PROSVETA Uredalški in upravailkl proetoH: 8467 South Lawndele Ave. Office of Publication: 2667 South Lawndale Ave. Telephone, Rocksrsll 4904 eicept Satordsje, and HoUdajo. iMUcd daiiy sund»y» GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO, ILL., TOREK, 14. MAJA (MAY 14), 1940 Bubscrlptioa 14.00 Y««rly Accoptaoco for »atling at apecial rate of poetago provided for la sectton 1108, Act of Oet. 8, 101T, authorised on June 14. 1911. Domače vesti Gibanje nemške armade ob Švici Mobilizacija švicarske oborožene sile Basel, Švica. 13. maja —Zunanji vojaik i opazovalci poročajo o jri tanj u nemškega vojaštva v bližini švicarske meje. Ali to pomeni nevarnost invazije Švice, ali je samo "bluff," ni znano. Švica se je pripravila za vsak slučaj. Mobilizirala je ie armado 600,000 mož. Celo ženske in skavte je mobilizirala za gmotno vojaško službo in strašenje meje. Gibanje nemškega vojaštva se opaža pri Radenu in VVuertem-bergu, Bavarska. Prejšnja poročila so se glasila, da se je tam nahajalo 21 nemških vojaških divizij tik pred Hitlerjevo invazijo Belgije, Holandske in Luksemburške. 21 divizij šteje okrog 294,000 mož. Ženeva, Švica, 13. maja.—Odbor Mednarodnega rdečega krita je včeraj apeliral na vse zavoje-vane države, naj ne uprizarjajo letalskih napadov na neutrjena mesta. Odbor se je tudi zahvalil predsedniku Rooaeveltu za njegov apel gledo zaščite civilnih prebivalcev. Clevelandske novice Clevelaiut*— Miss M a r i o n Candon, hči Viljema Candona, ki je uposlena v bolnišnici Margaret Pillsbury, je bila zadnje dni pobita pri avtomobilski nesreči v Concordu, N. H. — Dne 10. t m. je naglo umrl James Lučič, slar 45 let in rojen v Sv. Matiji pri Kaatavu, latra. V Ameriki je bil 27 let In tu zapušča brata, v Coloradu pa drugega brata. Nov grob v starem kraju VVaukegan, 111, — Joaephi no Podboj, članica društva 119 SNPJ, je prejela žalostno vest, da je v Gotni vaai pri iNovem mestu dne U. marca t. 1, umrla njena sestra Frančiška Zare, roj. Pleško. V Ameriki zapušča dve aeatri, poleg omenjene še Mary Potočnik ln atrica Franka Pleškota, v stari dbmovini pa moža, sedem otrok, očeta v visoki starosti 84 let in brata. Dva ameriška re por terja napadena v Rimu ANGLIJA ZAHTEVA POJASNILA Tri tisoč Nemcev in Avstrijcev interniranih CHURCHILL SESTA-VIL KABINET Rim, 13. maja. — Diktator Mussolinl je odredil utrjevanje trdnjavsko Črte v Alpah ob ita-lijansko-francoski meji in ob Hrennerskem prelazu, kjer ja meja med flalijo in Nemtfjo. To je bilo naznanjeno potem, ko ao se v njegovem uradu oglasili general IMetro Plntor, general Alfredo Guzzonl, maršal Rodol-fo Grazianl, šef armadnega štaba, ln general Ubaldo Soddu, vojni podminiater. Uradno naznanilo pravi, da Je Mussolinl posval v svoj urad poveljnik« oborožene sile, da kon* ferira z njimi o vojaških problemih. Detajli načrtov o utrjevanju trdnjavske črte niso biti objavljeni. Mussolinl je Izvršil več ogled-niških poletov z letalom, kl ga je sam pilotiral. !rl°t je sinoči priznal, da so * morale belgijske čete umak- na drugo obrambno črto. ™ nemške kolone so samo ■»J milj oddaljene od Liega. - «jn*i objavljeno poročilo pra-m bile nemške čete ustav-J«*pri Waremu, 20 milj južno-JJMno »Ki holandske meje pri in okrog 415 milj ™ T' ,>(j Bruslja. Pierlot je Konfersnca o brstpossl-nosti V Washingtonu Wsshington, D, C.. 18. maja. — Tu se J« dsnes pričela konferenca o lirezpoaelnosti, katero so arsnžirall ženski klubi, gru-I Nt V M' A, žene relKnih delavcev in jiodružnir« Delavska zveze, organizacije brezposelnih delavcev. Ns konferenco je prišlo več slo delegatov in delega-tlnj iz vseh krajev Amerik«. Nsmci potopili angleško transportno ladjo Berlin, 1,1. maja. — Uradna časopisna agentura IINB poroča o uspehih v bitki na morju v bližini norveškega obrežja Nemški tsimbslkl so potopili sngleAko transportno ladjo, šast drugih iiarnikev pa poškodova- jMi. da belgijske čete uspeš-"«">Uajo napade na svoje po-*verno in vzhodno od Al- Irta nu!.. "*>J«ki brambovci se tru-* umaše luknje v svojih H) bile narejen« v ^kdKnapadov. Nernšk ' neprenehoma napadajo J a me.ta iz zraka. Bom- S lep* rji aa obrh »tranek prosveta TUU EN Lik HTENMBNT suhlo im lastnina auiviasa« nabodkb rOD#OKNK JKUMOra br Ik« M«r«M Milimi OrfM «f m Mtrolaln* m t4rvšm>» 4rU*» (Il «M« M WU. It H «» pol IM. H M M * ta um 97 .m h nk> m«, m « m m > ta toU; w »■——«»• »m niai fer Um U.luS suua < It V* »OT »•». • fcllm to liuram« IMMM «ftlM. *»> ha) m »rmto »<4utotolto la * al^ia. A. 4- i.Aii aiiialiir /UmuMi« rti« aa ———^ Mllm «rul uMoiUiu4 mnutrn »UI M« ■tauuacrlfU. MMk m atortoa. »ter«. paMM, »UI km to M*f Mir *Im hmpuM ter otM iillniiii m4 Maatov .« ^r 1« H» i IK PBO«VETA MAT-M to UwinUW»*. CUmu, iiHBM or ni ncuiuunv r Afooa sila odkrita prezgodaj? ~ Ameriški tisk je zadnje dni v tonu senzacije naznanil odkritje nove gonilne »lle. Senzacija je v tem, ker komentatorji pravijo, da je to največje znanstveno odkritje, ki je prišlo v na/kritičnejšem času človeštva. — Nova aila je v radioaktivni »novi, ki je spojena z elementom uranijem in je zdaj znana pod označbo "U-235." Na čikaški univerzi ao se ie pred petimi leti bavlli a io ano v jo, toda _____ dane« veljata Alfred 0. Nier i minnesoteke J»litin u, bfne bila akoraj univerze in John K. Dunninjr * newyorške uni- prvi je hnov Glasovi iz naselbin VeMti iz Bridt/rporta Bridgeport, O. — M« druitva 18 SNPJ dne 6. maja je bila iivahna. Druitvo pozdravlja veati v Proaveti o združenju HNPJ in SSPZ. Naia želja je, da združenje postane dejstvo, kajti v tem je moč in korist članstva. Predlagana sta bila zopet dva nova člana, oba mlada, v odrasli oddelek In eden. v mJadin-ski. Ob koncu seje so bile razprav« o delavskih vprašanjih. Druitvo je zaključilo, da povabi Cankarjeve igrake is Clevelanda, da pridejo k nam enkrat proti jeseni. Ako se to uresniči, bomo tukaj zopet imeli nekaj takega kot ie nikdar proj, kajti v tej uatanovi so najboljši talenti, kar jih premore Cleveland. Na poziv glavnega tajnika, da damo posebno pozornoat agitaciji za novo članstvo, ja pri nas precej' dober odmev. Odbor za pose t ohijskega dneva SNPJ bo deloval, da bodo tuk^jioja druitva čim bolje zastopana v Clevelandu dne 28. julija. Največja zapreka je, ker je večina članstva brez dela ; in večina tistih, ki so ie uposleni pri I>orain Coal verze Cohimbije kot odkritelja; izoliral, drugi jo je pa demonstriral za praktično porabo. To dvoje je novo, stvar sama pa ni nova. 2« dolga leta je znano, da energija, ki drži atome skupaj, prekaša vse druge sile iu znanstveniki na polju fizike ie dolgo špekulirajo, kako bi to energijo "razvezal!" ali "odklenili" in jo dali človeitvu v praktično službo,, kakor na primer človeku ie slutita para in elektrika. Oboje, para in elektrika, je fizičen proces. Para ao vodikove molekule, ki imajo stisnjene veliko moč, dočim električna sila sestoji iz svobodnih elektronov ali drobcev negativne elektrike. Druga porabita sredstva sile, kot eksplozive (smodnik, dinamit, TNT, bencin itd.), so pa kemičen proces. Atomi s avojimi jederci so pozitivna elektrika in znano je, da je pozitivna elektrika najmočnejša čila med