Uto VI., št. 196. Poltnlna ptaSana v gotovini. V Ljubljani« v petek 1. 1922. žt, 1 P3n, HflPREJ glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Mednarodni sestanek socialistične mladine. Sestanek mednarodne socialistične Nadine, ki se je vršil v Salzburgu od 19. +° ?}' avsusta, je bil veličastna manifestacija. Mnogoštevilni tujci, ki so obiskali jnesto. so se živo zanimali za to priredi-ev- Udeležile so se tega sestanka one Zveze, ki so včlanjene v Mednarodnem sodelovanju socialističnih mladinskih organizacij ter v Internacionali delavske mladine. . Slabe gospodarske razmere so mno-sjm onemogočile udeležiti se tega se-tanka, ki pa je bil kljub temu dobro ob-j^an. Prišli so zastopniki 11 narodov in 2Vez, ki štejejo več kot četrt milijona uatir " — rile ‘ov. Največji del obiskovalcev so tvo- - avstrijske mladinske organizacije in b^nška mladinska društva. Zastopane so v,le tudi mladinske organizacije iz Ce-vaške. Madžarske, Georgije. Jugo-avije, Belgije. Nizozemske. Švedske, Shje, Poljske in Danske. Ur Salzburški sodrugi so se potrudili za im r *e Dr’reditve; največje težkoče so lih S kovanji za udeležence. Mnogo koralo spati po šolah na golih ^ ’ ^ugi pa so morali še daleč hoditi, y7 n so prišli do svojega prenočišča. ve'°k Jemu ie bilo to. da jih je veliko t0c Drišlo. kakor se jih je prijavilo. Vse > J?a ni moglo kratiti veselega razpolo-eflja. tin ^ soboto je prinašal vsak vlak sto-lod nov'h udeležencev, ki so že na ko- *<*u zapazili, da živi Salzburg v zna- okr « m^adinskega sestanka. Peron je bil in od’čna Lola Dorntreil pa W »Prostozidarsko kantato« od • A. Mozarta. Temu so sledila predava-igralca Alfreda Tragaua: slavnost so ča z »internacionalo«. Ob istem .asu sta govorila v Delavskem domu so-u Ka Schroter (Leipzig) in O 11 e n-a u e r (Berlin). Sodelovala so delavska Devska društva. y Mnogo mladinskih sodrugov in so-W ’ ki So se peljali skozi Bischofsho-Haii korali radi stanovanj izstopiti v sW Klnu’ tamošnji sodrugi pa so jim pre-Prenočišča. Tam se je tudi vršilo dn°r°\anje na katerem sta govorila so-N e u ma i e r za stranko in sodrug Kimmel (Dunaj) za goste; sledila je slavnost v hotelu »Štern«. V nedeljo zjutraj so se zbrali za obhod po mestu. Več nego 6000 mladinskih sodrugov in sodružic se je udeležilo te mednarodne manifestacije. Pri obhodu so pridno peli. Pred poslopjem vlade so s G zbrali inozemski delgatje in zastavonoše. Zborovanje je otvoril s pozdravnim govorom sodrug PreuBler v imenu organiziranih delavcev Nemške Avstrije in v imenu deželne vlade. Nato so govorili zastopniki mladinskih organizacij: Paul (TepLitz Mednarodno sodelavanje socialističnih mladinskih organizacij in Nemška mladinska zveza češkoslovaške), W e s t p h a 1 (Berlin, Internacionala delavske mladine in Nemška mladinska zveza), sodružica Kaemerer (Amsterdam. Mednarodna strokovna zveza), S v i t a n i c z (Dunaj. Strokovna komisija). V o r r i n k (Atastcrdam. Delavska mladina Nizojemske), Burian (Praga, Češkoslovaška mladina). L i n d s t r o m (Stockholm. Švedska delavska mladina), S y d n a y Dey (Angleška delavska mladina), H o v a u c (Belgijska mladina) in K a n i t z (Društvo »Kinderfreund« v Avstriji). Predsednik državnega zbora L o e b e (Berlin) je govoril v spomin Avgusta Bebla, kateremu so odkrili spominsko ploščo. Nato sta še govorila so-druga W i 11 e r n i g g in podžupan D r o b 1 c r. Vsi govorniki so naglaševali enotnost proletarskih organizacij, kajti samo ta bo v zvezi z resnim delom ojačila delavski razred in ga vodila do končne zmage. Zapeli so še »Internacionalo«, nakar se je pričel pomikati veličastni sprevod proti hiši. kjer je nekoč delal Avgust Bebel. Tam so odkrili spominsko ploščo s sledečim napisom: V tej hiši je delal kot strugarski vajenec voditelj nemških socialistov Avgust Bebel v letih 1859.