Političen list za slovenski narod. Po poStl prejeman veljil: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za Setrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljA: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna jietit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v sredo 15. oktobra 1884. Letnilc XII. Deželni zbor kranjski. XI. seja, 14. oktobra 1884.. (Konec.) Dr. Poki u k ar potem poroča o deželnih doneskih za vravnavanje Save. Bremena, ki se nakladajo deželnemu zakladu, so čedalje huje; že letos bo treba priklado za šolske potrebščine povikšati za 3 odstotka; ako se vstanovi kmetijska šola na Dolenjskem, bo to prizadejalo novih stvoškov. Ceste že zdaj silno veliko stanejo, letine pa so slabe in revščina po deželi vehka. Toraj dežela ne more veliko dati za vravnavanje Save. Nekaj pa vendar hoče storiti za to, toraj finančni odsek predlaga: „S hvaležnim priznanjem za odobrene načrte vravnavanja Save od Črnuč do Dola in za bogato državno podporo v ta namen — zaveže se dežela Kranjska v nadi, da bode država vsako leto do dokončanih teh del naklonila vsaj toliko svoto kakor za 1. 1884, po svojih slabih denarnih močeh v ta namen staviti v deželni proračun za omenjeno dobo vsako leto 2000 gld. V ta namen naroča deželnemu odboru, da iz kredita privoljenega pri deželnem zakladu „v podporo za javne vodne stavbe" 1. 1885 v ta namen obrne 2000 gld." Ta predlog se sprejme brez ugovora. Dopis c. kr. deželne vlade o pristojnosti glede nalaganja vstanovnega imetka se vzame na znanje, ravno tako se poročilo deželnega odbora v § 4. letnega poročila z odobrenjem vzame na znanje. Mesečna plača odgonskih sprevodnikov Janeza Schiffrerja in Karola Novaka pl. Giftberga se od 25 gld. povikša na 30 gld., učiteljski vdovi Magdaeni Kratohvil se dovoli za njo in za njene otroke milostna pokojnina 100 gld. za tri leta. Glede prošnje občine Šent-Rupert za nižjo vžitnino od vina slabeje vrste se sprejme sledeči predlog upravnega odseka: Visoka c. kr. vlada se nujno prosi, na bi blagovolila kakor hitro mogoče določiti vse, kar je potrebno, da se v občini Bistrici (glavna občina Šent-Eupert) v Novomeškem okrogu vžitninski davek za vina najnižje vrste pobira po izrednem tarifu na podlagi dosedanje SOletne prakse v izvršitvi dekreta dvorne komore 25. januvarija 1834, št. 4018, zbirka provincijalnih postav za Ljubljanski gouvernement, 16. zvezek leta 1834. Prošnja občine Ajdoviee in Dvor za uvr-stenje občinskih potov Berbovee-Podlipa med okrajne ceste, se izroči deželnemu odboru, da reč preišče in v prihodnjem zasedanji o njej poroča. Dr. P oklu k ar poroča o prošnji raznih občin za uvrstenje njih cest med deželne ceste. G. Detel a naznanja, da je deželni odbor vsestransko pretresal vprašanje glede deželnih cest, in se obrnil do raznih drugih odborov z vprašanjem, kako je tam. Drugo leto, misli, bode deželni odbor zamogel deželnemu zboru predložiti dotične svoje nasvete. Tudi g. Pakiž povdarja, da je zadnji čas važnejše ceste po deželi uvrstiti med deželne ceste, zato priporoča k predlogu upravnega odseka še dostaviti, da se deželnemu odboru naroča, že v pri« hodnjem deželnem zboru izročiti načrt postave o deželnih cestah. G. Eobič meni, da bo to deželi prizadejalo veliko stroškov in se bo zopet povikšala priklada. O tej reči govore še Dete 1 a in dr. Vošnjak, ki meni, da bi bile deželne ceste deželi na škodo in da zato ne more podpirati gosp. Pakiževega predloga. Po konečni besedi poročevalca dr. P oklu-k ar i a se sprejme nasvet odsekov, da se omenjene prošnje izroče deželnemu odboru v rešitev. Prošnja Jožefa Ličana iz II. Bistrice za brezplačno oskrbovanje njegove hčere Jovane v deželni blaznici se reši s tem, da se ti stroški prevzemo na deželni zaklad s pridržkom povračila do tje, da se Jožef Ličanove premoženske razmero zboljšajo. Dr. M o še poslednjič poroča o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1888. Skupnih dohodkov je bilo 816.611 gl. 30 Va kr., stroškov pa 766.044 gl. 33 72 kr. Baron Apfaltrern graja sostavo računa, češ, da v računskem sklepu ni zneska za deželno slav-nost, da ne ve, kje onih 65.000 gld. tiči, da je ravno tako lahko kak drug znesek kam podtaknjen, da nekaj sumi in da bode morda kaka finančna katastrofa zadela deželno blagajnico, da toraj on ne more potrditi računskega sklepa. G. M urnik dobro zavrača g. barona, da bi se bil lahko prepričal o resničnosti računskega sklepa, in da so bili prej, ko je imela njegova stranka večino, računi ravno tako sestavljeni. Sicer pa se ravno zdaj priporoča sklep, da naj deželni odbor v prihodnje računske sklepe v bolj jasni obliki deželnemu zboru predloži. Dr. Vošnjak zavrača sumničenje deželnega odbora in pravi, da ni naša večina kriva, ako so deželne finance v neredu, ampak da to je zakrivila prejšnja večina, ki nam jih je zapustila. Poročevalec dr. Moše omenja, kje so zaraču-njeni zneski, ki jih g. baron pogreša, obžaluje pa tudi on, da se računski sklepi v tako nejasni obliki predlagajo. Sprejmo se naslednji predlogi finančnega odseka: „1. Eačunski sklep kranjskega deželnega zaklada za 1. 1883 in glavni pregled gospodarjenja s premoženjem kranjskih deželnih zakladov za leto 1883 (Priloge 11.) se z odobrenjem na znanje vzameta. 2. Deželnemu odboru se naroča, da iztirja za-stanke doklad k posrednim davkom za poprejšna leta v znesku 3444 gld. 38 kr., in deželnemu zboru o tem poroča v prihodnjem zasedanji. 8. Deželnemu odboru se naroča, naj ukaže, da se pri stroških v IX. rubriki: „Subvencije in posojila za cestne stavbe" — ne zaračunijo v jedni tekoči številki, marveč da se subvencije za cestne stavbe posebej in posojila posebej zaračunijo. 4. Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnje računske sklepe v bolj jasni obliki predlaga deželnemu zboru." Baron Apfaltrern se izgovarja, da v rubriki 22. ni mogel iskati stroškov za deželno slavnost, da je bila graja njegova opravičena. G. Moše odgovarja, da bi bil on to pojasnil, ko bi ga ne bil deželni zbor oprostil branja celega računa. 