vsemi, ki se lahko pridobiva s veliko manjšim trudom in stroški kot vse sile kemičnega procesa — kadar znanost najde ključ do tega pridobivanja. Kako silna je atortiična sila, nam pokat« primera, da je en funt atomične sile enak sili treh milijonov funtov, ki nastane iz bencina (gaaolin) aU petih milijonov funtov Iz premoga. Zdaj kaže, da ata Nier in Dunning našla ključ do pridobivanja največje sile v vsemir-ju — vendar do porabe te sile je ie dolga pot. Izločena snov "U-235," kit predstavlja razvezano atomlčno silo, se nahaja naturno v silno majčkeni količini, tako da jo zdaj ie merijo po mllljontlkah grama — treba pa je te sile na funte, da bo kaj vredna. Prihodnji korak torej je, da najdejo pot za umetno proizvajanja te anovi, tako da Je bo dovolj in na hitro roko za praktično porabljanje. Drugi potreben korak je, da se najde sredstvo za poljubno kontroliranje te sile, da ne "uide" in ne pokonča ljudi, ki bodo imeli opraviti z njo. To iskanje bo morda trajalo ie leta — In prav je, da trajal Kajti takoj ob aenzacljl odkritja te aile so aa v Ustih pojavila vpraianja: Kaj prinaša to odkritja človeitvu T Ali je za človeitvo dobro ali slabo? Ali ga bo dvignilo na visoko stopnjo civilizacije, o kakršni ni ie sanjalo, ali ga vri» na dno ua j večjega barbaratva in končnega uničenja? Značilno je, da ae tudi vprašujejo, kakšen pomen ima "U-2H6" Z ozlrom na vojno. Kaj, i I« bi to sredatvo ie Jutri dobil kakšen Hitler? — -u. — lahko ai mislimo posledice t To dokazuje, da smo ie vedno bližje barbarskemu človeku kot p« resnično človečanskemu človeku. Človek je edini, ki je razvil v sebi razum, da al lahko pomaga s naturnlml silami, ampak do danea ai pomaga na ta način, da več laidere In uniči kakor pa zgradi ln dvigne. . . Kakor otrok, kl dobi v roke nevarno igrače, a katerimi ai neprestan«) rele prste . , . Ali to -je edina pot — ker na ta način, da ai vedno opeka prste, ae človek-otrok učil Nam ae zdi, da nobeno odkritje, nobena iznajdba ne pride prezgodaj, kajti za porabo vsake nove stvari je treba dolge šol«-, dolgega |x>akuAaitja in preizkušanja, (»redno ae čkneštvo privadi novemu načinu iivljeitja. Nolietta velika nova aivar, kl fuudarnenUlno izgremeni Življenje človeka — ne pride Čez noč, temveč prihaja polagoma in po poti hudih Imlečin. Otroku ao igrač« potrebne, |M*trebno je pa tiMft to, da ee otrok pri igranju večkrat ure le ali opeče, kajti lo ga uči. fam ae mora čuvati. Človeštvo v cel«»ti Je še vedno otrok, kl nepre-nebom«, krvavi, ko se igra ita primer z V0J90 ia z drugimi otroškimi barbari* i na ml. Vojna povzroča bolečine vsemu človeitvu In U> Je veliko zlo. ua drugi atrani Je p« lo dokas. d« Je človeštvo še vedno btiftje thalstvu kot sebi _ la poglejte, kako tivalatvo (in rastlinstvo) v aaturi trebi izmed sebe nadlrtne vrste, da al (l>al|* v sofejl nič na slabšem brez dela. Ta družba uvaja stroje v rov; premogarjev ne odslovi, da bi dobili brezposelnostno podporo, majcveč jih tlači po več v posa-mezne prostore, kjer stroji ne morejo obratovati in posledica je, da akoraj nič ne zaslužijo. O teb krivičnih razmerah so poročali člani na zadnji druitveni seji. Vae to nas sili, da se združimo v pošteno delavsko fronto za odpravo teh neznosnih razmer, iti W* tepejo. Naša okrajna Ame-riško-slovenaka progresivna zveza, v kateri je uključana federacija in obe tukajšnji društvi SNPJ kakor tudi SSPZ in aoc. klub Naprej, je pridno na delu. Pošilja resolucije za igboljšanje delavskih in .socialnih uU(Ql>ov in proteste proti poslabšanj«! iatih. Zato je v tej »vezi zadnje čase dosti dela ln upamo, da bo kaj zaleglo. Zvezi šo pridružena tudi druga društva iz drugih naselbin, V kratkem se bo vriila članska konferenca na Blainu. Organizacije bodo o datumu obveščene in naj tu^li gotovo pošljejo zastopnike, kajti dan«« je dolžnost vsakega posameznika in organizacije, da delujemo za iv boljšanje socialnih zakonov in da smo na straši, da jih sovražniki delavstva n« uničijo. Na delu je ogromna aila, da uniči vm, kar je delavstvo pridobilo zadnja leta. Ameriška trgovska sbornica je na zadnjem zborovanju 1. maja zaključila, da se morajo vsi delavski zakoni amendi-rati, seveda v prid kapitalistom in v škodo delavstvu. Ako delavstvo ne bo na straži, se bo to tudi zgodilo. Bližamo se zboru JSZ, ki se vrši v Clevelandu 4.4. julija. Pri našem klubu bomo volili delegata na prihodnji seji, kl se vrši 19. maja dopoldne v dvorani na Boydsvillu. Prihodnji bo eden najvainejših iborov JSZ in Prosvetne matice, ki predstavljata gibanje vseh naprednih slovenskih delavcev in delavk v tej deželi. Zato Je potrebno, da tudi naš klub izvoli delegata JSZ nam je potrebna in lahko stori še i>romnegS dela v prid delavski masi, ako al ia£r|i zdrave socialistične smernice. In ker ima JSZ dobrt«* posnsval-ce svetovnih in ekonomskih problemov, zato upamo, da bo prihodnji sbor napravil dobre ključkc. ki Itodo času primerni tn sloneli na principu dem«>kratlČ-negtt aoc i ari s ma, da ae bo lažje pridobilo novo generacijo v naš krog. Zato pozivam članstvo našega kluba, da ae gotovo udeleži aeje 19. maja. -<- Na tej seji bo podano tudi zelo dobro poročilo o majski proslavi, ki Je bila ena najboljših v zgodovini kluba. Pri tem gre aeveda zasluga soc. Zarji in 81-mončičev! godbi Iz Clevelanda. Gotovo, da smo tndi drugi delali in agltirall in šel! u«peh. 1 > V nedeljo. M. maja. ae vrši konferenca Prosvetne matice, pri aodrugu Joaephu dkoffu na. farmi pri Bartonu. Prične ae ob 10. dopoldne Val zastopniki se opo-zarja jo. naj bodo navzoči, ker )e veliko važnih zadev pred nami. Izvolili bomo tudi delegata za bodoči zbor. Po konferenci bodo imeli zastopniki federacije SNPJ sestanek glede pose ta ohijskega dneva jednote na 28. julija v Clevelandu. Potem bo zajbava, na katero vabimo vse zavedne delavce in delavke. Veselili se bomo lahko pri studencu ali pa plesali v veliki sobi. Polke in valčke bodo igrali mladi fantje, vsi člani SNPJ. Druitva naj poKje-jo čim več zastopnikov. Se vedno sliiimo dobre odmeve o klubovi prvomajski alavno-sti z dne 27. aprila. Program je naredil dober utis v/tej okolici. Upamo, da ao tudi zunanji poeet-niki odnesli'lepe spomine od tukaj. Med posetniki, ki so aktivni tudi za SNPJ, so bili Turner-jevi iz Byesvilla, O., Selakovi iz W. Va., Ton« Zupančič, Krava-njevi, Skobernovi, Zavrinikovi, Pongratzovi, Nace 2lemberg je bilo pred več leti 14 premogovnikov, danes ata i« aamo dva v obratu, namreč na Blainu in Bartonu. In kje je nekdaj Živahna jeklarska industrija v Bel-lairju, Benwoodu in Martina Ferryjo? Skoraj je ni več in večinoma vs« tovarne so podrli. Dne 19. aprila se J« rodil mlademu paru Auguatu in Sophlji Kroflich krepak sinček, ki j« bil že vpisan v druitvo 13 SNPJ. Ona Je dobra zagovornica jednote, kakor tudi on. Takoj po porodu so jo v bolnišnici obiskali savarovnlninski agentje in Jo nadlegovali, naj pri njih zavaruje otroka, ampak ona jim j« odgovorila, da je za sinPka ie Izbrana dobra zavarovalnina pri SNPJ. Bravo! Joaeph Knoy. 18. Poročila zattojmika Sharon. Pa. — Dane« je oeem dni, odkar nas je zapustila ie mlada In prijazna soseda Anna Peršin, o katere