- 219. številka. Ljubljana, soboto 26. septembra. VIL leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pottl prejeinan, za avstro-ogerske dežela za celo leto 16 gold., za pol leta 8 irold •a 6etrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dona za celo leto 14 «old., za ČPtrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr Za Dogilianio na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuj« dežele »a eelo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena m Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za dotrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, I kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska DoniBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši Hotel Evrop O p r a v n i s t v o. na katoro naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«, oznanila, L j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavča carjevi hiši. Poziv na naročbo. Vse gg. dosedanje naročnike, katerim naročnina poteče konec septembra in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda". „*§lov. Natrosi" velja s Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta .... 3 gld. 30 kr. Za mesec oktober ... ■ „ lO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta .... 4 gld. — kr. Za mesec oktober ... I 40 „ Za gospode iii'iloljo na ljudskih I o 1 a h in za flijuk«» velja ziil-zfetsilts cena in sicer : Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — „ Administracij €t „Slov. Nnratla*' Prvi zbor slovensko-štajerskih učiteljev. [Izv. dop.] (Dalje.) G. Polj an ec poroča, kakosno tedensko knjigo je sestavilo breško i. t. d. učiteljsko društvo in pravi, naj bi se vsi oddelki v eno pisali, a z ne enakim črnilom, da se tako potem na mah človek lehko orijentuje. G Lapanje temu ogovarja, ter pravi, da je ve liko p t os tej e, če se ima za vsak oddelek posebna knjiga. G.Jarec pravi, naj bi teden ska knjiga imela ne samo rnbriko za slovenščino temveč tudi za nemščino (kar je uže tako. Pis.) in nasvetuje naj bi se pred metje v istem jezikn pisali, v katerem so n pr. slovenski naj bi se slovensko, a nemški nemško zapisoval. Na to mu poHamezni gg. učitelji ugo varjajo rekoč, da je to čisto administra tivna knjiga in se torej piše pri nas slo venski in pri družili narodih tudi v njihovem jezici. Zbor končno sklene naprositi dež šol. svet, naj blagovoli izdati formulare za tedensko knjigo po najboljših načelih, a za slovenskešolev slovenskem jeziku. Preide se potem k tretjej točki, ki se glasi Po katerih načelih se je ravnati pri nareko vanji domačih nalog z ozirom na direktno podučevanje in samoučenje učencev, kakor šno je osnovano po izglednih učnib načrtih? O tej točki temeljito poroča gospod Boštijančič ter končno nasvetuje naj se si. zbor izreče za kar mogoče malo domačih nalog, ker bi veliko nalog trebalo dokaj časa, katerega pa učitelj nijma po novih učnih načrtih. G. Lapanje nasvetuje naj se naloge dajo z ozirom na Čas podučevanja; če je dalje časa šola manje nalog in nasprotno. Vendar se končno sprejme g. RoštijanČičev predlog. Preide se k četrtej točki: o čitankah. G. Pernišek v temeljitem govora v tej točki poroča in pravi, da sedanje čitanke nikakor ne zadostajo, ker so v njih premalo zastopane realije a toliko več sv. pismo. Mej drugim navaja, da n. pr. o zgodovini nij druzega notri, kakor kako je včasih kak vladar v veliki četertek revežem noge umival ali pa kako se je procesij ude leževal. Opozoroval je, kako se je do