22. LISTEK. Mladega Gašpaija življenje in trpljenje. Prosto poslovenil I. S. Gombarov. (Dalje.) XIV. Poglavje. O Gašparjevem veselem življenji in visoki časti Icot mdušen dijak, zavoljo česar sbeži z doma ter spet študent postane. Nesreča pa ga še vedno povsod preganja. In ravno tako so je ubogemu Gašparju godilo. Škodoželjni babji jeziki so že davno glas o njegovem odpustu iz šol domov prinesli, in zavoljo toga so ga zdaj ravno tako nevoljno doma sprejeli, kakor bi ga bili veselo, ko bi so vrnil kot novomašnik. Ni bilo ust, ki se mu ne bi posmehovalc, no očesa, ki ga ne bi pisano gledalo, ne srca, ki mu ne bi hudo želelo; nihče ga ni hotel pozdraviti, nihče prijazno besede ž njim govoriti, sam je moral hoditi, kakor bi bil okužen. Tako so se proti njemu "vsi obnašali, tudi njegovi domači. Hotel je toraj neko popoludne svoji nevolji oditi ter je šel v Konjice. Tam so ga srečale nektere gospe, ki so mislile, da je še Gašpar študent in da bo pač kmalu že gospod; in so ga vprašalo, kako dolgo še mora študirati. Gašparju je vsa kri v glavo stopila, kajti radovednim gospem ne bi rad povedal, da je iztiran iz študij, lagati pa tudi ni hotel, delal je toraj, kakor minister, kedar ga v zbornici z neprijetnimi interpelacijami ali vprašanji silijo kaj povedati kar noče ali no sme; skušal si je pomagati z besedami brez pomena ter je z resnim obrazom pripovedoval, koliko ti.soč ovir včasih študentu nasprotuje, kterih skoro ni mogočo premagati, ali saj ne naprej vedeti. Med tem ko ga gospe sočutno poslušajo, pristopi pa mož, ki je vedel, kako jo z Gašparjem, in brez obzira in obotavljanja začne gospem pripovedovati: „MiKlite morebiti, da je še ta pošten študent in da se za gospoda uči? Kaj še, to je iztiran tepec!" Vse so na to začele Gašparja debele^ gledati in prestrašene, kakor bi bil on divja zver so mu hrbet obrnile in zbežale, da še se ozrle niso več na-nj; samo ena ga je še enkrat pogledala, pa tako na priliko, kakor pogleda bazilisk (zmaj) svojo žrtvo. Od tistega časa bil je Gašpar še bolj tih in zamišljen. Zdaj že več znal ni, kaj se pravi vesel in dobre voljo biti. „Pa vendar mora iti", je dejal sam pri sebi, „če tudi samo za to, da hudobnemu svetu jezik zavežem". Šel je toraj spet v Maribor, delal strašno kisel obraz in prosil, da bi kamen omečil, naj ga iz milosti spet v šole sprejmejo, on hoče od zdaj biti vzgled in uzor vsem dijakom. Pa kaj mu jo vse to pomagalo! Moral je spet iti, od koder je prišel, vse prošnje so bile zastonj. Zdaj na svetu res ni imel nič druzega, nogo žalostno srce in slabo spričevalo. Pač slaba popotnica za daljno življenje! Spet je hotol iti domov in ves zamišljen stal je na Dravskem mostu v deroče valove gledajoč, kar ga nekdo trdno po rami vdari in mu smeje se reče: „Gašpar, misliš mar v Dravo skočiti? Pusti še zdaj to, saj so tudi meni dali slabo spričevalo, da menda slabšega niso mogli, pa sem vendar vesel dijak, ker mi čmerni gospodje profesorji pač zamorojo Mariborske šole, ne pa sveta zapreti, ('uj, prijatelj, jaz ti nekaj povem. Pojdiva v Karlovec, tam bodo naju radi sprejeli in bodo še veseli, če so jim ondi za šolo oglasiva. Ali greš z menoj?" Gašparju so te besede sicer dopadle, a vendar je ugovarjal: „Kako bova prišla v Karlovec in kako se ondi preživela med ptujci, brez denarja, bre/^ Konečno g. K1 u u stavi predlog, da naj g. deželni glavar na dnevni red prihodnjih sej deva vse od odsekov dovršene predloge, ako jih tudi gg. poslanci nimajo 48 ur prej v rokah. Ta predlog se sprejme soglasno, potem pa se ob Vž uri seja sklene in prihodnja seja napov^ na četrtek 16. t. m. ob 10. uri dopoludne. Pospeševanje vstaiiovitve obrt-iiijskili strokovnih šol za domačo industrijo. (Konec.) Deželnemu odboru zdi se potrebno, da o priliki, ki se govori o tem predmetu, tudi opozorja na to, da se je z vprašanjem o vpeljavi obrtnijskih strokovnih šol na Kranjskem pečala tudi trgovinska in obrtnijska zbornica v Ljubljani kakor tudi mestni zastop Ljubljanski. To vprašanje razpravljala je tudi stalna mini-sterijalna komisija za obrtne šolske zadeve 1. 1873. Naucno ministerstvo dalo je z ukazom dne 20. sept. 1873, št. 10.867, za takrat vstanovljeno obrtnijsko nadaljevalno šolo v Ljubljani donesek 2000 gold. ter dovolilo letni donesek 2000 gold. v pokritje vsakoletnih stroškov. Visoko naučno ministerstvo vodila je pri tem ta misel, da se z nadaljevalno šolo, ako se dobro podpira, omogoči začetek celodnevne srednje obrtnijske šole, tako, da podpore, namenjene nadaljevalnim šolam, pridejo na korist obrtnijski srednji šoli, ki jo je v svojem času vsta-noviti. Vstanovitev obrtnijske srednje šole bila je ta čas že sklenjena, ter so se učni pripomočki, na-kupljeni iz vstanovnega doneska 3000 gold., z ozi-rom na to, da se bo poduk na Ljubljanski obrtnijski šoli podaljšal na tri ure, že izbrali. Upanje, da se bode taka šola kmalo dosegla, pa je zginilo že leta 1875, ker v letnem poročilu c. kr. ministerstva za uk in bogočastje za leto 1875 mesto Ljubljana ni bilo navedeno med onimi mesti, v kterih naj bi se vstanovile državne obrtnijske šole. Nekoliko odškodovanja more se pae videti v tem, da je ekselenca gospod minister za uk in bogočastje z ukazom dne 10. marca 1. 1881 vstanovil tri štipendije po 300 gold., ki se vsako leto morejo podeliti trem nadarjenim mladim obrtnikom, ki so nadaljevalno šolo v Ljubljani s posebno dobrim vspehom obiskovali, da jim je potem na državni obrtnijski šoli v Gradci dobro obrtnijsko strokovno izobraženje mogoče. Vprašanje glede obrtnijskih šol na Kranjskem razpravljalo se je v centralni komisiji 1. 1883, ne da bi se bilo ugodno rešilo. V tekočem letu je tehnični nadzornik obrtnijskih strokovnih šol in pravi profesor na javni c. kr. tehnični višji šoli na Dunaji, vitez Leopold Hauffe, industrijalne razmere v Železnikih, v Kropi in Kamni Gorici temeljito pretehtaval, ker je trgovinska in obrtna zbornica vstanovitev strokovne šole za omenjene kraje vnovič sprožila. Z dopisom dne 10. jun. 1. 