amrti je poročeno. Njen mož. Lov moja žena, Jo« In J Kramar so ae ie zgodaj *J podali na pokopal Kr«. dn ji na-na grob svetih cvetlic, katere Je tako ljubila. Ikanea, 8. maja, je tudi sioJ rojstni dan. h kateremu s* mi prišli čestitat moji prijatelj. Obhajam ga na bolniški poste UI. ker aem se močno prehodil, Kljub bolesni aem vesel, da imam toliko prijateljev, in aker ne samo v Hharonu. marveč tudi po drugih drtavah. Včeraj aem dobil od neke neznane za konake dvojice Is Knundtspa. Moni., čestitke k rojstnemu dnevu In voičilo k adravj«. V pismu j« bil priložen budi dolar, da zalije* klobaae a sveiifn pivom. Klobase mi je podaril farmar Vajgiitin Raspet ia Imp«-riaia. Umerjene so po konjskih komatih. Velike so t*ko, da se j^, trgovec John Eržen že bal, da mu bodo obroči na avtu popokali. ko me j« 28. aprila peljal na sejo pennaylvaneke federacije SNPJ v Sygan. Tam sem dobil drugega šoferja, Toneta Orla, ki ima bolj močne obroče, da je poleg mene peljal tudi štiri zastopnike. Na seji se je rifedo pritožil, da ima/o iz Impermia kar pet zastopnikov, kar pa predsednik Tone Cipčič ni upošteval. - Dn« 28. marca sem se v Pitts-burghu v Slovenskem domu udeležil budi sej« federacij« JSKJ, na kateri je bil navzoč tudi fl. Ujnik Anton Zbašntk iz Mlno«-gote. Reči moram, da je velika razlika ped Uma dvema federacijama — med SNPJ in JSKJ. Na piftUburški seji sem mislil, da bo predsednik federacije vso mizo razbil s kladivom, toda io ni mogel potolažiti par zastopnikov. Na seji 28. aprila so pa zastopniki in zastopnice tako mirno zborovali, da predsednik Cipčič skoro ni kladiva potreboval, čeprav so prlile na razpravo enake stvari kakor na seji federacije JSKJ. Kar se tiče slovenskega dneva, ni bilo nikaikšnega razburjenja, ko je bilo pojasnjeno, da glavni odbor nima nič proti temu, če ee udeleže posamezni člani SNPJ* je pa proti izrabljanju imena SNPJ s Um v zvezi, to je proti oficielnemu sodelovanju jednotinih drušUv in federacij. Udeležil sem se že več sej federacije v zapadni Panni, toda samo ena je bila bolj glasna, pa še tista po krivdi nekoga drugega. Pa pojdimo preko tega, kar je bilo. . CiUl sem predsednikove kolono o združenju, to j«, da bi se vs« napredne jednote in zvez« združile brez zvišanja ali znižanja asesm«nta. Ta ideja je za mojo os«bo po volj na, samo da me ne bodo posUrali sa 26 lot, da bi plačeval asesment po 100-letni starosti. Sicer ne bom mnogo več škodoval Umu ali onemu razredu, ker moje ure so že ŠUU. Kar se bolniške podpore tiče, bi pa vseeno svetoval, da bi se napravil skupni sklad za vs« članatvo, da bi vsi v onega plačevali in vsi iz enega črpali, pa bi potem ne bilo prepira. Težko bolni člani naj bi dobivali podporo ali pomoč, dokler ne ozdravijo ali umrejo. Tega ne u8iljujem nikomur, marveč je to le moje priporočilo. O Um naj bi kdo razmišljal, če j« stvar izvodi j Iva. Zadnje čase sem slišal več pritožb, ker kroiljo govorice, da bi se 12. konvencija SNIPJ vršila v Clevelandu mesto v Pitts-burghu. Take govorice naj izo-stanejo. Pittsburgh j« bil izbran kot a«d«ž 12. konvencij« in tam naj se .vrši. Saj so v (Pittsbur-ghu prav Uko poatrežljivi in uljudni ljudje kakor v drugih mestih. Pred zaključkom se ie enkrat lepo zahvalim vsem prijateljem sa razna darila, kaUra sem prejel od vas, posebno pa darovalcem izven Pennsylvanije, s katerimi se osebno nismo ie nikdar videli ln se najbrže tudi ne bomo, ker sem v zatonu mojih dni. Se enkrat hvala vsem skupaj za vse! Obljubim vam pa, če se ie pozdravim in ie kaj novic na-berem, bom ie poročal, mogoče kaj tudi iz mojih mladih let. Anton Zidaniek, zastopnik. Pismo iz don^ovins in drugo VandMng, Pa. — Od moje prijateljice ilarlje Skočir Iz vasi St. Lovrenc ob Temenici aem prejela sledeče pismo, kl bo mogoče tudi druge zanimalo. "Najboljša hvala sa tvoje pi-Kes aem bila salo presenečena. ko sem ga prejela po toll-tih. Oprosti ml, ker U ni-toliko čaaa nič odgovorila. Temu je vzrok evropska zmeš-njava, o kateri gotovo čitaš v časopisih Vsled tega j« nastala tudi precejšnja draginja, ki je nismo prav nič veseli. Pred par dn«vi sem dobila tudi od tvoj« sestre Metke pismo; rabilo j« polnih 47 dni predno j« do mene dospelo. Sedaj sem ae.SK Jat namenila, da napiiem vsaki eno piamo. vprašaš me. kdaj pridem k tebi. To Je nemogoče, ker ne bom imela nikdar toliko denarja, da bi ae podala čez veliko luio. daai bi še enkrat rada videU va« pri-! j s tel je in prijateljice, posebno' pa mojega braU Mihaela. On 4e več k»i ni nič pisal m meni ne na dom in Uko tudi za njegov naajov qe vem. Aiko U je znan njegov naslov, ti bom zelo hva-leVia, če mi ga pošlješ, ali pa naj se sam oglasi. Moj mož je šel leU 1932 v pokoj. Isto leto sva tukaj v Smi-helu kupila napol npvo dograjeno hišo, kaUro ava potem še sama dogotovila, kolikor je bilo to mogoče v najinih denarnih razmerah. Lansko leto sva dala napeljati še elektriko, Uko da je vedno prazan žep. Drugega novega ni kakor to, da je v Zagrebu umrla Zganjarjeva Helena ; imela je raka na želodcu. Tudi moj mož ima tri braU v Ameriki — Janeza, MatijeU in Loj-zeU — toda o njih nič ne ve. Doma so iz litijskega okraja. Oba jih prosiva, da bi s« oglasili, če so še živi. Moj naslov j«: Marija Intihar, Šmihel 31, po-ŠU Novo mesto, Jugoelavija." Zdaj pa nekoliko tukajiajih novic. L«tos je v Vandiingu, Forest Cityju in Browndalu umrlo Že deset Slovencev —« dve priletni ženi, 14-letni fant in sedem mož, ki so bili stari okrog 50 let. Zapusti); so ie vsi mlade in čvrste vdove. Vsem izrekam moje globoko sožalje. " O napredku in druitvih ne morem nič poročati, ker to imajo tukaj možje v rokah in tudi časa, da bi poročali, saj vendar samo sedijo, posebno pa pozimi. Omenim naj, da nas je v Vandiingu malo Slovencev, toda ima mo 17 vdov; najbolj sveži sU Mary Korošec in Lizi Čebular, obe de mladi. Mary Korošec ima precej veliko tr*p>vino z meša nim blagom. Ona je tudi naša županja v Vandiingu, kar pa ni kar Uko med Slovenci. Nisem še slišala, da bi, kje županovala Slovenka. Jaz ji dam čast in kredit, ker ona j« zmožna tega dela. Ona je tudi dobra žena v vseh osirih. Mary ima še živ« sUrš«, ki sU že precej v letih, toda sU oba še čvrstega zdravja in spoštovana med ljudmi. Tudi v Forest Cityju je veliko vdov, ker je pač večje mesto. Browndale je veliko manjši od Forest Cityja, toda vdov je toliko, da jih še prešUti ni mogoče. Ampak najboljše vdove imamo V Vandiingu, so najlepše in najbogatejše. Lahko si vsakdo izbere kakršno si hoče, staro ali mlado ali pa srecinj« starosti. Torej .kdor izmed čiUteljev še nima svoje boljš« polovice, naj pride v naše kraje, kjer imamo najlepša dekleU in vdove. Saj bi ne pisala tega, todp mrs. Theresa Dušak je v zadnjem dopisu Uko lepo prosila, naj bi s« še druge čitaiteljice oglasiie. Ko sem čiUla njen dopis, aam ai mislila: Kaj neki bi pisala, da bi se čiUtelji zabavali. Tudi jaz rada čiUm dopise; čim bolj so za smeh, raj« jih berem. Te včasih tudi večkrat prečitam in se pošUno nas meje m. Prosveto zelo rada čitam, ker je najboljši list in bi brez nje n« mogla biti. Najrajši pa čiUm Barbičeve dopise. Dam mu čast in kredit, ker se nikogar ne boji. Njega osebno ne poznam, toda kadar se s svojo "lizi" sopet napoti v Pennsylva ni jo, naj jo požene tudi v Vand-ling. Saj ima Jože Cebular Š« hlev In tudi krave še hodijo okrog njega, Uko da ae bo dobilo toliko mleka, da ne bo žeje trp«l. Tudi jaz sem poznala njenoga umrlega očeU skozi požarno brambo, kakor je bil opisan v Prosveti. Bila sem še otrok, ko sem hodila z mojo sUrejšo sestro v Mokronog. Moja sestra je na c«atl govorila s nekim mladim fantom, ki je rekel, da se piie Bizjak in da vsak dan vosi poiU v Skocjan. Tsm je bila doma tudi moja mati, katere, žal, nisem poznala In ae torej tudi nikdar nisem vedela, kakino je življenje pri materi. Članica SNPJ aem ie 28 let, toda to je moj prvi dopis in mogoče tudi sad-nji. ker me bodo naii člani mogoč« ven vrgli, ker sem prej zapisala, da le sedijo. — Pozdrav vsem člUteljem in čitateljlcam. Gertrud Cebular. 