14» j* dslj iMued dsilj »od LETO—YEAR XIV, PLAŠILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE irrc^v^trjrfflr ode*«* ul, pondeijek, 19. a^mim (D«C. 19) 1921. SuUcripU*. $9.00 5TEV.—NUMBER 294. •t *p«cUI rsu »r pMttp pr«rlM te ta t—ti— 1103, Ast »f Oct. 3, 1117, mIImiM m Jim 14, 1S1S. Zbornica dovolila dvaj set SOVJETSKI DftENIR IZNA SEL NOV NAttM BREZŽlC nega brzojava. Moskva, Sovjetska Rupija, 17. de0. __ 1'krajinski sovjetski inženir Čaj ko je iznslel novo metodo brezžičnega brzojava. Po tej me-' todi l)o lahko poslati brzojavko na določeno posUjo ne da bi jo mogla pobrati katera druga podaja. Iznajdba temelji na magnetnih žarkih, ki gredo akozi go-n, jn vsledtega niao odvisni višine v ozračju. S pomočjo te iznajdbe 'bo lahko poiskati tudi rudnine v zemlji. SLOVENKA ARETIRANA V KANSAŠKEM BOJU. Hary Skubic, žena slovenskega rudarja, in tri draga žene ; vržene v zapor. MILldARSKA ARMADA JB PRESLABA; KLlOEJO NOVB ČETE. Pittsburg, Kana. — 18..dec. Šerif Milt Oould je snoči nazna- «ko ljudstvo ob Volgi, nil, da je na odlok generalnega pravdnika Hopkinsa izdano porno povelje za dvanajst člrttgih žensk, ki so vodile pikstne de« monstraeije proti stavkokasom V tukajšnjem premogovnem ' okoli- Howeja, tajnika ftsnssške delpv za Rusijo. Hooverjsv načrt aa prehrano pri zadetih ruskih kmetov, priporočen od Hardinga, sprejet i veliko večino. j ' « NASPROTNIKI DELALI OVIRI. Wsshlngton, D. C. — Poslanska' zbornica je v soboto popoldne sprejela predlogo, ki določa, da se potroši $20,000,000 iz sklada vladne žitne korporacije za nakup koruze in pšenice ter žita za seme za Sovjetako Rusijo. Glasovanje je bilo 114 proti 51. Po končanem glasovanju so nasprotniki predloge zahtevali poimensko glasovanje, češ da ni kvoru-ma v zbornici in da je bilo prvo glasovanje neveljavno. Poimensko glasovanje je izpadlo: 181 za in 71 proti. Predloga gre zdaj v senat.. Med kongreeniki je bilo mnogo nasprotnikov, ki ao pobijali predlogo ia golega sovraštva do Rusije., 'Predsednik Harding je v svoji poslanici priporočil, da kongres dovoli toliko denarja, da Ameriška pomožna uprava lahko kupi dvajaet miljonov bušljev koruze in pšenice ter tri miljone bušljev semenskega žita za prizadeto ru-Hoover je ormirai kongres, da je treba jm*nj dvajaet miljonov dolar-iv. Vse to n^ ganilo republičan-akih in demokratskih starin, ki smatralo lakoto v Rusiji za "kazen božjo" zaradi boljševiške vla- čit Med ženami, ki se imajo'^e- d©. ■ r \ tirati, je tudi soproga Wiin^a| Naapr otniki i so hoteli uničiti • n.___i. . ____L* *1.»A._ predlogo z uebrojuhni dodatki in tike federacije, rojena Američan-]spremembami. Pretakali so hi-ka, kataea se je odsllievrila ien- Tiivske aolze nad bedo-v Ameriki. ikih pohodov okrog rudnikov. Štiri aretirane žene rudsrjev — Mary Skubic, Mary Battori,- Ka ric I)eloney in Fannie Wimler —-ki so bile vržene v zapor v petek, so bile. včeraj izpuščene proti poroštvu. Phil. H. Callery, odvetnik stavkujočih rudarjev, je za grozil, da bo zahteval "habeas eorpus", ako ne bodo ženske hitro izpuščene. . \ Hud snežen vihar, ki je prihru mel v petek ponoči, je divjal vea dan včeraj po planjavah premo-Rovega polja in nazidal velike kupe žametov. Ženski pohodi se valedtega niso vršili in miličarjl, ki imajo stražiti rudnike, so tudi čepeli v svojih šotorih, kjer jih je vražje zeblo. Z miličarji vred ao invadlrsli premogarske naselbine tudi pro-liibiAki uradniki in izpoelovsli a-retacijn okrog deset oseb. Prohi-Hiski komisar Warg prkvi, da je našel v hišah rudarjev 3000 galonov opojne pijače. 1'ittnburg, Kana. — Štiri žene, ki ko obdolžene, da ao vodile žen »ke pohode proti atavkokazom zandji pondeljek, torek in aredo >»> pred katerimi ao morali etavko kazi bežati, so bile v petek sreti rane. bbtožene so " nepoatavnega uhajanja". Aretirane so: mra. Mary Sku bie. žena bivšega aoeialističnega podfrrifa v erafordakem okrsju, mr* Mary Bsttori, žena rudarja, '"t*. Marie Daloney, žena rudšr-in mati dveh otrok, ter mrs ^ itnler. vdova rudarja. Mrs. Mary Skubic je naša zna-"« rojakinja, ki je bila dslsgstl-»j« na peti redni konvenciji 8. N. '' v Milwankeeju. Op. ur.) •M i ličarji, ki ao bili postati seto, da ščitijo stavkokaze v rudnikih Pred ženami rudarjev, niso mebds svoji nalogi. V soboto se je raznesla vest ,ds bo trebs doMti ^taljon vojaštva. STAVKA KUVNgUtf DELAVCEV V N,Y. 2S TRETJI DAM STAVKE JE MESO IZDATNO ŽILO. a »s Preiskava js pa dognala, da sp mesarski baroni že dva dni pred ksterim je bilo obljubljeno stavko podražili meso. ^višanje, ko je bil reorganiziran SOOIALBTlOin KONORES-k" hik v boju proti zki Rak ju plao. £ Waahington, D. C. — Meyer Londou, socialistični kongresnih is New Vorka, je zadnji teden s vito silo pobijal s predlogo v nižji stavnici, s katero namerava kon-greh znižati plače civilnim uslužbencem, oziroma obdržati atere dssirsvno je drugače nikdar ne vidijo In še celp bahajo se, da v Amerik« nihče ne strada. Kon-grefenik Goodykoontz[ republičan iz West Vlrginije, je predlagal, da naj predsednik rajši potroši dvajset miljonov'dolarjev za iz-atradane, lačne in brezposelne državljane Združenih držav. Socialistični kongresnih London je odgovoril, da ima vlsda dovolj denarja tudi za ameriške reveže in kongrea ae lahko s tem bavi v posebni predlogi. Predlog je bil šavržen, ker je bil z dnevnega reda. ' Nasprotniki niso uspeli. Vsi dodatki so bili porsženi razen e-nega, ki določa, da se žito nakupi samo v Ameriki in pošlje v Rusijo na ameriških parnikih • in da pomožna