—1860. Popoldne so priredili skupno petje, igre in telovadbo. V ponedeljek so priredili več izletov. Medtem so, se posvetovali izvršilni odbori obeh medinskih internacional v zelo važnih vprašanjih. Zvečer pa so se poslovili. Sestanek mednarodne mladine nam je pokazal, da se proletariatu ni treba bati za svojo mladino. V delavski mladini sta v največji meri združena sila in pogum, ki jo bosta usposobila rešiti veliko nalogo. ki jo ima v boju za osvoboditev proletariata. Ker proletarska mladina ve. da se more enotna fronta mednarodnega kapitala uničiti samo z enotnim bojem mednarodnega proletariata, zato bo za izvršitev te naloge zastavila vso svojo moč. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Napad na urednike „Republike“. (Govor posl. sodr. Etbina Kristana in vojnega ministra V a s i t a v Narodni skupščini dne 1. avgusta 1922.) (Dalje.) Ta moja naredba se glasi tako:] (Čita.) »Začetkom meseca decembra lan« skega leta so neki belgrajski dnevniki notirali: Da sta dne 9. decembra okrog 11. zvečer neki podnarednik in neki vojak na vogalu Svetosvaske in Zorine ulice v; Belgradu s koli zahrbtno napadla ravna-, telja belgrajskega dnevnika »Republike«, g. dr. Ikoniča,. in sotrudnika istega lista g. Božo Pavloviča, ko sta se vračala iz lo-> kala Narodne potrošačke zadruge; da sta bila istega večera v omenjenem lokalu poleg napadenih tudi napadalca; da je ki napadalcema ob tei priliki pristopil neki višji oficir in jim nekaj šepetal, in da so napadalci le eksponenti gotovih oficirskih1 krogov, užaljenih zaradi pisanja dnevnika »Republike«. Očitno je. da meče taka vest bel« grajskih dnevnikov in sam dogodek pc* svoji vrsti zelo grdo luč ne le na ugledi in ponos označenih oficirjev, ampak vse-; ga oficirskega zbora, ker se oficirji, vsaj kakor se predstavlja, dolže zaradi zlora« be svojih podrejenih, ki so jih po sili svo« iega položaja porabili za navedeni dogodek kot proste najemnike. Ta žalostni dogodek pada tem težje na ugled oficirskega zbora, ker se je s tem hotelo predstaviti, da se visoki poklic vojaka — služba kralju in domovini — z zlorabo oblasti od strani posameznikov postavlia na nivo najetih napadalcev proti osebni varnosti mirnih državljanov. Ob priliki teh vesti dnevne žumali« stike ie uvedena preiskava, da se najdejo napadalci in začetniki, in po rezidtatu se bo nadalje postopalo po zakonu. Toda. da se v bodoče ne bi dala prilika žurnalistiki. da objavlja dogodke ta-, ke vrste in jih postavlja na račun ugleda oficirskega zbora ukazujem: Da morajo oficirji ob vsaki priliki, če so jim osebne pravice ugrožene ali po« Škodovane od strani posameznikov, izbe-' gavati vsako osebno obračunavanje ali samolastno pribavljanie zadoščenja, in si pribavljati zadoščenje za svoje pravice le zakonitim potom pri kompetentnih ob« lastili. Če bi se zgodilo, da bi kakšen oficir« samolastno pribavljajoč zadoščenje za svoje poškodovane pravice povrh oseb« nega obračunavanja s posamezniki porabil tudi svoje Podrejene vojake, ie vsak’ oficir, tudi če bi le slučajno zvedel za tako pftstopanie Posameznika, v splošnem interesu dolžan takoj obvestiti svojega prefoosfavtTenega, E* nre mora rcravoča-sno obvestiti o vsem, dovršiti preiskavo in s krivcem po zakonu najstrožje postopati. Predpostavljeni bodo to strogo upoštevali in storili vse korake, da se zloraba vojakov od strani oficirjev v takih in podobnih slučajih za vsako ceno prepreči in v vsakem eventualno se pojavljenem slučaju s krivcem najstrože po zakonu postopali, prav tako za izvršeno krivico, kakor tudi za neizvršenie te moje naredbe. Povrh vsega tega mi bodo tudi predpostavljeni osebno odgovorni za eventualno porabo vojakov od strani posameznih oficirjev v takih ali, podobnih slučajih.