Q^om
ND
s~yic6&ce
NO. 177
/1- /1/1' E Wg/lvUI" M O /W1 r
AM€RICAN IN SPIRIT JFORCIGN IN LANGUAGE ONLT
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San
Francisco	SLOV6NIAN
Pittsburgh, New York, Toronto. Montreal. Lethbridge, Winnipeg Denver”SJ^lS^ri^f^oenl*. fiy, Pueblo. BoekSpringa
CLEVELAND. OHIO. MONDAY MORNING, NOVEMBER 28, 1977
LETO LXXIX. — Vol. LXXIX
Zadnje vesti Le Duan v Pekingu
Egipt. — Predsednik
Anvar Sadat je pre- L.R Kitajska svari Vietnam
jired pretesnimi vezmi s , Sovjetsko zvezo.
PEKING, LR Kit. — Vodnik Komunistične partije Vietnama Le Duan je prišel v začetku tedna na uradni obisk v Ljudsko republiko Kitajsko. Ta je porabila to priložnost, da je vietnamskega vodnika posvarila pred pretesno povezavo s Sovjetsko zvezo.
Glavno glasilo Kitajske Komunistične partije “Ljudski dnevnik’’ v Pekingu, je posred-
KAIRO,
Egipta
teko soboto povabil za prihod njo soboto v Kairo zastopnike ZDA, ZSSR in ZN kot sona-čelnike konference za pripravo konference v Ženevi ter kot udeležence poleg Egipta še Sirijo, Jordanijo, Libanon in Egipt. Izjavil je, da se bo konferenca vršila, pa če se vabilu odzove samo ena od povabljenih držav. Izrael je doslej edini sprejel povabilo, Sirija pa ga odklonila. Palestinska osvobodilna organizacija je izjavila, da se konference ne bo udeležila, dejansko na njo niti ni bila povabljena. Sadat je povabil “Palestince”, ne da bi te podrobnejše označil.
LUPENI, Rom. — Šele sedaj je prišla v svet vest c demonstracijah in uporu premogrr jev v Romuniji v preteklem poletju. Mirit jih je moral priti Sem predsednik Ceau-sescu. Na nemirno področje so par tednov po uporu poslali vojaštvo in policijo, nakar so večje število premogarjev prijeli in odpeljali neznano kam z družinami vred.
RIM, It. — Preteklo soboto je večji del Italije pokril sneg. največ ga je padlo v okolici Bologne, mraz pa je segel vse do Sicilije.
BEOGRAD. SFRJ. — Predsednik Josip Broz Tito je na predvečer “Dneva republike” povabil v Beli dvor okoli 300
Novi grobovi
Zmerni v Rodeziji sprejeli SmRbov natri
John Petricig
Po dolgi bolezni je umrl v
Holy Family Home 71 let stari Zmerni vodniki Črnili Ro-Petricig preje z Morrisi dezijcev ko sprejeli Smi-
•lohn
Avenue, vdovec po leta ' 1948 umrli ženi Frances, roj. Teka-vec, oče Johna in Bruna, 8-krat stari oče, 2-krat prastari oče, brat pok. Gildo, Geno Patrick,
Ann Lorenzi, Josephine Aldrich, . -i j T\/r„	,	’ črnih Rodezijcev, ki so ostali
Mary Sila in Helen DiPadova, .	.	’ . .	,	,
rnipn „	J uoma’ so sprejeli načrt predsed-
thov načrt r.a prepustitev vlade črKi večini, skrajneži pa so ga odklonili.
LUSAKA, Zamb. — Vodniki so
nika vlade lana Smitha za prehod od manjšinske bele k večinski črni vladi in e bodo ta te-
s koncern vojne 1975”
“Mi vsi se dobro zavedamo, da supersili povečujeta svoje napore za dosego gospodstva
WASHINGTON, D.C. — The partijski!, vodnikov, diplomat- civiJ Aeronautics Board je presluh predstavnikov in vodij tekll torek sk]enil	edati
delegacij na konferenc, so so- kajenje ci in ; v tnišklh delovanje m varnost v Evro-	ZDA in dvz(!l
pi, ki zaseda od 4. oktobra v ,	,	. j-	i t •
„ j r. ul- •	. ... korake tudi za prepoved kaje-
Beogradu. Povabljeni so bili- •	.	.	•	v.. J
v, . „ .v .	, .	, nja cigaret. Odbor je naročil sesamo moški. Prejšnja leta sta ,	......
bila gostitelja redno Tito in stavo prepovedi kajenja cigar m
njegova žena Jovanka. Ta se pip’ kl j30 lVerje|n0 sestavljena v
ni pokazala v javnosti že od	nato pa poslana le-
letošnjega junija, četudi je a®am rU/t arn-njeno ime redno skupaj s Ti- f rePoved bo stopila v splošno tovim na uradnih čestitkah in ve Javo v teku 30 do 60 dni. sožaljih	| Odbor je z večino odločil tudi
MOGADISH, Som. — Uradne' P0^26^ korake> ki bodo vodili vesti govorijo o zavzetju me- Q0 sPt°šne prepovedi kajenja v
potniških letalih. Računajo, da bo to uvedeno še pred koncem prihodnjega leta.
------o------
rojen v Tercimonte v Italiji, od koder je prišel v ZDA leta 1925 in bil zaposlen pri Fisher Body Corp. do svoje upokojitve. Po- .	...
greb bo iz Želetovega pogreb- aen Pidoma o tem z njun
no pozvalo Vietnam ki ima do- nega zavoda na K 152 St- danes poga;1a ^ Vod™kl skrajnezev ki bre zveze s Sovj^ko zvezo '*b 8’15’ v ^rkev Marije Vne- vodijo gverilsko vojno proti beli boljše in Grše kot z IR	bovzete na Holmes Avenue, vladl v RodeziP> so Smithov
sko “naj varuie to k-^ ie doS °b 9 > nato na Kalvarijo.	načrt odklonili kot ničvredpn.
J uje to, kar je dobil	Petelin	Vsem, ki bi se na njegovi’ osno-
Umrl je 67 let stari Albin vi boteli pogajati z belo vlado, Petelin St., mož Emilie, roj. An- 80 zagrozili, da bodo postopali z zur, oče s. Mary Lisette Š.N.D., nPmi kot z “izdajalci”, nad	t s- Emily O.P., Albina Jr., Emila,:	Velika Britanija in ZDA so
_	- .	„ .	1 povzroCata i Johna, Ravmonda, 5-krat stari objavo načrta sprejele s previd-
i i T-!’ • iJC ^P13310 g!a-° oče, brat Rose Blaž, Mary Po- nostjo in ga označile za “korak glasilo kitajske KP mereče na lansky> Ann Zavoda> A3tonie v pravi smeri”. lan Smith je
0TVje 3 ° zvezo Z?A'	Malgren, Lawrenca in Mary nameč načelno sprejel stališče:
Le Duan, ki je bil ze ponovno Qronowski. Pogreb je danes ob ena oseba en glas kot vodilo za na o is u v Sovjetski zvezi, je jj.-jq iz Zakrajškovega pogreb- novo notranjo ureditev Rodezi-o rat prvič od leta 1975 obiskal nega zavocja, v cerkev sv. Vida je. Zmerni vodniki črncev, ki so e mg. prejeli so ga načelnik ck 12. (opoldne), nato na poko- ostali doma in se borili z mirni-„ t	!n VS^ os^ab vod' pališče Vernih duš.	mi sredstvi za svpjo politično
James M. Varro	enakopravnost, so izjavili, da so
Na svojem domu na 1515 E. svoj cilj dosegli in pozvali vse, 248 St. je umrl na posledicah naj se vrnejo domov, ker je vsa-srčne kapi 62 let stari James M. ko nadaljnje bojevanje Varro, rojen v S. Euclidu in za- selno.
poslen skozi 20 let do upoko- Rev. N. Sithole, vodnik Afri-jitve pretekU mesec pri Packag- škega narodnega sve;,.., A. Muzo-ing Corp. of America, mož Anne, reva vodnik Združenega afriške-roj. Mathews, oče Rose Meyers ga narodnega sveta, in plemen-in Judith-Ann Leonard, 6-krat poglavar Jeremia Chirau, so stari oče, 2-krat prastari oče, sin vodniki, ki bodo se pogajali s Mary Varro ih pok. Jamesa Smithom.
KONFERENCA V BEOGRADU KORISTNA ZA RAZPRAVO MED ZAHODOM IN VZHODOM
--—	-	■	41
Konferenca v Beogradu sc je v nrvih tednih grozila spremeniti v soočenje med Zahodom in vzhodom, pa še ie postopno razvila v koristno in učinkovito prizorišče razpravljanja med svobodno Evropo, povezano z ZDA in Kanado, ter med sovjetsko-satelit sko socialistično Evropo.
BEOGRAD, SFRJ. — Po še-	1,11
stih tednih ostrega in včasih za- edinstvena v pogledu možnosti g zenega razpravljanja se je za- razprave med obema skupinama ela kazat, mirnejša podoba sta- drjav, 2ahodne y P
l,“tnIffflLIrfl0be”aStr,a: ZN take priložnosti ni, ker ima-
nema na konferenci o evropski s,.	v- n	...
varnosti in sodelovanju, katere ™ ITV
j -i•	... J ’	države, katerih zanimanje je u-
1 Č™3**?110 Sklenjen° merjeno drugam, katerih člove-
niki LR Kitajske.
Kajenje iz pip in kajenje cigar ko v letalih prepovedano
ob koncu zasedanja njenega kove pravice in kroženje idej ne
prvega deia v Helsmkh avgusta bljga dosti) ko se ženeio za rtše.