uprava poroča kongresu o stroških Čez leto dni kakftno nevarnost vem dela viki list v pacifiku Sydney, m. s. Wales. - "Au-strslisn Workcr", vodilni avstral-ski delavski in socialistični liat odgovarja militariatičnim držav nikom,' ki atrašijo avstralsko ljud stvo s psrkljom vojne v Pacifiku. "Pravo nevarnost v Pacifiku tvori dejstvo, da ."državniki" lahko vodijo za nos avatralako ljud-stvo, ki ne zaatopajo svojih inte-reaov, s»p»k koriati mednarodnih brigantov, katerih molitev je na dlje In katerih Bog je lakomnost Avstraliji se ni treba bati drugih narodov, ako avstrsl^ ljudstvo goji do njih ljubezen mesto sovra Utira.H . _— stavbomki delavci so ntOTi nntajrju mezde York, M. Y. — Stavk« klavniških delavcev v podjetjihl podružnic velike meaarske peteri* ce že učinkuje, dasiravno js f New Yorku precej neodvisnih m* sarskih tvrdk, pri katerih so klafJ niški delavci ostali na delu, ket a« podpisale pogodbo z organizaoijo klavniških delavcev. Trgovci, ki prodajajo raeeo na i" debelo ,so izkoristili položaj in aqr podražili meso za 29% odstotkov, od kar je pričela stavka. Mesarji, ki sekajo meso na drobo?, ao ps-dražili meso za 19^4 odatotka. Klavniški baroni, ki ao IzjavlH, da je stavka zanje veliko preaeue* čenje, so vedeli že naprej, da pri« de,do stavke. To je dognala preiakava Delav-skega biroja, ki je nabral podatke v pet in osemdeset mesnicah. Preiskava je torej dognala, d*. M ji r> v prodaji na debato podi*, za dssst odstotkov žs dva d&J preje, predno je pričela stavka. Zadnji važen dogodek s* je odt igral tret ji dan stavke, ko je 6.500 mesarskih pomočnikov, ki delajs v 3,500 mesnicah, isjsvilo, ds ne sekajo mesa, ki prihsjs is klgvnie, katerih ao delavci v stavki. Statiatični podatki govore, da je stavka v klavnicah , sa 09 od stotkov efektivna. V normalnih čaai h za koljejo in pobijejo deset tisoč glav živine r pr . klavmeafi. Drufri dan stavke bilo pobitih lo tri sto glav živin*. Z drugimi besedami to pomeni, da prizadete klavniee niao dosegle le pol odstotka od normale v obratovanju, od kar je atavks. Pa le ti-ato delo, kar je izvršenega, itvrše pisarniški uslužbenci, preddelavcl in ravnatelji. •litem civilne službe pod novo inistracijo. Glasovanje o pred vrši ta teden. ffftninii FRANCIJA ZAHTEVA VELIKO MORNARICO. ho IS hdij hote deset vslikih bpjnlh Anglija in Amerika nasprotujeu. KEIEA VA ' RAZOROŽIT VENI' T KONFERENCI. Pariš, 18. dfee. Polursdua po-ročils se glsse, ds je Frsncija absolutno proti odprsvi podmorni-kov. Francija tudi zahteva ravno taka veliko mornarico kakršno in* Japonska. Iz teh vesti je jas-ne* da je Franeija stopila v opozicijo .proti Angliji na vvashing-tonski konferenci. l¥aahtngton, D. C. — Francoski delegatje na konferenci so vrgli taabo ssdnji * petek, ko so isjs-vili, ds Frsncijs zshtevs veliko bojno mornsrieo. Franeija hoče fmstt deset novih bojnih ladij v •kupni tonaži 75,000;, s gradnjo *sh ladij miali začeti leta 1985. Vae te ladije bi bHe auperdred-uatke kakor je amerUka velika drsdnatka. <'Marylan čltakon-go, Gonili in Bariaala V provincama Bengal in Aaasm ao aretacije in sodni proeeai na dnevnem redu. * • ledouk jb iskal poštenih ljudi, toda naftel je je0o. FRANCIJA ZAHTEVA OKUPACIJO NEMČIJE. Nomčlja n« dobi odloga; ako ns more plačati, tedaj n postopa i njo kakor g bankrotirano tvrdko. London, 17, dec. Angleški parlament je včeraj ratificiral mi rovno pogodbo s Irsko z veliko večino. Nižja zbornica je glaao-vala 401 proti 58 sa pogodbo, višja (lordska) zbornica p« Iftti proti 44. Vai poslsnci delavske atranke ao glaaovali za pogodim. Dublin, 17. dec. — Debata v sin-fajnovakem parlamentu a« bo morda vlekla do pondeljks večera. Tsjne aeje ae nsdsljujejo. Kolikor jc znano, ja bilo aklenjeno, da ima vaeh 123 poslancev pravi, co pojaaniti njihovo stališče glede pogodbe in vsak poslanec lahko govori kolikor čaaa hoče. Pričkanja in zatezavanjs nI torej kones ne krsja. Značilno je, poročilo, ds sta Duffy In Bsrton, ki sts z drugimi tremi delegati podpieals pogodim pod prit lakom, zdaj ps hočets, ds drugi poalanei sami odločujejo. Radikslei z de Valerom na čelu najbolj nasprotujejo prisegi, ki Jo Ima položiti irski parlament an-gMkemu kralju. Skoraj vse žane v parlamentu ao odločno proti pogodbi. Mies MaeSwiney, sest rs mučrnilkega korškega Župana, je ža povedala, da m* bo glasovala za angleški kompromia, rekoč, da "irski mu-čeniki niao umirali za kompromise, temveč za idejale republike." EVROPA PRED NOVO KRIZO, Londou, 18. dee. — Lloyd Ue* orge-liriandova konferenca se o-tvori v Londonu jutri. V tukaj šnjih uradnih krogih pravijo, da to bo najusodepolneJŠa konferenca odkar je bila podpisana verasl-sks pogodba, — Kolikor je strnilo, bo Anglija skušala pridobiti Francijo za moratorij Nemčiji. Pariš, 18. dee. — Po najnovejših sanesljlvih vesteh je medaa* vesnilka reparacijska komisija Is odgovorila nemški vladi, da ae • njena prdlnja sa moratorij ne vpoštava in da tuora plačati u-padle vaote odškodnine v prihodnjem januarju in februarju. , JDrugo poluvaduo porodilo aa «laai| .la,J^ajioija namerava postopati s NemZIjo kot s bankroti-fgno drŽavo.i Na konferenci v Londonu, katere ae udelelita Lloyd Georgs in Brisnd a sveto-vale! in velčaki, bo/ Frsncijs predlagala, ds entents prizna bankrot Nemčije in imenuje komisijo, ki nsj prevzame pobiranja nemških davkov in drugih dohodkov kakor v slučaju bankrotirane privatne tvrdke. Dalje Ik> Francija zahtevala, da dotična komlaija ustavi tlakanje papirnatega denarja v Nemčiji in