« Predsednik dr. Ivan Riban; Gospod interpelant ima besedo. Etbin Kristan: Gospodje, zadovoljen sem z naredbo, ki jo je izdal gospod minister, toda splošno se z njegovim odgovorom nikakor ne morem zadovoljiti. Odpustite — meni ne gre v glavo. kako bi bilo mogoče, da bi dve vojaški osebi, podnarednik in vojak, izvršili tak napad sredi glavnega mesta, pa da vse preiskovanje . vojaških oblasti ne bi moglo dognati, kdo da je to storil. Gospodje. gospod voini minister pravi, da vojaške oblasti niso mogle priti do rezultata, češ. da niso dobile dovoli določenih podatkov, ker niso privatni tožitelji dovolj natančno označili osebe, ki jih je napadla. ker ni napadeni prišel sem in pokazal s prstom: Ta in ta podnarednik od tega m tega polka, tega in tega bataljona, te in te čete, ie bil mož. ki me je napadel. Gospodje, razumem da se dotični podnarednik ni. predstavil, preden je dvignil kol in udaril; vem pa. da obstajajo pri vojakih predpisi, ki omogočajo, da se lahko natančno ve. kateri podnarednik ta in ta čas ni bil v vojašnici, in če ni bil v vojašnici, so tudi sredstva, 'da se lahko izve, kje da je bil. Ali, gospodje, ta ne-možnost, da bi se našel podnarednik in vojak, me še boli utrjuje v mišljenju, da ne gre za podnarednika in vojaka: zakaj Če bi bile vojaške oblasti prepričane, da sta kriva le ta podnarednik in voiak in če sta se hotela kaznovati, bi se bila že našla in se iima ne bi prizanašalo. To pomeni, da se ne smeta najti, ker bi se najbrže. če bi se našla, lahko utrdilo. kdo so bili pravi in glavni krivci. In. gospodje, kai mi tedaj koristi najlepša naredba gospoda ministra, kai pomaga niegova naibollša volia za preorečenje takih reči. če se v praksi vidi. da se vendar lahko drugače postopa, kot zahteva naredba, pa se vendar tistim, ki nasprotno delajo, ni treba bati kazni? Gospodje, če bi to držalo, da vojaške oblasti niso mogle preiskati stvari, ker ni privatni tožiteli povedal imena dotičnega podnarednika. bi lahko pokopali vse pravosodje sploh. Sai krivci, če izvrše kakšno kriminalno delo, sploh večinoma nimajo navade puščati svoje vizitnice na mestu zločina; pa vendar ie naloga oblasti nafti tistega, ki je ukradel ali ubil in izslediti tudi slučaje, ki so boli misteri-ozni od tega. In če bi morali sprejeti to, da čakajo voiaške oblasti vedno na to. da tim prinese privatni tožiteli točne podatke. kakor nam ie približno deial gospod minister, tedaj ni vredno ne tožiti, ne in-terpelirati: in tako. gospodje, menim, da ni odgovor gosooda ministra nikakršen odgovor, in ne poznam tistega, ki bi se mogel zadovoljiti s takim odgovorom. (Dalje prih.l PolltICne vesti. 4- Državni pravdnih; je zaplenil premoženje bačkega podžupana dr. Stoikova, ki ie ukradel oziroma poneveril — da se lepše sliši — tri milijone dinarjev na škodo države. Lepi možje nam županijo.