1975. Konferenca se je sestala	■■■,	-C.	.
. i x t	j .	... vanje svojih osnovnih gmotnih
4. oktobra, da pregleda, v koli- Dotreb
ko so države, podpisnice helsin- ‘ Ko je ameriški del	Ar.
skih listin, te izpolnjevale m kaj ,hur GoIdb	ovoril	0	žlovo,
je potrebno za boljše m dosled- kovib icah in h nejse njihovo izpolnjevanje, pa jenjlJ y CSR	ZSSR
tud. da stav. in prone, nove s( ik CSR	^
predloge, k. naj povečajo var- tev flovekovih	ic	na
nost m sodelovanje v Evrop,. Iju	ameriškega
Konference se udeležuje 33 pisja, kongresnih zapisnikov in držav Evrope, ZDA in Kanada, nato izjavil, da ZDA “nimajo
moralne pravice učiti druge, kar
Postopanje na konferenci je nesmi- dolgo in včasih prav utrudljivo, bilo pa je tu in tam ostro pri izvajanju določil o človekovih
sta Harar, poleg Diridave zadnjega oporišča Etiopcev v Ogadenu. Poročilo Zahodne somalijske osvobodilne fronte trdi, da so njene sile zasedle tri vrhove okoli mesta, ki to obvladujejo in že v soboto udrle tudi v samo mesto, ki
Sen. McClellan se odločil za pokoj
WASHINGTON, D.C. — Sen.
Varro, brat Mary Pace, Isabelle Knapp, Williama in Louisa Varro. Pokojnik je bil član SN-PJ št. 614. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri popoldne ob enih. Pogrebne molitve bo opravil diakon fSdward Eichborn.
Grob Filipa II.
ATENE, Gr. — Skupina arheologov, domačih in tujih, je prišla do zaključka, da je 2300 let stari grob, ki so ga odkrili nedavno v vasi Virginia v severni Grčiji, dejansko grob Filipa H., macedonskega kralja, očeta Aleksandra Velikega.
Truplo Filipa je bilo v marmornatem sarkofagu v zlati skrinji. Gotovo primerno za
IZ AMERIKE IN AVSTRALIJE UVOŽENI PREMOG JE V ZAPADNI NEMČIJI POL CENEJŠI OD DOMAČEGA
i .-i o«™«	. John McClellan, demokrat iz
ima kakih 30,000 prebivalcev.'	ki je star 81
Prav tako naj bi somalijske • .	v
vo°ahoIvele ”* "iv*	°^adi* A*«? ’ toSTlB »TS**	"»o
BONN, “ŽEN. - Sem je prišel ZdraVia' Y Konsresu1JC 40 I<‘t1be1no rfsln0 ',bzid)e m “>k»
na večdnevni uradni obisk “	^ “lu Pomemljnega na- soko, da ga ne bi megel preple-
zunanji minister Izraela Mo-	°«>°rt‘ Senata.	zat. z zlatom obložen osel”.
she Dayan.
-----o ...
Več hiš gradijo
WASHINGTON, D.C. — V oktobru letos so začeli graditi toliko novih hiš, da bi dosegli letno raven 2,179,000 novih stanovanj, 6% več kot v septembru in 27% več kot v oktobru lani.	" \*m
Gradnja novih enostanovanj-skih hiš je dosegla v letošnjem oktobru rekordno letno raven 1,555,000.
-----o------
Manj domačih novih
avtov prodanih v ZDA
DETROIT, Mich. — Sredi novembra, od 10. do 21., je bilo prodanih v ZDA 3.9% manj novih domačih avtomobilov kot v istem času lani.
Toyota in Honda, japonski avtomobilski družbi, sta cene svojih novih avtomobilov na a-meriškem trgu povečali za 3-4% zaradi padanja tečaja dolarja napram jenu za okoli 20%.
Vodniki “Domoljubne fronte”, ki ima v Rodeziji kakih 3,000 gveriicev, • dvakrat toliko pa v Mozambiku, Zambiji in Tanzaniji na vežbanju, so odločeni boj nadaljevati do “končne zmage Vlada lana Smitha je spoznala, da je sedanji položaj nevzdržen, da je treba črnce na nek način zadovoljiti, pa pri tem rešiti za belo manjšino, kar se le da. Lažje je to doseči pri pogajanjih z zmernimi kot pa z levičarskimi skrajneži, ki vodijo gverilsko vojno s podporo črnih sosed Rodezije. Črnci sami med seboj niso edini in med njimi samimi gre boj za to, kdo bo dobil v roke oblast v po črni večini vladani Rodezii, ki jo črnci imenujejo Zimbabve.
Podpirajmo Rozmanovo zavetišče v Argentini
re helsinških dokumentov. Zahodne države so navajale primere kršenja teh določil v komunističnih državah, zlasti v
same ne izpolnjujejo”.
Arthur J. Goldberg se je naglo oglasil k besedi in priznal.
„	• t. x i r x x j v da v ZDA “ni vse popolno”, pa
pravicah lakozvam tretje kosa- .Qodal. ..Zamm,v„ je
da sta zastopnika Sovjetske zveze in Češkoslovaške navajala a meriške vire, naše časopisje,
Vzhodni Nemčiji, Češkoslovaški jtonfPoročila, izjave dela Sovjetski zvezi, Te so opušča- H un,:>	dr,1S°. kar ™a-
,	j j	v trata za kritiko nase politike,
le neposredne odgovore, pac pa ,r	..	..
riij ° P0JasnJUje osrednjo točko —
da v naši deželi vsakdo svobodno kritizira pomanjkljivosti, ne da bi se mu bi bilo treba bati preganjanja in zapora zaradi tega.”
Konferenca bo svoje delo prekinila preko Božiča in Novega leta, pa ga nadaljevala v januarju in februarju, dokler pač ne bo obdelala vsega gradiva in se zedinila za nove zaključke, ki naj bi dopolnili helsinške listine.
so kazale na kršenje človekovih pr avlo, seveda v svojem lastnem okviru, v ZDA in drugod na Zahodu.A
Konferenca sama se je izkazala za primerno, koristno in celo potrebno prizorišče razpravljanja med Zahodom in Vzhodom. To je priznal sam vodja sovjetske delegacije Julij Vo-roncov. “Imeti 35 držav okoli ene Tnize je zelo dobra misel. Mi pozdravljamo tak način postopka ... To je še vedno krhka zadeva, pa vendar ustaljuje deten-to, gladi odnose med državami,” je dejal Voroncov in ugotovil nato: “Ena stvar je gotova. Mi se ne bomo vrnili v mrzlo vojno, v vročo vojno in v nič takega!”
Neki nevtralni diplomat je dejal, da je beograjska konferenca letu 1960.
Cene farmarske zemlje v žitnem pasu ZDA padajo
LEOTI, Kan. — Cena farmarske zemlje je začela padati skoraj na celotnem področju ZDA, kjer pridelujejo žito, prvič po
Iz Clevelanda in okolice
ADZ je praznovala—
Ameriška Dobrodelna Zveza je preteklo soboto zvečer praznovala 67-letnico svojega obstoja s slavnostno večerjo, zabavo in plesom v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Slavnostni govornik je bil okrajni sodnik A. Pryatel. Dvorana je bila zasedena do zadnjega razpoložljivega prostora, razpoloženje veselo, živahno in slovensko domače. ADZ k njeni 67-letnici obstoja in uspešnega dela iskrene čestitke z željo, da bi bila prav tako in še bolj uspešna tudi v bodoče!
Zahodna Nemčija ima sorazmerno zelo malo rudnin; edino premoga ima dovolj. Toda ta je drag, ker leži globoko v zemlji v težko dostopnih geoloških formacijah.
Ob rudnikih v Porurju in Posarju je nakopičena zaloga px'sko 30 milijonov ton črnega premoga v vrednosti skoraj dveh milijard dolarjev, kar zadostuje za eno tretjino enoletne nemške porabe. Pri takih zalogah doma se zdi čudno, da je nemška premo-gokopna družba 1 ‘Die Ruhr-kohle AG” pred kratkim kupila premogovnik v Avstraliji, med tem ko že več let la-stuje pet rudnikov v Ameriki in koplje premog tudi v Kanadi.
Ta zadeva ni tako nespametna, če jo od bliže pogledamo. Pridobivanje premoga v
inozemstvu je gospo darsko mnogo donosnejše za panogo, kjer že desetletja odločajo politični in čustveni vzroki o cenah.
Nemški premog je drag, ne samo za tiste, ki ga kupujejo, ampak tudi za davkoplačevalce in potrošnike dlektrike, ki nimajo s premogom nobene neposredne zveze.
Med tem ko stane ena tona nemškega premoga okrog 62 dolarjev, se pa dobi ena tora avstralskega, na dnevnem kopu pridobljenega, vključno s prevozom več kot pol cenejše. Pri tem je cena nemškega premoga z direktnimi in indirektnimi podporami precej znižana. Lani so plačali uvozniki premoga čez en bilijon dolarjev prispevkov. Od tega odpade, več kot pol bilijona na direktne prispevke,
malo manj na take imenovani “Kohlepfennig”, ki ga morajo končno plačati potrošniki elektrike, in ostalo na davčne olajšave.
S temi dajatvami hočejo zagotoviti, da ne bi elektrarne kurile samo cenejše olje in plin, ampak tudi v nemških rudnikih nakopani premog. Zaščita domačega premoga gre tako daleč, da plačujejo holandskim plinskim družbam, da ne dobavljajo Nemčiji plina.
Domači premog, ki je tako drag predvsem zaradi težkih geoloških pogojev, bodo morali tudi v bodoče močno podpirati tako davkoplačevalci kot tudi potrošniki elektrike. Po pred kratkim sklenjenem dogovoru med nemškimi premogokopnimi družbami in elektrarnami, bodo mo-
rale elektrarne v prihodnjih desetih letih prevzeti najmanj 250 milijonov ton nemškega premoga v vrednosti 15 milijard dolarjev, pa s tem ne bodo plačale niti stroškov izkopavanja. Za dve tretjini bo veljala za podlago cena težkega kurilnega olja, za o-stalo množino bodo pa morale elektrarne plačati samo polovico cene, ki jo bo določilo ministrstvo za gospodarstvo.