kontrolira carino iu monopole tobaka in premoga. Položaj Je zopet silno resen kakor le ni Ml iaza premirja. Fran-enaki mllftaristi napadajo Brian- da, češ to ima tnehkorokavične Nemčiji v zvezi Brisnd še ni zdsj od svoje politike napram z Anglijo, črhtill beaedlee RAZMERE HOTELSKIH ZBENOBV uslu glede tpga. Iz vladnih virov tudi ni še nobene vrati, da tuiali vlada na kakšna militariatične operacije proti Nemčiji. Francoska vlada nedvomno čaka na izbi konference v liondonu, Berlin, 17. dee. — Izjava nemške vlade, da lic more izvajali versalske pogodbe iu plačati zapadlih vaot odškodnine v januarju iu februarju, Je povzročila politično krizo v Nemčiji. Voditelji nazadnjaških strank, predvsem llugon Stinuee, ki je vodja ^ljudske stranke", srdito napadajo vlado, ker nI mogla dobiti posojila v Londonu, da bi bila pokrila odškodninske obroke. Vladna koalicija Je zopet ua z< lo rahlih tleh; mogoče pmle sedanje ministrstvo, NVmški * uradni krogi polagajo veliko upanje ua Anglijo, da morda pridobi Francijo za moratorij. Chicago, di. — NI ae zgodilo fhisagu in tudi ne kje drugje Ameriki, da ao znižali tedenak delovni čaa od 48 na 44 ur v te dnu, ne da bi ao utrgala mezda Tojavojim ualužbeneem, ker. ao odvi-se je zgodilo v ^Avstraliji in sicer »ni od napojnine goatov. Kavno v New South Walesu, kjer ao de. j tako priporoča, da ae odpravi na lave! izvolili delavako vlado Br |vada, da prejemaj«« uslužbenci New Tork, N. T. - Liga kon- BREZPOSELNOST V AVSTRA zumentov je izdala daljše poročilo Ltfl ®B KRC1 o razmerah hotelakih uslužbencev.1 Sfdney, N. S. walsa — Brez-V tem poročilu astro obaojs ho» poselnost ae v Avstraliji krči telirje, ki plačujejo nlsko mezdo stopnjevaje, V delavski državi Wales ae j« število so javka veli, da je te pridobitve deležnih ato petdeaet tisoč delav-eev in da zdaj v mnogih podjetjih delajo delavci le pet dni v te dnu. hrano in stanovanje pri hotelirju, fe delavci st snu je jo In se branijo v hotelu, je zs delodajalca igrs-čs, da ji »n vaili več dela, katerega n« plača New South Walcs se brezposelnih delavcev znižalo na 10,000 v mesecu oktobru. Iz drugih avstralskih držav prihajajo tudi poročila, da sc število brez-p<»slednl delavcev krči, V splošnem prevladuje mišljenje, da j« Avstrslijs prelivala vihar in d« vračajo normalni čaai. / PROSVE iioviiiiu m imunim n* ■i dopis: GLASILO C#n< H53S85 Mf M te II itiiee tri fUtrt, Ifi za >not*m»tw> fg.OO. --- NaaUv m tn, br Im fi a "prosveta- Ava—. CIU——. UUmmU, EMJGHTENMENT" " Olaridfe, P»> — Kot mo iz listov, tedaj ni nikjer dobro ta delavce ,poaebno Semogarje. Tako jo tudi mri osa; ► ni stavke, tedaj nimajo ta premog naročil, ali pa ^ ne morejo prodati? ako pa tega ni, tedaj ie najdejo drugo vsro-ke, da ae ne dela. Pri naa ai^er ne stavkamo, jc pa drugih neprijetnosti dovolj. Počitnice imamo ali prasnika; pravega itrata sicer ŽAJ FRAHCUE ' j4ko "utea^ljcnim" itgovorom, ns ds član nobenega daru ta I katoliško corkev. Tudi na* Nacek jo dokaj pre- S finanoami aa agaaja pravo ton. matico naj poravna, ako im^ t pogodbo ta nadal, ___„__jig. ostalo pa pol m njih ne da bi dali tanje tsdsn-Las, le anglaiko ia slovansko mu Jkopwl. |grc boli trdo. Vedno so ma aa Poleg ameriških Satov dpbivs-mo tudi liste it stare domovine.--t - kakor so: Naprej, 81. narod, Oo- cip in se zagledal v ' ^marsko _ Ska atraša itd. Tudi veš lepo- dekle. sedaj aa aelo bojim ^ mere, itjavlja, da je Frsneija naj. kovnih listov imajo in bogvekaj januarja, kajti ravno takrat bo | večji finančni žongler. is vao >lj*lje bero. Lopoalovni li polja j ati, ki ao večinoma mesečniki, najbfjj izhajajo po mjve* v aeiitkib Opaiovslao. dveh ali treh itevilk akupaj to je * / +ZZT. Z na 20 do 40 straneh, ako pa kate-| ' Arfctf, IT T*. - V naši našel _____________— Fraak Y:.n. "«rinorji", dasiravno ao je derlip, biviš newyoriki bankir, ki pregrešil soper ta ovoj prin- se je ravnokar vrnil i/. Ev,,',,„• , " kjer je študiral gospodarni*, razi J«, »O^ll -----------------1-------------- luna,*to jc tiati čas, ko maj Francoski finančni minister mo. trga po možganih. — |ra obdržati ta pet in iestde*. t mj. Ijard dolga, ki ga krijejo noto na ratek rok, v traku, meni Van-fettip. Prisitjeft tol samo žonplira. prs/.nifte, —— UH jO do 40 etranefc, aao pa aaic- Jtram, w. — *---"j irl tw,Jcu m Bnuiu ™npiira- nimamo, ker to jc nekaj novega I . ^ igluja mesečno, ta- bini »mo ssdaj nakaj časa delali ti a njimi, ampak mora vsakih par ta naa, ki amo bili navajeni is- L. ima koroajpo 12 do 16 strani, vsak dan, toda to nam dokaj ma- meaeeev pobrati ie nekje eno mi. ziTrt; cJSr^S? SaSs^da ss SENATOR STERUNG IN NJEGOV PROTIDELAVSKI fanatizem. Senator Sterllng prihaja iz Južne Dakote in pripada nekdaj ^tajale pod "bolj trde vrste. Prav no-i na glas, ds nobene reči tako n« sovraži kot delavstva. Zdi se, da republikanska ki plagtlJbjo ^ drafe ----------_ . - _ nekdaj ostajale pod kelcom »Mnavati v dolarjih. Tako bodo mo- lavnico. k republikanskim starinam najbolj trde vrste. Prav no- SO morda imele več moči f »ebil^ dolMBti, ako bodo hoteli Ne svetujem nobenemu rojaku, bene orilike ne opusti, da pove na glas, ds nobene reči kakor pa ono ki aj^j Jdg* i* pojemati liste. da bi Jiodfl iskati delo v našo ns- Dene pniiae n* upi«* is* • *---------pi-anai botlljk. Dobro je, da ratvidno imajo danes vJselbmo, ker je tu ie nas preveč ■ ml nl*xi« mia Ano /i t*u m* T\Am 1 1 < i . »« sf^a___v •__ if ___M £ ha Ka iraa a. i njen dolg največji. Ko je Vanderlip prepustil nje-l govim poslušalcem, da, prežvečijo njegove podatke, je naenkrat pre-poslušalee s trditvi-Amerika odgovorna za nemire na Dunaju. Rekel je poslušalcem, saj vam je znano, kako je bila Avstrija mirovni so se takoj poja-ill dvomi, če bo ie živela. Ona starina smatra delavce za državljane druge vrste in b ni mnogo. Ostali najraje zanje uvedel izjemne zakone, ki so bili svojčas čas ta čitanje knjig železnemu Bismarcku zelo pri srcu. .. Tnel^nit^U kil Zdaj je izrabil prilflco, da napravi propagando za . najve{ ^pisja, o k- H 'nt^vo^^mortlsclbinl našega rojaka Poljaki, ki|je o svoje izjemne zakone, ki bodo po njegovem mnenju ve- pmJ se Je tudi lahko rvr^tiM^J^ v^o da lo mu govorili, da bodo pot^e- ?