« 4- Iz Belgrada poročajo, da vlada tam veliko ogorčenje zaradi takozvanega dolarskega posojila, ki bi ga mogla zbrati Jugoslavija brez posredovanja Blerove skupine. Splošno sodijo, da se dinar ne bo dvignil zaradi tega posojila, kar zelo radi verjamemo. Sai ni dolgo tega, odkar so belgraiski časopisi pisali pod naslovom: »Napitnina iz Amerike« sledeče: »Narodna banka v Belgradu je dobila sporočilo, naj izplača Praporčetoviču, mešetarju poslednjega državnega posojila 400.000 dolarjev — okoli 130 milijonov kron. Ta vsota je honorar agentom Blerove skupine, ki so pri časopisih ter v —• Narodni skupščini! Za ministre bodo nakazali še posebno napitnino! Kakor se vidi. ie začetek naravnost amerikanski. Niti groš še ni prišel v državno blagajno, pa že delijo napitnino! Po poročilih, ki so nam došla, se pripravljalo jugoslovanski nacionalistični fantalini, ali še boljše fašisti na napad, ki ga bodo izvršili s telesnimi in duševnimi silami na vse tiste, ki so spravili v žep 130 milijonov kron provizije na račun ljudske bede.« Priob-čuiemo to notico brez razlage. Samo to še dostavljamo, da so o te» pisali tudi skoro vsi hrvaški in deloma tudi slovenski listi, izmed katerih se .ie odlikovalo zlasti »državotvorno Jutro«. To se nam ie zdelo potrebno omeniti zaradi tsga, da ne bo padlo že zopet kr. policijskemu ravnateljstvu v glavo' zapleniti zaradi te notice, v kateri navajamo gola dejstva kakor običajno, vso izdajo »Napreja«. Poslednjikrat je nam zaplenilo list zaradi uvodnega članka z naslovom »Beli teror«. 4- Fašizem v Jugoslaviji. »Pokret« ponosno poroča o napadu nacionalistične mladine na uredništvo madžarskega lista »Hirlapa«. kateremu so popolnoma razdejali uredništvo. List povdaria. da komentirajo vsi prijatelji »jugoslovenstva« z velikimi simpatijami ta dogodek. V »Po-kretu« beremo tudi oklic na zagrebške fašiste, naj se zglase v tajništvu zaradi »revizije in reorganizacije«. Enake oklice beremo tudi na fašiste v Osijeku in drugih mestih. Obenem pa nam prihajajo poročila o krvavih pobojih v Senju, v Cer-kvenici in sploh v mestih ob jadranski obali, ki so jih uprizorili iugoslovenski fašisti. Obeta se nam torei državljanska vojna čisto po laškem vzorcu. Delavci in vsi boritelji za rdeči socializem, stojte na straži! + V Mezopotamiji je prišlo ob priliki obletnice zasedbe prestola od strani domačega kralja Fejsala do demonstracij proti angleškemu velikemu komisarju. Klicali so: »Doli angleški mandat!« + V Mali Aziji so pričeli Turki z ofenzivo proti Grkom pri Dilidiku. kjer se vrše naihujši boji. + Nusdino, voditelj rimskih fašistov, ie izjavil na zadnjem zborovanju fašistov. da bodo zasedli Rim v najkrajšem + Med laškimi železničarji se opaža gibanje za posebne D’Annunzijeve sindikate, ki bi stali na — nadrazrednem stališču. Slično gibanje opažajo tudi pri poštnih in brzojavnih uslužbencih. 4- Laški časopisi pišejo o koncentraciji naših čet v okolici Maribora, ravno-i • tako madžarski listi, obenem pišejo naši fistl o koncentraciji laških in madzarskifi čet ob naši meji in posledica ie pri nas zahteva vojnega ministra po novih milijonih za vojaštvo — to pot zahteva samo 90 milijonov kron. pri Italijanih in Madžarih pa ravnotako krediti za vojaštvo. Delavno ljudstvo, kdaj se boš spametovalo? •, + V Varšavi se vrše pogajanja med našo delegacijo, ki jo vodi dr. Velizat, Jankovič in poljsko delegacijo. 4- V Mtinctmu se je vršil 28. t. m. katoliški dan nemških katolikov. Priso-stovalo je nad 100.000 ljudi, katerim j® govoril kardinal Faulhaber. Veliko je še nezavednih ljudi tudi v Nemčiji. + V Berlinu je pričela 29. t. m. soc£ alistična stranka in stranka neodvisnih socialistov službeno razpravljati o zedi« njenju. Prihodnja konferenca je določena 4. septembra. V bližnjih dneh bo tedaj zedinjena socialistična stranka objavila svoj akcijski program. 