni. PogljMag nanivnost jztorarne.
raitepoTnien^itt.
Zastepalk "GLAS NARODA", Cortlandt St..New York.
&
©
n*
it;
I
©
O ©
© © © © © © © ©
14GLAS NARODA" STANE ZA CELO LETO SAMO TRI
dolarje. naroČite se nanj i $—§-©——§—©—@—©—©—©—©—©—©—©—©
Velika zaloga vina In žganja,
Marija O rili
Preda] m bel* via s po..............70c. gnilo«
Črno vino pe .............50c. "
Drolnik 4 galone za....................fll.M
Brinjcvec 13 stcklenic »...............$12.0«
4 gal. (sodček) ia.... .............«!*.•«
Za obilno naročbo ae priporoCa
MARIJA GRILL,
8308 St. Clatr Ave., IV. EEL., Clevolond, O
Jednotini in Zvezini znakovi.
Srednja velikost, zato pa dobro blago in po ceni. En znak stane 15e, 12 pa za $1.10; zlate znake prodajani pa po $1 kos. Znake imam prirejene kakor gumhe, ali pa kakor igle za kravate. Imam pa tudi v zalogi priveske vsakovrstnih znakov. Cena priveskom z znakom na eni strani je $1.75 in na obeh straneh po $2. Na željo napravam na vsaki strani drug znak. V zalogi imam sledeče znako-ve: K. S. K. J., J. S. K. J., Sv. Barbare v Forest City, Pa., S. N. I'. J., S S. P. Z., S. D. P. Z., S. D. P. D.. H. S. Z., Z. S. Z., H. Zajeduiee v 111., N. H. Z. Male zneske pošlje se iahko v poštnih znamkah.
Naslov za znake je:
iVI
box 226
Naslov za drugo trgovino je:
M. Pogorele,
WAKEFIELD, MICII.
29 a Madison St., Room 1112 CHICAGO, ILLINOIS".
M—9—9—»—*—r


Phon*
FRANK PETKOYSEK,
javni notar - Notary Fubile,
716-72» Market St., WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina, najbolje Iganje te isrrstne smotke — patentov ana xdrt vila
PRODAJA rotae llstK« rteh prekoaasr •klh&t.
POŠILJA denar v star kraj »anesljlv« In poltene
UPRAVLJA ne v oetvikt poiei spada« joti dela.
EE
Jugislovanska

=0
Katsl. Jedneta
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
▼ ELY, MINNESOTA.
URADNIKU
R,
ITA2* GIKK. Ut Ckcrry Way or 1«
rodiw^dwdnlfc: rVAN PRIM02IC, Kveletb. Minn. Glava! tajnik: OSO. L. BROUGH, Ely. Mina.. Boa tli PomoCnl tajnik: MZHAJBL. MRAVTNBC, Omaka, Ntk, UM •iMPaJalk: IT AM 0000, Mr. Mina., Boa MS. •aaj»al*: AJUMI TULtNT. korala. Okio, 17M a. 1MB Bft.
VftBOVNI ZDRAVNIKI
M. MAJI TI JI B. ITM, IdM, D., »M Ha. CM mm M
MABZORNIKIi
AJbOta KOfTKJC, a*Tl«o, Colo, Boa »»«. M1MA1L KLOBUCHA1, Calumet, Mich.. 111 — Hh M. IBVU tPUUa,	City, Kana., «1 Ne. ««k 11
rOROTNtlCIl
Ara.
(TAl* EUZlIlfll, BarttM, Fa. Boa 1M.
FRANK OO V T. m, Chlekolm. Mina., Boa TU. MAJTVLN KOCKBVAB. Paeklo, Cole. Ull Ml
T«
aaj ae »oKljel« na (Untff*
k kUfUslk« JoAaole.
Sluti«: "QLAB NABODA«.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
K&ANJSKO.
Umrl j« v Ljubljani I Ost . Tina n n, modelni mizar v i»ri> «lilni«-i, star 7H let.
Umrl j«- v Idriji Fran Poliška, v. kr. rudar v pokoju.
Kcnj je udaril rolrtnega, vulgo Polajnarja i/ Gorenj, obein? Pre-ilos|je na tjorenjskemlia tako silo v trebuh, da je starček naslednji dan umrl.
Padec z drevesa. Pri Sv. Ani pri Tržiču je padel z nekega hrasta * metrov globoko 571etni posestnik Jakob Pernuš. Pri padcu si je zlomil levo nogo in si nevarno pretresel možgane.
V steklarni ponesrečil. Janez Miglie, 11 let stari steklarski pomočnik, se je dne 26. avgusta v steklarni v Toplieah opekel z vročim steklom in se zbodel s stekleno špieo v desno nogo. kar je imelo z;i posledieo. da je vsled zadohlji-nih poškodb dne 2. sept. v deželni bolnišnici v Ljubljani umrl.