1884, št. 5362, je c. kr. deželna vlada trgovinski in obrtnijski zbornici prijavila, da je po naznanilu ekselence gospoda ministra za uk in bogočastje, došlega ji z ukazom dne 31. maja t. 1., št. 8569, omenjeni nadzornik o vspehu njegovega poizvedovalnega popotovanja poročal in nasvete stavil. Kakor se iz poslanega poročila omenjenega strokovnjaka in iz druzih opazovanj razvidi, je brezdvomno, da je gospodarsko stanje prebivalstva, ki se peča z izdelovanjem žebljev, neskončno žalostno ter da se more le zboljšati, ako bi se posrečilo, prebivalstvu preskrbeti drugi boljši posel. Od prebivalstva samega ni pričakovati, da bi samo dalo nagib k temu, in vsled tega se je od več strani nasvetovalo, da ima država to zadevo pospe-šivno posredovati ter dati pripomočke v ta namen, da se privadijo delavci za kak drugi prislužek. Ekscelenca gospod minister sicer že zdaj ne more zatreti pomislekov — in ta bojazen vlada tudi drugod — da bode podpora, ki naj bi se dala, imela med prebivalstvom samim svoje nasprotnike, in da bode z ozirom na pregloboko vkoreninjeno revščino ter pri previdnem pomanjkanji podjetnikov denarja in kupčijskega razuma jako težavno vpeljati in vdomačiti kako novo industrijo. Vsejedno pa bode ekscelenca gospod minister na to zadevo svojo popolno pozornost obračal ter skrbel da se bode v centralni komisiji za obrtnijski poduk temeljito prevdarjala. Na sprva omenjeni ukaz ekscelence gospoda ministra pričela je c. kr. deželna vlada ob enem po okrajnih glavarjih v Radovljici in Kranji dotične obravnave v zmislu nasvetov profesorja viteza Hauffe z občinskimi zastopi Kropa, Kamna Gorica in Železniki, kterim se je naročilo, da poročajo, ali priznajo, da je njihovim obrtnijam na korist, ako pošlje vlada zvedene učenike in mojstre, da bi prebivalstvo omenjenih krajev sledeča dela praktično učili, kakor: tehnično pravilno izdelovanje motik za vrtnarje, jeznike in vincarje, potem sekir vsake vrste za tesarje in drvarje, dalje krampov in lopat za potrebe na železnicah, vzdigovalnih in kamnolomnih priprav (orodja), cokelj in nakoval, toporov in kladivov za razne obrtnije; o kovanji cev, oziroma polagoma o kovanji puškinih cevij in o izdelavanji drugih puškinih delov; dalje se je imenovanim občinam ob enem naročilo, da se zedinijo v tem, kteri kraj naj bi se določil kot središče za eventualno podučevanje ter kako naj bi se skrbelo za skupno pokritje stroškov za potrebne prostore, za kurjavo, razsvitljenje in snaženje; glede prostorij se je pristavilo, da bode treba, ako se bode potreba pokazala, preskrbeti jedno sobo za vodjo in štiri prostorne in svitle sobe učilnice. Deželni odbor je to s posebno zadovoljnostjo na znanje vzel ter pričakuje, da bode slavni deželni zbor vstanovitev strokovne šole za omenjene kraje z dovoljenjem podpore pospeševal. Prej pa, ko stavi deželni odbor na podlagi tega poročila svoje nasvete, misli, da mu je treba slavni deželni zbor opozoriti tudi na sledečo, od centralne komisije za obrtnijski poduk v svoji seji dne 31. janu-varija 1. 1882 enoglasno sklenjeno resolucijo: „Cen-tralna komisija postavi za vstanovitev obrtnijskih stro- kovnih šol v prihodnjih letib od 1. januvarija 1884 naprej to načelo, da se take naprave le takrat morejo nasvetovati, ako je glede enega kraja dokazano, da se nahaja tam kaka obrtnija, ktera je tolikega obsega, zmožnost njenega razvoja tohko brezdvomua, in stvarni značaj tako jasen, da se tudi posebni obzir dobro spozna, v kterem se kaže potreba, da se pospešuje s podučevanjem." Nasveti deželnega odbora bili so, kakor smo že poročali sprejeti soglasno brez vsakterega ugovora. Politični pregled. v Ljubljani, 15. oktobra. Xotranje dežele. v dolenje-avstvijslcem deželnem shoru imeli so na dnevnem redu postavo o preganjanji postopačev in potepuhov. Mnogo govornikov og asilo se je za njo in so jo vsak po svoje vtemeljevali; tako pa, kakor konservativni poslanec monsignor Knab ni nobeden žeblja v glavo zadel. On pravi, da današnjim rokovnjačem ni nikjer drugod treoa iskati vzroka in zibeli, kakor v prepičlem verskem prepričanji, v omajanih družinskih razmerah in v vničenem narodno-gospodarstvu in slabem socijalnem stanji. Da se temu opomore, je le eno potrebno in to je naprava naselbin, kjer se bodo lenuhi ločili od nesrečnih, t. j. takih, ki so po nesreči zabredli v položaj, da so nekoliko časa brez dela postopali in so morda ravno tedaj zasačeni bili. Dežela bo zidala posilno delalnieo za 600 prisiljencev ter si ob enem pridržuje pravico že obstoječo, ki jo ima v "\Veinhausu, še na dalje obdržati ali pa opustiti. — Naj pogledamo, kamor nam drago, povsod se vidijo žalostni nasledki liberalnega gospodarstva prejšnjih ministrov, toda nikjer se taisti bolj očitno ne kažejo in niso nikjer bolj za svarilen izgled, kam liberalna izgoja, to je, brezverska izgoja človeka pripelje, kakor ravno pri ogromnem številu potepuhov in postopačev, ki so se v malo letih tako narastli, da so celi državi v veliko nadlogo, ter povsod gledajo, kako bi se jih odkrižali. Kakoršen koli časnik v roke vzameš, povsod štrli ti z debelimi črkami „leJG Kvičala" in zopet le „lex Kvičala" nasproti. Ta ali drugi se bo morda radovedno vprašal: kaj pa je to: „lex Kvičala"? Nič druzega nego predlog poslanca Kvičale, ki ga je stavil v Pražskem deželnem zboru glede šolstva na češkem, da naj vsak otrok obiskuje le tisto šolo, kjer se podučuje v njemu razumljivem, toraj ma-ternem jeziku. Nobeno otroče češkega rodu se toraj ne sme vpisati za prvi poduk v nemško šolo in nobeno rojeno Nemče ne sme si iskati prve modrosti v češkem abecedniku. Profesor Kvičala je spoznal resnico, da se je pri otroku le tedaj pri primerni marljivosti vspešnega napredka nadjati, kedar se mu to, kar