sedaj prezirala v čitankah zgodovina našega naroda itd., ter predlaga, naj bi se knjige tako uredile, da bi bile v njih realije dobro zastopane in tako n. pr. pri rastlinstvu ne samo deli kake rastline ampak tudi zakaj so ti deli koristni, a kod pride v žito snet itd., a pri zgodovini naj bi se oziralo na zgodovino slov. naroda. GoBp. Poljanec pravi, naj zbor izreče, da so: abecednica, prvo' in drago berilo nerabljive knjige in naj bi se nove spisale z ozirom na nor malne učne načrte. G. Žirovnik pravi, da v Solo po so čih šolskih postavah slobodno hode detca katerega koli verskega izpovedanja, da bi se torej moralo na vse vere ozirati pri so-stavi čitank, kajti če bi se v bv. Jožefu, o prvem obhajilu itd. notri pisalo bi s tem bil le eno verstvo zadovoljeno a drago razžaljeno. Glede na to pa, da so taka berila iz biblije le katehetov predmet a ne nčiteljev, predlaga naj se deuo v prihodnje čitanke pred realijami le odlično mora-lična berila, katera bodo potem gotovo zadovolila vse stranke. (Zbor z gromovitim: dobro! temu pritrjuje.) Končno se sprejmo vsi preje navedeni predlogi skorej enoglasno. Preide se k petej točki: o disciplini v narodnej šoli, o katerej poroča g. Lapanje in po kratkem utemeljevanji nasvetuje naj se zbor izreče za upeljavo ustrahovaluih pravil. G. Poljanec meni, da ovirajo disciplino tudi Blaba šolska prostorja in nemarni sta-riši, ki svoje detce ne pošiljajo redno v šolo ; taki nemarneži naj bi se strogo kaznovali. (G. Lapanje prevzame prcdseduištvo.) Gosp. Pajk pravi, da šolska poslopja baš ne ovirajo veliko discipline, a več jo ovira slabo šolsko obiskovanje. Sicer pa to uže postave določujo, da se kaznujo nemarni stariši. Toda, pravi, ustrabovalna pravila bi bila za mladež jako koristna, ker bi jih imela v rokah in bi jih nekoliko uže radi tega is-polnovala, kajti postave so potrebne in če tudi se vedno ne spolnujo, so vendar užc nekako vodilo ter se nekoliko uže radi tega spolnujo, ker so. Govornik živo priporoča ustrabovalna pravila ter podpira predlog referentov. Referentova resolucija se potem sprejme. (Gospod Pajk prevzame pred sedništvo). Preide ve k šestej točki: o sostavljenj učnih načrtov na utrakvističnih šolah. G. referent o tem poroča, ter pravi, da je težko v obeh jezikih podačevati, ker se s tem še enkrat toliko časa porabi. G. Pernišek meni naj bi se na mejah naredile paralelke. G. Jurkovič podpira ta predlog a le za take kraje, kjer je polovica ene in draga polovica druge narodnosti, sicer pa pravi naj bi se v tacih krajih veČini podvrgla manjšina, kjer je le en par ljudij (če tudi 20) druge narodnosti. G. Žirovnik naglašuje, da bi to ne bilo enakopravno, in meni, naj bi se v tacih krajih vsaj terminologija v jeziku manjšine pravila. (Sprejeto.) Gosp. predsednik misli, da bo je zbor oddaljil od predmeta, ker govori o razdelitvi a ne o učnib načrtih, kar je na dnevnem redu. G. Žirovnik na to opomni, da učne načrte uže imamo, Če se šole razdele v paralelke. Končno je bil sprejet predlog g. Pernišeka naj se na mejah šole razdele ▼ paralelke. Preide se potem k se d mej točki: o učnem načrta za nemščino na eno, dve- in tri-razrednih slovenskih narodnih šolah. Gosp. Skoflek v tej zadevi temeljito poroča ter stavi več resolucij, ki so bile sprejete. G. Lapanje meni naj bi se uže v dvo-razrednih šolah o drugem oddelku druzegs razreda začelo nekaj o nemščini podučevati. Gosp. Pernišek pravi, da je zoper vso nemščino v narodnej šoli, kajti nje silenje