Rešeni otrok. Iz Kožarjev pri Ljubljani poročajo: Nedavno tega so kozarski otroci brazdali po Malem grabnu, ki teče mimo Koejanovega vrta. Struga je ja-ko različna: tu voda do členkov, takoj nato pa kotlja, da ni varno vanjo, ako človek ne zna plavati. Triletna deklica M. P. je zašla, ko b; trenil, v tako kotijo. Drugi otroci so hiteli po njeno mater. < i ost ilniča rka M. I)* je videla pre-pla.s-ne otroke, pa jih je vprašala, kaj da se je zgodilo. Ko so ji povedali, da bo P...ova Micka v kotlji utonila, je stekla z dekle vred k vodi. Tu se ji je nudil obupen prizor tonečega otroka. Cepetalo je rev še z nožicami, mahalo z ročieami, pa se ni moglo zagnati nad vodo. Samo lasje so po mahljali iz vode. Imela je že mr t vaške oči. Stopita brž ena za drugo v vodo, se dobro držita za roke. pa jo z grabljami privleče-ta h kraju. Sam Bog je dal, da jita bili ti dve ženski tam. Prednc, bi bila prihitela mati, bi bila de klica gotovo utonila. — Ob reče-nem vrtu j«' lansko poletje utonit dveletni otrok.
Neprevidno streljanje s topi-
čem. Na predvečer sv. Janeza ob gl. so fantje iz Golega brda h go du posestnika Janeza Trampuš« oddali s topičem nekaj strelov, za kar jim je Trampuš dal za žga nje. Od pijače razvneti so okoli 10. nre po noč i prenesli topič k lii si Janeza Ločnikarja. s katerin je Jože Žlebnik oddal en strel, pr; tem s«» je pa posluževal gorečega papirja. V neposredni bližini ležal je pa na zemlji Jože Bezlaj Ni izključeno, da je bil topic na gnjen. kajti pri oddanem strelu je bil Bezlaj zadet v levo kolenc in tako nevarno poškodovan, da so ga morali oddati v deželno bolnišnico v Ljubljani. Nevarnost j< pa bila tudi /.a I^očnikarjevo s sla no krito hišo, kajti strel je bil otldan iz daljave šest metrov od te hiše in je le srečnemu slučaju se zahvaliti, da ni padla kaka iskra na slamnato streho ter bi bil požar lahko uničil tri gospodarska poslopja.
Okraden nemški mornariški častnik. Neki častnik nemške vojne mornarice se je med vožnjo iz Iteke ustavil v St. Petru. Tu mu je bila iz žepa ukradena tobačni ea, v kateri je imel 160 K.
Vcžnja z avtomobilom od Škof jeloškega kolodvora do Žirov se je popolnoma udomačila in priku pila vsemu občinstvu; še celo oni
j ki so bili od začetka temu podje-van ! tju nasprotni, se sed&j z veseljem vozijo; gotovo bi nastala splošna nejevolja in upor, ako bi se ta vožnja na kak način onemogočila.
Vojaške vaje na Notranjskem. Velikih vojaških vaj, ki so se vr-Aile na Notranjskem, se je udeležilo 17.000 mož. Vojaške vaje so bile predčasno prekinjene, tako popolna je bila zmaga južne armad". Naloga severni armadi je bila, zabraniti domnevano na Primorskem izkrcani armadi pohod na Kranjsko. Vojaštvo se je vrnili) z vaj deloma z žel znico, deloma peš. Pri toliki množini vojaštva, kakor ga je bilo zbranega pri teh vojaških vajah, je žalibo-Že nekaj naravnega, da se zgode tudi nesreče. To pot je bilo posebno hudo. Trije vojaki so bili u-streljeni; dva od pušk, eden od granate; eden od pušk zadetih je bil ustreljen v trebuh in je pri transportu umrl. Če bi bila-granata, ki je ubila enega vojaka eksplodirala 150 korakov bližje, hi bila lahko nastala strašna nesreča. Vrh tega se vojaški avtomobil pri Št. Petru povozil dva otroka in je bil eden povoženih takoj mrtev. Končno bodi še omenjeno, da je en vojak umrl na o-trpneuju (tetanus).
Uzmovičeva smola. Letos na kresni dan, ali bolje povedano, tinto noč po kresnem dnevu, je bilo v okolici Stare Bučke več posest-likom pokradeno. Večinoma so •lomili storilci skozi okna v sta-lovanja in so pobrali, kar jim je lajbolj dišalo. Tako so vzeli An-onu Pirnarju le nekoliko kruha, 'vo so se oteščali, so šli iskat kaj >oljšega. Pri Francetu Jankoviču • Drami so ukradli hleb kruha in lekaj tobaka. Toda sam suh kruh im ni šel več. Šli so k Tereziji Fanežič v Ilrastule in ji pobrali lekaj svinjine, pa premalo. Zato ;o se oglasili še pri Nežiki Trži-lar. Najprej so staknili in odne-li zopet nekaj svinjine. No, ker ;o bili pa že tam in ker so bili antje od fare, ki jim že pod 110-som poganja, so vzeli tudi eno jritev in brusni kamen za britev. Vajedli so se, obrili bi se lahko in »ostavili bi se lahko — če bi ime-i še kako boljšo obleko. Domisli-i so se posestnika Mirkota Hrži-le, ki ima dovolj lepe obleke. Napravili so mu obisk skozi okno in ;o mu odnesli dvoje hlače, en iuknjič, nekaj životnega perila :>ar čevljev in nekaj drugih drobnarij. Pač je bila drugi dan velita "larma". toda o uzmovičih ni >ilo ne duha ne sluha ter bi jih le bili nikdar dobili, če bi ne bil •den izmed njih — mislimo nam •eč, da jih je moralo biti več — ako nesrečen, da je bil rojen na petek. Pa je pozabil iti letos na nabor. Iskali so ga orožniki, ga ujeli in so ga gnali dne 27. julija t. 1. čez Bučko v Krško k naknad nemu naboru. Davno je ;<flihten-gar" pozabil na svoje grehe, ko sreča njega in orožnika blizu Bučke okradeni Hržina. Kar obstal je in odprl usta, ko je zagledal na fantu pred orožnikom vso u-kradeno mu obleko. Saprainiš, je postalo posili-naborniku vroče, ko je videl, v kako past je zašel. Tajba bi mu ne bila nič pomagala, zato je priznal tatvine, ki jih utajiti ni mogel več.