^ - panfikl liali samo za delavce. On to predlogo imenuje protfpun- pri prihodu poite, kako brzi J°; J7u«Ujujejo nam ameriškim Slo- jsvali denar, pravili ao od dvomi' če irsko predlogo. V članku, ki ga je priobčil v angleHfcm m to posebno lepoalovni ga $^00 z namenom, češ, b^Pje 6 5^.0(K) prebivalce" SSLinu ^lndustry", naglaia, da je tak zakon pot^ben, ^ JCSLC§WS?b^ftitPfc t- ^to z 2,000.000 prebivalci, ,, ker je po njegovi sodbi obrambni komitej V zadevi Sacca je velik ob gotovih dneh. b? rTkelat^-La^/c seje^fprijela drugega je P® f-V - - -in Vancettija izdal letake, ki imajo po njegovi protipun- Poito tue pre- gtre8ejo okna. prično m-MJt VZITI starokr^Ci aebi natiskali denar. doba še večjih nemirov, ako Av Ipričan, da imajo ti letaki tako vsebino, da bi bih tisti kaz- 4i, da se čimprej .iznebi naše »ti S po ceni izhaja redno meseč- Rojaki, pazite se pred takimi*™ dobikruha^ nnvnni ki bi širili te letake, ako bi bil« njegova "protipun- jsvosti in neljubega goata, ki mulftranehi včasih t Icrtikovci. Posebno eden od njih, ' ^-~ novani, ki bi Sirili te letake, ako bi bila njegova "protipun-tarska" predloga uzakonjena. Ce senator Stecling ne pozna vsebine teh letakov, jo poznajo prav zanesljivo razni državni pravdniki. In če bi bila vsebina teh letakov taka, da priporoča izvedenje zlo-činov, bi državni pravdniki prav zanesljivo nastopili, ker tudi sedanje postave prepovedujejo priporočati zločine in hudodelstva. > je na poti. S tem je gotovo da- . . v§aj y ajncrukem mlkd, t očali, fino napravljen, c volj povedano m dober dokaz. r ^ ;o'atarokraiaki pi.s- arednje postave, se jako rad priU- • da akrbimo ta itobratbo kakory ž prodaja vredna en dilar, ao te dragi *Lute}j ^ njev je gledal tudi santfc na to, da so se sužnji najedli in knjige tudi -edno 35 ^ ^l^^^r^^oisaA^e. ^ bili ponoči pod streho. Izključeni so bili od vseh drugih kulturnih naprav in prireditev. Pravzaprav je današnji delavski položaj še slabeji. Delavec zasluži; ko dela, komaj toliko, da se za silo prehrani in oblači. Kadar je pa brez dela se nihče ne briga zapj. V času brezposelnosti delavec navadno zabrede v dolgove, iz katerih se redkokdaj izkoplje. Izročen je na milost in nemilost privatnim bizniškim interesom. ALI SO 2ELEZN1ČARJ1 ODNEHALI OD BOJA? Ko je v šmokavzarskih listih polegel krik, da železničarji ne zastavkajo, so šmokavzarski listi predložili jav-nosti položaj v taki luči, kakor da so železničarji vrgli puško v koruzo in se podali. Taka pisava je seveda imela svoj namen. Vplivati so hoteli z njo na mišljenje drugih delavcev. No, le poglejte železničarje, razumni so in dobro organizirani, pa ao rajne sprejeli znižanje mezde, kakor da ne .spuste v boj z železniškimi družbami. Stvar neveda ni bila taka. Zastopniki želesničarjev so na svojem zborovanju v Chicagu jasno povedali, da se spoprimejo takoj a predsedniki železniških družb, k6 imajo vzroke za tak spoprijem. Sli so še dalje in rekli, če železniške družbe zopet nabijejo lepake, ki govore, da se mezda zni£a, je to napoved vojne. Ni pa samo napovec vojne, ampak je tudi izzivanje železničarjev, da prenehajo z delom. Tak odgovor |K>meni, da železničarji niso vrgli puške v koruzo in se iiodali železniškim družbam. 0. — Senator režo-prizrts- hje Rusije. kar je več kot 40—50 oantov , ^ i H kakor hitro »je poaijalo aolnce, za knjigo, je prstanu« ^ >m° kft1 Washingtoa, D. v. ■ I vajo viaokih cen papirja in f ' ^ S ^ 10 »£»> mrzlo , vremeJFran™^;dložil genatu kovnih stroškov. Seved* > J™^1* ^»000^ PKft je t(f dft1zdl lucijo, ki izreka formalno r sled teh zsnrek matica ne mpre^.^.^f0 S^f * kakor bi naatopila že pomlad. elovati, am*Pak se ds temu od- " L? Del" atopna dva dolarjs, in bi ns»t*.pkoVal' 100% v vrtkem owr? m vils pri tem ie lep dobiček bres p * M ^k0 Pn nas obnm posebnih stroškov rassn voznim. M- ^ (Sarine od knjig itak ni, poaebno Le nekaj naa je iznenadilo, pri ne dobrodelnim zavodom, kot je čel je padati tudi pri naa — jednota, t. j. ako ae knjige narorjsneg. Ravno ta teden so se an io na njeno ime, kot je rasvidno m eariaske lista, ki jo priobČeaa leike babnice v lokalnih listih vslile, ds po njihovih vrtih ra-vaeh ameriških koledarjih I ste jo rolo in jagode, in da ie pti 'Almanahih", Morda se bo te- dno nabirajo regrat in priprav-mu ta ali oni ie amejal, ampak ljajo ta krompir, da ga bodo aa* to Je rea, tudi^kacr je tiskal dile. Sedaj mislim, da bo koilfee avoje koledarje v stsri domovi- Ktoitm in jatfodam, ako bodo! ai, koledar aa 190Ž je, bil tiskan kropir sadile ga bodo v sneg. To-v Ktcfnmayrjevi tiskarni, da si da v kljub tem, pa i^ nisem je imel 6skaer asm svojo tiakar-izgubil upanja, da bi še bos ne ho-no, in tudi pozneje pri at enakih d i lokrog to zimo. — John ~ koledarjih je bilo čitati v G. nToA - pazke, da ao dospeli is stsre do- Wankafait, 