S to pogodbo so upanja u-voznikov, da 'bodo prodajali elektrarnam tuji premog za polovično ceno, precej splahnela. Niti “Ruhrkohle” ne bo več mogla svojega ameriškega ali avstralskega premoga prodati elektrarnam.
Vendar uvozniki še niso c. hupali, če bo gradnja atom-
skih elektrarn še nadalje ovirana ali celo prepovedana, bo treba namesto sedanjih 33 milijonov ton nakopati za elektrarne 45 milijonov ton letno. Lastniki premogovnikov pravijo, da so zmožni to množino dobaviti, uvozniki pa trdijo, da ne. Ti pravijo tudi, da je rurskega premoga škoda za kurjenje elektrarn. '
V	Porurju namreč kopljejo po večini visoko vredni črni premog ali antracit, ki se v taki kvaliteti komaj kje drugod dobi. Ta se lahko proda dražje kot takoimenovani e-lektrarniški premog celo jeklarnam v druge dežele.
V	sedanjih razmerah taki
dokazi ne prepričujejo:	ob
rudnikih se ne kopiči samo premog, ampak tudi vprašanje brezposelnosti. In s tem mora vsak politik računati.
Uspel koncert—
Pevski zbor SŽZ Dawn je podal včeraj popoldne v SDD na Recher Avenue za svojo 10-let-nico obstoja ob polni dvorani koncert z izbranim in lepo izvedenim sporedom. K lepemu uspehu zboru tople čestitke!
Iz bolnišnice—
Rojak Martin Erdani z 920 E. 216 St. se je po dveh mesecih vrnil iz bolnišnice in se zahva-vjuje za obiske, cvetje, pozdrave in darila, posebej še rev. J. Ce-lesniku za obiske v bolnišnici. M. Erdaniju želimo sjkorajšnje-ga polnega okrevanja in trdnega zdravja!
Sestanek—
V Slovenskem domu na Holmes Avenue bo v sredo, 30. novembra, ob 7.30 zvečer sestanek Rockefeller neurnem kanalu, ci bi naj končal poplavljanje deti v Collinv/oodu v času hudega dežja. Sestanka se bo udeležil Med Williams, direktor Ohijske državne agencije za varovanje okolja. Za morebitna pojasnila kličite Johna Koverja 249-1857 ali Betty Sterner 851-4126. Sestanek je pod pokroviteljstvom Sewer and Water Pollution Col-inwood Community Congress. Prodaja peciva—
Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk ima jutri, v torek prodajo potic v prizidku SND na St. Clair Avenue.
Linda L. Sharpe živa in zdrava—
Pretekli petek se je posrečilo 29 let stari učiteljici Lindi J. Sharpe, ki je bila ugrabljena v svojem stanovanju 14. novembra, obvestiti policijo, ki jo je n.ato rešila iz rok ugrabitelja v Tarpon Springs, Fla. Ugrabitelja G. M. Lewisa so zaprli v Floridi, toda oblasti z Middle-burg Heights, Ohio, zahtevajo njegove vrnitev. Linda L. Sarpe je bila dober del časa privezana k postelji v prevozni hišici, ki jo je ugrabitelj imel pripravljeno v Floridi. Koncem tedna se je zdrava in srečna po težkih dneh stiske vrnila domov.
FBI je dognale, da je pravo ime ugrabitelja Richard A. t Wright. Ta je bil leta 1972 ob-| sojen od 5 do 30 let zaradi po-■ silstva in ugrabitve, pa je lani pobegnil iz Ohio Mansfield Reformatory in živel pod imenom George M. Lewis iz North Ridgeville. Oblasti sumijo, da je zapleten še v več drugih ugrabitev mladih deklet v Ohiu in v okolici Tampe v Floridi.
V rernen* K i pr er < > A
Pretežno oblačno z naletavanjem snega in z naj višjo temperaturo okoli 35 F (2 C). Verjetnost padavin danes čez dan okoli 60%, ponoči in jutri pa 20%.
*Hik!
■gg^^JF'ir'i-'^TnE^mTatwgaBBuaTCjaaaaafc
8117 St Claif Avo. - 131-0628 - .Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNIN At
iidruzene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec«
Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol IfU; $8.00 za 8 mes«c«
Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION &AT£&
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
930.Q0 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
as
No. 177 Monday, Nov. 28, 1977
Trdi orehi in trde glave
CLEVELAND, O. — Na lepi čiti. Seveda, ako kdaj tako pri-Dolenjski — nedaleč od tam, de v stavku, da bi se lepo po-kjer prične reka Krka svojo pot, j dala tujka, ali mednarodna višem bil jaz nekoč doma. Tam soka besede, naj bo vedno v o-sem se rodil, tam preživel svo- :klepaju povedano, kaj dotična ja otroška in fantpvska leta. S beseda po naše pomeni. Je šlo šestimi razredi ljudske šole, z'že mimo nekaj člankov tudi v
vedno z nami sodeloval za beatifikacijo škofa F. Barage, za ker se mu že v naprej naj lepše zahvaljujemo.
Želimo škofu Charlesu A. Sa-latki obilo sreče in božjega bla- j goslova na njegovem novem I mestu. Obenem mu prav iz srca,i čestitamo, ker je bil izbran za 1 nadškofa. Naše želje so, da bi se čimpreje z nadškofom Salatko ponovno srečali.
Jože Vrtačnik
Novice iz Jolieta
oceno “dobro” sem končal ves svoj študij. Do šole sem imel dobrih 10 minut hoda, domov pa sem pogosto porabil pol ure ali se več. One dni, kadar je bilo na planu delo za otroka — in to je na kmetih pogosto — mi je mati še posebej naročila, naj se domov grede ne obiram. In ne bi se obiral, če ne bi ob cesti pred trgovino rastel mogočen oreh, tako pa sem revež pozabil, kaj mi je mati naročila.
To orehovo drevo je rahlo stresal veter, ga otresal rumenega listja in precej drobnih plddov. So pa bili tisti oreščki tako krhke lupine, da so se pri padcu na trda tla razpočili in
Ameriški Domovini, ki so bili zanimivi, a kaj, ko je bilo v njih preveč učenosti.
Sem namenoma že večkrat koga vprašal: “Si čital v Domovini tisti dopis?”
Odgovor sem dobil: “Sem pričel čitati, pa pustil, je preveč notri tujih besed.” Jaz bi rekel, — preveč trdih orehov za naše trde glave. Preprosto pisanje tudi učen gospod razume, seveda kadar hoče, obratno pa ne.
Veliko je meni na tem, da so vsi -čitatelji Ameriške Domovine zadovoljni — in mi je veliko na tem, da list še dolgo živi, — samo zato sem te stavke zgradil skupaj in naj mi jih nihče ne ?ameri.
Za konec tega mojega klavr-jnega dopisa, kjer sem se hudo-
V Argentini umirajo ribe od starosti
Razburjenje v argentinskih časopisih se po zaplenitvi devetih (■vjctskih in bolgarskih ribiških ladij še ni poleglo. S tern, ia so lovile v argentinskih obalnih vodah, niso samo prekršile argentinske suverenitete, ampak tudi razžalile narodni ponos.
Z /.akonom, ki je bil sprejet 1. 1972, je Argentina razširila svoje pravice ob 5000 milj dolgi morski obali od 12 na 200 milj \ moije. V tem pasu smejo tuje ladje loviti samo z 'ov oljenjem argentinskih oblasti in po
plačilu ribi?kcga davka. Argentinska vojna mornarica i jedrca so se ti smejala v obraz, je bila pooblaščena, da ta pas ostro nadzira in nedovo-|Greh bi bil, če ne bi šarabaril I jen ribji lov z vsemi silami prepreči. Po sprejetju zako- ,p0 Ustju in si ne bi nabral ne-na so že ' -plenili v 200-miljnem pasu španske, grške, kaj tega božjega sadeža. Res s
brazilske in < UO Kitajsko ribiško ladjo. Ulov teh “pira- 'prsti smo jih oluščili, le redko val nad učenjaki, naj bo še ena tov” SO /sel e J zaplenili, lastniki ladij SO pa morali pla- kdaj smo na pomoč poklicali profesorska, čati po 50,000 do 10.000 dolarjev kazni.	zobe.
Zadnjič — bilo je v začetku oktobra, so opazili v arentinskih \ dah celo brodovje ribiških ladij: 19 sov-jetskin in bolgarskih najmodernejših ladij s po 3,000 do 5,0C0 ton nosilnosti in eno matično ladjo s 15,000 tonami. Argentinska mornarica je poslala svoje brodovje šek.
ene letalonosilke, ene križarke, štirih rušilcev in ene Moj sosedje tudi imel oreho-podmorniee z nalogo, da zadrže tuje ribiško brodovje iz- vo drevo na vrtu. Skop, kot je ven argentinskih obalnih voda. Lov je potekal drama- on bil, se ni menil nič za pride-tično. Od 19 lad’j jih je deset ušlo. Devet je bilo Ujetih, lek. Poredko je to drevo rodilo pa so na ne katere morali oddati svarilne strele, ker niso in še takrat drobne in kot kost hotele ubogati. Na obe bolgarski ladji so streljaji celo s trde plodove. Rekli smo tem o-topovi, Kakor v vojni in sta se podali šele, ko sta bili za- rehom “koščaki” in so to res deti, in aovoliii vstop pregledovalcem. V boju je bil en bili. Pobirali smo jih, otroci, s bolgarski mornar težko ranjen in so ga morali operirati kamni tolkli, z zobmi trli in napa argentinski admiralski ladji, en argentinski vojaški .zadnje si dobil neko zmes kam-čoln sc je pa v visokih valovih potopil in so tri je mor-1 na, lupine in jedrca. Kaj vse nar ji utonili.