Zanemarjena ženska. (Izpred deželnega sodišča v Ljubljani.) Marija Babnik. 50 let stara, brez posla v Medvodah, je bila strastno vdana pijači. Da ima burno
življenje za seboj, sledi že iz te ga, da govori razun svojega materinskega jezika tudi nemško, češko, madjarsko in italijansko. Obdolženka ima v Trstu in v Ljubljani prepovedan povratek, zato se vedno klati po ljubljanski okolici, pa tudi v Trst se je vrnila, a imela je smolo, ker so jo prijeli, /.a pri i in izgnali. Klatila se je tudi po Šiški; tam se je tako liapila, da je na cesti obležala, kjer jo je našel stražnik in odve-del v zapor. Drugi dan pa, ko je čakala na glavni policiji na zaslišanje, se je v italijanskem jeziku o pokojni cesarici Mariji Tereziji tako žaljivo izrazila, da se je u-vedla proti nji obravnava. Obsojena je bila na 15 mesecev ječe.
Železniškega čuvaja okradel. (Izpred deželnega sodišča v Ljubljani.) Že večkrat zaradi tatvine kaznovani Karol Sehlinder, 22 let stari strojni ključar iz Vratislave v pruski Šleziji, pravi, da je nameraval iti v Trst, da si poišče službe. Na poti iz Zidanega mosta na Savo je videl čuvaja Janeza Oblaka, ko je s svojimi ljudmi zapustil čuvajnico. To priliko je porabil Schindler, odprl je čuvajnico in ukradel 386 K in nekaj drugih stvari. Posrečilo se je kmalu tatu vjeti. Sodišče ga je obsodilo na 18 mesecev težke ječe in ga izgnalo iz Avstrije.
Zrel ptiček. (Izpred deželnega sodišča v Ljubljani.) 191etni Andrej Možina, hlapec v Knežaku, je bil kljub svoji mladosti že večkrat kaznovan. Sedaj je opeharil posestnika Josipa Potepana iz Male Bukovice, kateremu je obljubil, da vstopi k njemu v službo ter prejel 3 K predujema. Po preteku malega časa je zopet prišel k njemu ter zahteval 10 K. češ, da mu je mati zbolela, kar pa ni bilo res. Potepan mu je to verjel in izrbčil 10 K. Seve, da ni Možina mislil k njemu vstopiti za lilapea. Dne 1. junija t. 1. je srečal na nekem samotnem kraju neko 15 let staro dekle, katera je šla v družbi dveh tovaršic. Ko so te Možino zagledale, so stekle vsaka na drugo stran. To 151etno deklico, katero je zalezoval obdolženec, je pa Možina vjel, jo vrgel parkrat ob tla, jo tiščal z eno roko za vrat, z drugo pa izvršil hudodelstvo oskrumbe. Obdolženec ne taji dejanja. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe.
-]
NAZNANILO.
Iz urada tajnika društva sv. Andreja št. 84 J. S. K. J. v Trinidad, Colo., se naznanja vsem članom tega društva, da se bode vršila trimesečna seja v nedeljo dne 28. septembra. Seja se prične točno ob 8. uri zjutraj v Union Hali, kakor po navadi. Vsi člani tega društva so vljudno vabljeni, da se te seje kolikor mogoče v polnem številu udeležijo. Delegat se bode vrnil iz 9. glavnega zborovanja iz Pittsburgha in bode pri seji poročal dosti važnih reči zaradi društva in Jednote. Poleg navadnih prispevkov za prihodnje tri mesece mora plačati vsak član še naklado $1 in vsakdo, ki se ni udeležil zadnje seje meseca junija, plača 50c kazni. Po razredih se plača: prvi razred svoto $5.50. drugi razred $5.80, tretji j razred $6.10, četrti razred £6.40, peti razred $6.70, šesti razred $7.00. Vsak član, kateri se ni u-deležil zadnje seje meseca junija, še prišteje svoto 50č (kazen), ako ni nad 30 milj oddaljen od Trinidada.
Vabim tudi vse one. kateri želijo pristopiti v društvo, ker sedaj se jim nudi lepa prilika. Za take je boLjše, da pridejo v soboto že v Trinidad.
Srčni pozdrav vsem našim rojakom in delegatom J. S. K. J., posebno pa članom društva sv. Andreja.
Na svidenje 28. septembra!
Frank Prek, tajnik.
(3x 16,18,20—9)
50,000 KNJIŽIC
Popolnoma Zastonj.