45. SLOVENSKA NASODNA PODPOKNAJKDNOTA pakShsilJa le ia aflt*H)e 8T«iJlli le HmuIti te Sd* Nlkak«ic HM 4mpM kl Tertj aetlala- la a|Hi 4rsm«f .») Ob tednu Anton Garden Lnom^zCreiuina0^ g ^ j«S sem sedel v vozu za kadilce in S* jo. V njem je bilo ie par drugih k J?1 trajalo dolgo, ko se iz^sednj^^J nega vagona pripodi četvorica mladih i ** nov. Videti so bili nekoliko eden izmed njih, moj poznejši znani-J (Jj lina. Bil je najglasnejii in tipičen ■ lucky", to vaaj navidezno. but tu5 t^ Yankee iz mlaji« generacije, Jj voren m skromno oblečen. Kot JT^ je izvedel, opravlja na postaji PeZH železnice v Crestlinu težaško'delo^ iT Prvi utis, ki ga je napravil na čiovJf bil preveč dober. Na vsak način jS vuriše in potem druge sopotnike-kadikr J pripraviti na igranje kart. Ker so mu klonili, se je končno obrnil k meni in J« šal na vsak način pridobiti za igranje Rmm sem mu odklanjal in povedal, da mi ni doh prav Uko sem mu odklonil tudi oon.^ flaško "železne"."* Ne vem kaj ga je ZZ do tega, da je prisedel na nasprotni pričel razgovor; vsekakor sem se mu zdel dak, ker sem odklonil karte in tudi flaško 1 ven ga pa motril in se smehljal. ji Ko sem mu na vprašanje odgovoril daQ v Waahington, se je Ukoj predsUvil, (U demokrat. "Jaz sem pa socialist," ^m odvrnil. "Aha, ti si za Rusijo! BoljievikJ dikUturo!" Takoj me je spravil v neljub-ložaj, iz katerega sem se seveda lahko rt Povedal sem mu, kot socialist nisem za .sedi ruski režim -in tudi za diktaturo ne morem ti, ker je to proti načelu socializma. (Tq tično razliko med tako zvano delavsko in ^UliUrno dikUturo manjšine mu seveda I sem skušal pojasniti.) Takoj sva si bila b« ša prijatelja, "To hell with ali dictaior«! am for democracy; yes, sir, for democraey je zaklinjal. -J Ko sem mu pritrdil da «m ti j&s za demokracijo, je Ukoj dostavil, da va nekaj skupnega. 'Nikakor pa ni mogel pojmiti, ko sem mu vprašanje odgovoril, «da nimam od svojih litičnih aktivnosti nič drugega kot stroAkt delo, nobene politične službe ali plače io grem tudi na konvencijo na svoje stroške, kor večinoma vsi drugi socialisti. Ko sem dosUvil, da se^ocialisti bolj zanimamo zi jenje svojih idej kot za politične službe, je Ukoj primerjal z religionisti. "Ce že boj je socializem tudi religija, samo da je vd boljša od navadnih religij, ker se bavi z re nostjo," je b|l moj odgovor. H Gotovo ga je to zanimalo, ker je hotd vsak način, da mu raztolmačim sociulia Bil sem v dvomu, ali se izplača ali ne, ven sem pričel. Lotil sem se problema mu brezposelnosti j?od kapiUlizmom in oritud cialistično solucijo. Dokazoval sem, da k« Ulizem ne more rešiti tega problema prv ker moderna mašinerija v vseh industrij izpodriva delavce, ne da bi trpela produkti Drugič noben podjetnik ali korporscija obratuje tovarn zato, da producira dobrine da Imajo delavci zaslužek, marveč zato, di la profit. Kakor hitro tega ni na vidiku, p ' jetje zmanjša obrat ali pa zapre tovarne. S M pa le zniža kupno silo prebivalstva in podi ca j« še večja kriza. Govoril sem v Um tonu in mu prinašal dan dejstva o anarhični kapiUliatični ekA mi j i in tolmačil socialistični program. In moje veliko začudenje sem v tem mladeci Yi keeju — piie se Johnson — tipičnem f-sUvniku ameriške mlade generacije, pridnega poslušalca in inteligentnega f ki je doumeval moje razlaganje, dodajali iz svojih izkušenj in opatovanj ter mi pri®: val. „ itš Prej je izgledal čisto brezbrižen, W happy-go-lucky, kot vsa aH vsaj velika veci ameriške mlade generacije, zdaj pa je 1 SJ vred pogreznjen v razglabljanje o najveej sodobnem problemu — masni brezpo«elas O socializmu ni prej imel nobenega pojma; imel j« le predsodke, katerih »e J« vzel v šoli, v kapiUlističnera tisku in v J okolici. Predno pa sva se razšla, m«KIJ naj mu pošljem kaj aoclali»tič»* ',ur2 ker želi več snanja o aocializmu. (Na ■ sem njegov naslov zgubil.) Zame je bil U razgovor zelo tem mladem ln tipičnem Yankeeju, ki ra« moža v popolnoma drugačnih raznu rsn ao rasli njegovi sUrši in predniki, «eni (Dali* na I. strani.) ' 1 Pred drajselirtrijed (Iz Prosveta 14. saaja 1**» Domače vuii V Waukegan«. - reaktivni za usUnovitev zadruine P^^l Detoveks vesti, V Detroitu no ^ bačni delavci. /s inozemstva. V Franciji neralna stavka in vlada Je pripre Sovjetska Rusijo. SovjeUka vlada « » Ja za mir z Georgijo na Kavkar«. (Dal)« IS > ohrani ravnotalj«. N«kalari Ijudj* -Vdrejo naučiti ničeear človeškega. ^ j gos sa vojno, a kaUro istreSijo tfovice % starega kraja ! Slovenije r^o »o našli pogrešala Amerikanca Wtno pri Litiji, 6. aprila. ^Črtnem pri Litiji imajo [IZ posebne vrste: našel f? ie dobra dva tedna pogra-r i Tone Zoreč iz Tememške , 0 katereto je bila vsa so-9 prepričana, da je postal J, svojega -svaka Zajca, ki se obesil. Orožniki so na vse Tiskali sled, toda zaman. nakJjočje je naneslo, da so Ranega Amerikanca našli. a bi miateriozna zadeva pač doko dala oblaatvom oprav-tembolj. ker je ljudski glas 10 trdil, da so sorodniki S Zorčeve smrti in so bile Lo£ nekatere aretacije, svak pa si je vzel življenje, ^kor so ugotovili litijski so BjJ je prišel Tone Zoreč dvema dnevoma v Šmartno. ;ih popotnikov je na deželi jgo. Stari in mladi brezdom-pi pomikajo od vasi do vasi. dobe kje kaj pod zob, so ve-_ hvaležni in tudi popri ~ u priložnostno delo: potjo pri slamoreznici, nase-r drv, aH pogledajo okrog va. Tako priročen je bil tudi " I 60 let stari možiček, ki [jepojavil pri Adamičevih sre-Šmartna. Nemo je obstal pred rjem, Ailo ga je pogle-[n poprosil za kos kruha. memu možic k u so pri Mar tih — kakor pravimo Ada-Ivim po domače postreg i malico. Došlec je po pravici lijal sočustvovanje. Domači so skušali navezati prenočišča in hršno. Zdaj pa je prišel do Martinovih, kjer ima vsega dovolj in so močno dobri j udje. Oemu je pobegnil z doma, to je zanimalo vse, ki so bili na po-menku. Amerikanec je potožil: "Saj pri Zajcu ni bilo več mogoča vzdrževati. Zadnje čase je bil večkrat pijan in je kričal. Jaz pa razgrajanja ne prenesem in sem šel rajli v- svet" . . . "Zdaj pa le pojdite domov, da jih potolažite in pomirite! so mu svetovali Smarčaai. Mirni možak pa se je skoraj razhudil: 'Prav nikamor ne grem. cTu imam vsaj mir in vsega dovolj. Sem kar zadovoljen pri Martinovih." Orožnik je zahteval