JOLIET, 111. — V soboto, 5. novembra, je bil v cerkvi sv. Jožefa v duhovnika posvečen Fr. Thomas Paul.' Cerkev je bila nadvse lepo okrašena s cvetjem lin napisi. Slovesnost se je pr:-ičela ob 12. uri s procesijo k oltarju. Mogočno so zadonele orgle in pevski zbor je navdušeno prepeval sv. mašo. Prisostovalo je 50 duhovnikov, za vsako državo ZDA po eden, z jolie+-skim škofom. Cerkev je bila do zadnjega kotička napolnjena. Prišli so novomašnikovi prijatelji, in znanci iž vseh krajev A-merike.
Po končanem bogoslužju se je množica zbrala v dvorani sv. Jožefa na Raynor in Theodore ce-
x .	.	rn sti ter skupno s Fr. Tomom
Union) toledsKe univerze v to- _	,	...	.
i ,	' .	r ,	■. T Paulom slavila njegov najlepsi
ledu, Ohio (ZDA), Jevgenij Iva-	^
nov in Igor V. Lebedev, prvi in
praznike ter zdravo in sreče polno novo leto.
L.
Se to nanaša tudi na Jugoslavijo
TOLEDO, O. — V petek popoldne, 18. novembra 1977, sta predavala v Ingmanovi dvorani poslopju študentovskega doma (Ingman Room, Student
na
Drevo je bilo veliko in
staro, pa tudi ni menda imelo pravega lastnika, zato je bil ves pridelek last otročadi. Skoraj skozi ves mesec smo imeli otroci nekaj oreščkov za prilbolj-
Ujete tuie r:biške ladje so sedaj zasidrane v južno-argentinskem pristanišču Puerto Madryn. Tekom akcije niso pokazale nobene zastave, ker se v argentinskih vodah sme lovbi samo pod argentinsko zastavo, le dimniki so b‘i; rdeče pobarvani in imeli zlate znake srpa in kladiva.
V hladilnik h ladij so našli 5,000 ton rib in 100 ton ribje moke, kar so vse zaplenili. Te množine so prav-tano razburile argentinsko javnost, kakor kršitev argentinske morske suverenosti. Izračunali so namreč, da vsaka izmed teh modernih tovarn za predelavo rib predela na dan prav toliko rib kot vsa argentinska ribiška industrija skupaj. Argentinci so pri tem spoznali, kako daleč so zaostali v izkoriščanju svojega neizmernega ribjega bogastva v Južnem Atlantiku za drugimi državami. Pas obale od ustja reke La Plate do Antarktike je najbogatejša, še skoraj nedotaknjena za1oga rib na sveiu. Vse druge obrežne vode se bližajo več ali manj izčrpanju, najbolj pa vodovje okoli Sovjetske zveze. Ta država, Ivi je tudi raztegnila svoje pravice na 200 milj od ooale in to budno čuva, je že skoraj na koncu svojih ribjih rezerv, zato je prisiljena kriti svoje potrebe po ribah drugod. Rusi so namreč kot veliki ljubitelji rib med njihovimi nnjvečjimi potrošniki na svetu.
Argentinsko morje ima rezervo 215 milijonov ton rib; od tega bi lahko ujeli vsako leto brez škode 10 milijonov ton; razen tega pa še kakih 120 milijonov ton ‘ krilov”, mai.ii rakcev, ki veljajo ?a na proteinu najbogatejše morske živali. Vanje stavijo veliko upanja za prehrano sveta, ki trpi na pomanjkanju beljakovin. Argentinski ribiči ujamejo na leto le kakih 250,000 ton, Lvko da se lahko zasmehijivo trdi, da v argentinskih vodah ribe umirajo od starosti. Ker ni domačih ribičev, prihajajo v argentinsko vodovje tuja ribiška brodovja - kot kažejo številni primeri — najrajše brez potrebnih dovoljenj argentinske vlade.
Argeiif inska vojaška vlada je izdelala velikopotezen načrt, kako bi z velikimi ribiškimi državami (Japonsko, Nemčijo, Šnanijo in Italijo) sklenila pogodbe o sodelovanju, da bi s pomočjo tuje, moderne tehnologije in s tujim kepitalom pospešila razvoj argentinskega morja v 'morsko pdmpo’’. 'Ta naj bi b*ila v ribolovu tako uspešna, kakor je argentinska pampa v živinoreji.
Med tem ko ima 800 sovjetskih mornarjev, 60 žensk in devet politkomisarjev prisilne počitnice v malem argentinskem pristanišču Puerto Madrin, pa državne o-blasti delajo zapisnike in skušajo zaplenjene ribe rešiti za kortsum, na nimajo hladilnikov za tako množino rib.
Sovjetska zveza sicer fhji, da bi njene ladje kršile argentinski zakon, toda to se da na mestu bolje ugotoviti. kakor iz Moskve.
Anže
otroški želodec in črevesje prebavita — ako bi danes jaz k-p takega pojedel, “zbogom” ta svet. To so bili “koščaki”, trdi orehi.
Naj sedaj preidem na trde glave. Za sebe dobro vem, da imam glavo velikega obsega, vem pa tudi, da je dokaj trda. In kaj bi bilo, če ne bi bila toliko trda, že zdavnaj bi se mi razčesnila, ko sem že tolikokrat z njo butnil ob kak ogel. Ko tele vrstice pišem, vem, da je glava še cela — sicer bi se mi ne poljubilo pisati...
Štiri leta sem hodil po Avstriji, le malo nemščine sem si nabral — mečem krivdo na to, ker sem živel med koroškimi Slovenci. Četrt stoletja sem pa v Clevelandu, — presneto se mi zatakne, kadar mi je potreba spregovoriti angleško. So pa ljudje, ki brez šol, mimogrede poberejo tuj ezik, seveda je takih malo in tisti, ki so, naj bodo Bogu hvaležni za dar učenosti. Večina nas starejših si nabe-Vemo nekaj besed naroda, med
^	,	'J., f i. *. ■
katerim živimo in s temi besedami se porivamo skozi življenje.
Taki in enaki so tudi večino-čitatelji Ameriške Domovi-
Nekemu profesorju, ki je dajal veliko važnosti sprehodu po svežem zraku, se je primerilo tole. Namenil se je iti peš v šolo zaradi preljubega svežega zraka. Skozi okno vidi oblačno nebo, zato pograbi v predsobi dežnik in hajdi na pot. Nekako sn3-di poti je gospod bil, ko se nenadoma vlije ploha. Prpfesor težavo odpre dežnik, ki je bil ves raztrgan. Hud kot razdražen sršen potlači dežnik skupaj in brenči domov. In kaj je bilo, ko pride domov? Kp vstopi v sobo, najde svojo ženo v objemu hiš nega šoferja, Besen poskoči in ves strt odmoli psalm: “Človek mora imeti pošten dežnik, da lahko v dežju naprej potuje, ali pa pošteno ženo, da se lahko mirno vrne domov.”
Pozdrav vsem, ki boste čitali te vrstice.
J. P.
Čepon
škof Charles A. Saslatka izbran za novo slnžho
CLEVELAND, O. -■ Vsakdo, ki je bil v zadnjih letih na Baragovem romanju, na katerem smo skupno Slovenci praznovali Baragove dneve, pozna škofa Salatko. Do sedaj je bil on vedno med prvimi in je vedno neumorno delal na tem, da bi imeli našega škofa F. Barago čimpreje na oltarju. Pri tem ne smemo prezreti našega clevelandskega škofa Jamesa A. Hiekeyja, ki nas Slovence visoko ceni in je vedno v naši sredini, ko gre za škofa Barago, da bi ga imeli čimpreje za svetnika.
Zakaj ne bi po svojih možnostih v svojem življenju posnemali škofa F. Barago, ki je bii ponižen in je z vso ljubeznijo prihajal naproti svojim bližnjim. V tem slučaju bo naš slo-
ma čitatelji Ameriške Domovi- venski narod še nadalje imel v ne in zato ni prav nič čudno, če svetu veliko javno priznanje-in kdaj bevsknemo ob spisih in ugled.
dopisih, ki so posejani s tujka- j Ko bo 12. decembra škof Sami. ‘ Poznam nekaj dppisnikov — i hvala jim — z ostro brušeno u-1
čenostjo, pa se znajo s preprostim človekom preprosto pogovoriti in kadar pišejo za preproste čitatelje, se lepo izognejo vseh “trdih orehov”, tujih be-
latka moral zapustiti uradno svojo marquettskc škofijo, se morda sam ne bo počutil dobro. Gotovo se bodo katoličani iz marquettske škofije težko poslavljali od svojega sedanjega škofa Salatke, ker je bil pri
sed Učenost je, s preprostim člo- j vseh priljubljen. Vsem našim vekom lepo po domače pokram- katoličanom je ta novica vsaj za-Ijati. Če prav vem, Je bil vsak (časno nezaželjena, ker je bil spočet neuk, šele pozneje so ne-j.škof Salatka velik ljubitelj ško-katere izbrane visoke šole narfe-jfa F. Barage. Škof F. Baraga je dile učenjake. Prav! Če je piša-j bil prvi škof v Marquettu, škof nje namenjeno izobražencem,, Salatka pe eden njegovih na-naj se le uporabljajo “moderne slednikov, kar mu je bilo v ve-mednarodne besede”, — prepro- lik ponos. Škof Salatka nam stemu čitatelju pa ni ponujati Slovencem ne bo ostal nikoli tega, kar ne more dobro prežve- i pozabljen in upamo, da bo še
drugi sekretar sovjetskega poslaništva v Združenih državah Washingtonu. Predavanja se je udeležilo kakih sto poslušalcev, od teh je bila večina univerzitetnih študentov, med navzočimi pa so bili tudi profesorji, administratorji in seveda časnikarji. Lebedev je predstavil občinstvu določbe nove sovjetske ustave, posebno one, ki naštevajo pravice sovjetskih držaVlja-nov? Priznal je, da člen 39 sicer omejuje te pravice, ako bi bilo delovanje na osnovi teh pravic naperjeno proti interesom Sovjetske države ali sovjetske družbe, vendar je pristavil, da obstojajo slične določbe tudi v drugih državah. Ivanov pa je na kratko naštel načela sovjetske zunanje politike, o katerih je razpravljal Brežnjev ob priliki 60-ietnice oktobrske revolucije pred vrhovnim sovjetom. V teni govoru je Brežnjev poudaril, da sloni sovjetska zunanja politika na osnovi miroljubnega sožitja in sodelovanja, ki ji je položil temelj že Lenin takoj po oktobrski revoluciji leta 1917.