se mu predlaga, pove v domači besedi. Nemci so za to skrivnost že vedeli, še preden se je Kvičali sanjalo, da se bo kedaj za taisto v deželnem zboru oglasil; zato se pa tudi tako poganjajo za šole z nemškim jezikom v ktere se potem vse od kraja potiska, kar je poduku namenjenega. Pri vsem tem je velika sreča za Slovence, da so preko Nemcev toliko bolj nadarjeni, da jim je mogoče v jeziku, ki ga ne umejo, dolgo let v.spešno z Nemci tekmovati, konečno pa jih navadno še prekose, kedar se v drugem s kraja jim nerazumljivem jeziku toliko iz-obražijo, da mu pridejo do njegovih lastnosti, kar obleke, brez knjig. In kaj potem, ko bi naju še tam doli ne sprejeli, čemur se po svojih slabih pričevalih ne bi mogla čuditi!" Prijatelj pa je vse Gašparjeve ugovore pobil, rekoč: „Popotova]a bova peš, kakor apostoli, in gredoč „fehtala" (prosila), kakor rokodelski pomagači. V farovžih pač spričeval ne bova .smela kazati, sicer bi dobila več dobrih naukov, kakor darov, nasproti pa bova še tudi pri kmeticah s sladkimi besedami toliko dobila, da se nasitiva." Zdaj je tudi Gašpar bil voljen in takoj .se napotita, tako, da sta prišla tretji dan zvečer — na praznik vseh svetnikov v Karlovško predmestje. Iz usmiljenja sta dobila ondi v leseni bajtici prenočišče, pa no posebno prijetno, kajti bajta je bila tako nizka, da jo vsak, ki jo zraven stal, bil v vodni nevarnosti, da si čelo na stropu no razbije, v Ijližnji (?orkvi sv. treh kraljev pa so celo noč zvonili, da vkljul) trndnosti nista mogla spati. Komaj sta dočakala dneva. — (iašpar je svojo nekoliko zineršeno lepoto popravil ter šel naravnost v gimnazijo, da bi se ravnatelju predstavil in njegovi milosti priporočil. To jo bil bavarski frančiškan, ki jo bil vsled dvomljive ljuboznjivo.sti ondašnje vlade na Avstrijsko zbežal. Bil jo jako učen, ponižen in pobožen mož, do kterega jo vsakdo v prvem trenutku zaupanje dobil. Gašpar se mu je nizko priklonil, kakor lačen pisač mogočnemu odvetniku ter je pokazal svojo spričevalo, i)a od prejšnjega leta, ker zadnjega si ni upal pokazati, ampak tega je držal v tresoči roki mod drugim papirjem. Kavnatolju pokazano spričevalo ni posebno dopadlo, to je Gašpar že na njegovem obrazu videl ter se je začel samega straha na celem životu tresti. In da še je k strahu prišla nesreča, padlo mu je Mariborsko najslabše spričevalo iz rok, in ravnatelj se je hitro pripognil, ga pobral in z velikim začudenjem prebral. Gašparja je po celem životu mrzel pot oblil in v ušesih mu jo zašurnelo, kakor da bi mu že sodnjega dne tromba na ulio donela. Ko bi mu v tem trenutku bil kdo rekel: „Gašpar, zdaj boš ob glavo djan", mislim, da bi mu odgovoril: „nog vam plati!" Tako mu je bilo pri srcu. Ali ravnatelj je bil blag mož, ki je z revnimi dijaki imel .srčno usmiljenje. To mu jo rekel: „Spri-čevalo imaš res slabo. Ko )ji le no bil počel študirati, ker ti za tako težavno reč manjkajo potrebno zmožnosti. Vendar jaz to hočem iz milosti sprejeti, ker že tako dolgo študiraš in kažeš dobro voljo. Vem sicer, da k nam radi iztirani dijaki zahajajo, pa moj Hog, taki reveži morajo tudi nekje zavetje imeti, kjer se mesto pravice milost doli. Ti si torej zdaj v ,.poezijo" (poti gimnazijalni razred) sprejet." To so bile za Gašparja veselo besede; zdaj je imel lo edino žalost, da je bila mošnja prazna. Toraj so se za-nj nekdanje skrbi zopet začele. Najprej si jo poiskal stanovanje. V najslabši bajti v predmestju jo potrkal in bil sprejet za štiri dvajsetico na mesec. To pa je bila grda beznica, kjer so se najslabši ljudjo zbirali. Poprej tega Gašpar ni vedel, zdaj pa ko je vedel, ni znal, kam bi drugam šel. Ostal jo toraj ondu in sklenil, da ne bode nič videl, nič slišal in vsakega greha se ogibal To je pač lepo spričevalo za mladega človeka, ki nima druzega čuvanja, nego lastno vest! Toda nadloge so vedno rastlo, kakor voda ob povodnji. Ker ni videl drugo rešitve, osrčil se je in pisal sestri tako žalostno pismo, da so Ovidijove ža-lostinke proti temu, kakor kako štajarske poskočnice; Gašpar bi se skoro bil sam razjokal, ko je pismo prebral, tako žalostno jo popisal svojo nadlogo ter dostavil prošnjo za hitro pomoč. Ker pa pismo ni bilo frankirano in bi morala sestra 10 kr. plačati zanj, ni ga hotla sprejeti, in tako jo izborni popis (lašparjevih nadlog potoval naziij v Kariovec. Tam jo bilo })ismo dolgo za droteno mrežo na pošti izpostavljeno in Ga,špar je prod njim lahko premišljeval, koliko so sme človek na svoje ljudi zanašati-(Dalje prili) se ve, da zopet mnogo truda in osobne pridnosti zahteva. Da se slovanski mladini to, skoraj bi rekli, orjaško delo prihrani, predlagal je Kvičala v ^Pragi, naj se vsaka narodnost posebej podučuje, Cehi v Seskih, Nemci v nemških šolah. Pri nas pa je sklenil kranjski deželni šolski svet, za slovensko mladino nemški poduk v normalki'! 1 Herbstov predlog v iesleem de&elnem, xboru o razIoSitvi nemških občin od čeških okrajev in zopet narobe, izročil se je bil dotični komisiji. Ta ga je pretresla ter ga deželnemu zboru izročila z naslednjim predlogom: „Slavni deželni zbor naj sklene: Povsod, kjer ena ali druga narodnost po mešanih okrajih izrazi željo po razločitvi iz dotič-nega okraja in po novi omejitvi po jezikovnih razmerah, kolikor to ravno dopuščajo gospodarske, zemljepisne in druge razmere, naj se ji vstreže z razločitvijo okraja ali tudi celo z napravo novih okrajev sodniških. Kedar se toraj kako tako za-htevanje stavi na deželni odbor, naj taisti takoj prične preiskavo ter naj se zarad daljšega postopanja v tej zadevi sporazume z vlado". Manjšina 5 glasov je pa objavila svoj dotični p-edlog, kterega bo, ako treba, dr. Herbst vtemeljeval. Glasi se: „Oesarska vlada se poziva, da predloži deželnemu zboru že v bodočem zasedanji načrte, po kterih se bodo okraji, ki so sedaj sestavljeni iz mešanih narodnosti, ločili v okraje z eno samo narodnostjo ter naj bi se izločene dotične soseske