111. — Že dolgo ni movine, kjer so biti tiskani. To- bilo dopisa is naie nsselbine, ts-raj mi potrebujemo "Književno to se oglaiam jat. Delamo pov-matieo in potrebujemo knjiga, (prečno dobro, ako primerjamo (to spričujejo kolone dolgi se* po drugih naaelbinah, vendar nami starokrajakik knjig po tu- «mo v drugih otirih, kar ae tiče kajšnjih listih, katere so nsbavi- naprednosti najmanj ta stolstje U sa nas raanl knjigotriei, ki bo-|odzsd ts drugimi nasebinami. Nsi dušni pastir ^ibek nsa do čeravno ne bod vseh knjig prodali, imeli lep dobiček) sra-psk treba jih jr nam preskrbeti po vedno vsbi v svojo podporno jed-noto. Posebno mlad<- ia zdrave cenah, da bomo lahko aegli po rad vabi v avoje jodnotet Take njik. 8eveda knjigotriei uvidijo, pa, ki aq,i* nad 20 let pri njep>-da ao aami in jim Kupčija ne ui-jvih jedootah ia od katerih ja pride, isto is nalaič stavijo viiie' čekavati skoraiinio bolrtrn ali nami, kadar jim to nosi dovolj dobička. Tako ao manjie rudnike taprli in aamo pri par večjih sc dela, kjen plačujejo do boljiih Časov" po $4.50 oz. po $4. — F. K. . : IZ DELAVSKEGA SVETA. (Federated Preas.) LISTNICA UREDNIŠTVA. 12,000 delavoev, vposlenih pri železniški družbi Chicono, Mil->voukee & St. Paul, je dobilo božične, novoletne, in bogve kaline šc počitnice, ko jih je' družba odslovila zadnjo soboto za nedolo-KadarlČen čas. Polovica pisarniSkojn Bunk! Morilci radarjev* oproščeni! C. E. Pence in William Salters, Baldwin, Feltaova privatna df — V Av-ltcktiva v alužbi rudniških »>aro- Oraatod Bntto, Oolo. ________y ,, imate kfj takega gradiva, ga kar in mehaniškega osobja je izgulu pošljite. Dolžnost uredništva je. la delo. "Slabe razmere; ob praz- da poročajo resničnih dogodkih, nikih je malo tovornega prometa", pravi družba. JAPONSKA OBOROŽUJE OTO Ki V PACIFIKU, Sydney, N. S. Walee. — V Av-._______ . ____________ stralijo so dospela poročila, da nov v Wcst Virginiji, ki sls v zad | Japonska utrjuje Karolinške in njem. avgustu ustrelila na »topni-Maršalskr otoke, dasiravno je bilkah sodnega poslopja Kd t'i>»m' Japonski izročen mandat nad te- bersa, rudarja, in Sid Hatfiehla, mi otoki pod pogojem, da ne gra- bivšega policijskega šefa v Mate-dl trdnjav na njih. wanu, ata bila v soboto oproš^B» Odkar ao Japonci zasedli oto- v Welchu, W. Va. Z«laj^ Ik» pro ke, je zunanji svet malo izvedel, ti njima še vršila obravnava za kaj ae gq|i na njih. Ladijam, ki radi umora Hatfielda, ki najM niso plule pod japonsko zaatavo, izpade z enako farso, ni bilo dovbljeno pripluti v pri- . atan. Slab položaj aa polju trdegi Slišijo sc pritošbe, da imajo P*1®®?*- 50'00() rn"lu» ijonarno gibanje. Prav -ra nemira nI bilo, pa ni-: "" ni grosilo. Vladsl je ""n mir, izjemo dels le ne fina praaka. ki ae je odi nekem osamljenem pred nekaj čaaom. Za invazijo ae ne more po-nobenega opravičljivega l /e |Ko je jahta priplula v priataj, amo pa dognali, da to "versko so danskemu ^komisarju povedal apreobračanje" vrli tajpa britaka dogodek. Ali kako so sijali, ko j* policija/ Med nami je namreč komisar rekej: mnogo angleških špijouov, ki ae ■"Bakimo je oboojca hudodelca, nam hMnijo kot dobri robeli. Včeraj je pobegnil iz joče. Ukr*> resnici pa počanjajo vae, da d i del je kajak in odrinil na morja. Akreditirajo naše vojake in naa Mislili amo, da je utonjU na mo* Jjrikalejo pred »v«*om kot velike Ju " fanatike ln hudodelec Med brit- Kralja seveda niso pritlrall na akimi špijoni ao kristjani, Hindu-sodišče, da ae tam zagovarja, da ji in Moplahl Nčkij amo jih ujeli je ubežuemu zločinca pomagal th usmrtili. — Mi amo v vojni z pri begu, ker je pač kraljem do- 'Anglijo. Bojujemo ae za neodvia-voljeno storiti, kar je drugim ljt»- noat Indije, torej ravno sa to, dem prepovedano isvriltL kar ao ae nekoč bojevali A^eri- 1 &ni, ko ao ie bili pod augleško NOVA PBAVLJIOA O WALXe|^advUdo. Kdor pomaga nalem« BTREST8KI BOMBI spvražniku, bo oatro kazuovan, ako pride v naše roke bres osirs na njegovo vero aH socialno stopnjo. Evropejci in Američani so o delali ravno tako v svetovni voj-— Prosimo ljudstvo v deteti . jkegp Washingtona, da počaka s tivoju sodbo o nas dokler se ne ujV prepričs o resnici glede sedsnje strojnikov je predložil iveznemu plovbnemu odboru zahtevo, da se pogodba zopet obnovi, ki poteče s dnem 31. decembra. Zahtevo je sprejel komisar T. V. 0'Connor in je izjavil, do sa o nji posvetuje. Obvestil je tudi meadid odbor, kdaj se bo ebdržav^fl .kpn-ferenca,' Ncw York, N. Y. -j Po molčai^u ao kapitaliatični pet prineali veat, da je. znane" valatreetsko .ekapl rešeno". Neki WoM0 lis feld, bivši ruaki polic|jaki iz eariatičnih časov in _ vohun v Ameriki, je bU boj* aa- vojno v .Malabarju. sleden v Varšavi na P^ljskoi^ kot —,— prvs "zanesljiva oaebA, ki vo va* f' V«m«ljaponar»41 slato sa <> bombi v Wall Streete." Zašle- entontot dili so ga ameriški tajni detokli- London, 18. dec. — Profeaor vi, ki po vaem svatu to ja frvlng • J^her s Yala poroča, da prvič prišlo na dan — iščejo ktty<- so je nomlkim kendkom posrečilo daredfti zlito is temeljnih kovin a »močjo nčkakegs električnega račnega (vakuum) plavža, er je rekel: "Kakor kale bil itvar, v postanejo odikodninaka ee razatrelbe. Liudenfold kaj da pravi, da jc bila e)dqalOflf)a lo tretje intcriiacionale. Pv" govem mnenju je zapletenih oseb in namen ekaplasije je ubiti Morgana. plačila Nemčije faraa, kajti Nem Zanimiva je druga vest, da je ei bodo s pdmočjo te isnajdbe ne bil Lindenfeld v službi ameriške- aamo plačali dolgove, temveč boga