je zoper vsa pedagogiČna načela, kar drugi narodi tudi nemajo, zakaj bi uže li Slovenci morali drugo pedagogiko uvajati. (Gosp. Lapanje predseduje.) G. P a j k meni, da ne smemo stati na strogo peda-gogičnem stališči, nego se moramo tudi na to ozirati kaj je koristno, kajti Slovenec rabi po svetu nemščine, ker pride z Nemci v do-tiko. Govornik meni, da bi se vsakako moral torej drugi deželni jezik vsaj nekoliko gojiti. (G. Pajk prevzame zopet predsedstvo.) G. Pernišek se Čud', kako je to, da vsakedo navaja, da baš z Nemci pridemo v dotiko; saj Slovenec ide lahko tudi na Turško, Hrvatsko, Italijo, Španijo itd. in bi se torej morali logično vsi jeziki omenjenih narodov v narodnej šoli gojiti. Gosp. Žirovnik omenja miuisterjalne učne načrte ter kaže, da niti minister-stvo nij odločilo drugemu jeziku kaj prostora v narodnej Šoli, kajti ono veli, da na nenemških meščanskih šolah naj bi bila le nemščina učni predmet. A od meščanskih šol se več lehko terja nego od narodnih. Dalje pobija predlog g. Lapanja in pravi, da se v dvorazrednih šolah učenci ne bi še brati naučili. A če se podučuje, mora vsaj toliko biti, da je temelj za daljni ok. Sicer pa iz dvorazrednih narodnih Sol nihče ne bode it\ v srednje -tele ampak bode ostal doma in obdeloval vinogradtu polje. Izgovor, da slovenski kmet meta znati zato nemščino, da bode mogel z Nemci občevati, če pride k njemu kaj kupovat, je prazen, kajti Nemec naj te nauči slovenski, če hoče pri nas kupce vat i in ne ves slovenski narod nemški radi enega nemškega knpea. Dalje navaja, da še postava veli, da naj se prične takrat poduk v drugem dež. jezika, ko se uže detca v materinščini dosta izuri. A to ne gre tako hitro. Glede na vse navedeno in glede na to, da nam sedaj Se nij mogoče nemščine po narodnih šolah opustiti, potem predlaga naj bode nemščina nčoi predmet le v 5., 6., 7. in 8. razrednih narodnih šolah počenši od 3. razreda. G. Meglic misli naj bi se nemščina jela v tretjem šolskem letu podučevati. Zbor končno nobenega teb predlogov ne odobri in le referentove resolucije sprejme. '< Ker je bila uže ara črez 2 popoludne te sklene zadnje pitanje pustiti za dragi dan sborovanja. G. Pajk se zahvaljuje končno za izkazano mu zaupanje in pravi, da ga jako veseli tako čvrsto napredovanje slovensko - staje rs ki h učiteljev in da bode vedno se trudil uČiteljstvo po svojej moči podpirati. Zahvaljevaje se vladnemu komisarja za njegovo potrpežljivost poziva zbor naj zakliče trikratni: Slava! nj. velič. našemu cesarju, kar se zgodi tudi z navdušenjem. Prva seja je bila torej končana in to na čast slovensko-štajerskega učiteljstva. (Dalje prih.) Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. Sledeča pogodba, katera se je sklenila mej c. kr. finančnim ministerstvom v imenu c. kr. državne uprave in mej deželnim odborom za vojvodstvo Kranjsko v imenu tamošnjega deželnega zastopa o uravnavi razmer države k zemljišno-odveznemu zalogu na Kranjskem pod pridržkom ustavne privolitve — se je v dež. zboru izročila fin. odseka: 1. Namesti zajema, ki se je doslej na podlagi najvišjega sklepa od 12. novembra 1865 vsako leto odkazoval zemljišno odvez-nemn zalogu za vojvodstvo Kranjsko, se od 1. januarja 1875. 1. do leta 1805, to leto vštevši, dovoljuje nepovračljiva državna podpora (subvencija) v letnem znesku od 150.000 gld. (rečem: sto in petdeset tisoč goldinarjev) a v. veljave. Ta podpora se v četrtletnih odplačilih (deležih) n.prcj izplačuje. 