Vsak moški bi moral takoj pisati po to izvrstno knjižico. Možje, kateri se nameravajo ženiti—bolehni možje —možje, kateri se večkrat vpijanijo in prihajajo pozno domov — možje, kateri so slabotni, nervozni in opešani — možje, kateri ne morejo delati ne uživati življenja v polni meri — vsi ti možje bi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako "možje uničujejo svoja življenja, kako dobijo bolezni in kako morejo zadobiti popolno in trajno zdravje, moč in krepost v zelo kratkem času in po nizki ceni. Ako hočeš biti mož med možmi, ta
ZASTONJ MOŽEM
knjižica ti po\'e, kako in kaj.
Ta knjižica je vredna S 10.00 vsakemu bolnemu človeku.
zastrupljeno kri ali sifilis, triper, splošno oslabelost, gubitek življen-
skega soka. nočni gubitek, izgubo moške Jcreposti, impoteuco. atrofijo, strikturo, revmatizem, organsko bolezen, bolezen na jetrih, v želodcu, mehurju ali na ledvicah?
Ako imate bolečine v križu, izgubo apetita, grenkobo v ustih, glavobol; ako vam prihaja slabo, nimate spanca, trudno in težko telo zjutraj, ako ste zdelan, dobiti morate to knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam pove zakaj trpite in kako zamorete ozdraviti. 9
Tisoče mož je že zadobilo popolno zdravje s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je in vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak moški, bodisi mlad ali star, bogat ali reven, sa»nski ali oienjen, bolan ali zdrav.
Ne dajajte svojega težko prisluženega denarja za ničvredna zdravila dokler ne prečitate te knjižice. Prihranila Vam bode mnogo denarja in vam razodela, kako lahko postanete močan iu krepak mož. Zapomnite si: Knjižica se dobi popolnoma zastonj. Mi plačamo poštnino. Xa ovitku ni zdravnikovega imena. Nihče ne bo vedel, kaj je razen vas. Zapišite spodaj razločno svoje ime in naslov spodaj na kuponu, izrežite ga in pošljite nam. Ostalo izvršimo mi.

Pošljite Nam Ta Kupon še Danes.
DR. JOS. LISTER &. CO., Aus. 400, 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:—Zanima me vaša ponudba, s katero nudite zdravilno knjižico brezplačno, in prosim, pošljite mi jo takoj.
Ime
Iščem svojega svaka IVANA PE-LOZA in ANTONA SANKO-VIC, oba iz Žejan, fara Velika Mana, občina Novi grad, Istra. Prvi Ivan je nekje v St. Louis in drugi Anton se tudi baje tam nekje nahaja. Ne iščem ju radi slabega namena, pač pa dobrega. V Zedinjenih državah bivata že nad 6 let in od takrat ni nič slišati o nju. Svak Ivan je pustil premoženje v domovini in osamelo ženo. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za nju naslov, da mi ga javi, ali naj se pa sama oglasita. — Joseph Doričič (Mieal), 4921 N. Be-nett St., Ruston, Taeoma, Wash.	(19-22—9)
Naslov ....................................
Država
&TAJEB8K0.
Novorojenega otroka odložila v cerkvi. Iz Celja se poroča: Ko je dne 3. sept. opoldne prišla perica Koprivnik v celjsko mestno žup-no cerkev, zaslišala je sem od gl. iltarja tiho otroško jokanje. Ko je prišla pogledat, našla je novorojeno moško dete, ki je bilo ovito v neko raztrgano modro culo. Odkod je dete? Predpoldne istega dne je prišla neka 30 do 35 let stara, ubožno oblečena ženska v celjsko bolnišnico s prošnjo, naj vzamejo tam njeno novorojeno dete v oskrbo. Ko se ji je povedalo, da se vzame otroka le, ako tudi^ona ostane v bolnišnici, se je odstranila. Najbrž je potem nesla otroka v cerkev in ga tam pusti-a. Nek dobrosrčen hišnik je sprejel otroka v oskrbo. Vršijo se poizvedbe za neljubeznivo materjo.
Divjak. 221etni hlapec Alojzij Putf iz Smarija v Sulmski dolini na Srednjem Štajerskem je bil u-služben pri posestnici Katarini Christian. Dne 4. septembra je Puff pretepal neko živinee v hlevu. radi česar ga je gospodinja hudo oštela. Puff je bil hudo razjarjen, je razbil v svoji jezi velik škaf in je nato še razklal z gnojnimi vilami liišna vrata. Hlapec je nabil tudi gospodinjo z gnojnimi vilami in jo precej težko ranil. Gospodinja je komaj u-hežala pred divjakom. Puff ji je bil zopet za petami, podrl jo na tla ter jo še s petami obdeloval, da je bila vsa krvava ter je postala nezavestna. Pretil je tudi s požigom. Hišni prebivalci so zbežali k sosedu, Puff pa za njimi. Pri sosedu Siingerju, kamor so se skrili begunci, je hotel s sekiro razbiti hišna vrata in je pretil ti-biti vse, ki so v hiši. V kritičnem trenutku je posestnik zbežal k bližnji telefonski postaji ter je pozval žandarmerijo, katera je divjaka prijela in ga izročila deželnemu sodišču.
Porota. Dne 20. septembra se prične pri celjski okrožni sodniji tretje porotno zasedanje v tem letu. Na vrsto pridejo ti-le slučaji: dne 20. sept.: Tereza Mastnak iz Lokarij, detomor; dne 22. septembra: Josip Vodušek, Negova, u— požig in goljufija; dne 23. sept.:' Josip Kregar, zavratni umor; dne 24. sept.: Josip Žigart, Lraka-
IŠČE SE PREMOGARJE
samce in oženjene v okolici Pittsburgha. Nobenih zaprek. United Coal Company, Room 105—424, Fourth Ave., (18-24—9)	Pittsburgh. Pa.