Za Slovence in Jugoslavijo bi vse to ne imelo posebne važnosti, če pri debati ne bi prišlo do vprašanja, ali velja to načelo tudi za sovjetske vzhodnoevropske zaveznike in v bodočnosti radi tega ne bo moglo priti do sličnih dogodkov kot na Češkoslovaškem leta 1968. Prvi sekretar Ivanov je nato odgovoril, da veljajo za odnose med Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi ' državami posebna pravila. O dogodkih na Češkoslovaškem leta ,1968 je izjavil, da o intervenciji ni sklepala le Sovjetska zveza, temveč so jo zahtevale članice varšavskega pakta, prošnja za pomoč pa je prišla tudi iz Češkoslovaške, čfacčem se tukaj spuščati v razglabljanje, v koliko je ta izjava sekretarja Ivanova zgodovinsko pravilna. Važna, da, najvfižnni-ša, (ja je njegova pripomba, da bo zelo verjetno Sovjetska zveza storila isto, če bi v bodočnosti prišel v nevarnost obstoj kakega socialističnega sistema, posebno, če bi jo za to prosili za pomoč prebivalci dotične države. Vprašanje se takoj pojqvi, ali se izjava Ivanova nanaša tudi na Jugoslavijo. Je bil to le nekak spodrsljaj (lapsus lin- maj čakajo guae), ali pa je Ivanov kot u-radni predstavnik Sovjetske zveze izrazil tudi uradno stališče svoje države?
Prilagam kratko vest z Dunaja z dne H. novembra, ko se je neki Amerikanec tam razgovar-jal 7 visokim kitajskim diploš Latom in ki je bila dva dni pozneje objavljena v The Nev)
York Tiviesv. Tz dopisa se vidi, da je tudi komunistična Kitajska zaskrbljena, kaj bo v Jugoslaviji, ko Tita ne bo več, ker predpostavlja, da bodo sovjetske čete vkorakale v Jugoslavijo. Z ozirom na Stalne slične novice, da obstaja možnost sovjetske intervencije po Titovi smrti, gornja izjava sekretarja sovjetskega poslaništva v Washingtonu le ne izgleda tako nedolžna.
B. C. Novak
in najsrečnejši dan v življenju. Cerkveni zbor je pod vodstvom g. Antona Rozmana zapel štiri
Tisk je velesila, delajmo za
AMERIŠKO DOMOVINO!
-----o----
IZ NAŠIH VRST
Wilmette, 111. — Cenjeni! Prilagam bančno nakaznico za enoletno naročnino in dar v pomoč listu. Dal Bog, da bi nas Ameriška Domovina še dolgo vezala in seznanjala s svetovnimi in domačimi novicami, katere so nam naljboj priljubljene.
Premalo se vsi zavedamo, da smo predvsem zaradi slovenskega tiska to, kar smo v naši novi domovini. Slovenski tisk nas vodi, bodri, uČi, vzpodbuja in o-pominja, da" naj slovenski jezik v Ameriki živi. Da bi Ameriška
slovenske pesmi. Folklorni pL-< domovina premostila vse teža-salci SŽZ so se dobro odrezali v .ve ge naprej nemoteno priba-
jjala v naše domove, v blagor in ohranitev Ameriške Slovenije, v ponos in čast vsemu slovenskemu rodu.
Vsem, ki se za to trudite in borite, moje naj iskrenejše čestitke in moja topla zahvala. Bodite vsi prisrčno pozdravljeni in Bog živi Ameriško Domovino še dolge, zelo dolgo!
Hvaležna naročnica
domačih vižah. Fr. Tom Paul je daroval prvo sv. mašo v nedeljo, 6. novembra, ob štirih popoldne. Tudi tokrat je bilo čudovito lepo. Marsikomu se je zarosijo oko, ko se je Fr. Tom Paul v govoru zahvalil vsem, ki so mu pomagali na to pot, posebno p? staršem, ki so mu stali ob strani in ga spremljali do duhovniškega poklica. Father je doma iz Jolieta. Njegova mama izhaja iz slovenske družine. Bog daj, da bi Fr. Paul za vedno ostal naš dušni pastir in božji služabnik.
Starši šole sv. Jožefa so 12. novembra priredili živahen večer s plesom pod imenom “Večer v Sloveniji”. Res je bilo kar po domače, polke in valčki za lahke pete, zelje in klobase za ljubitelje slovenski jedi. V narodnih nošah prihajajo narta večer vsako leto več. Plesalci so tudi tokrat navdušili ljudstyo. Njih skupina ni velika, še vedrjo vabijo nove pesalce. Kje ste fantje in dekleta? Le na dan! Pokažite, da v vaših srcih živi slovenska kri.
V nedeljo, 13. novembra, bil lep, čeprav mrzel dan. Romarji iz Jolieta in Chicaga so se zbrali v Remontu pri Mariji Pomagaj ob obletnici smrti pokojnega škofa Gregorija Rožmana.
Procesija se je vila iz pokopali-1mi šča v cerkvico, kjer je Fr. For-I^ pri srcu
Oprostite moji pisavi
Gizella Hozjan *
Oakland Park, Fla. — Spoštovano uredništvo! Kmalu bo zopet potekla moja naročnina. Ba Vam prihranim delo obveščeva-nja, Vam že sedaj pošiljam enoletno nadaljno naročnino in dai za tiskovni sklad, ker vem, oa list potrebuje pomoči.
Ne bi rada opustila Ameriške Domovine. Že dolgo sem naročena na ta moj priljubljeni lisb kateri se ne boji pisati resnice-Zelo cenim Vaše delo in Vam želim, da bi si pridobili nove naročnike. Žal Vam jaz ne morem pri tem pomagati, ker ne živim med Slovenci. Zato pa Amer1 ško Domovno še bolj ljubim in je še bolj potrebujem.
Kako lepo je brati v sloven •ie ščini, kaj še dandanes godi p° svetu, kaj v slovenskem Cleve landu, kjer sem živela mnog0 let in kjer sem izgubila vso m0 jo družino, razen sina, pri Bate rem sedaj živim, tukaj v Flor1
vedno
_	_ še
je "	"
tun at daroval sv. mašo ob pol treh popoldne. Po končani sv.
maši so otroci sobotnih šol sv. i Jožefa in sv. Štefana pripravili ) kratek program v spomin našemu nepozabnemu škofu.
*
Delo v parku dvorane sv, Jožefa dobro napreduje. Odra ni več. Na tem mestu so postavili bar, kuhinjo in garderobo. V načrtu imajo znižati višino dvorane, ker je previsoka. Delo je veliko in naporno, toda s skupnimi močmi delovnih faranov je vse mogoče.
Zima je pred vrati. Že se spuščajo
ke. Cas veselja za otroke. ,Ko-snega, počitnic in praznikov. Vse to se prične v tem mrzlem mesecu decembru. Cas je tudi, ko nas vsako leto obišče naš dobri, že zelo stari sv. Miklavž. Otroci Slovenske šole se pridno pripravljajo za njegov prihod. V nedeljo, 4. decembra, ob 2.30 popoldne vabijo
vse na miklavževanje!
*
Leto se približuje kraju. Prijatelji se vedno radi zberejo ob poslovitvi starega leta. Za nami moramo pustiti vse slabo in dobro in zopet pričeti z povim letom. Za naj lepše silvestrovanje bo pripravljeno za vse v parku sv. Jožefa z večerjo in plesom. Igral bo Frankie Kovačič iz Chicaga. Vljudno vsi vabljeni!
Zdaj pa vsem bralcem in naročnikom Ameriške Domovine voščim blagoslovljene božične
hvaljujem ža lepo branjc prijazno pozdravjam!
Anton Kranj0
*	, n
Wildwood, IH. — sP0Št?Vanza
Pošiljava denarno nakaznico kritje enoletne naročnine.
Ameriška Domovina nanra . želo všeč, jo vedno rada.^Pre . rava Prinaša nama ilovice doma in potom nje'izveva sikaj' o najinih prijateljih znancih, ki So raztreseni P° ni* Ameriki.	■	. e
Vsem želiva blagoslovi!^ praznike in lepo pozdravlja^ Cenjenemu: uredništvu pa go uspeha pri nadaljnem
in vse naj lepše!
John in Mary Belec
Darujmo za ^ Rožmanov« zavetišč v Argentini!
nisem
pri najboljšem zdravju in težko pišem. Še enkrat iskreno želim* naj dobri Bog blagoslavlja V«se delo, da boste še dolgo lahko P1 šali in iždajali Ameriško Dom° vino.
Obenem lepo pozdravljam \-moje prijatelje, vse narocn in bralce našega slovenskega 1 sta, prav posebno pa vse prl meriški Domovini!