2. Deželi se od zajemov njej plačanih do konca leta 1874, kateri do konca leta 1873 dovoljeni skupaj znes6 872.246 gold. HVa kr. odpusti (spregleda), skupni znesek od 195.4G1 gld. 40 kr. in ostanek (prebitek), ki se po tem konci leta 1874 poda, naj bode brezobresten dolg. 3. Da se založijo potrebščine zemljišno-odveznega zaloga, naj se dotle, dokler traja lozanje (ždrebanje) zemljišno-odveznih obligacij, pobirajo davkne priklade in sicer k neposrednjim davkom (brez vojskine priklade) najmanj po 20°/0, k užitnini tudi najmanj po 20°/0. Te priklade znižati, v kar bi morala vsa k ako vlada dovoliti, bi se smelo le takrat, ko bi se po prenaredbi davknih postav povišala podstava scl z Prahy" začenja celo vrsto člankov pisati o potrebi osnovanja avstrijsko patrijotične stranke, ki bi vse življe zedinila, katerim je na Avstriji še kaj ležeče. nN aH proti nemški centralizaciji naj se postavi centrali-zacija vseli o p o z i c i j o n a 1 n i h živi je v, slovanskega načelu." Dobro, ali naj nam češki list pove, kdo mej Slovani je bil dozdaj bolj separatist, kdo se je bolj centralizaciji avstrijskih Slovanov dejansko ustavljal nego baš Čehi. Dobro bi bilo, da v tem prodore „Poslova" misel in — njene konsekvence. MrvatsJea vlada je činom pokazala, da razume svobodo naroda bolje nego pri nas cislejtanska vlada. Pri nas se uradniki z grdo komandirajo k volitvam in se izreja, da robato rečemo „k. k. stimmvieh". Hrvatska vlada pak je, okrajnemu glavarju ga-rešničkemu, ki je kandidiral te dni za narodnega poslanca in volilcem rekel, da je vladni kandidat, pisala odločno, da Če kandidira nikakor ne sme svojega službenega značaja vmes mešati, ker vlada ne postavlja oficijelnih kandidatur, tem menj ker je poslanstvo uradnikov na škodo njihovih služeb, katere se zanemarjajo. — Kedaj bomo pri nas prišli tako daleč, da bodo od same vlade c. kr. nradniki enako zavrneni iz uem-čurske politike — na delo in dolžnost! ViittiiJ«' države. Francoski list „Liberte" poroča, da je republikanski španjski general Zabala povabil Bazainea, naj prevzame kak ko mando v Španiji, ne pa Don Karlos. Zbor poslancev Svicarkih svobodomiselnih katoliških društev v Oltenu je odobril načrt ustave katoliške cerkve, katerega je centralni odbor izdelal. Škofje odgovoren in se lehko odstavi. Telegraf poroča o novih grozovitostih fin »'listov, teh najnovejših braniteljev vere in božjega prava, kateri imajo ultra montansko duhovenstvo za pokrovitelja. Zadnje dni so napali več vasij ob litoralni železnici, ter so v Areny8-de-Maru oropali 700 ljndij. V Masnau so postrelili več moških in žensk, ki sc ubežali v dva Čolna. Še veliko grozovitostij bi se dalo povedati. Fanatizem je od dno do dne večji. Za Špauijo so Karlisti to, kar so bih za naše kraje krvoločni Turki. #*♦•## .»•/.> listi poročajo, da se je začelo glavno obravnavanje proti 38 voditeljem, ki so napravili pri Kiinigsbergu kraetsk upor. — Prost lvubaczek, katerega je dekan Rze-znievvski ekskomuniciral, jo izdal spomenico na kapitel, v kateri proti izobčenju protestira ter je za ničevo razglaša, ker je more izreči samo papež ali škof. Prost ob enem pravi, da bode dekana pri sodniji tožil. Dopisi. Mm Vl4»iitf*4i 24. sept. [Izv. dopis.] Mengeš je dobil pretečeno soboto, 19. sept., v osobi gosp. Jakoba Cucdra novega župana, katerega smo uže zelo pogrešali, kajti mesto županovo bilo je od 16. jun. izpraz-neno. Gosp. Jakob Cunder je po naših mislih za župana iz odbornikov občinskega zastopa najbolj