* * *
m
DOKAZANA RESNICA.
Če ste že gledali za svet vsepovsod, zakaj bi ne prišli pogledat tje, kjer je danes že veliko slovenskih, farmerjev! Tam vidite na svoje oči, kako lepa polja so. Tam govorite s svojim rojakom farmer jem, pa ga vprašate o vsem. Tam se lahko na svoje oči prepričate, kako lepa polja so si napravili farmerji v tekn enega ali dveh. let- Tudi tisti, ki so se naselili letos gori, imajo že pol- * no obdelanega in vse raste, da ne dobite zlepa takega polja, pa gre ste lahko kamor hočete. Pridite zdaj pogledat, pa se bodete čudili, kakšna polja so napravili naši pridni farmerji v teku par mesecev. In skoro vsi so začeli t tako majhnim denarjem, da bi ne shajali iykjer kot shajajo tam. kjer v resnici raste vse, da človeka veseli, kamor pogleda. Tam se boste lahko prepričali, da je polno studencev, zdrav, gorak kraj. ki nikdar ne trpi od suše. Pridite in prepričajte se sami I Mi ne pošiljamo velikih hval v javnost, ker veljajo veliko denarja, pač pa sporočamo javnosti, da so vsi naši farmerji zadovoljni in to je glavno. O vsem drugem pa se prepričate sami lahko, če pridete do nas, pa gremo skupno pogledat. Tam lahko pogledate in po-izveste vBe od svojih rojakov farmerjev, pa se bodete kmalu prepričali, da se ne hvalimo sami, nego da nas hvali zemlja, kraj in naši farmerji.
Pridite, dokler je prilika, dokler morete še kaj kupiti I Ne odlašajte na jesen in pomlad, ampak pridite zdaj, da ne pregledate samo zemlje, ampak tudi, da vse izvrstno raste in vse bogato obrodi Krže Mladič Land Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, HI. Pišite in pridite vselej na ta naslov in nikamor drugam a«.
Kje se nahaja moj brat MARTIN MEMON? Doma je iz vasi Prešnica na Primorskem. Pred . enim letom je bival v Denver, Colo., in od tam je šel v Salt Lake City, Utah. Kedor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega iz starega kraja. — Joseph Me-menr 524 Dugarro St., Kansas City, Kan.	(17-20—9)
EDINA SLOVENSKA TYRDKA.
ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA ?N JEDNOTE.!
Oslo prvo vrat©.	Cen« nizka.
F. KERŽE CO.
3616 8. LAWNDALBAVB.,	CHIOAQO, ILL.
SlOVfNSFE CINIKE PO S i i J A M O ZA ^ ON J.

Neredna
ELIXIR.
BITTER-WINE

Josip Scharabtn
blizu Union postaje 415 West Michigan St., j»
Duluth, Mirni.
1 Pošiljam denar ▼ staro do- T neriao in prodajam paro-brodne m železniške listke.

TRI NE nOVO
HORKE VIKO
~ll _ _ - J
kyJOSEPH TRIHER 799 SAoKUnd Ave. CHICACO.JLL
Da si ohranimo^dobro zdravje, ne smemo dopustiti, da bi prišla naša prebava v nered, kajti to je vedno znak kake bolezni, bodisi celega telesa ali pa enega ali več organov. Brez primerne hrane in primerne prebave ni življenja. Raditega je zelo važno, da imamo pri rokah sredstvo, ki prinese v slučaju kakih nerednosti v prebavi hitro pomoč. V takih slučajih priporočamo lahko vsakemu dobro znano, ukusno, hitro učinkujoče
TRINERJEVO
Ameriško Elixir grenko vino.
To izvrstno sredstvo bo popolnoma očistilo prebavni sistem, ne da bi povzročalo kolike ali kakih drugih bolesti. Pač bo pa povečalo tek. dalo moč notranjim organom ter olajšalo konstipacijo in vse bolesti, ki so v zvezi z njo. Uporabi naj se ga pri vsaki inaispoziciji.
Imejte to zdravilo vedno v svoji hiši ter ga rabite
pri:
konstipaciji, glavobolu, bolečinah v črevesu, slabosti, nervoznosti, slabi prebavi, izgubljenem teku, slabokrvnosti, bolečinah po obedu.
Ne odlašajte v mnenju, da bodo take indispozicije izginile same po sebi. Ako se jih ne zdravi pravilno, vedno slabe organe. Najboljše zdravilo v vseh takih slučajih je:
Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino.
V lekarnah.	Odklanjajte ponaredbe,
S
s
9 m—r-t—9-9 9
JOSEPH TRINER
Importer and Exporter
ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI
nje, umor; dne 26. sept.: MarijaIgLOVENSKI DNEVNIK V ZDE
1333-1339 SO. ASHLAND AYE.,
CHICAGO, ILL.
Gcrinšek, Tepanjskivrh, detomor.1 DRŽAVAH.

HARM0N1
bodisi kakorSnekoIi vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane. aljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 let tukaj vtem poalu in sedaj v svojem lastnem dimu. V popravek vzamem kranjske kakor vse droge harmonike tnr računam po delu kakoreno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St., develand, O.