priklopile drugim okrajem, kjer se njihov ježih govori, ali pa, če jih je zadosti, naj se združijo v posebne okraje, v kterih bo le ena narodnost zastopana." Dva trda kamna, pravijo, da nikdar ne zme-Ijeta lepe in dobre moke. Taka karana smeta se imenovati madjarski naučni minister in pa Eeški šolski sove t. Prvi gleda po Jže/ci vedno le na madjarske očala, drugemu se pa ondi zopet vse le v laških barvah nasproti blišči. Vsled tega se je ondi primerilo letošnjo jesen, da je ogerski naučni minister po dotični postavi imenoval za dve spraznjeni mesti moderne in klasične lilologije dva profesorja: Aleksandra Korčisi in Samuela Szabo. Imenovanca napravila sta se na daljno in v naravnem oziru jako lepo in občudovanja vredno pot iz Budapešte preko Zagreba v Eeko. Ondi nastopita svoji službi, ob enem pa prosita, naj bi ju, kakor postava zahteva, Eeški šolski sovet v službi potrdil. Ta je pa rekel, da mu je jako žal, da no more, ker dotična nista popolnoma zmožna laškega jezika, ki je na Eeški višji gimnaziji učni jezik. Mesec dni je že preteklo, zadeva pa še vedno ni rešena. — Kako je že nekdaj pel slovenski pesnik Boris Miran: -„da Slovenci smo potrpežljivi osli!" ali kako že. Povsod na okoli zbadajo nas z izgledi v oči, da bi človek kar prijel lahko za nje, in vendar se pri nas v javne deželne in cesarske službe sprejemajo ljudje, ki ne znajo niti površno, kaj še le popolnoma našega jezika. Jako šepav na vse strani je načrt adrese, ktero misli offerska gosposka sihornica izročiti vladarju za odgovor na prestolni otvorilni govor, ki je bil po vsem tako izboren, da so se vsi pomenljivejši časniki hvalevredno o njem izjavili. Načrt adrese pa, ki ga je gosposka zbornica osnovala, svojim udom razdelila in ga kroni izročiti misli, je ravno nasprotna, senčna stran prestolnega govora. Kar presvitla krona v prestolnem govoru omenja hvalevrednega, hvali se kakor v slabem odsevu i v načrtu ; kar krona želi, da bi se opustilo, deloma pre-drugačilo, tudi načrt adrese mevžasto pritrdi: „da, da, saj smo tudi mi že mislili, da bo najbolje tako". Kako vse drugačega duha je načrt adrese, kterega je predložila skrajna levica svojim pristašem, in ki jo našim čitateljem že znan iz ene prejšnjih številk „Slovenčevih". Ondi so čuti samolasten in krepek duh zavestne stranke, tukaj pa je le še poslednji napor njegov, poslednji poskus da bi se dvignil, toda ne more se več; onemogli duh ogerske gosposke zbornico si sam daje spričevalo, da je on počitka, zbornica sama pa preosnove silno potrebna. Z medlim, onemoglim glasom poslavlja se onemogli duh od javnega življenja in od presvitle krone pojemajoč v besedah: „Morituri te salutant!" Vnaiije države. Eekli smo, da se je Srbija glede priklopa turških železnic na srbske obrnila do Avstrije, naj ji ta pomaga, da bodo Turki železnico iz Skop-Ijega do Vranje dodelali. Avstrija si v tej zadevi ni dala dvakrat velevati, kajti kakor Srbiji ravno tako je njej na tem ležeče, da se Dunaj čem preje tem bolje zveže z egejskim morjem in preko Bolgarije pa s Carigradom. Kakor se v „Pcster Lloydu" bere, je avstrijska vlada v Carigradu dotične korake že storila. Koliko so bo pa v tem oziru z lepo opraviti dalo, jo pa zopet drugo vprašanje, kajti turška malomarnost in zanikrnost je po Evropi že tako znana, da bi bilo odveč, še o nji govoriti. Avstrija je sicer s Turčijo jako dobra prijateljica, toda v denarnih zadevah se pa tudi najboljše prijateljstvo skrha in pš-kavo postane. Kakor hitro bi Turčija ne prijela najdalje že bodočo spomlad za lopato, da dovrši zvezo med Skopljem in Vranjo, prisiliti bi jo morala Avstrija k temu; kar bi se tem laglje zgodilo, ker ste si Avstrija in Eusija dobri prijateljici. Tako dolgo, kakor se že črnogorsko-albansko mejno vpra-žanjo med Turčijo in Crnogoro vleče, se železnično vprašanje med Avstrijo in Turčijo nikakor ne sme! Premalo smo povedali pred nekoliko dnevi, ko smo pravili, da se bo Poljakom po rusko-poljski zemlji vreme sprevedrilo le v administrativnem in sodnijskem oziru. Tudi v narodnostem oziru sijale jim bodo prav kmalo lepše zvezde. Vsaj hrvaškemu učenjaku dr. Eačkiju, bivajočemu te dni v Petrogradu, obljubili so ondi, da se bodo Poljakom prebivajočem po bivšem kraljestvu poljskem dale vse pravice, ktere se le s podaništvom strinjajo. Uvedel se jim bo poljski jezik v šolo in urade; njihovi običaji in zgodovinski spominki se jim bodo spoštovali, kajti Poljaki živeči po kraljestvu poljskem so narod, ki si je svojo celoskupnost ohranil. Slabeje se bo pa godilo v tem smislu tistim Poljakom, ki žive raztreseni po Litavskem in Podolskem ali v tako imenovanih „zapadnih krajih". Tistih Eusija ne smatra za kompaktno skupino, temveč za priseljence in tudi z njimi na ravno tak način postopa, kakor bi bili rojeni ruski podaniki nemškega, laškega, armenskega ali bolgarskega rodu. Oni lahko postanejo ruski uradniki ali častniki, toda priučiti se morajo ruščine, kakor vsak rojen Eus, ako hočejo kaj doseči. Izvirni dopisi. (Varuj t. m. je Iz Št. Vida pri Zatičini, 13. oktobra. se igre s tujcem, M ga ne pomaš.) 