zmožen in upamo, da bode tudi željam in potrebam občanov po moči v vsa kem obziru ustrezal ; voljeni Župan je tudi ud mengiŠke čitalnice. Za svetovalca sta izvoljena gg. Podrckar in Kuralt. Volitev občinskega zastopa se je vršila uže pred dvema mesecema; nij treba omenjati, da so voljeni odborniki brez izjeme narodnjaki — kajti nasprotnikov narodnih teženj imamo tu jako malo — vendar moram žalibog trditi, da narodna zavest mej Mengšani nij na oni stopinji, na kateri bi morala biti, da je večini še vse eno, ali smo v svojej hiši tudi svoji gospodarji ali tujčevi hlapci. Volitev zastopa napravila je veliko nepotrebnih zmešnjav; občanov prišlo je jako malo k volitvi, komaj deseti del, ali pa še ne, ter so s tem očividno pokazali, da še nemajo pravega razuma o občinskem življenji, katero si ravno z volitvijo sami ustvarjajo. Ta mlačnost vendar se da pri denašojih razmerah opravičiti; nikakor pa ne morem ometi, da so ravno oni, ki se volitve nijso udeležili, pozneje napenjali vse svoje žile in moči, beračili po občini podpisov, katerih so tudi nekaj nabrali, da bi voljeno zastopstvo vrgli. Posrečilo se jim je, odstraniti oba učitelja. Da učitelja res nemata postavne starosti, rad priznavam, vendar ne priznavam, da bi tičal glavni uzrok protestovanja v tej reči. Nečem bolj natanko opisovati, od koga je izviral najprvo protest, akoravno mi nij neznano, nečem kritikovati tacega delovanja, katero mora koncem škodovati občini, nečem uznemirjevati sedaj uže nekoliko po tolaženih src, morda sčasoma vendar spoznavajo, da le zedinjeno delovanje in sporazumljenje, ne pa osobno mrzenje in nezaupnost, oživlja posamezne ude v občini ter povspešuje njen napredek. Novemu županu pa želim, da bi se mu posrečilo z zedinjenimi močmi vselej in v prvej vrsti povspeševati napredek in blagostanje v občini, in upam, da ne bode nikdar iskal svoje osobne časti v škodo občine, ter sčasoma zabredel tako daleč, kakor njegov kolega g. Janez v Kamniku ter z nepremišljenimi in bedastimi peticijami blamiral sebe in občino pred vso deželo. Jz Titu il»ora 23. sept. ; Izv. dop.] Vsak v tem mestu bivajoč „naše gore list", bil je 7. t. m. do srca poparjen, ko je videl kako se hoče zagvozda pangermanstva pod masko shoda društev ,,ki imajo le humanen namen" vse globljcje zabijati v slovenski živelj. Omenjenega dne imeli so namreč tukaj nemški gasilci zopet kakor nekoliko tednov pred v Celovci slovesen javen shod. Mesto je bilo to se ve da z venci napisi in piaporji prepreženo. a s kakimi, — rad molčim. Omeni u samo, da so pri vhodu v mest ► gasilcem na čelu jezdili štirje jezdeci, mej kateiimi je eden prav moško po konci držal zastavo z napisom: nEs lebe das vereinte Deutschland!" — Pa proč s takimi prizori, pri katerih pogledu se Slovanu rode krvavi občutki, ter mu presunljajo srce, ker so do britkih solz žalostni. Zaigraj pa zdaj srce slovensko, ker omenil bom dogodjaj ki je bil blaga rosa, hladen balzam za, od 7. sept. ranjeno srce, omenil bom »besedo", ki so jo naredili 21. t. m. slovensko-Štajer-ski učitelji. — Ko si vstopil v prostorno dvorano, kako dobrodejen pogled! Lepa kita slovenske inteligencije šepeta miloglasno slovenščino! Kdo je ne bi gledal z blaženosti žarečim očesom. — Po osmi uri je bilo občinstvo zbrano, in godba je s slavnim „Na-prej"em storila začetek „besedi". Komu nij poskočilo srce pri zaslišanji tega umotvora? Kdo bi mogel slušati brez čuti, brez ponosa, kako je krepki pevski zbor grmel z odra „Slovana", ki se je burno sprejel, in se ve da ponoviti mogel. Ne bom dalje navajal, kako se je vršil program, ker za panegirik je moje pero preslabo. Narodni duh nas je dolgo v noč držal zbrane v lepej zabavi, katera bo vsacem deležniku ostala v sladkem nepozabljivemu spominu. — Neginečo hvalo sprejmite za to, Vi blagovestniki narodne omike, gospoda učitelji, ki ste nam tako zabavo storili, ničesar se ne boječ! Vrnivši se na svoje domove, bodite doma narodu danica, ter ga zbujajte v narodno napredovanje in dosego velicega namena! Prebijajte led, ki ga je dolga leta obdajal, preganjajte temno noč, v kateri je sto in sto let tičal, oživljajte mu milo spomlad, nado plodne jeseni — razsvetite ga in mu pripravite mesto katero mu gre po božjih postavah in njegovi dušni zmožoosti! Iu prišel bode čas, ko bode nekaljeno veselje vladalo po blagoslovljenih krajih slovenskih, ko bode Slovenec ponosno mislil na svojo domovino kije svobodna, od prijatelja ljubljena in čislana, od neprijatelja spoštovana in čestita, na domovino, ki ima bistre sinove, da z umom slavo njeno Širijo po začujenem svetu, modre krasne hčere, kinč naroda presrečnega. V duha gledam to zlato dobo, polno slave, polno radosti, polno ponosnega zadovoljstva! — Tedaj na zdar, gospoda učitelji, ker „Vi gojite iskru, nad kom sile nije, Premda svud okolo glupost crna klijo, Iskru ljudskog mozga, um — svjotilo s neba, K poslu dakle smjelo, da nas mrak nostigne, Da u robstvo narod glupost nam noprigno, I budućnost da mu dušinan novreba! J. F. Iz li 1*4*110vm144» >ii pni j«> na Notranjskem 23. sept. I Izv. dop.] Tri leta sem, pričele so se pri nas vojaške vaje, katere so so prejšnja leta okrog Gorico vršile, odkoder so se jih s prošnjami oprostili , ter nam tu pridobili. S prva Brno mislili, da bodejo te vaje le eno leto trajale, potem pa da bodemo zopet mir pred vojaki imeli. A naša samo tolažba je bila prazna, namesto da bi se nam ta nadloga pomanjšala, godi se nasprotno, kajti letos bilo je še več vojakov, torej več — škode po polji in v poslopjih, od njih se pa vedno manj plačuje. Tako so prvo leto za prenočniao dajali eden iu pol krajcarju, kar tudi po postavi gre; tako je vsaj v drugih deželah našega cesarstva. Letos se jim je pa ta poldragi krajcar preveč zdel ter odbili so enega proč in plačevali samo po pol krajcarja. Ali nij to krivica za nas ? Co u/.e oni od aas terjajo stanovanja kakcnŠna so predpisana, zakaj se pa tudi naru ne da kar nam gre? Sčasoma morda nam šc to odbijejo, potem jim bodemo še „menažo" zastonj kuhali ka-li? Ko pride „kvai tiraš', vse pregleda, kaka goba bode za podčastnika, posebno za ši-kovnika. Navadno ne smeta reč kot dva v eni sobi biti, če je pa 1«* mogoče, je en sami. V sobi mora biti po zaukazn postelja, stol in miza, to so razume vse snažan : za vse to se dobi pol krajcari i na dan, res lep deuar, kaj ncV To je posebno lep dobiček za krčmarjs, kateri od te i-obe Še dohodnino plačujejo, a morajo gosta, ki bi mu za en večer rad dal .'50 kr. in 8e več proč odpo-slati, ker nema prostora. Kakšna škoda se nam pa stoprv po polji dela! Tu se ne gleda jeli njiva, travnik ali pašnik. Črez vse se gazi, vozi, hodi in tlači, da je veselje — morda za vojaške poveljnike, za uas posestnike gotovo ne; kajti komu more to goditi, ako se ubogi pridelek našega polja tako neusmiljeno, ne da bi komu kaj hasnilo, tepta in raztresa! Kaj je pa še le sč sadjem, kamor vojaki pridero V Oni naglo polajšajo pezo drevesa. Pa nij