RED STAR LINE.
(Plovitba. med!New Yorkom In Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom poštnih pamikoy ž brzopamiki na dva vijaka.
2EELAND
11,»04 to« "
EOONLAJVB
11,780 ton
' rffniili'airrMaMiii i ir-- -1...... MUMiM
.... . ... • n iiiitit "~if" h V iiir

.. j : • }. ' ".. .. al * .
V ZOOLOGIČ NEM VRTU.
n^Vb ^ qs\4» ^ ^ ^ ^ ^
if* Skrivnosti Pariza. |
Slika iz nižin življenja.	^
fpistl Eogcne Sue. — Za "Glaa Naioda ' priredil J. T. V	^ ^ ^ C^ C+^J c^,	^ q|
(Nadaljevanje.)
\'.ij.. tc mUic v Rudolt'ovoru obrazu so popustile, skloril je glavo in zašepeta!:
—	Oh gospod — Vi ste kruti — mislil sem — in Vi tudi — Vi —!
Ni mogel skonrati; njegov glas je utihnil, sedel je na klop in *i pokril glavo z rokami.
—	.Milostljivi go^po« 1 — je povzel Muri' — moj dobri gospod, oprostite svojemu zvestemu dobremu Murfu. Samo v skrajnem slučaju ker sem bal —ne zase. ampak za Vas — sem rekel, ne v jezi — proti svoji volji in iz sočutja. Moj dobri gospod, nisem storil 11 i'M v. Moj Hog. kdo naj Ki Vas poznal, ee jaz ne! .Milost! lie-rite mi. da mi odpuščate, ker sem Vas spomnil na tisti strašni dan. — Oh, kakšno trpljenje ste —
Rudolf je dvignil Medo glavo in rekel žalostno svojemu spremljevalen:	' I' lu^^^^Hp. ■■■	t, Dovolj, dovolj, stari prijatelj, hvala ti. <la si napravil ko-nee. .h«/ s«- ne bom opravi<Vval zaradi trdili besed, ki sem ti jih r. cel: ^aj menda v«-š, da je dalee od srea do ust. Noree sem.bil — ne govoriva vee o tem —
S.-d;, j |,0s|.» j>a zopet dolgo easa žalostni. Ali nisem dovolj iH-sreei-n Ves^b'ga hi Vas rad vid.-l, to je moja edina želja. Kaj mi pomagajo sivi lasje, ee pa ne morem potrpežljivo prenašati pred-laeivanj, katere sem zaslužil! Toda ne, ne. Jaz moram dobiti vsak dan svojo gotovo poreijo laskanja; reei se mi mora: — Murf. ti si lev v/gleden služabnik; Murf. ti si obeudpvanja vreden človek: Murf, zlodja ! ah. k.iko si lep, Murf! pridni Murf! Stari papagaj, popraskaj se po svoji sivi glavi.
Nato se je spomnil ljubeznjivih besed, katere mu je rekel Rudolf v žaret k u pogovora, in zaklieal:
—	Ali me ni imenoval svojega zvestega M uri a! In jaz se surovo obnašam zaradi ene same Iwsede. Človek bi si lase izruval! — Pri t«*m se je zgrabil z obema rokama za glavo.
To obnašanje je bilo pri njem znamenje skrajne razburjenosti. K nesrrei oziroma k s reei je bil popolnoma plešast. Ko njegovi pr--ti niso na glavi nieesar našli, je prišel mož v zadrego in sram ga je bilo.
Rudolf se je ob takih prilikah ponavadi glasno zasmejal, toda sedaj so bile njegove misli preveč resne in žalostne,
—	Poslušaj, dobri Murf. Zdi s.- mi, da vse odobravaš, kar sem * tori I za madamo Georges.
—	M dost I ji v i gospod —
—	Pri leni se ri pa čudno zdi, zakaj se zavzemam za ubogega dekleta.
Milo*!Ijivi gospod, milost — nisem prav ravnal, nisem prav ravnal —
—	Ne spivvidiin. Celo življenje si bil pri meni, zvesto in u-dfino si mi služil, zategadelj j.- skoraj moja dolžnost, da ti dokažem, da sem delal prav. —
—	Vem.
—	Znane so ti moje misli o dobrotah, ki jih lahko stori človek svojemu bližnjemu. Dobro je stati nesrečnežu na strani; boljše jih je odvračati s pota. ki pelje k hudodelstvom in jim pomagati v zadregah : še boljše je pa vzbujati v njih čut poštenosti in samozavesti.
Milostljivi gospod, nikdar nisem hotel reči, da niste delali
prav.
—	šr eno besedo, stari prijatelj. — Madama fieorges in uboga «i< kliea, katero sem ji zaupal, sta šli po dveh različnih potili, da hi »padli \ eno skupno brezno v —nesrečo. Ona je bila bogata, srečna, ljubljena, eaščenn, obdana z vsemi čednostimi. Zasljepljeni stariši -o jo prisilili, da se je poročila z ničvrednim lumpom.
Urez. mene hi nesrečniea umrla v revščini, ker je odklonila vsa-ko ponudeno pomoč.