Vaša vdana
Frances Marolt
#	N
Sudbury, Ont. — S£OŠtovan° uredništvo! Priloženo posili111' tu in tam srebrne sneži.n- naročnino za prihodnje leto-
Obenem se Vam prav lep0 7,a
mar-
in
Šir-
DIAMANTNA JUBILEJNA SPOMINSKA KNJIGA ŽUPNIJE SV. LOVRENCA V NEWBURGU, OHIO
Lemontske drobtinice
1 Četrta skrivnost žalostnega dela: nju s trnom. Komaj, z veliko CLEVELAND, O. — Dne 14. bena slovenska župnija v ZDA. Ki je za nas težki križ nesel, težavo, stopa. Bolečine po vsem novembra 1976 je obhajala žup- Natisnjena je bila samo v 600 | Po Pilatovi obsodbi je bil Je- j telesu so neznosne. Tram ga žu-nija sv. Lovrenca v Newburgu, izvodih, zato je že danes vsak zus prepuščen rabljem. Zanj ni li na razbičanih rimali in sc za-Ohio, slovesno svoj diamantni njen izvod dragocenost in bo bilo več nobene postave, ki bi jeda v rane. Jezus je nekoč po-
jubilej, tj. 75-letnico obstoja.
Slovesno zahvalno daritev je ob tej priložnosti opravil pri Sv.
Lovrencu clevelandski škof Jakob A. Hickey. Z njim je soma-| mo jubilejno oismo-poslanico, sevalo 17 drugih duhovnikov. | katero je župnik Jožef Varga Hornih j o-pridigo je imel v an-(napisal svojim “dragim fara-
gleščini škof sam, v slovenščini pa p. Fortunat Zorman, OFM, iz Lemonta. Med sv. mašo je škof podelil 31 birmancem zakrament sv. birme. Po. sv. maši je bil v Slovenskem domu na E. 80 cesti jubilejni banket, pri katerem je opravil uvodno molitev šentlovrenški rojak profesor Jožef Lekan, marianist,
toast-master-napovedovalec jebil hvalimo za vse blagoslove in
prelat Alojzij Baznik, nekdanji šentlovrenški kaplan, glavni govornik pa dr. Edvard Pevec, prav tako nekoč kaplan pri Sv. Lovrencu, danes župnik pri Sv. Vidu v našem mestu. Med banketom odnosno po njem so se razvrstili šc sledeči govorniki, ki, so šentlovrenški fari in njenemu župniku čestitali k tako
vsakega škoda, če se izgubi. |ga ščitila. Umreti mora... iz-Preden pa povemo tu še kaj ven mesta Jeruzalema, ki ga je o drugi vsebini spominske knji-.tako ljubil do zadnjega. Še pred ge, naj najprej v celoti priobči- petimi dnevi je jokal nad n^'
ker je vedel, kaj ga bo zadelo čez 40 let. In on ne sme umreti v mestu. Vrgli so ga iz src in iz svoje srede... O, to boli! B^-ti tako izdan, zapuščen od svojih rojakov! Sami sovražniki go obdajajo. Med njimi ni nobene sočutne, ljubeče duše . .. Prijatelji se skrivajo ...
Vojaki privlečejo tram in ga vržejo na tla pred Jezusom. Tesar ga je v naglici stesal zanj. Odlupil je lubje, z obličem ga ugladil in zvrtal dve luknji za žeblje. Navpični del križa je že bil postavljen na Kalvariji. Novejši razlagalci trpljenja Jezusovega pravijo, da Jezus ni nesel celega križa, kot ga navadno slikajo, ampak je nesel samo povprečni tram. Jezus ga je ljubeče pobral in ga poljubil. Vo-
nom”. Ne samo šentlovrenškim faranom veliko pove, marveč tudi vsem nam drugim slovenskim rojakom. Berimo jo!
“DRAGI FARANI!” “Dijamantni jubilej - 75-let-nica ustanovitve naše fare - je za vse nas veliko doživetje. Obenem je tudi opomin in lepa prilika, da se dobremu Bogu za-
milosti, ki jih je fara bila deležna skozi 75 let. Taka zahvala bo obenem prošnja za božje varstvo in blagoslov tudi v bodočnosti.”
“Globoko hvaležnost smo dolžni duhovnikom, ki so tako požrtvovalno delali v tem delu Gospodovega vinograda. Pri svojem delu, kakor se to povsod
lepemu jubileju. Tako Ralph godi, so večkrat naleteli na neh-Perk, takratni clevelandski žu-1 valežnost in nerazumevanje, pan, Charles Butts, ohijski dr- Toda to jim ni vzelo poguma, žavni senator, Joseph Kowalski, Nesebično so se žrtvovali za krajevni clevelandski mestni; rast kraljestva božjega v fari svetnik, senator-rojak Frank sv. Lovrenca. Na deset in deset Lausche; vrsto govornikov pa tisoče maš je bilo darovanih v sta zaključila šentlovrenški naši cerkvi in samo Bog ve za cerkveni mož Joseph Kovach in tiste milijone sv. obhajil, ki so župnik Jožef Varga. Na ban- jih farani prejeli pri teh sv. ma-ketu kakor že tudi prej pri služ- šah. Samo Bog ve za tisoče ti-bi božji v cerkvi je prepeval stih, ki so jih duhovniki spra-šentlovrenski cerkveni pevski i vili z Bogom in jim odprli vrata zbor pod vodstvom organista v nebesa.”
Ra^pha Godca. Banketa se jej “Ob tem jubileju se moramo udeležilo poleg škofa in 23 dru- p hvaležnostjo spominjati požrt-gih duhovnikov še tudi drugih j vovalnih in vernih Slovencev, 550 gostov.	ki so pomagali pri 'ustanovitvi
V trajen spomin na diamantni [fare in so s svojimi žulji in
tožil neki svetnici, da na splošno se ljudje še spominjajo peterih ran, a rane, ki jo je na desni strani rame naredil les križa, se nihče ne spomni.
Nekaj časa Jezus vzdrži, a potem pade. Pravijo, da je večkrat padel, ne samo trikrat. Na vogalu ulice zagleda Mater. Rad bi ji odvzel bolečino, a ne sme. Kako rada bi mu Marija odvzela breme in sama nesla križ, a je ne puste blizu. Srečanja v pogledih jima pa ne morejo za-braniti. V njih čitala vse, kar je v njunih srcih. O, Jezus ni čisto
KOLEDAR
društvenih prireditev

DECEMBER
3.	— Slovenska šola fare sv. Vida priredi Miklavževanje v avditoriju.
4.
skem domu na Holmes Avenue. Začetek ob pol osmih zvečer. Po predstavi domača zabava.
Pevski zbor Slovan priredi 21. — Slovenska pristava priredi
Jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
11. — Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ priredi ob dveh popoldne božičnico v Slovenskem domu na Holmes. Ave.
11. — Slovenska šola pri Mariji
zapuščen na tej žalostni poti. Je- ! Vnebovzeli priredi MIKLAV-ruzalemske žene čakajo na ta ZEVANJE v šolski dvorani.
jaki so mu ga privezali na rame. “Naprej!” je zaklical stotnik in žalostna zadnja pot Odrešenika se je začela.
Pred sprevodom jezdi vojak s tablico, na kateri je napisano v latinskem, hebrejskem in grškem jeziku: Jezus Nazarenčan, Kralj Judov. Proti temu napisu je veliki duhovnik protestiral, češ, naj ga Pilat spremeni, pa jim je obrnil hrbet, češ, “bar sem pisal, sem pisal!” Na če* 1u je jezdil tudi glasnik, ki je naznanjal mestu, koga peljejo na Kalvarijo. Za njim sledijo vojaki, kimosijo orodje za križanje,
sprevod, da še enkrat vidijo Jezusa. Smili se jim. Vse jokajo. Sprevod se za hip ustavi, da more Jezus spregovoriti nekaj besed. Naj ne jočejo zanj, pač pa zase in za svoje otroke, ki bodo dočakali razdejanje Jeruzalema, ko ne bo ostal kamen na kame-nu.
Veronika, jeruzalemska plemkinja, sliši, da peljejo mimo njene hiše Jezusa v smrt. (Pravijo, da je bila ona tista krvo-točna žena, ki jo je Jezus ozdravil.) Hiti na ufico, se prerine skozi drhal in obriše Jezusu o-braz in zbeži v hišo. Na razgrnjeni ruti zagleda Jezusov trpeči obraz ... plačilo za dobro delo usmiljenja. In Simona iz Ci-rene ne smemo pozabiti. Zasluži, da pride v zgodovino Jezusovega trpljenja. Je’sicer prisiljen, ne pozna Jezusa, zato tudi njegova pomoč ni iz ljubezni, a Za njimi stopajo obsojenci, ob-j vendar... Krvniki so videli, da loženi s svojim bremenom: Je- - je Jezus popolnoma izčrpan, zus in dva roparja! Za njimi Bali so se, da bo umrl preje, jezdijo rimski vojaki kot straža 'preden pridejo iz mesta in ga ne
jubilej je zadnje dni izšla jubi-; majhnimi zaslužki pomagali
lejna diamantna spominska1 graditi cerkev, šolo in druga .	,	..	,	,	,
knjiga župnije sv. Lovrenca pod poslopja. Skromen je bil njihov m	na reo- Sprevodu bodo mogli križati. Med gledal-
vljenje. Toda^od.11 tega ^malega lj aki: veliki duhovnik, saduceji, 'njaka. Zapovedo mu, naj vzame so dali veliko za hišo božjo. Da-	iarfveR’ Pismarji in preprosti	Jezusu tram z rame in si ga
našnji mlajši rod, ki živi v bla-	meščani. Med nje so se pomešali	zadene na svoje. Rad bi se uprl,
Čeprav	v	knjigi	ni	nikjer	pove-	gostanju in dostikrat v razkošju,	tudi Judie. ki so prišli k veliko-	a kaj more Jud proti rimskim
dano, vendar ni	dvoma,	da	je	to	tega ne bi zmogel. To zmorejo	nočnim praznikom iz raznih te-	mečem? Hočeš-nočeš, mora ubo-
naslovom
“ST. LAWRENCE CHURCH CLEVELAND, OHIO 1901 - 1976”
spominsko knjigo pripravil in samo tisti, ki imajo v srcu glo- dai znanih delov sveta.