čuda. Ako ubogi vojak zjutraj ob 4. uri vstane in ga tešČ potem skozi celi dan poganjajo, v veliki je skušnjavi, pomagati si, če Bi le more, kar še lastnik sadja ne sme skoraj zameriti. Naj bi višje oblasti vprihodnjič bolj gldale na pritožbo nas hudo zadetih posestnikov, ki davke plačujemo. Iz Ztigrreln* 24. sept. [Izv. dopis.] Naše vseučilišče se bo, kakor znano, 19. oktobra slavnostno odprlo. Faktično se bodo pa predavanja na vseh treh do sedaj oživo-tvorjenih fakultetah uže začetkom meseca oktobra začela. Slovenski dijaki, ki so se namenili na naše vseučilišče priti, naj tedaj uže prve dni oktobra doli pridejo. Odbor za slavuost otvorjenja je za slavnostne stroške uže do 8000 gold. nabral. Slavnostni program je tudi uže ustanovljen. Inostranih gostov prijavlja se vsak dan več. Želeti bi bilo, da bi na dan otvorjenja tudi kaj slovenskih znanostnih veljakov v Zagreb prišlo, da bo tudi slovenski narod dostojno zasto pan pri otvorjenji zavoda, ki je tolike po membe za vse jugoslovanstvo. (Nij nam znano, da bi bil odbor kako vabilo izdal, ki bi veljalo tudi Slovencem. Ur.) Domače stvari. — (V. seje dež. zbora kranjskega) "_'!>. sept. dnevni red bode: 1. Branje zapisnika 4. seje. 2. Naznanilo deželno-zbornega predsedstva. .'J. Vladna predloga z načrtom postave zavolj varstva poljskega blaga. 4. Vtemeljenje predloga gospod dr. lUeivveisa zavolj pomnoženja šte vila okrajnih zdravnikov na Kranjskem. 5. Poročilo deželnega odbora z načrtom nove občinske postave. 6. Poročilo finančnega odseka o načrtu postave zavolj izključitve po dohodkih hišnega davka prostih poslopij odmerjene dohodnine in prikladov za dež. okrajne in občinske potrebščne. 7. Poročilo finančnega odseka zavolj povišanja plačila okrajnim ranocelnikom na Kranjskem. — (Veselica v ljubljanski Čitalnici) na čast slov. poslancem in na na korist vrhniškim pogorelcem in unesrećenim Dolenjcem je bila v Četrtek prav dobro obiskano. Brnto-dohodek loterije je 241 gl. 60 kr. — (Odsek za kmetijsko šolo na Dolenjskem) je sestavljen iz 7 udov in sicer: dr. Razlag predsednik, vitez pl. Savinschegg predsednikov namestnik in za pisnikar, grof Barbo, grof Margheri, Karel Rudež, dr. Costa in Murnik. — To omenjamo, ker zadnje poročilo nij bilo natančno. — (Nesreča.) Iz Polja pri Ljubljani se nam piše 23. t. m.: Nek mož z Gorenj skega je obiskal te dni svojega prijatelja v Sneberji. 21. t. m. zvečer so meli s ko njem proso ; ta mož gre za konja, da bi snop popravil; konj vdari z nogo in ga zadene tako nesrečno na trebuh da je bil pri tej priči mrtev. — (Iz Gradca) se nam poroča: Vlada hoče kaj veliko nemščine slovenskim šolam na Štajerskem usiliti. Vsaj načrt v tem smislu je predložila učiteljem, ki bo tu pri deželni učiteljski konferenci zbrani. Kakor čujem, bodo se tu navzoči slovenski učitelji jako branili nemščine za učni jezik in upa nje imamo, da bodo zmagali. To bode pa uže obveljalo, da bode nemščina tudi za naprej učni predmet, kar bi bilo še najmanjše slo. Zalivala. Da je bilo mogoče, osnovati v Maribora naše učiteljsko zborovanje in jako krasno „besedou, zahvaliti -c imamo veliki podpori mariborskih domoljubov, ki so materijelno in dejansko naše podvzetje izpeljati pripomogli. Zavoljo tega naj jim izrekamo v imenu vsega navzočega nčiteljstva prisrčno zahvalo za podporo in za veliko prijaznost. Odbor „Učiteljskega društva z« slovenski Stajer". 