Oh, milostljivi gospod, kakšne razmeere so vladale v oni podstrešni sobici! Grozno je bilo, grozno! Kako se je začudila, ko se je po dolgi bolezni zavedla v tej mirni, lepi hiši! Prav imate, milostljivi gospod, take nesrečneže se mora podpirati.
—	Nič ni bolj nebeškega kot čista krepost, nič ne zasluži večjega spoštovanja kot ženska, kakor je madama Georges, ki ni, dobro' vzgojena od dobre matere nikdar omahovala ampak srčno prestajala vse strašne izkušnje. Ali ne zasluži oni nesrečni otrok, pri-PUŠčen svojemu lastnemu nagonu, trpinčen, ponižan, omadeževan, usmiljenja, >očutja in spoštovanja, ker je ohranil v srcu še vedno one plemenite kali, od Roga zasejane? Spoštovanja sem rekel, da, spoštovanja! Ce I.i slišal ul>ogo deklico, kako so se ji vzbudili v duši najnežnejši čuti. ko sem spregovoril prvo besedo o liogu. bi bil drugačnega mnenja. V eni sami uri sem spoznal v Marijini Cvetlici ;aklade dobrote, prikupi ji vosti in sramežljivosti, moj stari Murf. Smehljaj se mi je prikazal na ustnicah in v očesu solza, ko mi je v prijaznem čebljanju nasvetovala, da naj prihranim vsak dan dva irankit. Choga mnl«. v kako prepričevalnem in resnem tonu je jv-kla to! Kako je bila srečna, ko sem ji obljubil, da bom delal po
i i jen«"* navodilu Ganjen sem bil, da solz ganjen, ti rečem... In nazadnje se nte š> dolži. da sem hlaziran in trdovraten; oh ne. ne, hvala liogu! In >;uli ti si ganjen, dragi prijatelj... No, Marijina Cvetlica ne bo ljubosumna na madamo George«, ker ti je tudi njena usoda pri srcu —
Res je, milostljivi gospod... in nasvetovala Vam je prihra. niti vsak dan dva franka... Seveda, mislila je. da ste navaden de-!avee.. . namesto, da bi Vas prosila denarja. Vam je rekla, da morate varčevati.
—	lu če poiui-iim, da ima ta otrok baje bogato mater, ki ga je zapustila... Oh, če je to resnica... toda zvedel bom, ti že povem kako.. . in če je res. gorje, stokrat gorje tej ženski! Na strašen na-«"in bo trpela za svoj greh. Marsikako maščevanje je zame sladko, marsikaka bolest je zame slast.
—	Milostljivi gospod — je odvrnil Murf. še bolj žalosten vsled izraza peklenske zlobaosti, ki se je prikazal pri teh besedah v Rudolf* vem obrazu — vem ; oni. ki zaslužijo ttsmisljenja in sočutja, so večkrat rekli o Vas: — Angel j je! — dočim so oni. ki zaslužijo preziranje in mržnjo, v obupu vzkliknili: — Hudič je!
—	Molči; madama Georges prihaja z Marijino Cvetlico... Pripravi se za odhod ; v Pariz morava priti do časa.
DRUGI DEL.
Slovo.
Manic (tako bomo imenovali od sedaj zanaprej Plesalko) ni bilo skoraj več za spoznati.
Deviški obraz mladega dekleta jc gledal iz lepe avhice, preko je imela prevczano široko ruto iz belega raualina, oblečena je
—	Kateri ljudje so najbolj sposobni za aviatiko?
—	Kratkovidni, ker ne vidijo, kako globoko lahko padejo.
ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE "GLAS NAHODA" SKOZI 4 MESECE VSAK DAN.
Novi parnik Regularna vožnja
¥
na dva vijaka "Marth v Washington". med New Yorkom, Trstomgin Reko. Cena rožnih listke? iz New VorU zaJU. razredso do:
»STA	____
LJUBLJANA ob____
WKKm
SAGBEBA
KAJUJOVCA v.v^t ^ Sa Martka Washington im Ktiaer Prams Joaef L stan« $3.09 ve*.
_ IL H A KRED
VESTA ali REKE: Mat&a Washington in Kaiser frama Jooot L
•65.00, drngi$6G do $$t.
Phelps Bros & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW 1ORK.
r< spodaj navedeni aovt fcrodi ma dva vijaka imajt brezžični bnojavs
Alice,	lattw
martha washington, argentina, oceania, «18»» nUNS JOUV fc
IUM
38.11

84.6*
35.01
^ UM
I ila v temno obleko, ki ji je tako izborilo pristojala, kot da hi bila i.merjena zanjo.
Držala se je resno.
Rudolf se ni eutlil tej resnosti, ker jo je že od prej pričakoval. Ce bi bila Marija vesela, hi ne napravila nanj dohrega utiša.
V	duši. sramoti odtegnjeni, leži nekaj svečanega in vzvišenega. . .
V	resnih udanili potezah madame Georges so se zrcalili sledovi ilolgega trplenja in globoke žalosti. Marijo je ogledavala z mate-j insko 'jubeznijo.
—	M o j o t r o k se Vam hoče zahvaliti za izkazano dobroto, gospod Rudolf — je rekla madama, ko mu je predstavila Marijo.
Pri besedah "moj otrok" je okrenila Marija počasi svoje velike oči k dobri žaščitnici in jo gledala nekoliko trenutkov z izrazom ne izrecne hvaležnosti.