justičnega departifconta kot 4<> doaegli, da zlato sploh izgubi vohun med komunisti, toda mi- vso veljavo kot podlaga denarnrf krat lanako leto. je pobegnil na vatute." Poljsko. Detektivi ao fili sa njim in ga dobili v Varšavi. Zdi se, da Lndthdorf mora prtd sodišče bo lahkoverna javnoat zopet tO- Berlin, 17. dec. — Socialistični uieljito potegnjena.' > poslanci v parlamentu so interpe — tirali vlado, kaj misli storiti z PAROBRODNI STROJNIKI SAe bhršim generalom Ludendorfom, HTEVAJO OBNOVITEV PO- kl je .kot priča pri obravnavi OODBB. proti kappiatom priznal, da je tudi on imel tajne acatankc s Washington, D. 0. — Mezdni Kappom. Socialisti zahtevajo, da odbor organizacije mornarskih vlada tudi Ludendorfa obtoži •veleizdaje in ga postavi pred so-dttče. . Itivilki oovokb. Ohicago, 111. — Komaj je bila Ilooverjeva konferenca za rošitet vprašanja brezposelnosti končana, ao liati zapeli posem« da brezposelnost pojema. ) Illinoiski urad ea polredovanje dg]a pravi v avojem pOrpčilu, da se je za vsskih sto slulb oglasilo 207.5 oseb, medtem ko se jo v novembru lanskega leta otfiuilo U 127.9 oseb. Brezposelnoitf se je v novembru najbolj povefela v Chicagu. . i JAHTO Z VINOM M ZAPLENILI. . 4., KADAR KRALJ OBČUDUJ! JUNAŠTVO; Ipanoi aaaoftt dva franooski k ladij i. % Madrid, VI. dae. — Spansks topničarka "Bonlfas" je ujeU dva francoska pomika blisu irthueemasa v Sredozemski^m J morju, ki ata fosila orožje in strelivo opornim Maročanom, a katerimi ao Španci v* vojni. Tratja Indija, ki js hotela ubežati, je bila potopljena. vlada j« padla. Butardk, 17. dee. — Avareseu-jeva vlada je podals ostavko. Kralj bi rad, da Take Jonescu organizira novo vlado. San Franciaco, Cal. J. She-wana so aretirali, kar js bil sato-žen, da je iz New Yorka pripeljal po jahti nedovoljenim potom 90 zabojev vina in drt^e opojne pijače, zvezno aodiAče pa je sa* plenilo vae zaloge alkoholnih pi-jač na jahti. 8hewsnoir Zagovor-nik je povfdal prt obravnavi, da je Shewan kupil jahto od Armour-jeve firme v Chieagu, n« da bi ve. del, da je na ladiji kaka opojna pijača. • Angleži pošiljajo latajifo vesti i« Indijo. Ncw York, Y. — (Federated Press.) — "Fricnds of Freedom for India?' (orgsnizseija za svobodo Indije) so prejeli sledeče po ročilo iz Kslkuts preko Pariza od glsvsrjs rebelnih Moplshov Va rismkunsts Kunhameda Hajijas " Ai/gleški časnikarski sgentje ho poslsli v Ameriko divjs poro čiU, češ ds Moplahi pobijajo !Un dute in jih siloms »preobrsčajo k mohamedanski veri. V^a ta poro čila ao abaolutno neresnična in falzifieirana, in kdot ljubi resni London, Angl. — Kadar kralj in dvorniki nekaj vidijo, kar niso zmožni storiti, ker navadno v teh judeh ni veliko poguma, smatra jo to nc^iano delo za junaštv^ Tako se je nekega dne danski kralj peljal na obisk v greenladi-jo. Ko se je kraljeva jahta pn-bližala Greenlandiji, so videli t*m daleč na morju majhno črno piko. Ko se je jahta približala tej črni piki, ao spoznali, da je kajak (majhen čoln, kakršnih se Eski Bi poslužujejo na ribjem Ipvo), v* katerem jc sedel Eskimo- Vsi so občudovsli pogumnega Eskima. ki se je v tski orehovi lupini podal tako daleč na morje. Z znamenji ao gs povabili na jahto. Bakimo je ubogal. Na jahti so ga sprejeli zelo uljudno. Dali »o mn jesti in še nekaj provijanta, Jar - rlviro; M ne sme ozirsti rfa je odnesel v kajak. AU »ujbolj T. ^ bUt podana „„ ga razveselili, ko so mu poos-i n*|T ie »m n T\mm n. r. a> ^ ~ vaaaanavn v mf»t »Utv. a. N. t, i« SSST-m k Vm »rita*« sU* »MbvMj« v «i m j Iti m in KATI Snisal (Is "Maske".) rili. moderno puško s potrebni strelivom. Obdarovali y> ga tudi n amotkami in baje Min kralj mu •e ponndil mo omotko. Zadovo-ljen je odšel Eakimo v svoj kajak^ kaiti imel je dobro orožjema * leti ni bil otreba hali belega med- r^a i» arugih zveri. Z.lofen j^ bil tudi z dobrimi živili za nekaj dni. da ustvarijo predaodko ssaertške-gs ljudstvs proti meni In našim hrabrim četam, ki ao porazile Angleže na vseh frontah. Britje, uorsieni ns bojišču, s« sdaj jejo a pomočjo laži. - V par alu-čsjih aem bil obveščen, ds »o naši hinduški brstje sprejelL mohsme danako rcro. Po akrbni preiskavi Pri mladostnih maskah pridejo brasgotine rodkokadaj na vrsto; pri storojših maakab jih pa oena-čimo s rjavo šminko. lotrigan-tom, malopridnežem, sploh značajem, ki rabijo krapkih brszgotin, jih napravimo s sUriksstordačo šminko ( isto pri sUreih, samo, da potegnemo med posameznimi brazgotinami bele Črte v svrho valje giobokoati. Brasgotine os čelu nsprsvimo kvečjemu 3. do 4, nikdsr pa pro» Brszgotin e. ki jih nsrodimo, če smo jesni, napravimo: eno ali dve in sicer mod obems obrvima do viiina cm. , Vranje noga ob zunanjih očsa-nih kotih se oszoslijo samo pri maphah starejših ljudi io starčkov, veodar nikdar več ko 3 do 4. Te brazgotine se pričenjajo oh Zunanjem očesnem ,kotu io sieer enakomerno v stopnjevsnju z razdaljo pol centimetra. Pri stsreih se v črtajo med nje bele lise. Nosni brasgotiai Imsjo vse sta reji* maske. Vsaks se prične pri oosnief v obliki aagozde z ostri-' ustnemu kotu. Pri v tej smeri ne naj se vporabljajo selo smerno in nsj se drle vedno nsravnihO Ustne brasgotine napravimo pri prijasnik značajih kratko is ust. nih kotov nsvzgor, pri intrlgan-tih, starčkih it. navsdol. Brasgotine na sgodnji ustni, ns licu, senoih in na brsdi* naj se vpotrebljajo samo pri starih maskah. Ne sme jib ps biti preveč in ne zelo 'močne ter je trebs pa-siti, da sa ne dosdevsjo kakor temne pego. Brasgotine* na bradi in vratu as