1 suili r 1^1 isto IJ vsul od 21. do 23. septembra: Kari Ciebhard, »t. 16 mes., za kozami. Alojzij Grčar, 4 L za rujavico. Teodor Traven, star 9 L, pa .Jožafa Koder, st. 4 1., na rujavici. Fr. Omejec star 10 ur zarad slabosti. Terezija Mažar, 54 let na črevesni bolezni. Alfred Zežehko, 3 1. na rujavici. Jovana Come, 6 tednov za grižo. Marija Pradovka 95 let zarad starosti. Oospica Kati Novakovič 14 1. za boleznijo v križi. Tujci. 84. septembra: Kvropa: Schonvvctter, Drakslar, pl. Lilienau iz Dunaja. — Brilič iz Karlovca — pl. Bttbl iz Gradca. Pri Slona: Fišor iz Čakovca. — Kreminger iz Karlovca. — Manih iz Maribora. — Viki, Marušio iz Gorice. — Grab, Ehrfurth iz Dunaja. — Zarnik iz Trnovega. — Gospa Grmovnik žena šefrodaktorja iz Dunaja. Pri 9i»llel: lloman iž Radovljice. — Erlicb, Mandelc, Fusar, ,dr. Brum iz Dunaja. — Kapi z gospo iz Gradca. — Grosmann, stotnikova žena iz FtuJa- Pri Zamorci: Krug iZ Dunaja. — Zavernik iz Maribora. Pri CArja av»trijs>kein: Reiser iz M ni ho-vega. — Pindler iz Leniberga. Pri bavarskem dvora: Pteifer, Kiot oba it Dunaja. Dunajska borza 25. septembra. (Izvirno telegrafiono porodilo.) Enotni drl. dolg v bankovcih . 71 gld. 30 kr. Enotni dri. dolg v srebru . . 74 „ — „ 1860 dri. posojilo.....109 „ 50 „ Akcijo narodne banke 989 „ — » Kreditne akoije .... 250 „ — ^ London........109 „ 40 „ Napol.......... 8 „ 79 „. C. k. cekini.......— „ — „ Srebro.........103 „ 60 „ Ker so se v kratkem času veči dobitki pri si'«'<*ltanji loz pripetili v moji kupčiji, priporočam in ponudim p. t. občinstvu zopet Brmisvejgske 20-tolar loze po sledečem kupu: Glavni dobitek je 40.000 lolarjev ali 60.000 gold. a. v. 140 a. v. /4 VlO 1/ ' 20 En cel original-loz stoji gold Deli loza: Vs ........gold. 75 40 16 8 (ilavui dobitek je: 40.000, (»000, 4000 tolarjev itd. 50 veliki dobitki morajo vlečeni hiti, zategadelj vsak z seiijo srečkani loz in del loza more vdobiti. Srečkanje bode uže 30. septembra 1874. Naročila in pisma z novcem se koj rešijo. Liste po srečkanji se razpošiljajo prosto in franko. •#• JBfO€§9 Bank & Wechsel-Gescliaft in Prag, (260-^4) \V»'»zi'lplatz Nr. 8 neben „Spinkau. Jzdat«lj in za nredniatvo odgovoren : Ivan Sciueu. Pomoček za pokon-cevanje podgan. IfM, S/pietmnn •> M,uffi'fltn. le. kr. izklj. privilegija lastnik se uaoja p. t. občinstvu svoj nezmotljiv pripomoček za pokončevanje podgan, m i ao v, krtov in ščurkov priporočiti, kor moro činnost svojih pripomočkov z najboljšimi spričali od visokih oblastij in od zasobnikov spričati in so učinek pripomočka hitro pokažo. Fabrika in depozitčrji so porok zato, da to srodstvo res pomaga. Mojc zaloge so v vseh c. kr. glavnih mestih. C, kr. izključivo privilegirana brozstrupna Tinktura za stenice, ki v dveh minutah stenice in zalogo pokonča. Univerzalni flaster za kurje očesa, h katerim se v najkrajšem času izgubi vsako kurjo oko. Kavčuk pasta, s katerim se vsako usnje, obutalo, tako namaže, da no gre voda skozi, 6o se prav 48 ur v njej stoji. Mazilo za ozeldine, ako so potrebuje, noha precej srbica, in ozeblino se ozdrave. Cene: 1 dozis pornočka za uničevan jc podgan, mišev in krtov 1 gld. — 1 flaša tinkturo za stenico 40 kr. — 1 flaša prahu za ščurke 60 kr. — 1 doza flaštra za kurju očesa 50 kr. — 1 dozis kavčuk-pasto 50 kr. — Mazilo za ozebljine 1 gld. 10 kr. Pri vsacem so pove, kako jo rabiti. Ljubljana: H; L. Wencel, glavni trg, „pri plavi ku^li"- — Kamnik: Janez Murnik. — Ž k o f j a Loka Franc Marinsek. — M e n g š : M. A. Jenčic. — Radovljica: Fridrich Hamann. (200—5) Lani.uma m uok „Narodne tiskarne"