—	Zahvaljujem se Vam v imenu Marije, ljuba gospa Georges : ona je "vredna prijaznega sočutja in ga ho tudi vedno zaslužila.
—	Gospod Rudolf — je odvrnila Marija s tresočim glasom — Vi sprevidite, kaj ne... da ne najdem besed...
—	Vaša ganjenost govori jasnejše kot j a vse besede. Marija.
—	Ona zna ceniti srečo, ki ste ji naklonili. — je pripomnila madama. Ko je stopila v mojo sobo, je takoj padla pred razpelom na kolena.
(Dalje prihodnjič.)
Arstro-Amerikanska črta
(preje bratje CosulicH)
Najprip ravnejSa in najcenejša parobrodna Črta za Slovence jn Hrvate.
Pozor, roja ki J
Dobil Mm Is Wuhlnctoim »stoje zdravila Mrialno
'tevilko. kto-
' n«. da r • rila in ko-
owtkuu ui Nbiiuu ti t DODablflOk fllMtn« t«.- na orircH. Kavno krunl brU porotema rokah oommh ta krišičoh w 8 6mvie.kuriao6aea fandaviea. bVa« M • ■tea KDO.
VAffCtC
P. O.
Zemljevid balkanskih držav
je dobiti po 15c. komad.
Slavonic Publishing Company,
91 Cartlamdt Rtmi, New Tork
Poštni parnlkl aoi "CHICAGO" ' LA TOURANE" "ROCUAMBEAU" "NIAGARA"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebroush Balidlaf. Paniki aJpbrieio od tedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča iter. 57 iNortb River in ob sobotih pa iz protaaiiča 84 Nortb Hirer, N. T.
*LA PROVENCE 24. sept. 1913. *LA SAV01E dne 15. okt. 1013. t FRANCE dne 1. okt. 1913.c LA PROVENCE 22. okt. 1913.
*LA LORRAINE S. okt. 1913. fFRANCE dne 29. ok«. 1913.
*
POSKBNA PLOVITBA T Kini:
f CHICAGO odpf. s pom. štev. ;>7. dne 27. sept. 1913. oh 3. popol. *LA TOl'RAINK odpl. s pom. št. .")7. dne -1. okt. 1!>13. ol> 3 popol. *N I AO AR A odpl. s pom. .št v. .">7. dne 11. okt. 1913. oh 3 popoldne. Fsraikt i trezda sazsvsovaal tmajs p»jlva vllskt. Paniki s kriicai isqo po ttiri vijika.
PREDRZEN PES.
Edina direktna pruga tu t d
NEW TORKOM b HAMBURGOM, PHILADELPHIO in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM
oskrbljena e parni lei na dva vijaka: Kaucris Aags«U Victoria, Amrika, Prciideoi Graat, Prcaidost Liscols, ClevcUad, Ciadaaati, Protona, Patricia, Peaaijrlvaaia', Graf VaUcrvoo,
Prisx Oskar is Priaz Adalbert, katerim eledi v kratkem nov parnik na Štiri vijake in turbino IMPERATOR 919 Čevljev dolg, 60.000 ton, najvefiji parnik na Bveto.
Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. _
Dobra postrežba. Za vBe podrobnosti obrnite se na:
Hamburg-American Line.
raTLAHD
IS.7cq ton
4DMKULMB
11,017 ton
....., "
Poglej, Tone, ši*h- sedaj vem, k«j jr pravzaprav rinoeeros. DOBER O D GOVOR.
wm- VAŽNO ZA VSAKEGA
SLOVENCA! 'W Vsak potnik, kteri potuje zkozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz Btarega kraja naj obišže PRVI SLOVENEKO-HRVATSM3
H O T B U
AUGUST BACH, 146 Washington St., Now York, Corner Cedar St. Na razpolago oo vedi« Vri« sobe in dobra domača krama yo nizkih cenah.
C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna družb txm
Direktna črta
do HAVfcE, PARIZA, iVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE.
Poitnl Elcapre« parnik] «oi« LA PROVENCF" LA SAVOIE" ««LA LORRAINE" ^FRANCE"
BBOvavtlBkB	as ivsvUska	mm Ira vUaka	u BotiH viioka
Hamburg-American Line,
4145 Broadway, New York City
ali lokalne agente.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Kratka in ndohka pot r.» pot*ik« v Avairljo, &a Ogreko. Slo -«nako, Hrvatako, in Galicijo, kajti med Aatwerpom in Imoao
•nirni deželami je dvojna direktna železniška zveza.
Posebno ie ie skrbi za ndobnoet potnikov meakrovja. Tret^ "azred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za. nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti se je na1
RED STAR UIIXE
W- cor- WubiMjto« 4 La S »JU!	J 33 Mu« 3trMt
"E.W T®RK" „ CHICAGO. ILL	WINNl«G. nAM.
M State Street. 130« F" Street. N. W.	r__c,__ .
BOSTON. MASS. WASKiHGTOWN, D. C.	SAN F^NCI^Č^.
1319 Walast Street. 219 st Clurie* Street	l^l t. C. _. n
PHILADELPHIA. PA NEW 0 it LEAN S^LA,'	MlNN^POUs'niNN.
sVlrnr1«^« y™^	3» H o »pitij Street.
SEATTLE. WASH.____»ST- LOUIS. MO.	MONTREAL. CANADA.
ItAlfULND 1S.CV4 ton.