13 bil somenj v Št. Vidu. Na somenj pa pridejo razni ljudje; tako je bilo tudi pet tujcev raznih narodov, in ti so v krčmi igrali. Eden domačih fantov je poskusil ž njimi igrati. Čez nekaj časa se skregajo, za 20 kr. se stepo, in eden tujcev je fanta, ki je ž njimi igral, z nožem sunil do smrti; druzega v levo stran nad srcem; ta se morebiti še ozdravi, če prav je bil v veliki nevarnosti; tretjega v roko nad komolcem, četrtega v roko za pestjo, drugi so se pa pozgubili. Nesrečnežu je na vratu pod desnim ušesom žila prerezal, in je bil z enim vdarcem v petnajstih minutah zdrav m mrtev. Kaj bo pa tam kjer se je prebudil! Fantje, varujte se igre in popivanja, ponoči pa zlasti s tujci, ki jih ne poznate Eanjcega je nekdo svaril malo poprej: Varuj se tega človeka, pa ga ni ubogal. Ti tujci so bili srditi grozovitueži, tako so se še potem, ko so bili že vklenjeni, orožnikom zoperstaviti hoteli. Od sv. Marjete poleg Rimskih Toplic, 13. okt. Ni še mnogo dni preteklo od tistega dneva, ko sta dva roparja pol ure od nas krčmarico Klenovše-kovo pri belem dnevu ob cesti ubila, ko seje novo zločinstvo tukaj zgodilo. V noči od sobote na nedeljo, 27. septembra, je neki hudobnež pri zakristiji skozi okno v cerkev vlomil, altarski darovalnik stri, ter vzel denar, kolikor ga je bilo, namreč 10 do 12 gold., ktere so večinoma topliški gostje, ki pridejo v cerkev molit, darovali. Tat je moral domač človek biti, ki je vse razmere natanko vedel, in ker ni druzega nič vzel kakor denar, akoravno je mimo keliha v žagradu šel. Tim bolj čudno je tatovo ravnanje, da se je predrznil ravno tisto noč v cerkev vlomiti, ko so celo noč romarji k sv. Mihaelu pri Laškem tikoma mimo cerkve hodili, in je bila lepa svitla noč. Drugo nedeljo v noči so prilezli tatovi v samotno krčmo nad Laškimi toplicami, so nekaj pobrali in potem, ko se je dekla zbudila, odšli. Drugi dan je bil somenj pri sv. Jakobu na Dolu, in ko naš kmet Borovšak zvečer domu gre, ga dva hudobneža med sedmo in osmo uro precej nad vasjo Ogeče napadeta, kterih seje s palico komaj vbranil, in posebno, ko je začel klicati, kakor da bi tovaršija njegova še zadaj bila: „Pridita brž za menoj, tukaj so roparji", sta rokovnjača zbežala. Eavno kar sem zvedel, da je tudi v sosedni Sirski župniji cerkev okradena. Kaj ne, to so lepe razmere, v kterih tukaj živimo, in najbolj žalostno je pa to, ker nobenega upanja ni, da bi se v kratkem zboljšalo. Dokler se postave ne prenaredijo in poojstrijo, ne bo bolje; temuč še slabeje, tako, da bodo ljudje z revolverji okrog hodili pri belem dnevu. Pa še nekaj. Ako bi ljudje bolj rožnivenec seboj nosili, bi jim ne bilo treba revolverjev seboj jemati. DomaČe novice. {Trgovinslca in obrtna šbornka sa Kranjslo) bode imela redno sejo danes zvečer ob 6. uri v zbornični pisarni s sledečim dnevnim redom. 1. Zapisnik zadnje seje. — 2. Poročilo o zadevi vpisanja stavbenega mojstra v trgovinski register. — 3. Poročilo o določbah VL poglavja obrtnega reda. — 4. Poročilo o proračunu za leto 1885. — 5. Poročilo o prošnji za poštno podružnice v Ljubljani. ~ 6. Poročilo o prošnji za somnje v Dvoru. — 7. Poročilo o napravi zadrug v Kamniškem političnem okraji. — 8. Poročilo o napravi zadruge v Metliki. — 9. Poročilo o prošnji, zadevajoči stanje topivnic za svinec. — 10. Poročilo o podpori razstave v Ant-werpenu. — 11. Poročilo o premembi § 18 osnovnih pravil za državno-železnični svet. — 12. Poročilo o prošnji za niže tarife za les. — 13. Poročilo o prošnjah za dovoljenje nastopiti obrti. — 14. Poročilo o zadevi vpeljave maksimalne tarife za meso v Kamniku. — 15. Poročilo o predlogu pet cenzorjev za podružnico avstro-ogerske banke v Ljubljani. — 16. Poročilo o napravi zadruge v Bohinji. — 17. Poročilo o nasvetu, da bi se zadrugam dovolilo pošiljati pisma »poštnine prosto." — 18. Poročilo o preložitvi dveh somnjev ,,Pri Cerkvi". — 19. Poročilo o pravilih pekovske zadruge v Ljubljani. — 20. Posamezni nasveti. {Dnevni red XII. seje deželnega shora Icranj-skega) v Ljubljani dne 16. oktobra 1884 ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika o XL deželnozborni seji dne 14. oktobra 1884. — 2. Naznanila zborničnega predsedstva. — 3. Ustno poročilo gospodarskega odseka o agrarnih razmerah na Kranjskem: F. o žganjepivstvu (k prilogi 14). — 4. Priloga 56: Poročilo finančnega odseka o načrtu zakona, s kterim se prenarejajo nektera določila deželnih zakonov dne 19. decembra 1874, štev. 37, in 26. oktobra 1875, št. 27. — 5. Priloga 57: Poročilo finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1885 (k prilogi 8). — 6. Ustno poročilo finančnega odseka: a) o deželnega odbora predlogi št. 42 glede sistemiziranja plače za službo deželnega koncipista; b) o § 10 marg. št. 6 letnega poročila; c) o prošnji zdravnika v blaznici dr. Pavla Preiniča za povek-šanje plače; d) o prošnji deželnih uradnih slug za prosta stanovanja ali odškodnino v denarjih. — 7. Ustno poročilo finančnega odseka o prodaji liceal-nega poslopja in glavne vojaške stražnice visoki c. kr. državi in o stavbi muzeja Eudolfinum (k prilogi 47). — 8. Priloga 54: Poročilo upravnega odseka z načrtom zakona zastran sodelovanja deželnega zastopa pri porabljevanji rezervnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani. — 9. Ustno poročilo gospodarskega odseka o predlogu gosp. viteza Schneida glede tarifov na južni železnici (k prilogi 27). — 10. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu g. poslanca dr. viteza Bleiweisa glede vpeljave slovenskega uradnega jezika pri deželnih uradih (k prilogi 26). — 11. Lastno poročilo upravnega odseka o § 3 marg. št. 10, 11, 12, 15, 16, 17 letnega poročila. — 12. Ustno poročilo upravnega odseka o cestni stavbi Žir-Spodnji Logatec in o treh dotičnih prošnjah. — 13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnjah v cestnih zadevah; a) občine Motnik; b) občine Podkraj; c) Eadence in Staritrg; d) Novo-mesto. — 14. Ustno poročilo posebnega odseka za mestni štatut v občinskem štatutu mesta Ljubljane. — 15. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Št. Ožbalt za razdelitev v dve samostojni občini. — 16. Poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za 1. 