nekaj drugih podatkov, Amerikanec pa v svoji duševni zbitosti rojstnega dne in leta ni vedel navesti, le to je potrdil, da gre v šestdeseto leto. Rodil pa se je neko deževno jesen — kakor se spominja iz pripovedovanja matere in domačih — mati je bila tedaj pri jesenskem poljskem delu, ko so jo popadli krči. V Ameriki je trdo služil 15 let, zdaj pa je prav toliko časa doma. In v tej dobi je prestal precej tegob. Zdaj Tone Zoreč že tudi nič več točno ne pomni, koliko dolarjev je prinesel s seboj. Vsi dogodki mu tonejo v pozabo. Je skromen in^z najmanjSim zadovoljen. Ves vtis je tak, da ga je življenje ubilo. Na jesen življenja se mu hoče samo miru. In zato je pobegnil izpod domačega krova, ki ga je pomagal nekoč postavljati z lastnimi žulji. rotnikom razgovor, povpraše-tli so ga o tem in onem, a[ moje dajal suhe odgovore. Ko > je najedel, se je brez vsakega ivodila lotil drobnih opravkov koli hiše. Ob času južine je na-i tudi on dobil svoj delež. Ada-evi so menili, da bo možiček i kak dan odšel, zato niso nič iiili vanj. Martinovi so seveda iv Uko, kakor drugi Šmarča- I brali in čuli o zagonetni za evi v Temeniški dolini. Da pa pogrešani in na vse strani ini možiček pod njihovo stre-o, nikdo Ae {»misliti ni mogel, iv gotovo bi se zadeva iz Te-eni£ke doline dolgo ne pojas-i, da ni prišel včeraj v Smart-po opravkih posestnik Stre-slj iz Subrač, male vasice na Temeniške doline. Kar Mrmel je in ustavil konja, ko gledal na Martinovem dvorite tako dolgo pogrešanega nemškega Amerikanca, ki je >ljno. premetaval gnoj in ga dal na kup. Strekelj in Zoreč se pozdravila kakor znanca 1 Strekelj je brž spoznal, da j« "iieek močno izgaran in du-n>o razkrojen. Dopovedoval f« je. da ga na vse strani išče- in kaj vse se je medtem že lilo. Amerikanec pa si teh vsri ni gnal prav nič k srcu. Strekelj se je za trdno odjo-, da hoče živega mrtveca sam toti v domačo dolino, Ameri l'a se je krčevito branil. J bi ga omehčal, ga je Stre-povabil na polič in na pri-1 v bližnjo Robavaovo go-Tone je odšel z njim, a "Mi tam ni dal pregovoriti. B| ' je Strekelj ponujal l»t kovačev, a tudi denar starega moža, da bi vrnil v Temenico. Seveda je "*»' m,»ži(Vk v Šmartnem de-* *ploAn«'ga občudovanja. In /**V| 1,il° takoj obveščeno 2 0 kakor tudi orož- II j«. c|etanjski most dograjen, takih nesreč pač ne bo več. Ne more spoštovati obeh Katehet: "Kako se glaai četrta božja zapoved?" Janeze: "Spoštuj očeta . . " Katehet: "No, naprej!" Janezek: "Gospod katehet, moj oče je — ločeni" Angleževa vera London, 13 aprila. Ko sem prejšnji ponedeljek zjutraj odhajal zdoma, je ravno izšel Evening Standard s prvimi novicami o zasedbi Danske in o napadu na Norveško. Kakor vaak dan, sem bil namenjen po cigarete k bližnjemu brivcu; mož je namreč prodajal ne samo milo, ampak, tudi tobak. Na pragu je stal eden izmed njego vih pomočnikov — prvi Anglež, ki sem ga srečal v tistem po membnem trenutku. Mož je bil besen. "What are We going to do now?" je srdito zagodrnjaH (Kaj bomo pa zdaj storili?) Vrgel sem na..pult svoj šiling in tri novce po pol pennyja, te daj je pa planil z nekega briv skega stola atar škrbast možak in zavpil skozi zmršeno brado "Don't worry,< the nnvy is there t" (Nič ne skrbi — mor nurica je na mestu l) ~ > Nisem še storil dvajset korakov do vogala Fetter-Lana in Fleet-Streeta, ko sem zugleda dobro znano mi postavo polici, skega redarja. Mož se je smejal. Vreme je bilo deževno in neprijazno; redarjevo zadovol. stvo mi je bilo zato dokaj nera zumljivo. Ali je mož tako nai ven, da ne ve, za kako važne stvari gre? Kaj šel Takrat še niaem b prav razumel položaja. Ko je Anglija Izvedela to dramatako novico, se mi zdi, jo je obšel občutek neizmernega olajšanja Mornarica, njeno najdražje, njena duša In njeno orožje, mornarica s starimi gesli in novimi topovi, je zapuatila'nožnico. Lju bi Bogi Zdaj bomo videli, kaj navy premore! Človek mora Angleže zelo dobro poznati, če hoče razumeti, da so ti ljudje v navy (mornarico) dobesedno zaljubljeni. Na-vy je Angležu dom, žena in domovina — še vač: življenje. Boj, ki ae danes bije na morju, Je velika igra Anglije. Tak, šna vojna Ustreza bolj kakor katera koli druga britanakemu značaju in temperamentu. In nad vsem tem mogočna postava Churchillov«. Moža, kl Je veren izraz Anglije. Da sto videli zadnjič, ko je govoril v parlamentu, kako ja bilo v časnikar- ski dvorani informacijskega mi< nistrstva! Prostrana sobana, drugače bučna kakor sejmišče, e na lepem obnemela ko riba. Včasih grem zvščer v neko majhno krčmo svojega okraja, Tja zahaja redno vsak večer, kakor da spada k inventarju, star delavec, oblečen po golfako. P< cele ure, ae mi zdi, se nualanja s komolcem na mizo in nemo žu i svoj vrč piva. Greenland-Zeleni otok je trenutno brez gospodarja Življenje mu taledenehm. naj* VttijtM otoku sveta — Tudi Kshimi ne tive skromno Ameriko. Fant je kazal zeti pomanjkljivo Vfcgojo Ondan aem se ga le drznil o-govoriti. Kakor da bi bila sta-, ra prijatelja, aem mu'dejal: "Ste bralj^ nocojšnje časopi se? Nič posebnega, kaj?" Počasi je vzel pipo iz uat, pokazal nekaj porumenelih škrbin in kratko odgovoril: • "Navy ia at aea. Good." (Mornarica je odplula nn morja. Dobro.) * To ni bilo v soboto, to je bilo prej, predan je aedem nemških rušilcav v Narviku plačalo s po-ginom avo j drzni poskus; preden je Baltiško morje apoznalo, kakšna je angleška mlnaku .zu-pora; preden so si prvi ungleški oddelki izsilili dostop na nego-stoljubno norveško obal. Prav to je dokaz, kako velika je Navy v Angleževih očeh. Po Paris-soiru. *WBPi Anglija ustavila pošiljanjm komunističnega lista London, 18. maja. — Minister za informacij* j« prepove-dal pošiljanje lista Daily Work-er, glasila kopiuniatlčne stranke, v tujezematvo. Publikacija Act-ion, glaailo fašistov, katerih vodja Je Oswald Moaley, tudi ne ame v tujezematvo. Minlater pravi, da oba lista objavljata poročila, ki uatvarjajo v tujini napačna mnenja o politiki angleške vlade. Belgijski rezervisti odhajajo iz Francije Pariz, 18. maja. — Vač tiaoč belgijakih rezerviatov Je zapustilo Francijo ln sa vrnilo domov, kjer se bodo pridružili belgijski armadi. "Živijo Belgiji in zavezniki!" so vpili rezervisti, ko so zasedli vlake. Železniška zvaza med Francijo in Belgijo ni bila pr*UoJ""* raz- tegnitve vojne. Grenland — Zelena dežela je bila prvič odkrita po Islandcu Gunnbjornu 1. W0. ki je otoku tudi dal današnje ime. Do 3000 m debel led pokriva notranjščino, le dva do tri mesece v letu se otajajo obale in ozelene v bujno lepi krasoti. Zato ae je mogel človek zasidrati na njej, velike črede severnih jelertov in moš-katne govedi ae paaejo po pri-morju. Uapevajo tudi breze, jelše, macesni in vrbe, toda le na jugu. Na severu rasto pritlikavi grmi, mah in lišaji. Grenland je mamljiva vubu zu lovce na dragocene kužuhurje. Tu ne manjka polarnih lisic ln zajcev, belih medvedov, raznih vrat kun ter roparskih ptic. Mrol In tjulenj se kopljeta ob obreiju, velik plen ribičev ao grenlandaki kiti." Prebivalatva ima otok le blizu 15,000. Dancev je komaj nekaj sto, večinoma so Eskimi, kl so raztreseni po stotinah naselbin ob obali