4- Franooska Splošna delavska zve« za je pozvala svoje organizacije, naj pr*" rede 2. in 3. septembra protestna zboren vanja proti dogodkom v Havreu. Ker je že prei izdala proglas, naj se delavstvo ne udeleži 29. avgusta splošne stavke, ki jo ie proglasila samo komunistična zveza, se je stavka tega dne izjalovila. 4- V Marseillu kakor tudi v ostalih francoskih mestih so delavci energično protestirali proti vmešavanju vojaštva v borbo proti stavkujočim v Havreu. 4- Amerikanski poslanci bodo pose« tili v, bližnjih dneh nekatera jugoslovan« ska mesta. Dnevne vesti. »Naprej« se bo prodajal na sejmišču na lastni stojnici. — Oglase sprejemamo vsak dan od 9.—18. popoldne. Slavnostna predstava na čast udeležence® 11. velesejma v Ljubljani. Narodno gledališče priredi na čast udeležencem II. velesejma v Ljubljani dne 2. septembra v opernem gledališču slavnostno predstavo. Poje se Smetanova opera »Prodana nevesta«. IL Ljubljanski veliki semenj bo dostopen splošnemu obisku od sobote dne 2. septembra od 12. naprej. Z sejmom je združena tudi historična razstava slovenskih slik v Srednjetehnlčni šoli-Vstop na obe prireditvi je dovoljen proti isti dnevni vstopnici, ki se dobi za ceno 40 K Pr* sejmskih blagajnah ali pa proti sejmskl legitimaciji, ki upravičuje tudi do enkratne polovične voznine do Ljubljane in nazaj ter do poljubnega vstopa na sejmišče in se -dobi za ceno 160 K pr« denarnih zavodih v vseh večjih mestih ali P® neposredno pri uradu Ljubljanskega velikega semnja. Permanentne sejmske legitimacije prodajajo za ceno 160 K komad v Sloveniji sledeči denarni zavodi: na Bledu Zadružna gospodarska banka, v Brežicah podružnica Ljubljanske Kreditne banke, v Celin Ljubljanska kreditna banka, Jadranska banka, Ohčeslovensko obrtno društvo, I. hrvatska štedlonica in tobakarna »Koma5 Aleksander«, v Črnomlju Mestna hranilnica, v Hrastniku Tovarna kemičnih izdelkov, na Jesenicah Podružnica špedicije Balkan, v Kočevja Merkantllna banka In lesna industrija HeinrichaT, v Konjicah Hranilnica za konjiški okraj, v Krškem ob Savi Leopold Knez, trgovec z mešani® blagom, v Litiji Lebinger & Gerkman, v Mariboru Ljubljanska kreditna banka. Jugoslovanska Union banka, Trgovska banka in špedicija Balkan, v Marnbergu Glavna tobačna zaloga Iva# Predan, v Novem mestu Slovenska eskomptpa banka in anončna pisarna Strela ter Mestna hranilnica, v Ormožu Okrajna posojilnica, v P™* j« Ljubljanska kreditna banka, Mestna hranilnic« in tvrdka Snoj & Urbančič, v Rogatcu Okrain* hranilnica, v Rogaški Slatini Slovenska banK« d. d., v Radovljici Mestna hranilnica, v Rlbmci Tajništvo posojilnice, na Rakeku Balkan in Slovenska eskomptna banka v Slovenjgradcu Oralna hranilnica, v Slovenski Bistrici Okrajna hranilnica, v Sv. Lenartu Okrajna hranilnica. v Škofil Loki Lesna industrija F. Heinrichar, v Višnji Gori Mihael Omaheu in v Zagorju ob »avi tvrdka Rudolf Ahčin. . Stanovanjski urad H. Ljubljanskega velesejma ie začel od 25. i m. naprej permanentna poslovati v, pritličju nove palače Ljubljanske kr e* dffne banke na Dunajski cesti ter Je Že izdatno zaposlen s preskrbo stanovanj za razstavlialce in njihovo osobje. Po prijavah, ki so mu s strani posetnikov že došle soditi moremo na sijajen poset te enotne prireditve industrije, trgovine In obrti v kraljevini. Zato naj se vsakdo, kdor namerava posetiti IL Ljubljanski veliki semeni in ostati preko noči v Ljubljani, zglasi pravočasno na stanovanjski urad, da mu preskrbi primerno stanovanje. Pristojbina znaša za posetnika do 3 dni v Ljubljani 5 Din, za daljše bivanje pa 10 Din. Za dobo