uredil župnik Jožef Varga. Knjiga obsega 80 strani velikega formata in je naravnost razkošno opremljena. Tiskana je na umetniškem papirju, tako da
boko in živo vero v Boga, ki so1 Jezus je ves izčrpan vsled iz-vajeni trdega življenja in odpo- gube krvi pri bičanju in krona-vedi. Najlepše se bomo oddol-i '	■ —-——X-———
Jgati... in škrtaje z zobmi si naloži breme. Njegov ponos je v blato poteptan. Jud nosi Zločincev križ! Vsi prijatelji se mu
žili našim farnim pionirjem, ce	staršev in tudi z Vašimi trudi,	kodo smejali. Počasi	se umiri,
se jih pogostoma spomnimo v	Naj Vam	bo cerkev sv. Loyren-	ke vidi, kako mirno,	pohlevno
so številne črno	bele in barvne molitvi,	da jim	bo	dobri	Bog	ca kraj, kjer se čutite najbližje	Jezus, ne toži, ne godrnja,
slike,	ki predstavljajo	jedro j poplačal	njihovo	požrtvoval-	Kristusu in naši brezjanski Ma-,ne protestira. Ves drugačen je
njene	vsebine,	prišle v	polni nost.	teri božji! Slovenska pesem in	kot druga dva foparja, ki kol-
meri	do svoje	veljave.	TakO| “Ljubite	svojo	slovensko	faro	molitev bo tako dolgo odmevala	nbta Rimljane in Jude. Ko na-
elegantno	ilustrirane	sppminske	in cerkev in ji ostanite zvesti!	v cerkvi	sv. Lovrenca, dokler	zadnje dospo do vrha	Kalvarije,
knjige	doslej	še	ni	izdala	no-	Zgrajena je bila z žulji Vaših	boste Vi	prihajali k službi bo-l je Simon v notranjosti ves spre-
---------- —:------žji.”	(pienjen. Vrže tram križa na tla
“Mir Gospodov naj bo vedno in je vesel, da je mogel vsaj
malo pomagati nedolžnemu Obsojencu. V dno duše ga gane Jezusov pogled, v katerem čita veliko hvaležnost! Simon, v ne-
HELP WMED MALE OR FEMALE
newspaper advertising
West Side Gievetand - Heights Area -
Eastern Sitobs
EXCELLENT COMMISSION 431-0628 Ask for Frank or Madeline
Vami!”
Father Varga, M.P. župnik”
Prihodnjič naprej.
zKiziKmustumtiiuuii
LEI MM LIE INSURANCE
mm for you
American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program, I This program includes low interest certificate loans, low 8 interest mortgage loans, scholarships, social activities, and j! recreational facilities provided by one of the largest Slove- S nian Fraternal Associations in Ohio. ‘.For further inforrna- || tion, just complete and mail the below coupon.
Začetek ob 3.30 popoldne.
31. — Baragov dom in Družabni . klub priredita Silvestrovanje z večerjo in plesom v prostorih Baragovega doma. Začetek ob 7. zvečer.
1978
JANUAR
7. — Dramatsko društvo Lilija
uprizori priljubljeno veseloigro “Svojeglavček”, v Sloven-
besih ti bom povrnil, kar si danes zame storil. Tudi Marija je videla, kdo je Sinu olajšal trpljenje in mu je bila hvaležna. Kdor je Jezusu dober, je tudi njen prijatelj.
Kaj pa mi? Vdano nosimo svoj križ za Jezusom na naši živ-Ijenski poti. Saj je sam rekel, kdor hoče v nebesa, naj vzame križ na svoje rame in hodi za njim. Na naši križevi poti smo veseli, ako srečamo kakega Ci-
Pristavsko noč. Igra orkester “Veseli Slovenci”.
FEBRUAR
4, — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Pustno zabavo v dvorani sv. Janeza, Greenfield. Večerja ob 6. uri, nato ples.
26. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi vsakoletno kosilo v avditoriju.
APRIL
1. — DSP Tabor priredi spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
8. — Slovenska telovadna zveza Cleveland priredi Telovadno akademijo v svetovidskem avditoriju. Začetek ob pol osmih zvečer.
22. — Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v'Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani Sv. Vida. Pričetek ob pol osmih.
MAJ
7. — Slovenska šola fare sv.
Vida priredi materinsko proslavo.
14. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi v šolski dvorani MATERINSK O PROSLAVO. Začetek ob 3. popoldne.
bolezni, finančnih težav, pomanjkanja discipline in nezadovoljivega opravljanja službe.
Vodniki narodne obrambe so zaskrbljeni nad takim stanjem in zatrjujejo, da bodo ta izredno velik odstotek izgubljanja vojaških novincev zmanjšali. Najučinkovitejša pot k temu cilju bi bila uvedba zahtevnejših pogojev za sprejem v oborožene sile. Na to za enkrat ni mogoče misliti, ker je prijav za vojaško službo na splošno premalo, zlasti velja to za armado.
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnine Prihranite nam ddo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj.
Hvala!
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-411* IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMdčI DRŽAVE OHIO AID FOB AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
Stanovanje oddajo V okolici sv. Vida oddajo stanovanje. Kličite tel. 432-2833.
(177-178).
BUY NOW 2.5 acre improved site on Lorain Rd. (Rte 10) Commerial Strip. Net price 99K to PRINCIPALS. Write: G. A. Marget, P.O. Box 305, North Olmsted, OH 44070.
(171-180)
Remember — Jack Benny?
Old time radio programs such
----,----------- -----„	as Amos ’n Andy, Jack Benny,
renejca, ki nam bo rad poma- 21’ “ Slovensko kulturno dru- ShadoW) Li hts 0ut) Dick Car_
stvo Triglav, Milwaukee, WisSam Spadej whistler> Sus. priredi Materinski dan v Tri- pensej Casey Crime phot0gra-
gal. Še lepše in bolj osrečujoče in Kristusu dopadljivo pa bo, Če bomo tudi mi postali Cirenejci! v svoji družini in soseski, ali tudi bližnjemu v daljavi, ki ga niti ne poznamo. Kot Veronika ^ brišemo solze trpečih z njih lic. i Tolažimo žalostne in obupane. Molimo posebno za tiste, za katere vemo, da trpijo, a ne moremo do njih s tolažilno besedo. Koliko trpljenja, koliko gorja je danes po svetu! Svet potrebuje Cirenejcev in Veronik ... Molimo predvsem za tiste, ki trpe brez tolažbe po komunističnih ječah. Naj jim Bog pošlje kakega Cirenejca, ki jim bo vsaj malo olajšal trpljenje. Časopisje se ne briga za te trpine. Samo tu-patam izide kaka knjiga, ki jo spiše kak tak, ki je sam šel skozi to visoko šolo trpljenja. Molimo tudi za spreobrnjenje tistih, ki ne verujejo v Boga, ne v dobroto, ne v usmiljenje ... ne v ljubezen do bližnjega.
s. M. Lavoslava
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave!
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is
!
Name
Street
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
Lepo božičnp darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino, Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Za lcto"š so nove naročnine AD za božična darila znižane: celoletna za ZDA na $23. za Kanado na $25, petkova na $7. To znižanje ie pobuda za nove naročnike in ne za obnovo starih naročnin
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in 'priložite naročnirk) obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
KUPON
glavskem parku. Začetek ob 2. pop.
29. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominsko proslavo v Triglavskem parku. Po sporedu kosilo.
JUNIJ
II. in 18. — DSPB Tabor Cleveland priredi na Slovenski pristavi pri kapelici na Orlovem vrhu proslavo v spomin pobitih slovenskih demobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji.
18. Slovensko kulturno društvo Triglav priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo in ples.
JULIJ
21. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku z mašo ob 11. dop., kosilom in zabavo.
AVGUST
20.	— Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Športni dan v parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo, športne tekme in ples.
OKTOBER
1. — Slovensko kulturne dru-
i štvo Triglav, Milwaukee, Wis. - priredi Vinsko trgatev v parku s kosilom in plesom. (Maše ta dan v Parku ne bo.)
21.	— DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
pher on, cassette tapes for sale. $2.00 each one hour tape (two shows). Write Old-Timer, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. and state which shows you would like to have. ____________________ (x)
Hiša naprodaj
Enostanovanjska hiša z novim ogrevom, na novo preurejena, z 2 spalnicama, V-k kopalnico, malo kletjo, zaprto verando spredaj in zadaj, dnevna soba s preprogami, kuhinja ,z ugraje-nim štedilnikom in pečico.
1024 E. 69 St. tel. 391-3113 Nikola Gornik
(1/78)
Prosirii, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
City................. State

Ime
cesta
mesto in država ...........
Za to darilo pošiljam znesek Moje ima, je ...............
Moj naslov je ..............
Bo 40% »rijavljsne^
•	zapusti obarjen® sils fired potekom prve dobe
J WASHINGTON, D.C. _ Ob-
*	'rambno tajništvo je objavilo, da j, zapusti 40 ?<' in celo več voja-| ških prijavljericev oborožene siji le pred koncem prve dogovor-j jene službene dobe. To je dve-1 j krat toliko, kot j ih 'je'zapuščalo j |oborožene sije v času vojaške,
obveznosti, ki'je bila leta 1973
I !
! .ukinjena.
Apartment for Rent
4 rooms and bath, E. 63rd St. Call 361-8042
(M,F x)
Help Wanted
Delo dobi
Mlad, močan moški dobi delo kot pomočnik v skladišču Ohio Furniture na 6321 St. Clair Avenue.