prostranstva, ki mori v notranjoat 1,800,000 št. ki-lometrov. Ker ao ae na Grun-landu ustavljali nekdaj Vikingi, Normani ln Danci, so Eskimi močno pomešani z belo krvjo, Čistokrvnih je teh severnjakov komaj nad 1000. Prvo naselbino ja~ ustanovil na Grenlandu Norman Erik Rdeči 084. Domačini ao jo dolgo napadali ln ktr ni bilo dotoka, je končno propudla. Nove naael-bine je kasneje uatanovila Norveška 1.1261 ob južni ln vzhodni obali, ki pa so tudi kmalu razpadle. V Uko zvani daneki dobi priseljevanja ja misijonar Hana Egede utemeljil naselbino God-thaab, ki je še dandanes nekako upravno središče dežele. Raziskovalci ao odkrili na Grenlandu bogaU ležišča premoga, bakra ln krloliU. Nt še dolgo ta-ga, ko ata ae za posest prepirali obe danes z isto usodo prizadeti drŽavi, Danska In Norveška. Prebivalci Grenlanda ne žive Uko skromno, kakor bi si človek predsUvljal. Tako navaju Med-narmlni statistični urad, da Jo bilo samo 1, 1928 uvoženo na Zelen) otok v metrskih atotih pšenice 12, pšenične moke-2320, ržene moke 4775, Ječmena 26, ri-ža 1008, ovsa 40, krompirja in oranž 10, vina 49, sladkorja 4,-508, čaja 58, kave 881, mleka 06, masla 80 in sira 61 stotov. Greenland je s Islandom trenutno brez gospodarja. Začaano ga je zaaedla Anglija, da ga obvaruje pred naciji. Kljub vaem dogodkom na aeveru pa bo k a kor vaako lato tudi letoa prikl malo na zaledenell otok kratko poletje. Med silovitim pokom ae bodo lomile orjaške gore ; letnikov ln padale v morje, ki Jih bo ponealo na Jug. v strah in trepet pomorcev Ob tednu (Nadaljevanj« a 4. strani.) vao mlado A napravil je dva razreda ared-nje šole poleg nižje — politično popolnomu nedolžen in miain-iormiran, vendur pa po naravi inteligenten in zmožen zn razglabljanje. Iz njegovih beaed sum razvidel, da ga teži nekaj, kar teži milijone drugih, po-sebno pa mlajšo generacijo. Sam ja prišel do zaključka, da pod aedunjim aiatemom mlad cMovek nima nobene bodočnosti in da je radi mujhiiegn zaslužku tudi skoraj obaojen nu aam-sko življenje. In to točko je najbolj nuglašal: pomanjkunje prilike zu razvuj individualnih spoaobnoati in osebnega napredovanja. Razvidel sem, da je zelo patrlotičen, todu kapiUli-zem nima zanj nobene privlačnosti in ga je pripravljen zamenjati z novim redom tudi s socializmom v katerem bi videl bodočnost, Mialim, da ae ne motim, če rečem, da je v deželi na milijone takih Johnaonov, navidezno brasakebnih in happy-go-lucky, toda razumnih fantov in | Jih vrgli, nlao |M»vzročile velik« škode, KMIVKNHKA NARODNA PODPORNAJEDNOTA izdaja avaja publikacije lo še __liat Prosveta za kor lati, potrebno agitacija svojih društev la čJeantva ki za propa aaado svojih Mej. Nikakor pa t za propagande dragih podpornik orgaatsarlj. VaSka er-gaaizarlja taaa efctfajae avoje glaailo. Torej agiUlartšal 4epWi ia aazaaalla dragih pad^rnlh organizacij ia ajlk društev aaj ss aapešiljaje Mata Preeveta. i majski clas n njegova vsebina V letošnjem Majskem Glasu je kakih 60 spisov in okrog 20 slik. Obsega s platnicami vred tOO strani. Zanimivi v njem so podatki iz naselbin, o naših klubih, spomini na delo v preteklosti, razprave, satire in črtice. Kakor slovenski, nudi tudi angleški del raznovrstno gradivo. Tako bo Majski Glas čiiatelie zadovoljil tmtt v tem oMtrm , ........... Cena je nizka. 2Sc za posamezen Iztis. Ako ga še niste naročili, storite to takoj, dokler ne poide zaloga. PROLETAREC 2301 So. Lawndale Ave. • Chicago, IIHnob Posamezni zapozneli popotniki ao prihajali mimo naju; bili ao trudni šli pa od vina Uko omamljeni, da naju nihče ni videl kako ava bila vedno bliže drug drugemu, kako mi je ona popravila laae a č^fa in mi zapela gumb pa suknji. Do te minute nisem ie nekaj let imel nikogar na vaem svetu, ki bi me tako mehko pobožal po delu in me pogledal, kako sem oblečen. Zatajili ao me, in če me je kdo poznal, ni maral zame tedaj, ko mi je v srcu najbolj divjal vihar in aem ae bal, da bom zdaj zdaj zblaznel. Francka! Tieoč oči je zrlo akozl tenko, megleno kopreno z neba na mesto in na prazne ce-ate, kjer ava hodila. Sama sva bila. Ali v naju je prepevalo kakor za veliko noč pojo zvonovi v Jutro, koae še ne ve, aH bo resnično vatalo sonce in prineslo pomlad aU ne bo, in je pozdrav zvonov le tolažba obupani duši, hrepeneči pe soncu ... Rumena (hiša a premnogimi okni stoji na kraju ulice onatran mesta. Viaoka je in lepa. Tam ima Francka stanovanje. Zgodnje jutrnja ura je bila, ko ava prišla do visokih, težkih hišnih vrat. Prav na vrhu, pod atreho je Francka odprla bela vrata in prižgala lyč. Stopil aem v sobo, polno miru in pričakovanja, de ae bo ven jo naselila areča. Revno pohištvo je aijalo v belili prtih, tla no bila pogrnjena z najbolj skromnimi preprogami, postelja ob steni je bila odgr-nena, '-m-,, / "Vidiš, to ao pa njegove slike!" S ponosom v očeh se je ozrla name in z iztegnjenim pratom kazala na steno, kjer so visele Poeloveftfl FRAN ALBRECHT KNUT HAMSUN kako je malce nagibala glavo na stran in prisluškovala, kadar sem kaj rekel, me je očaro-vala. Čutil sem, kako mi je vel v lica njen '"Zadnjič ste imeli ranjen prat in zdaj imate ranjeno nogo; strašno, kakšne nadloge imate." "Ah da, pred par dnevi sem bil povožen." "Povožen? Spet pijan? Ne, bog z vami, človek mladi, kalrtno življenje živite!" Zapre-tila mi je a kazalcem in se nepravila reano. "Tak Bediva!" je rekla. "Ne, ne Um pri vratih; preveč skromni ste; tukaj; vi Um in jaz tu, Uko, da! . . . Uf, dolgčaa je a akromnimi ljudmi! Potem mora človek vae aem storiti in reči; prav nič ne |>omagate človeku. Tako bi na priliko prav lahko dejali avojo roko na moj naslanjač; kaj Ukšnega bi morali pač aami potuhteti, mislim. Ampak le nikar me ne slepite, da ate zmerom Uko ponižni; eamto ko bi ae upali! Dovolj predrzni ste bili, ko ate bili pijani in me zasledovali ter mučili a svojimi domisleki. Knjigo izgubite, gospodična, Čisto gotovo izgubite knjigo, goapodična! Ha, ha, ha! Fuf, to je bilo zares nemarno od vas!" Sedel sem tam ves izgubljen in jo gledal. Čuti je bilo, kako mi je utripalo srce; kri mi je toplo polzela po žilah. Kakšno čudežno občutje! "Zakaj ne poveate ničeaar?" "Kako ate aladki," sem rekel. "Jaz sedim enoaUvno ti&aj in puščam, da me podjarmlja-te, popolnoma podjarmi j ate . , . proti temu ae ne da nič atoriti ... Vi ate najčudovitejše bitje, kar sem kdaj ... Včaai zaaijejo vaše oči, kakor še niaem videl ničesar podobnega, kakor cvetlice ao ... Kaj? Ne, ne, nemera tudi ne kakor cvetlice, marveč . . . Jaz sem Uko atfa-hovito zaljubljen v vas in to je Uko nespametno ... Veliki Bog, seveda, niti za las mi ne pomaga to ... kako vam je ime? Zdaj mi morate zares povedsti, kako vam je ime ..." "Ne, kako je ime vam? Bog, zdaj bi bila kmalu epet pozabila! Včeraj sem ves dan mislila na to, da sem vas hotela vprašati. Da, se pravi, ne ravno ves dan, pač pa . .." "Ali veste, kako sem vaa imenoval? Pravim vam Vlajali. r Kako vam ugaja to? Tak trepeUjoč zvok ..." "Ylajalir "Da . . ." "Je to kak tuj jezik?" "Hm. To prav za prav ne." "Da, ne zveni grdo .. ." Po dolgi razpravi ava ai povedala avoj a imena. Ona j« aedla zraven mene na zofo in porinila z nogo