velesejma bodo na glavnem kolodvoru stalno navzoči uradniki stanovanjskega odseka, ki bodo označeni z zelenim trakom na rokavu. Vračujoči se posetniki si kupijo vozne listke za povratek lahko pri izdaji voznih kart na razstavišču (I. paviljon na desno od vhoda), ki razpečava vse vozne liste v tu in inozemstvo. Poštni urad Ljubljanskega velikega semnja začne poslovati permanentno dne 1. septembra. Sprejemal bo vse poštne pošiljke in brzojavke ter posredoval teleionske pogovore. Da se zadosti vsem željam bodo na sejmišču letos tudi tri javne telefonske govorilnice in sicer dve Prl Poštnem uradu Ljubljanskega velesejma ena pa na novem sejmišču za Lattermanovim drevoredom. Razsvetljava razstavišča: Kakor lansko le-tako bo tudi letos razstavišče iz varnostnih ozirov ponoči dobro razsvetljeno. Nekaj naravnost krasnega pa bo razsvetljava zabavnega de-jf sejmišča, kadar bo zlasti v Lattermanovem drevoredu gorelo na stotine žarnic. Montažna 5ela za to razsvetljavo dela tukajšnja trdka ?tebi & Tu ječ, potreben električni tok bo pa proizvajala posebna električna centrala, ki bo prodajala preko dnevnih ur tudi pogon strojev z e‘ektrično silo. V mehanični delavnici Krcmvia na Vrhniki, kjer je zaposlenih 8 delavcev. ]e odpovedal podjetnik službo tamkajšnemu Jtelavskemu zaupniku brez utemeljitve. Opozorjen na »Zakon o zaščiti delavcev«, *ateri pravi, da se delavskega zaupnika sme brez tehtnega vzroka odpustiti, izjavil; »Zame ie merodajen obrtni red, glasom katerega imam pravico vsakemu uelavcu odpovedati službo. Zakon o za-sctfi delavcev mu ni bil naznanjen niti od JJbrtne zadruge na Vrhniki, katera je po S°vi izpovedi za njega prva in zadnja 1 stanca. Tudi v ostalem ima možakar r&cej čudne nazore, na primer: delavec, ateri je čez dan zaposlen v njegovi delavnici. ne sme opravljati v svojem pro-'tetn času drugod svojega posla, ker v e,ri slučaju ne more misliti, kaj je delal Pretečeni in kai bo delal prihodnji dan. v delavnici g. Kromvia delajo 10 ur dnev-&°- brez dovoljenia merodajnih oblasti. Radovedni smo. kai poreče na to obrtno "adzorništvo?! s , Ali se ne bi tncge! najti kakšen podmen naš državUan? Zvedeli smo. da je plenila neka znana oseba prodati v ino-emstvo zelo dragoceno zbirko plebi-citnega materiala, najbrž eno hajkom-oietneiših zbirjc. za 2000 danskih kron. -8fodiic se bo gotovo zopet, da bomo kareje enkrat plačali desetkrat ceno kak-s"emu inozemcu. Združenje Jugoslovanskega Učiteljstva v “eosradn. — Poverjeništvo Ljubljana priredi , “i0 letošnjo pokrajinsko skupščino dne 3. sep-"lt)ra na Bledu v zdraviliškem domu. p ^Čebelarska razstava In kongres. rošn.ia za polovično vožnjo na drž. že-ezmcah ie ugodno rešena. Danes smo odposlali vsem podružnicam in prijavljen-cern izkaznice za polovično vožnjo na Qrž. železnici. Na razstavišču vlada ži-^ahno življenje, razstava obeta, da bo *el° lepa in dobro založena. , Deželni most čez Savo v Št. Jakobu 0 zaradi pleskanja od 30. t. m. dalje do Preklica za promet zaprt. ; Občinska ročna ustanova. Mestni magistrat "na oddati petim revnim v Ljubljano pristojnim - Javorniku. Zagorje ob SavL Dne 29. t. m. je bila volitev v naši občini za župana in starešinstvo Izvoljen je za župana sodrug Jože Repovž. V starešinstvo pa Cobal, BiroUa. Bajcar. Juli, Zabovnik. Drolc, Jože Rancinger in Snoj. Dvoje prvih volitev je bilo brezuspešnih; pri ožji volitvi pa je bil izvoljen naš sodrug, ker so se obrtniki odločili za njega. Ker naša stranka te izvolitve sploh ni pričakovala, smo bili malo presenečeni. V zastopstvu imajo razne stranke sledeče