(177)
Help Wanted
Woman or Couple to take care of semi-invalid lady in St. Vitus area. Modern living quarters provided and salary. Robert A. Novak, 6013 Glass Ave. 391-3333.
(x)
HELP WANTED
Upstairs Maid or family of two. Capable of pressing ladies and mbit’s* suits.' Year round position. — 423-3340.
(173-180)
HELP WANTED - COUFLE
Butler and Upstairs Maid for family of two. Usual cleaning and serving ladies dresses and gentlemen’s suits. Year round position. Top wages. Apartment supplied.
423-3340
(173-180)

mesto In država
sumusatmuuijuiuumjj-
■ mm	.
j Novinci z a p u š č ajo vojaško službo ali so iz nje odslovljeni zaradi pomanjkljivega spanja,
Help Wanted
High school girl. Must speak Croatian.
ANZLOVAR’S DEPT. S^ORE
1	(1716-177)

Dr. Ivan Pregelj
MLADA BREDA
POVEST
Zmeden;} in trudna je stopila Anica iz {.isame na piano. Z nekako la.bkoto je prej rekla •odvetniku, da mu prinese de-
.1
nar ja. Toda;, da to ni tako lahko, je uvid »da sedaj. Kje naj si izposodi? Še nikoli si ni Anica izposodila ničesar. Zamišljena je prišla ti Kranjcu. V srcu je tiho upala na Lipeta. Njega edinega bi si upala prositi.
“Pa če ga .ui doma, kaj potem,” ji je šinitlo v glavo. Vstopila je, naročiJla nekaj vina in juhe in povprašala po Lipetu.
Da je doma, je zvedela in srce ji je bilo glasneje. Nekaj hipov pozneje mu je sedela z obličja v obličje. Pojasnila mu je svojo zadevo pri odvetniku. Sprva mu je lice veselo iznena-deno sinilo, potem pa je poslušal resno do konca in dejal, da je stvar težka.
Njo pa je skrbel denar in obrnila je besede tako, da so ti advokati čudni ljudje, nič prej ne povedo, potem pa hočejo imeti denar.
Fant je molče segel v žep in
-I
Naročite Vaše božično voščilo	%,
v Ameriški Domovini čim preje!	||
Voščite vsem Vašim prijateljem vesel Božič in srečno^ ; novo leto z voščilom v Ameriški Domovini.	^
Voščila bodo objavljana v vseh številkah od 1. do 23.^ [decembra 1977 v božičnih prilogah.
Izpolnite spodnji kupon in navedite kakšno voščilo žepi lite, za $5, za $10 ali za $20 (Voščilo z? $20 ima vključeno božično slikico), priložite ček in pošljite vse skupaj na na-! slov:	x
Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland,
1 Ohio 44103. ali kličite tel. 431 0628.
Voščilo št. 1 — $5.00
Vesele božične praznike in
grečno novo leto!
VAŠE IME IN NASLOV
Voščilo št. 2 — $10.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO!
VAŠE IME IN NASLOV
Voščilo št. 3 — $20.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
SREČNO NOVO LETO!

' i/ /	'r'	"
VAŠE IME !N NASLOV
Naročam možično voščilo za $
Ime ....................................
Naslov .................................
Pošljite na: Ad Dept. Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103 Mesto ............................... Zip.
CONSTANCE PEROTTI
"PEOPLES AND CULTURES JE NAČIN PROSLAVLJANJE BOGASTVA NJIHOVE NARODNOSTNE DEDIŠČINE
ZA CLEVELANDČANE,

“To mesto ima res nekaj nuditi. V Clevelandu je 90 narodnostnih skupin. Peoples and Cultures skušajo dati Clevelandčanom možnost njihovega spoznanja,” pravi Constance Perotti, izvršni direktor Peoples and Cultures.
Peoplje and Cultures je nepridobitvena organizacija, ustanovljena leta 1971 za poznanje ozadja mnogo narodnostnih skupin in ljudstev Clevelanda. Eden njenih glavnih programov je Shop-in-the-Flats. “To je prostor, kjer obrtniki lahko razstavljajo izdelke svojega narodnostnega izročila. Doslej je zastopanih že 50 kultur,” pravi Connie.
Peoples and Cultures najnovejši podvig so World-in-Your-Backyard Tours, kar delno podpira Gund Foundation. “Mi predvidevamo letos kakih 100 tur v italijanska, slovenska in španska sosedstva, pa tudi v druga. Lepota teh tur je njihov oseben slog vključitve. Obiskovalci odnesejo dejansko del te kulture s ture s seboj domov.” Cleveland Trust čestita k naporom Peoples and Cultures, katerih smoter je napraviti Cleveland za boljši kraj življenja.
CLEVELAND TRbST
Storimo nekaj za vas!
m
It F
Amparo de Herandez, upravnica Shop-in-the-
J:. s
Flats, je obesila “macrame”
v trgovini.
Krasitev velikonočnih pirhov je ukrajinska umetnost Tarasa Kowcza, študenta pripravnika za študij prava na Case Western Reserve, ki se jo je naučil kot otrok od svoje matere.
Constance Perotti kaže Everett Cintron, upravniku Cleveland Trust Terminal-Prospect urada, lesorez na razstavi v Shop-in-the-Flats.
ji pomolil nekaj bankovcev.
Sram jo je bilo, toda on je tako zasukal pogovor, da ji ni bilo treba več misliti na to. In tako sta presedela pol ure in potem je rekla Anica, da mora k odvetniku.
Naj se še zglasi potem za hip, je dejal Lipe. Odvrnila je, da ni moči. Da se dopoldne ne mudi, je rekel nato, da odvetnik ne uide. In nato je res posedela še nekaj časa. Končno pa se je dvignila in se mu zahvalila, ko ga je bila opo.orila, da sta se svoj čas tikala.
Prijel jo je za roko in jo gledal mirno in z nekako tiho žalostjo.
“Zbogom!” je rekla naglo.
“Hodi srečno!” je odvrnil. Ona pa je vedela, da je hotel reči nekaj lepšega, nekaj drugega.
In vso pot proti domu je pre-
mišljala, zakaj ne:
“Pusti vse in pridi k meni!” “Zato, ker Lipe ve, da ne smem!” si je odgovorila in so se ji orosile...
29. “Požveči ji!”
Zgodilo se je, da
oči
ni rekel, zakaj videti za deset let starejši, je stopal te čase vse nekam živaK-neje, skoraj nemirno. Oči je povešal, niti Jerici se ni upal pogledati v obraz. Vendar pa je neprenehoma varoval in pazil deklico. Ni se je dotaknila Katra, da ni videl Luka. Prav tako je videl Aničino nežno skrb do sirote. Če je bil Luka že prej
se je, da je
Katra pretepla Jerico, ,v v .	. . ,
ker je bilo dekletce padlo in pri molcec in samsvoj je bil lcase tem razlilo plevicam kosilo. naravnost nedostopen.
sam opravi.
Tedaj je krenil Luka k Pu-šarju. Denar, katerega je dobil od Anice, mu je bila pustila; tako je mogel starec sesti za mizo in si naročiti jedi in pijače. Naročil je dvakrat, snedel svoje, spravil drugo in se vrnil na Peč. Ker zjutraj ni našel Pu šarja, je sklenil, da ga obišče zvečer. Jerico je pijača in hrana
ka Kovačeva je sedela v kuhinji pri županu in je vse slišala' ■ In potem je vse povedala Katri in je Anže vse slišal in napravil nekaj Malki Kovačevi, da si bo zapomnila.
In res ni Malka nikoli pozabila, kako jo je nekega večera prijelo nekaj krepkih rok doli
za Smrekarjevim hlevom in J°
mot-
/j V CCCX. UCaJI-VJ C	j	XXJ. xxx c**	v. 1	,	. j	_r rnOl-
izdatno oživila m Luka bU|n0 ^ £ 6so ™ rabili » tf*
Prav nečloveško jo je, tako vaj Tleti dan, ko se je dogodila ^dovoljen sam s seboj tel	;
je Marjanica deklico levila jezo1 Jerici nesreča, se je odpravil^ zvecer odl°zl1 k
Vselej, kadar je šla Malka od-
ni ženi. Zvečer je popadla dek-'Luka zelo zgodaj v vas, poiskal j Bog vedi, kako j p bila doznala Jlico božjast prav na stopnicah, župana in mu povedal, da naj se.Katra, da je bil Luka pri žu-.slej mimo ljudi, ki so gasili aP^ da se je poškodovala na roki in j zavzame za siroto Jerico. Zupan panu. Prihrumela je za nekaj j no, je začutila rahlo trganje glavi in je bilo čudno, da se je bil sicer resen mož. Ker pa dni z Jerico nad starca, potiš-!glavi in se domislila one ure. ^ sploh ubila ni. Luka je zvedel se mu še m bilo dogodilo, da bi nila' mu jo naproti, češ da je'je Anže moral imeti najbrze ne-nato, da istega dne, ko je dek- kdo tozadevno prišel k njemu zdaj že sita in da naj ne odla-jkaj drznih zaveznikov. ® lica polila kosilo, ni še nič zajtr- po pomoč, se je sicer zavzel za sata dolgo in gresta. Bog ve, med mladimi anti je^ imela kie-kovala in da prejšnji večer ni Luko, ga pogostil s “požirkom kako je bila doznala Katra, da.petulja dovolj sovražnikov, nič večerjala.	brinovega”, vendar dejal, da ti se je bil Luka tako potegnil za ki pa ni bilo tedaj za sme n
Luka se je bil zadnje čase posli ne gredo v župansko pi- Jerico pri župana. “Eh,” je dejal	(Dalje prihodnjič)
čudno spremenil. Daši je bil sarno in je bolje, da jih vsak pozneje Anže, “tista škrba Mal-	------0