1885 (k. prilogi 16). — 17. Ustno poročilo finančnega odseka o tem, da sc pripravi potrebni kapital v pokritje blagajničnih primanjkljejev deželnega zaklada (k prilogi 51). (Tatu so vjeli) sinoči ob 7. uri zvečer na Št. Peterskem predmestji pri nekem branjevci. Popo-ludne prinesel je nek baraba novo obleko, prej ko ne kje ukradeno, tjekaj shranit. Med tem, ko mu je branjevec obleko spravljal, ukradel mu je baraba nekaj sladkorja, eno čašo in en nož, in se je na to še lepo priporočil, češ, zvečer se bomo že zopet videli, kedar po obleko pridem. Branjevec zapazi šele potem, da mu manjka noža, sladkorja in čaše, ko je bil postopač že odšel in ker se mu tudi v varstvo izročena obleka ni nič varna zdela, pošlje jo na ro-tovž, kjer ob enem tatvino objavi. Baraba zvečer res pride zopet k branjevcu po obleko; čakala sta ga pa ondi že dva redarja, ki sta ga spremila na rotovž. (Slovenslce narodne pesni) na nemški jezik prosto preložene popevale se bodo po Dunaji. Preložil jih je po izvirni meri dr. Germonik, sedanji vrednik časnika „Patriot". Kakor „Laib. Ztg." poroča, izdal se bo takih pesni cel venček na notah in se bode vsem taistim pevskim društvom poslal, ki so v prijateljski zvezi z Dunajskim pevskim društvom: „Siin-gerheim". (Iluda zima) bo letos, kakor hočejo vremenski preroki vsi vedeti in po sedanjih mrzlih dnevih soditi, bi jim človek moral skoraj pritrditi. Tudi snega je že okoli nas proti severu in severo-zapadu vsa polno. Do dobrega pa je zapadel visoke gore po Šleziji, Krkonoše, Eudokope iu Šumavo na Oeskera, sinje vrhove planin po gorenji Avstriji, Btajarju, Koroški in pri nas. Po Tirolih ga imajo pa že celo po dolinah toliko, da se boje, da ne bi obležal. Toda ne le pri nas, tudi na Nemškem in po Bavarskem tožijo o zgodnjem mrazu. (F Ljubljanski holnišnici) leži bolan nek mornar Lovrenc M ar o 11 a, ki se je avstrijske severne ekspedicije na „Tegetthoffu" vdeležil. Žal, da si je revež pri tem zapravil svoje zdravje. Ohromel je na obeh nogah. Pravijo, da so se že zaradi podpore zapuščenega siromaka obrnili prijatelji njegovi do velikodušnega pokrovitelja severne ekspedicije, grofa Wilczeka. {Trtna uš) je po Istri v Piranskem okraji že tako opustošila blizo 60 hektarjev vinogradov, da niso več za drugo rabo, kakor da so gospodarji krompir ali pa rajska jabolka (paradižarje) ondi nasadili. Kjer so rabili žvepleni ogljenec pri trtah, ondi so se še precej ohranile in so letos posebno krepko in veselo rastle; kjer so jim pa konjskega gnoja pri-devali, ondi je pa trta vsled preobilne zaploditve trtne uši popolnoma ob nič. Eumena in žalostna po-veša mladike ter krči perje, da človeka srce boli, videti jo. {Gimnazija v Senji) ob Hrvaškem Primorji bo menda prenehala na ukaz ministerstva bogočastja in poduka. Vzrok temu je menda Starčevičeva stranka, ki ima ondi preveč razraščene korenine in se vsled tega vlada ne nadja, da bi se mladina za-mogla državi koristno izgojevati. Ako je vest sploh resnična, se s tem madjarska vlada ne bo ravno kdo zna kako prikupila. Na enak način zapirala je svoje dni, menda bo že svojih 10 do 12 let — gimnazije po Slovaškem. Ni čuda, če se ji Hrvatje po robu stavijo tudi tedaj, kedar se jim dobroho-tečo kaže. Preojstro se rado zaje. Razne reci. — Bogoslovcev se na Oeskem oglaša čim dalje več, kajti v drugih stanovih so jim službe prenapolnjene. Letos jih je v Pragi v L letu 43 (9 Nemcev), v H. 48 (7 Nemcev), v IH. 35 (4 Nemci) in v IV. 88 (4 Nemci). Za prvo leto jih je bilo izvrstnih in z maturo tolikanj, da so morali izbirati in celo žrebati za nje! — Bogoslovna učilišča v Eimu. Letos so namenili iz Prage poslati šest bogoslovcev, iz drugih semenišč na Češkem po dva v Eim na šole bogoslovne, ktere se vršijo pet let. Zaklad nabožni plača za vsakega bogoslovca 600 gld. na leto. Kedaj dospe Slovenija do te sreče? — Cerkev sv. Štefana na Dunaj i je dobila nov veliki zvon, kteri tehta 4750 kilogramov in je bil vlit v dvorni livarni Hilcerjevi v Novem mestu poleg Dunaja. — Phyloxera sladkorna pa repna na Češkem preti poljedelcem že dolgo časa s prehudo šibo, t. j. propad v trgovini s sladkorjem, o kterem se tožari po časnikih. „Čech" ima pomenljiv dopis o tem z dežele, v kterem kaže ljudem pravi vzrok, češ, niste poznali ne nedelj ne praznikov, delali, vozarili, počenjali po polji iu po tovarnah vse križem, niste bali se ne Gospda, ne hudiča, da je prišla povodenj, in se vas je dotaknil Gospod. Sedaj kličejo na pomaganje, ali bodo pa poiskali pravih pripomočkov? — V Bosni napredujejo hvalevredno s katoliškimi cerkvami. Zidajo se v Derventu, Busovači, Travniku, Bugojnu, Brčci in v Petričevači. V Ba-njaluki in Sarajevu zidate se stolni cerkvi; tukaj upajo v treh letih dovršiti prestolnico. — Na Euskem bode čez 200 let spet cerkveni zbor. Iz povestnice je znano, da je Peter Veliki odpravil vse cerkvene zbore, ter duhovske zadeve izročil ministerski sinodi, v kteri so poslovali največ neduhovniki. Sedanji car je dovolil sklicati spet zbor cerkveni, da se v okom pride premnogim ločinam ali sektam, ktere se ondot prikazujejo. Koliko se je nadejati v tem ozira od duhovstva podjarmljenega, da ozdravi to napačnost? Vidi se pa iz tega, da dežel«ka gosposka sama pripoznava, kako malo premore v cerkvi suženjski ali nesvo-bodni. — Srbska železnica, kakor je še mlada, ima že svojo ne.srečo. 10. t. m. trčila sta pri postaj j MedjuluSjo Beligrajski osobni in Nižovski mešani vlak. Vodji lokomotiv sta oba ranjena, popotnikom se Di nič žalega zgouilG, pa so je pokončalo pri tej priložnosti nekaj preSičeV. — Eusija bo svojo vojno mornarico pomnožila. Za leto 1885 je pomorski minister 4.288.488 rabljev več postavil v proračun, kakor pa letos, ker želi več vojnih parnikov v delo vzeti. — „Deutscher Hausschatz". Obseg 18. zvezka tega zabavnika je sledeči: Text. Ein bre-tonisches Edelfritulein. Von M. Maryan (Fortsetzung und Schluss.) Der schonste Schmuck. Gedicht von Ferdinand Heiteraeyer. Dr. Franz Bernert, Bischof von Azotus und Apostolischer Vicar im Konigreiche Sachsen. Von J. Gratzmeier. Eeiseskizzen aus Frank-reich. Von Dr. J. M. Seidl (Schluss.) — Lourdes. Von Lourdes nach Pau. — Von Pau nach Bayonne. Ein Tatarenweib. Poetische Erzilhlung von Alex. Halka (Fortsetzung und Schluss.) Ein niichtlicher Eitt auf der Kilste Islands. Von Dr. Ph. Schweitzer. Aus meiner Soldatenzeit. Von J. T. Kujawa. Marsch-und Quartierabenteuer (Fortsetzung und Schluss.) Der neue General der Gesellschaft Jesu: P. Anton Maria