število odbornikov. Socialisti 6, narodni sociala 7, klerikalci 8. obrtniška lista 4. Ker pa so obrtniki pri ožjih volitvah oddali glasove za našega kandidata, je prišel naš kandidat v ožjo volitev, pri kateri sta 4va obrtnika glasovala za' njega. Vaš poročevalec je po volitvah povprašal nekega obrtnika, kal«) da so glasovali za socialističnega župana. Dobil je sledeči odgovor: »Mi ni-« smo glasovali za Vašega kandidata iz političnih ozirov; mi obrtniki tudi ne pripadamo direktno kaki stranki. Volili pa smo ga zato. ker ga poznamo kot zelo solidnega moža in ker vidimo, da so Vaše stranke občinski odborniki, ki iim gre sa-ir mo za gospodarski napredek občine.) končno pravi: Današnji dan je pokazal# da pri Vaših ljudeh ni nobenih političnih strasti. Vaše zelo dostojno obnašanje ter. politična in gospodarska zrelost Vašili mož, nam je narekovala, glasovati za Vašega zastopnika^« ........ Kulturni vestnik. Ptnll Adamič: 16 jugoslovanskih narodni!*; pesmi I. del moški zbori. Cena partituri 10 Din« Vsekakor ena izmed najzanimevejših zbirk na-i rodnih pesmi, kar jih je do sedaj izšlo. Pesmi is Srbije, Bosne, Prekmurja, Istre, Belekrajine in Koroške so sicer preprosto harmonizirane pat1 vendar prikladne za najboljše koncertne odre* Naj bi ne bilo pevskega zbora širom Jugoslavije* ki si te tudi po zunanji obliki krasne izdaje ne b< omislil! Naroča se pri Zvezni knjigarni v Ljubljani. Društva, ki naroče nad 10 izvodov dob«fc znaten popust 6= Vrednost denarja. 1 dolar velja. 90 Din., 1 lira 4.15 Din. 100 avstrijskih kron pa 11 para. V Curihu velja 100 našlH krom 1.42 švicarskih frankov. —— a Delavec brez delavskega časopis?« je kakor vojak brez puške. Zato naročaja J te in širite svoje glasilo »Naprej«! n Kolektivni zadrugi, pekovski odsek? v Celju v odgovor. Zadruga rokodelskih obrti, odsek pekov *}* Celju, je v dveh velikih kolonah hotel izpopolniti j itak že mizerni listič »Nova Doba« z dne 29. avgusta in s tem skušal javnosti dokazati, kako Ml celjska pekovska stavka za lase privlečena. Če bi ne bila celjska javnost prepričana a*1 dnevnem življenju hinavščin m laži, bi gotovo; verjela tendencioznim poročilom naslova ter prH skočila že davno na pomoč. Stvar pa je čisto drugačna ta vsak otrok Celju ve, da je bil izbruh pekovske stavke v Ce-t, Iju neizogiben, zlasti pa sedaj, ko gre za žlvljeo* ski obstoj ljudi ki garajo in trpe za svojega goj spodarja. Da poročilo zadruge, odnosno njen zagovor* v »Novi Dobi« ni resničen, potrjuje to, ker Je po« ročilo pomankljivo in čisto za lase privlečeno^ Brez navedbe vzrokov stavke, še manj pa deja* nja mojstrov, bi naj služilo javnosti v informadk jo, da so krivi vseea samo pomočniki. Ce bi ho* tela zadruga podati resnično in ne tedencioznofc poročilo, bi listič »Nova Doba« ne zadostoval i*| svojem obsegu in bi javnost kar hitro razsodila*) da so krivci stavke neupravičeni odpori in Sika*! ne mojstrov. Mojstri zanikajo vsako kolektivnost in nW so voljni v tem smislu pogajati se s svojim de*! lavstvom. Da delavstvo zaničuje Indlvldlualne pogodb be hi taka pogajanja, mu ni zameriti, ker so moj* stri kakor delatstvo potom svojih društev že italj kolektivni In ni opravičena združena kolektivna gospoda vsiljevati istotako združenemu delavstva indlvldlualne pogodbe. j Dokazi k temu so jasni kot beli dan* Kolektivna družba celjskih pekovskih mo*! strov pridobiva s svojo združeno močjo tereni kolektivnosti pri zviševanju cen kruha m peci*! va, določanju časa učne dobe vajencem, določa* j?ju števila vajencev na indlvldinalnega (kolek* tivno