atol od aebe. Nato ava apet pričela k remi Jati. "Nocoj ate ae tudi obrili," je rekla. "V celem Izgledate nekoliko boljše luft zadnjič, a aamo prav mejčkeno; le nič si ne domišljajte. . . . Ne, zadnjikrat ate bili rea preveč nemarni. Vrh vaega ate imeli še umazano cunjo krog praU. In v Ukl obiski ate na vaak način hoteli kam in piti z mano čelo vina. Hvala lepa!" "Zavoljo moje beraške obleke torej niate hoteli z mano?" aem vprašal. - "Ne," Je odvrnila in pogledala predae na tla. "Ne, bog vedi, zavoljo tega ni bilo! Se pomiallla niaem na to!" "Cujte," aem rekel, "vi gotovo živite v veri, de Jaz lahko živim in ae oblačim, kakor bi hotel? Kaj? Ampak jaz tega ne morem, zelo, zelo aem reven." Pogledala me Je. "Revni ate." "Res, to aent, žalibog." Pavza. "Da, mili bog, to sem Jaz tudi," je rekla a amelo kretnjo glave. Vaaka njena beseda me Je opajala, mi kanila v srce kakor kaplja vina. Njena navada, dih. "Ali veste," sem rekel, "da . .. Toda ne smete bitf huda ... Ko aem sinoči fel spat, aem položil to roko za vaa . . . Uko . . . kakor da vaa imam v nji... ln Uko sem zaapel ..." t "Takooo? To je bilo lepo!" Pavza. "Ampak kaj Ukega znate pač samo iz daljave, zakaj drugače ..." • "Ali ne verjamete, da bi znal tudi drugače?" ."Ne, tega ne verjamem." "Pač! Od mene pričakujete lahko vse mogoče atvari," sem rekel in ji položil roko krog ramen. "Ali znam?" sem rekel eamo. - Srdilo, malone žalilo me je, da me je smatrala za vae preveč dostojnega; ohrabril aem ae, dal avojemu srcu aunek in jo prijel za roko. Ona pa mi jo je molče odtegnila in se malce odmaknila od mene. To mi je zopet vzelo pogum, sram me je bilo in zagledal aem ae v okno, Sej aem tudi bil vea nebogljen, ko sem Uko aedel Um; kako eem si amel pač domišljati kaj! Kaj drugega bi bilo, če bi jo bil našel tedaj; ko aem bil še človeški po videzu, v aUrih dobrih čaaih, ko sem še imel, na kar aem lahko zidal. Čutil aem ae zelo pobitega. "Zdaj vidite!" je rekla, "le poglejte: aamo de nagubančim čelo, pa ate že zbegani in aram vas je, samo če se malo odmaknem od vaa ..." Smejala ae je nagajivo, pretkano, a trdno zaprtimi očmi, kot bi ne mogla prenašati, da jo kdo gleda. "Ne, boga mi!" je planilo iz mene, "zdaj boate nekaj doživeli 1" In a tem aem ovil obe roki okrog njenih ramen. Čutil aem se akoraj užaljenega. Ali je dekle izgubilo razum! Me je imela za docela neizkušenega? Ha, saj sem vendar hotel, pri živem . . . 2iv krat mi ne bo govoril, da moram saosUjati v tem oziru. Kakšno vražje dekle je to! Samo če je treba, da.., » * Sedela je Um mirpo, oči zaprte še zmerom; nobeden naju ni spregovoril. Pritisnil aem jo krepko naae, si prižel njeno telo željno na pral in ona ni črhnila besedice. Cul aem, kako oU najini srci bili, njeno prav Uko kot moje; in to J o zvenelo kot pokopani udarci kopit. Poljubil sem jo. Nič več niaem bil goapodar samega aebe; govoričil aem nekak neomisel, nad katerim se je ona amejela, šepeUI ji leske va imene v uho, božal jo po licu in jo poljubil veliko, velikokrat. Odpel aem nekaj gumbov njene obleke In videl njene prsi bele, okrogle prsi, ki so na-lik dvema sladkima čudežeme proeevale »kozi pletno. "Naj smem pogledati!" aem rekel in poaku-šal odpenjati še naprej in povečati odprtino. A bil aem preveč raaburjen, odpenjajo zadnjih apodnjih gumbov, kjer je bluza Uko teano speta s krilom, mi ni hotelo ivpod rok.. "Proaim, ali amem videti samo majčkeno ... čisto mejčkeno ..." Položila ml je roko okrog vretu, počasi, nežno. Njen vroči dih mi je vel naravnost v lice iz rdeče prosevajočih, trepeUjočih nosnic; z drugo roko je sam* pričenjala odpenjeti gumbe, drugega sa drugim. Smejele ae je, v zadregi, a kratkimi aunki, in se ozrla večkrat gori k meni, eli sem pač opazil, da jo je streh. Odvezala je trakove, odpela moderček in hkrati bila očarena in vaa v strahu. In a svojimi grobimi rokami sem tipal vsekrižem po teh trakovih in gumbih ... (Dalje prihodnjič) Članice unije Amalgamated Clothing Workers na sUvkovni straži pred tovarno Kaylon Co., Baltimore, Md. Unije Je oklicala stavko, ko Je družbe odklonila zahtevo glede sklenitve nove po-godbe. ___ vet in štirideset sekund. V dvajsetih sekundah pride vlak. Naslednji pogled mu zdrkne na sliko, visečo pod uro. IPredaUvlja neko železniško nesrečo. Pre vrnjeni železniški vozovi . . . zvite tračnice, lokomotiva pod nasipom, ranjenci mrtveci . . . In pod sliko je nekaj napisano. Sam vidi aamo eno številko in eno besedo, ki pa pričata nekaj grozotnega, 58 mrtvih. Sam pogleda na uro. Devet in pet in štirideset sekund. Sam se sklonil skozi okno. Vpije, kriči, maha. Bobby ga ne vidi, ker se igra. In oče ve, kaj se Bobby igra. Železnico. S prazno škatlico za vžigalice, ki jo Bobby po- Naplsal R. L. Baraniecki Sam Hopkina je bil kretničar pri kilometru 713. S svojo ženo in avojim devetletnim sinčkom Bobbyjem je sUnoval v železniški hišici, nekaj metrov oddaljeni od železniške čuvajnice. Sam je bil vzoren ualuibenec, ljubil je avojo ieno in oboleval svojega Bobbyja in je bil tudi aicer izredno dober človek. Se za tatu ali morilca je našel opravičljive vzroke. Samo za atentatorje na železniške proge ne. Ker ae je pred nekaj leti pri kilometru 720 pripetil železniški atentat. In Ukrat je na lastne oči videl mnogo gorja, dosti mr- j tvecev in ranjencev. Tega Sam ni mogel pozabiti, zato za takšne zločince ni naAel nobenega opravičila. Kazen pa, ki ao jo zločincem odmerili, se lhu je zdela premajhna. Sam Hopklns je aedel pred avojim aUnovanjem in gledal na glavni tir. Proga je bila pro-sta. Tudi atranaki tir. "Torej, Sam," je dejala Hop-kinaova mlada žena in Btopila k avojemu možu, "zdaj grem v vas." "Prav, ljuba moja. Kdaj se vrneš?" "Sete proti večeru. In pazi na Bo(bbyja, da se ne bo igral na progi, kakor ima navado." . "Da, bom že pazil. Na svidenje!" Se poslovilni poljub in žena je šla avojo pot. Sam je aedel pred avojo hišico, vzel Bobbyja na kolena in z njim oponašal konjička. "Hop, hop, hopla, hop . . ." Mali Bobby je kar cvilil od zadovoljatva; Sam je bil pa zelo vesel avojega malčka. Pozabil je na vae okrog sebe. Celo na svojo službo. Takrat jo devetkrat zacing-ljal zvonček v čuvajnici. Sam se je ustrašil. Odločno je dvignil Bbyja s svojih kolen, posadil ga na tla in tekel proti čuvajnici. Vlak bi Že davno lahko vide), če ne bi bila proga zaviU in mu ne bi gozd zastiral pogleda. Šele ob devetih je prisopihal osebni vlak, ki ga je bilo treba speljati na stranski tir, da bi. imel brzi vlak, s prihodom ob devetih in pet minut prost glavni tir. Sopihajoč je Sam pridirjal do! čuvajnice.in šele ko je sUI pri kretnici, se je pomiril. Njegov pogled je zdrknil čez tračnice, progs je bila prosta. Toda na lepem je postal Samoy obraz bel ko apno in njegova kolena so ae | začela tresti. V grozi j« opazil., da se je Bobby splazil po nasipu . na progo in pravkar aedel nl tračnico. Sam je mialil, da mu bo srce od strahu prenehalo biti. Njegova prva misel je bila: rešiti otroka! Pogledal je na uro. Kazala je devet in trideset aekund. Co bi tekel, kolikor bi hitro mogel. bi potreboval trideset sekund, da bi prišel do Bobbyjs. Ali bo shejal s