vpotn*t)kja«0< iatotatav same ,poi stsrih, msaksh. Ž njimi nspravi-^ mo obrss vpsdel in podolgovast. Vratna brssgotina je ob strsni brade v smeri vratu in sme biti preveč israsita. » ' t Da se vrst podsljšs, se potegne pod brado ob štreni kskšng S em široka svetla lisa » sivim obrob-kom. V označbo dvojne brade ae napravita počroz pod brado dva rjavi močni brasgotini v razdalji 8 om a močno balo podlago. UdaK^ rane itd. nssnačimo s stariksstordlčo šminko in rjavi-mj s belim obrobljenimi potegf-mi, oaepničavost * rjavimi in avst-Umi pikami. Oposarjsm pa v splošnem, da brszgotine ne «mejoft izgledati nikoli kakor črte, temveč kakor Stiki (brszde), zstn jih je treba s desnim mezincem dobro zsbrlsatl. Vpoštevsli pa je tudi trebs oder-sko naprave in razsvetljavo. Cim bližje so gledalel, tem msnj Šminke mora biti ns obratu. H tem je končsns učna metoda šmlnkanja ppaamesniH delov o-braza in preidem k Študijam mask posameznih snsčajev. Ko je že na obras« dovolj Šminke se le-1 s dobro rssmsže a prsti enakomerno po celem obrasu. sts, kjer se nsj prilepijo brka, ostanejo prszns. Na to se ds na li«e, brsdo, san-ce/nOs — kskor pač sahtavs zna-Čar— mladost nord»»čo. starikas-tordeče, sivo ali rjavo Šminko, Ješ terih prehode druge v drugo dobro zabrišemo, potegnemo brasgotine. Zdsj se jf treb» prepriča ti. če sta obe stršni enski in nato popudramo cel ohras. Aminkaojs posameznih dolov obrsss se vrli nsjholjft* ns ts nsčin,, ds dsme primerno šminko ns konee desne gs aradlnoai rszmsiemo s prstan-cam, mezinec ps naj Im priprsv ljen za sabrisaaj« br4zgof1a. lepo črno ali rjavo slo*. Za Ugled selo ognjevitega očosa potegnemo nad ,njo še selo o*ko rdečo liso. rfsts našiuinkamo rdeče (glsj u-stal). Frlsura ^»tsne lastna, puder rosa. . • je pri intrigsntik ravna. Brszgotine, ki ognadnjajo smeh, Pri maskah is molka doba bro« vsakršnega Vosobnsga snačaja jo način šmlnksnja isti kakor pri I j«-bimeu, same da pomešamo k mla- doatntrdečl šminki le malo aUri-kaatordeča lar da opustimo Imi^-hanje bsads lSr uhelj. V očaani v#- tlim je le malo rjavo šmink«. Brasgotlhs v tej atarostl niso na mestu. . . > , •tarsjle maska and 4» lat. Zs msske v tej starosti vsame-mo osnovno barvo. Llea na-šminkamo v trikotni obliki (glej Kost) stsrikaatordeče, oftoano vo-tllno nekoliko aiva, s okoničono trešči oo rjavo čelno in nosno brssgotlno, masklrsmo pod očes-nima vrečioama. Vranja nogs v tsj sts ros ti opustimo. Ako mora biti obras bros brk, naanačimo rast brk s sivo šminko. Viasulja s redkimi lasmi lapopolnjuje masko. Bel puder. Ts u"ks je vpo-rabna sa podelelnaga župana, o-brtnlks, kmets, učitelje. ____60 let. > V tej starosti je osnovna barva la rnmanojla brasgotine globljs. Bdele na lioih odpade. Da ao lica v padla in sanoaaarjana, potegnemo pod lično koatjo precej liroko sivo ssnao, Učne kosti naj stopijo v ospredje. 8ivs Imlnka Igra pri taj maski glavoo vlogo. K ierasu vpadlega obrass prlmoremo s tem, da nalmkihamo sence, očsa-no votlino, vraHoo in sgornjo ■ten sivo, obrvi ps nsmalemo ns debelo s bflo Imlnka in sivo proti rssti ohrvl, pod olmi pa potog««-mo rdečo črto v avrho israaa bo-lehnostl. < Vse braagotlne pri loj maski so belkast«. (Oloj hraagotlne). I^asje ao malo «v«Hoiivi aH beli. Lasulja sivo bela, Mer rumen. Ako pa maska v t«j starosti nsj ne b« pravd bMalHis, tsmvsč bolj ftivshna In sv«la, vsammno isto osnovno barvo, aamo nsme-•to slvs stsrlkSstordočo s b«lo. iMIVKANJB MAM BAZNIH ZNAOAJST / Ljabhnoc Lies, očesni votlini, nenei, uhlje *rr inlsdi iralhko pod trepalnice pot#fftefn<» *rito alf rjavo črto, v očesnem koto pa zopet mladost nordeče. Nad obrvmi napraviow Bebce šminkamo v osnovni bsr-vi tt«v. 2, na llolh in na bmdl močno mlsdnotnord«če Ust« jim povečsmo s rdačo Iminko ns ro-bovlh usten. Ns lrm nitšminksmo precejšnjo okroglo bol*f p^fo, pr«-hod m«wi rdečim in belim dobro zabrišemo, Obrvi nalminkamo ta polovico ali po popolnoma In čras »•mo korenino naprsvimo rjav top | rikot; ušesa nešminkamo močno mlmloštaordečt!, da im do-zdevajo velja. (Dalj« prib.) j PK08VKTA nU drugega In posvetit) moro vse moti varnosti svojega druga, ki je vessn i njimi . Sedaj ps k possmeznostim! 04 kakovosti vrvi odvisi mnogokrst življenje bribolszčevo. Zato psj jo vsakdo lava, kakor le more, vseh udarcev in ran bodisi na kamenju alis stopicsnjem po njej z derezami ali z udarci a cepinom! (Dalje prihodnji«.) letnik 1922 SEDAJ RAZPOŠILJAMO. Vsebuje povesti, slike. igra, zgodovinska podatke, informacijske in politične članke, znanstvene razprave, pesmi in drago gradivo. Ima 182 strani. Cena: Vezan ▼ platno, $1.00 Mehko veaan, 75c. Naročite to koledar sa svojce v Jugoslaviji in Julijski Benečiji- Naročila izvršujemo mi. Cena isto kot sa Ameriko. V zalogi imamo 1., 2. in 8^-4. isdajo družinske revije "KRES", katero smo pred kratkam prejeli is starega kraja Vse 4 zvezke pošljemo za 66c. . Za manjša naročila koledar!