združenega) mojstra, kolektivno se upirati naredbam o prepovedi nočnega dela, kolektivno*, se braniti vsemu onemu, kar bi bilo proti intero* su njihovemu obrtniškem stanu In profitu. Kolek* tivno odpovedovati, pogodbe, (glej neupravičeni odpoved kolek, pogodbe z dne 29. aprila t I.) I* se kolektivno, to je združeno upirati delavskimi opravičenim zahtevam. Z eno besedo rečeno* omenjena kolektivna družba uvaja kolektiva! anarhizem proti vsemu In vsakemu, kdor bi sil ne strinjal s kolektivnim nasilstvom, kotoktlvasl združenih sil in njih članov! Kolektivno združeni pekovski mojstri v Ce*( Iju stoje sedaj y ofenzivi Delavstvo, ki ie tstotako organizirano, stoH pa združeno v defenzivi, zadovoljujoč se, odbijati^ napade in uveljavljati kolektivne garancije možnosti poštenega življenja. Agresija, ki jo je pokazala nezavedna zadruga, bo končno končala svoj boj v znamenju regresije, seveda samo v svojo škodo. Da se združena, sedaj agresivna gospoda pekovskih mojstrov, brani dati svojemu delavstvu zasluženo plačo, dokazuje njih poročilo v »Novi^ Dobi«, kjer pravi: Vsi navzoči mojstri, iz« vzemši g. Franja Korena so odklonili vsako kolektivno pogodbo! J° ni za delavstvo malenkost in delavstvo si pridržuje iste pravice, kolektivno uveljavljati način svojega življenja, kakor to delajo mojstri. To je dejanski vzrok stavke. Gospoda bi dovolila' tudi kolektivno pogodbo, če bi se delavstvo obvezalo delati zastonj in kot neplačana sila grmadila premoženje kolektivnemu gospodarju v 'svojo škodo. Mojstrom in javnosti moram še enkrat povedati, da celjski pekovski pomočnik dobi po zadnji kolektivni pogodbi iz meseca decemhra 1921. 1. samo 624 K na teden in nekaj kruha dnevno, dočim dobe njih kolegi v ostalih mestih Mer je ista cena moke, režijskih stroškov in kruha kakor peciva, 1128 K na teden ter dnevno kilogram belega kruha. Ce računamo kilogram ^™ha P° 24 'K; dobi delavec v drugih krajih'na teden 1382 K, kar znaša na mesec 5528 K Koliko pa dobi zračunano celjski pekovski pomočnik na mesec. Celjski pekovski pomočnik dobi za svoje težko delo, od svojih združenih moj- strov tendenciozna poročila v »Novi Dobi«, naperjena proti njegovi lastni osebi in poštenju kot plačilo za izvršeno delo. V svojih izvajanjih zahteva združena go-spoua od oblasti, smrt svojih pomočnikov, da to se P^vi. oblast jih naj zapre in kaznuje, ker no-cejo delati za_ nesramno mezdo, m s tem skuša prisilite pomočnike, da bi zapustili svojo združe-nost, in tako razpršeni, da bi prišli s samo indi-vidiualno potrebo v roke kolektivnega mogotca, ki bi jim diktiral bodoči način življenja. Edino ta cilj ima pred očmi gospoda, zato se tndi ne sramujejo hraniti javnost s svoji ne-istinitimi poročili. Spor, ki je nastal, je stvar prizadetih. Nikakor ne spada tako mezdno gibanje v konpeten-co oblasti, da bi morebiti skušala ovirati stav-kujoče, ker delavstvo trpi že polnih 5 mesecev po krivdi funkcionarjev Zadruge. Ni potreba, da vprašamo javno, za koliko se" je draginja od meseca decembra 1921. leta do danes zvišala. Zato se nam n; potreba bati nikogar, ki bi nam za-mogel očitati, da nismo bili opravičeni zahtevati v oni izmeri, kakor je to draginja narastla. Ponujenih 40% na plači in istočasno zvišanje cen na hrani in stanovanju za 120% dokazuje vso go-letost poštenja celjskih pekovskih mojstrov, ker bi to ne značilo povišati plače, pač pa znižati mezde! Zadruga, pekovski odsek v Celjn si je izbrala zelo slabo pot, na kateri ne bo našla zaslombe ne od javnosti, kakor tudi ne od samega delavstva. Kar je delavstvo sklenilo, fo bo ta