časom? Pogledal je na uro. Devet in pet in trideset sekund. Ne, ne bi prišel o pravem času. Edina rešitev bi bila, če bi kretnico premaknil Uko. da bi osebni vlak lavocil na glavni tir in njegov otrok, kl Je aedel ne zunanji tračnici stranskega tira, bi bil reften. In Sam premakne kretnico. Njegov pogled uide aa ur* De- alike s pokrajinami v soncu, e ljudmi pri delu, z dekliškimi ob-raai. Bledi so bili ti obrazi in a prav takim ognjem v očeh, ka-cor je gorel v ,Franckinib. Zagledal ae/n se v te pokrajine, v ljudi njihove duše, Martin, Franck in mož, je bil umetnik! Vendar, vse moje bolečine, Id mi je prišla v srce, ko aem zagledal Francko osamljeno na cesti, nobena slika nk u tolažila. Ob menj in ob Fr&cki bi moral U trenutek stati on in ji reči beaedo, l|i bi Francki užgs-ia tak lesk v pčeh, da bi ae videl plamen in bi U plamen govoril o sreči. -Zdelo se m0 je, da je žarnica v sobi še bolj aagorela in so njeni žarki prodrli v vsako sliko posebej, jo racgaMU in na ateni ao se pokazale v okvirih strahotne podobe: Pokrajina je izgubila vse pomladno zelenje, z dreves je popadalo cvetje in ostala so gola kakor v januarju, ko jim burja spiha sneg i vej. Sonce je potemnelo. Izza žalostnih, golih hribov ao ae privlekli temni oblaki in pokrili vao modrino, ki je bila razproatrta nad pokrajino .. . Obrazi delavcev na drugi ateni so ae spečili in močna telesa so icginlla v temi, ki je pokrila aliko. Dekliški obrazi na tretji sliki so se spačili, iaginil Je plamen iz njihovih oči in nežna lica ao pokrile gube a Umnimi sencami... Francki pa ao žarele oči. Morda je moje lice prebledelo, ko aem videl za vrhnjo tenčico na alikah le zmasek barv, Francka pa je mislila, da ao me pretreale alike. ki jih je one ljubila, ker naipravil jih Je on zanjo Ukrat, ko ji je še veak večer v prav tej eobi prisegal, kako jo Ijtfei. "Ali ni lepo to polje in nebo nad njim? Ali niao lepi ti mladi obrazi, te aMne. žive oči? Ali niao ailna U telesa, ki dvigajo breme? Ali ni lepa U pesem dela? Zrl sem jI v oči in videl sem, kako je še bolj sHno zagorelo v njih. 2e Je rdelo nebo na vzhodu, ko sem ae vračal po samotni ceati domov. Srečal sem Martina. Krvavo-rdeče in črno obrobljene oči ao ae mu smejale. Povabil me je a seboj. Zavila eva v atelje, kjer so visele njegove najnovejše alike: Madone a nadzemeljskimi lepotami v obrazih; angelski kon med oblaki; človek, kl trpi in zaman hrteaa roke po pomoč proti nebu . . . Morda Je bilo samo v podobi tega človeka zmce resnice I« Martinovega thrijenja. SPREJEMA VSA ttiskarsko obrt »padajoča ddi Tlaka vabila za veselice in ahode, vizitnice, časnike knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatske« slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugtt VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVC S.N.PJV DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daj« vodstvo tisksrne Cene zmerne, unijako delo prve vrat« Pišite po informacije ns naslov 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon RockweU 4904 CHICAGO, ILL. Tam se dobe na ieljo tudi vsa ustmena pojstnils Pe sklepe 11. rsdae konvencije ae lahke Baro« asJist prišteje edoa. dva. trt. »tiri aH pot flaaev la ee. alaL Ust Preeveta staee sa ves seske, sa llaae sil se*lsM * eno letne naročnine. Ker pe Osel fte plača}« prt aaesamta iu» -tednik, aa JI- to prlštoj. k asreCatart. T«r«| ««da| -I riroka^ • j« Bal prodrnf sa Clne« SNPJ. List Pr««v«to M vaša k*««-gotovo J« v vsaki drnitnl nekdo, U M rad «Ul Hst vsak dso. <*• listo Pnsv«Is |«t Ve Za Zdreš. dršav« la Kanade.fMO Za Ckoro la Chlcaf. 1 tednik Is.............4JO 1 todslk la.............^ 2 todnlka la............MO 1 tednika I«............^ I tednike la............ 1^0 I t«daik« In............ „ 4 tednike In............ 1J0 4 tednike In............ ^ 5 tednikov ia........... eli • todelk«v In---------- " Za Evrepe J#.,,»......,,1^41 Ispoloito spodnji kapo«, prttoilte potrebno voeto de«or|« a* Order v pismo In si naročite Preeveto, Ust. kl jo raia Liumi Pojasni lo:—Vselej kakor hitro katorl teb flanov prenos SNPJ, ali to se preseli proč od družine In bo sahtsval tednik, bodo moral Usti 1 bilo lepše zs njenega Martina in zanjo. Sama ava v vaej dolgi ulici. Nagovori človeks-nezn^n-ca podnevi v mestu med tisoči, ki se prerivajo po cesUh in pločnikih. med stotinamjl. ki prihajajo iz hiš in posujajt po oglih! Začudeno te bo vsak4i> pogledal lit ne bo razumel, zakaj hočeš pogledati vanj in ga poznati... Nagovori človeka-netnanca sredi noči, in če vaju bije enaka usoda, se bo še tiati trenutek sklenila med vama ves. kl je ne bo mogoče nfkdar več raztrgati. Sama ava bila a Francko na cesti; nekaj korakov za njo sem hodil in ona se je začudeno ozrla vame. "Koga vi? — Ah. oprostite ~ tudi vi nekoga čakate?" Zdelo se ml je. da se je nekam preveč nenadno obrnila in me nagovorila. • "Da, tudi jaz nekogi čakam!" Poznal sem Francko že od prej, ko sem jo tolikokrat videl v sumitih družbah med umetniki. Ali ta večer je po«tal zan* njen obraz v«e drugače zanimiv, kakor je Ul tedaj. Obraz, ki ao se vanj vreiale brazde in gube, U obraz so razsvetljevale mlade, ognja polne oči, ki ao hrepenele po življenju, a ao v tem hrepenenju obstale ln niao mogle dalje. Hrepenenje je oatalo neutefteno, oči pa a^> gorele prav Uko, kakor takrat, ko je beaeda iz Martinovih ust prižgala v njih lju* besen, kl pomeni amrt, če oatane neutešens, sli pa pomeni .novo življenje, kl bo tako lepo, da bodo pozabljene vsa tu g« v mladosti, ko je pričakovala kaj nerazumljivo lepega, a tega ni do-aegla ln ae je pekel naaelil v njeno dušo . .. Francka je zamahnila z roko in v tej gluhi tišini rekla kar preveč na glaa: "Zdaj Je Uko vaeeno! Ves dan aem presedela, sključena in sklonjena nad šivanjem, in m je vseeno, ali pride ali pa ga ni. Rada imam Ukole hladno noč. ker me vea dan duši dim od premega. ko sedim v sobi. — Ali ti morda tudi aamo zato hodiš po eeati. da ae nadiha*, ko ao ti ljudje čez dan vseli eelo zrak In te laprli v za t ohio ooboT' Sama al vedela, kdaj in zakaj mi ie rekla ti "Kako. ali miališ čakati do Ju* tha"" aem vprašal in ae vpraša-Ječe zazrl v njene vroče oči. Joža Šeligo Pomlad je; ura na krliišču ceat kaže preko polnoči in ulica. ki je bilk v večeru najbolj sveila. je skoraj čisto temna. Tod so še pred nekaj urami mrgolele množice in na asfaltirano cesto so od zgoraj in s strani svetile luči in se smejale z mladimi dekleti, ki so v dolgih vrstah hodila po sredi ceste. Zdaj, ko je ura čez polnoči, pa Je čisto drugače. Električne luči nad ceato ao Ugasnile In samo plinake svetilke ob atraneh še žalostno gore z motnim selenim plamenom. Tudi izložbe ao vse temne, in tam. kjer je še pred pol ure kar vreli ljudi iz gostilne. je mir. kakor da bi nikdar ne bito nobenega človeka Redkokstsro okno po hišah je švetlo. Po vsej dolgi In gladki ceati ne vidiš človeka. O pač! Dva atopava p» polmraku. ki se vanj zlivajo zelene luči plinskih svetnik. Drobna Aenska i k>* ta v a ne Izgublja v aenrah hiš. ob vrstah avtomobilov in ob plinakih lučeh Poanem jo. Francka čaka mo- AH sta naročeni na dnevnik "Pr os vato**? Podpirajte •TnjUaU , ___ *