*, knjig ali "Krasa" lahko pošljete pottne znamk«. Sprejemamo tsdi naročnino za "Kres", ki stane sedaj f 1.00 na leto. bres delavskega teso Pilite po naš najnovejši cenik knjig, Naročila naslovite: • PROLETAREC 3639 W. 26th St. ' Chic« otrocih, i iz nje-»nevsr- Frank Sakser Stati Bank 82 Corttandt Street, New York generalno zastopstvo JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. • ' v JUGOSLAVIJA Bw>gr.a, fcmssr * ITALIJA NEMŠKA AVSTRIJA Trst, Opatija, Zadar __DnaaJ. IZVRŠUJEMO hitra (»poceni denarna isplačUa v Jugoslaviji, luiiji in Hsssšld Avstriji. IZDAJAMO čeke v kronah, Urah i* dolarjih, plačljive u vpofieš pri Jadranski banki In vseh njenih padrainlnah PRODAJAMO parobrodne In ieUsaiike veno« Usto. aa vse kraje ia sa vaa črto. * IZSTAVLJAMO tndl čeka, plnftlilVe v efektivnem stota pri Jedrsasld banki in uieaih podrušnieah s pridržkom, da sa laplnSajo v aa-pcleenth ali angisšldh Herltogih, aha ai na raspriago amerlilah dolarjev v aiata. ^ , / ti I SPREJEMAMO DENARNE VU)GE v dalarjih tor plačamo rn.ts.no 4% obresti. Oddelek vlog smo Vsteaevili nanovo na šeljo mnogih rojakov šireas Amerike, U aa peelašnjej* naša banka. Pa sprejemu prvega dknarjaJad^no vfršmp knjišieo v dolarjih ia ja poljema vlagatelju. Za prepis naMinlli vleg ali aa dvig denarja 'ja aam pašlja v registrira aem piana Denar nam jp poslati najbolje pa Demestie Mane? Order sli ps jm' New York Bank Drafft. KADAR STE NA POTU v stara domovina to sa nahajata v Ne« Yorku, sa Vam bo isplalslo, aha sa sglasite glade vredilve Vaših deaaraSi sadav pri ravnata! jst v s nsia haase v prvem ' nadstropju hran oaira na ta, ako kupite parobrodai listek pri nas aU sto ga nsagaša is knpUi drugje. DOBO. mu VHIKO FOiL UATVf ftfHBOA GROZDJA OTBBOrJA. Muškatel, jako sladko debela jagoda* bokaa 80 funtov. .$ 8.00 OipSr grbzdje, največje in imjč^AcjL^tcboltjja 60 funtov •. • <«.,......$ 7.00 Halo Jftno grško grozdje, zelo aladbo, bokaa 60 fantov $ 7.00 Brin jeva jagoda, selo lepo vrata 182 funtov :.....$10.20 Pri večjem naročilu vprašajte za posebno ceno. £ naročilu priložite Monej Or , _ kath pezdol, WBW TORK, N. V. —^-- POOBLASTILA dala 9UTIM SKIND1R fta IS LIT, ca rojaka po oeU Ameriki On Ia mora vedeti, kako aa po-oblaatila izdelujejo. Piši mu in raaloii avoje aadavo, pa ti bo naredil vaa pravilno, ds U na bo mogoča grunt prodan s-nepravilnim pooblastilom. Njegov naalov ja 8827 Butler St, Pittaburgh, Pa (Advert.) -PraloHl Vladimir Levstik.- (Dalja.) Kaj T Obkladkit To mora biti selo koristno. Ampak ksko mi ja bilo šal, Varvara Petrovna," aa ja naglo spet obrnil k nji, "da vas nisem srečal v Švici in vam nisem mogel osebno zatrditi svo-jega ipoštovenja, posebno šs, ker sem vsm Imel toliko povsdati. . . Kes sem pissril stsremu, sli on js mends po svoji nsvsdi. . . ." " ivtrušs!" js vzkliknil Stepan Trofimovič, zhudivši ss mahoms is svoje otrplosti ( plosknil je a roksmi ter plsnil k sinu. "Pierre, mon en-fant, saj ts nisem niti spoznali" Hthinil gs je k sebi, solse so se mu ulile ts oči. "Nu, ne počenjsj neumnosti, nehsj že, pusti geste, nu, dovolj, dovolj, prosim te," je nsglo godrnjsl Petrufts, isvijsje se objemu. i "Zmerom, zmerom sem ti delsl krivico 1" "Nu, tsk dovolj; o tem bovs pozneje go$o-rlls. Saj sem vedel, ds snoriš. Tsk istresni se nekoliko, prosim te." "Pomisli, ds te še deset let nisem videli" "Tem msnj povoda za srčne rzlive. . ." "Mon enfant" "Nu, verjamem, verjamem, da me imaš rad i dsj še stran roke. Haj si vendar drugim napoti. . . Ah, svo Nikolaja Vsevolodoviča — tak nehaj že enkrat s budaloslmi, prosim tel" Nikolaj Vsevolodovič je bil res že v sobi t »stopil je čisto tiho in se ustsvil as hipec med vrsti, objeme je druSbo s tihim pogledom. Kakor pred štirimi leti, ko aem ga videl prvikrat, sem tudi zdsj (»strmel nsd njim. Nisem s/s bil porabil; I« ali ae, da prineao nekateri o-hrssl ob alehernem svojem pojavljenju nekaj novega a seboj, nekaj čeesr Ae nisi opazil, niti če ai lih srečal še atokrat dotlej. Bil je očividno tak* >en kakor pred štirimi leti: še vedno tako fin in re»en„ vstopil je enako umerjeno, kakor takrat, m eelo njegova mladost ae je zdela Ae iste, N jetrn v lahni amehljaj je bil Ao ravno tako oficialno prijeten in ssmovsdovoljen. pogled enako resen, illfthokomiaeln in nekam raztresen. E eno besedo, bilo mi je, kakor da sva »«• Aele včeraj ločila. To-la nrkaj me je itnenadilo: ml nekdaj so ga imeli ra leprira fanta, ali njegov,obraa je bil "podoben pravcati maski", kakor en aagotavljali hudobni jeziki v naši damaki a pa moremo raeumrii »trasno vprašanj« ki je tdajei eladiio tej kretnji is vakltku — Zajamčeni sa aam pri Jadraaekt banki lav Id beda velike koristi sa vse ona, Id sa ia dal pogeji, poslnševali Slovenci, prijatelji in posnavalci naše banke so vljudno proiani, da opozorijo na ta nai oglas svoja znance iz Hrvatalce, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine In Čraegore. Frank Sakser State Bank «■■■■■■■inaen Začimba saltfča la najraanomt-aajša DOMA0A EDRAVILA, katera priporoča magr. Knaipp, imam vadno v aalogi Pilite po brseplaSni osnik. ' ' MATE. PKDIR, P. O. Boz 772, CStj Hali Statioa, HSW TORK 01TY. IBSBSBSSSSBBII EajadaloL Poveat ia življenja alo-venskih trpinov v Ameriki. Vezano. Stane a poštnino vred $1.76. Zakon btdganealje. Vrlo poučna knjiga, ki pove, kako aleharni človek ponavlja v aebi raavoj vseh svojih iivslskih in divjaških prednikov. 8 slikami. Vezano. S poštnino vred $1.60. Oba knjigi, ki ae naročita obenem, ss tri dolarje poštnine prosto. Nsročils sprejema tajnik Knji* ževne matioe S. N. P. J.: Frank Aleš, 2124 8o. Cranrford Ave., Chieago, HL — Adv. 8tara navada ameriških rojakov K da aa spomnijo svojih sorodnikov in prijateljev v domovini s primarnim darom aa boiične pras-nike. Kar ja aadaj cena denarja ia rodno nizka, is samo par dolar jav pomeni jako veliko v starem kraju. Daaarna poUljatve tel našo baaka aa asndae nakamins v 14 predno NEGO pošljete DENAR JUGOSLAVIJO pišite po nai cenik kateri je Ea vaacega Jugoslovana v Anae- Sifkarte ^»Am Vsw Tort 0lty. DosUvek: Onim, ki isle poto iti domov aa pmsnike, priporo-