Anderiedy. Von Hertkens in Viersen. Sonn-tag. Gedicht von Gustav v. Bach. Mit den schon-sten Augen. Von E. Metsch. Alleriei: Wilde schotti-sche Einder. — Eine Landschaft auf dem Monde. — Der Eselsritt im Mittelalter. — Elektricitiit statt Dampf. — Gesundheitsrath. — Aullosung des Logo-griphs in Nr. 49. — Auflosung der Schachaufgabe daselbst. Gesundheitsrath. — Eedactions-Telephon. — An unsere Leser. — Illustrationen. Lourdes. Dr. Franz Bernert, Apostolischer Vicar in Sachsen. Der erste Tag der Milcbkur. Nach dem Oelgemiilde von Fanny Levy. '\Vilde Einder im Cad-zowpark bei Hamilton in Schottland. Nach dem Leben gezeichnet von L. Beckmann. Eine Landschaft auf dem Mond. Gemalt von Victor Nielsen. Der Eselsritt. Nach dem Oelgemiilde von Graf Woldemar Eeichenbach. Eingeregnet! Nach dem Gemillde von E. Genzner. S tem zvezekom se konča deseti letnik tega zabavnika. Telegrami. Budapešt, 14. okt. Tukaj se je ustrelila soproga vrednika „PestiNaplo" gospa Urvari. Bila je mlada in silno spoštovana. Bolehala je že več časa na neozdravljivi bolezni. Po revolverji, pravijo, da je segla v trenutku, ko ni bila več pri pravi pameti. Vse jo obžaluje. Nižni Novgorod, 14. oktobra. Obravnava pred vojno sodnijo zarad 72 osob, ki so zatožene sokrivde pri preganjanji judov, se jo danes pričela in bo 14 dni trajala. London, 14. okt. Francozje so se izkrcali na Tamsvi, toda le za 4 ure na 8. t. m. Takoj se je pričel boj, in morali so se zopet umakniti. Washington, 14. oktobra. Konferenca za določitev skupnega prvega meridijana sprejela je resolucijo, da bo Greenwicli proglasila za kraj, kjer naj bo skupni poludnevnik. Tržaško tržno poročilo. Kava: Santos po 53 gl., Eio 48, St. Domingo 56, Portorico86, Cejlon 74—120, biserna 96, Java 63, Mokka 94—103. Sladkor po 17—26 gld. Dišave: poper 88 gl., žbice 63—64. Južno sadje: dateljni 75, fige iz Kalamate 15, iz Smirne 40, rozine 10.50 pomoranče 4, limone 3.— za vsak zaboj, rožiči 9.50, mandeljni 76. Olje: laško 45-84 gl., albansko 44—46, dalmatinsko 44, angleško 35.50, petrolej 9.75. Kože: juhtovina 260, podplatje 125—160, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 60, zajčje sto komadov 24 gl. Volna: bosanska 105 gl., albanska 118, i.ster-ska 110. Bombaž: amerikanski 75, indiški 48. Ježice po 11—27 gl. Mast: maslo 95—100, angleška 56, ogerska 59, špeh 56. Žito: pšenica ruska 7.75—8.25, laška 9.25, koruza 5.75, rž 7.25, oves 7, fižol 10.75—11.25, grah 13—15, riž laški 15—21, indiški 11.50 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov. Tujci. 12. oktobra. Pri MaZiči: Dam Wist, zasebnik, z Dunaja. — Hochimitli, Sehvvarzadler, Glas, trg. pot., z Dunaja. — Kdvard Miolil, inženir, z družino, iz Fort-Opusa. — Haiif, e. kr. poštar, s soprogo, iz Kočevja. — Franc Hofbauer, s soprogo, iz TržiS.i. — Dr. Sanieo, zdravnik, iz Kamnika. Pri Slonu: Dr. Avg. Hartmann, bibliotekar, s soprogo, iz Monakova. — C. Seunig, trgovec, s soprogo, iz Trsta. — Vojteli Gogala, c. kr. poročnik, iz Dalmacije. — Andr. Golob, trgovec, s soprogo, iz Koprivnice. — Katarina Grando, zaseb-nica, s hčerjo, iz Kranja. — Blaž Olifčič, trgovec, iz Radovljice. — K. Verče, iz Ljubljane. Pri Južnem holodvorti: Dr. Fiirber, zasabnik, z Dunaja. — Andrej Hravat, žandar, iz Tržiča. — Pr. Peterca, zasebnik, iz Ljubljane. ]>unaj8ka borza. (Telegrafično poročilo.) 15. oktobra. Papirna renta po 100 gld.....80 g!. 90 kr. Sreberna „ „ „ „ . . . . 82 „ — „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 103 „ 15 „ Papirna renta, davka prosta . . . 95 „ 80 Akcije avstr.-ogerske banke . . 859 „ — „ Kreditne akcije............285 „ 70 „ London...... . 122 „ 10 „ Srebro.......— „ — „ Cea. cekini.......5 „ 79 „ Francoski napoleond......9 „ 69 „ Nemške marke......59 „ 80 „ Od 14. oktobra. Ogerska zlata renta 6% .... 123 gl. 05 ki;. „ „ 4% . . . . 93 „ 25 „ papirna renta . . . 88 „ 80 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 103 „ 80 „ „ Liinderbanke.....100 „ 25 „ „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 567 „ — „ „ državne železnice .... 302 „ 75 „ Tramway-društva velj. 170 gl. . . 214 „ 50 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 124 „ 50 „ i-ji, „ „ „ „ 1860 . 500 „ 134 „ 80 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 172 „ — „ „ „ 1S64 . . 50 „ 171 „ - „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 177 „ — „ Ljubljanske srečke . . . . aO „ 23 „ — „ Rudolfove srečke . . . . 10 „ 18 „ 50 „ IVaziiaiiilo. Podpisani slavnemu občinstvu vljudno naznanja, da bode 15. t. m. l?i-e n i v 1 JI le i Postaje LjiiViljana j. k. Ljubljana K. k. . Vižmarjc . . . Medvode . . . Loka..... Kranj .... Podnart . . . Radovljica . . . Lesce .... .lavornik . . . Jesenice . . . Dovje .... Kranjska gora Rateče-Weis9enfels Trbiž .... Rfiljak j. k. . , St. 2018 »t. 2014 št. 2016 St. 2012 po noči zjutraj dopoldne zvečer 1215 CriO 11'40 6-35 1219 6'44 11'45 639 12-29 6-53 11-55 648 12-41 7- 4 12- 7 6-59 12-56 7-17 12-21 7 12 1-12 7-32 12-38 726 1-30 7-50 12-56 743 1-48 8-7 1-13 7-59 1-55 8-15 1-24 8- 8 2-16 8-34 1-40 8-25 2-27 8-45 1-57 833 2-47 9- 4 2-18 8 49 3-16 933 2-48 9 11 3-31 9-48 3- 3 9-24 3-48 10- 5 3-20 9-38 5-- 11-51 4-51 10-24 ■zjutraj dopoldne popoldne zvečej Otsol>iii vljilfi Postaje Beljak j. k. . . Trbiž .... Rateče-VVeissenfels Kranjska gora Dovje .... Jesenico . . , Javornik . . . Lesce .... Radovljica . . . Podnart .... Kranj .... Loka . , . , Medvode , . . Vižmarje . . , Ljubljana R. k. . Ljubljana j. k. št. 2017 št. 2011 št. 2015 št. 201,3 po noči zjutraj dopoldne popoldne 10-50 6-39 10-26 5-10 12-40 7-30 11-42 625 1-50 7.46 11-59 6-46 1-25 7.59 12-13 7- 2 1-50 8-22 12-38 729 2-23 8-41 12-58 7-52 2-30 8-47 1- 5 7-59 2-57 9- 6 1-20 8-21 3- 3 9-11 1-31 8-20 3-29 9-29 1-49 847 3-50 9-45 2- 5 9- 4 4-12 9-59 2-20 920 4-29 10-12 2-33 934 4-42 10-23 2-44 940 4-53 10-31 2-52 9-55 5-- 10-35 2-50 10.— zjutraj zjntraj jpopoldno zvcccr