Dopisi. Sv. Križ pri Mariboru. Vabilo k cibčnemu zboru Kozjaške pogojilnice dne 16. t. m.7 olbjavljeno v »Gogpodarju« št. 34, ge glagi pravilno: Točka 4: Sprememba pravil, točka 5: Slučajnogti. Marija Snežna. Dekliški shod se je zadnjo nedeljo vršil v nialem obsegu, ker je deževno vreme predpoldne preprečilo dohod dekliških čet, vendar pa so na shodu blile zastopane Marijine družbe od Sv. Antona, Sv. Benedikta, Negove, Sv. Trojice, Sv. Ane in Sv. Jurija v Slov. goricah. Vršil se je na lepem prostoru pri cerkvi. Po srčnem pozdravu domačinke so nastopile kot govornice Mar. Poljanec in Antonija Kurnik (Sv. Anton v Slov. gor.) ter Antonija Jagrič (Sv. Trojica v Slov. gor.), župnik Gomilšek je opisal in z vzgledi pojasnil osmero dekliških napak in mladenke vzpodbujal k nasprotnim čednostim. V&e ljudstvo, kar ga je bilo v cerkvi, je vzlrajalo na shodu, ki ga je poživljalo lepo petje. V cerkvi še je v popoldanski pridigi župnik Gomilšek podal našim mladenkam obilo lepih naukov. Shod je vse udeleženke "¦lo zadovoljil in dal novega pogunia našim' deklicam, ki ravnokar snujejo svojo Marijino družbo. Isto bodo storili naši anladeniči. Dekletom od drugod je kaj dopadel naš ljul>eznivi hribček in krasni razgled po Slovenskih goricah. Rekle so, da še pridejo. Sv. Mildavž pri Ormožu. V nedeljo, dne 23. t. m., ge vrši pri nag po rani glužibi božji v Draštvenem domu Slov. ljudgke gtranke. Porcča g. poglanec Andrej Bedjanič. VabIjeni vsi. Središče ob Dravi. Tu se je vršil 16. t. m. ob lepi udekžbi shod SLS. Vodil ga je gospod Janko Štamberger, govoril pa je naš poslanec g. Andrej Bedjanič o polrtičnein položaju, ki je na-stal po Radičevi »spreobrnitvi«. Na\zoči samostojneži so mirno in tiho poslušali ter s tem pritrdili politiki Jugoslovanskega kluba. Ljudje splošno obsojajo Radičevo politiko in njegovo izdajstvo, katerega je zakTivil nad hrvatskim narodoin in vobče nad vsemi volilci, kateri so mu slepo sledili. — Na shodu je bila izrečena zaupnica poslancem SLS, posebno pa načelniku g. dr. Korošcu. Kapela pri Radencih. Na praznik Marijinega Vnebovzetja, dne 15. avgn-sta se je vršila pri nas velika slovesnost. Naša cerkev je dobila iiamreč ta dan svoj najlepši kras, največji zvon. Kako smo se ga -vsi veselili, je pričal že sijajen spre}em prejšnji dan. Lepo okrašenemu zvomi, katercga je spremljalo že iz Maribora več belooblečcnih deklet, je šlo nasproli do Ivanjec nad 40 lcolesarjev. Na meji v Očeslavcih ga je pričakovalo okrog ;Š jezdecev in veliko število ljudstva. Mladeniči in deklcta so mu postavili osem lepo okrašenih slavolokov s primernimi napisi. Pri vsakem slavoloku ga je pričakovalo večje število ljudi. Okrog 5. ure popoldne je prišel do svoje, prav okusno krašene prestolice, kjer ga je z veseljem pozdravila vclika množica Ijudstva. Največjo čast pa je izkazal njemu in vsej kapelski župniji prevzvišeni nadpastir, ki ga je v soboto glovesno pogvetil ter ob tej priliki govoril ljudstvu zelo vzpodbudne begede. Ob treh popoldne se je že oglasil s svojim močnim, polnodonečim glasom kot v zahvalo vsem, ki so mu na kakoršnikoli način pripomogli do njcgovega od- ličnega mesta, odkoder bo oziiaiijal svojim župljanom in sosedom čast Bogu, mir ljudeni in pokoj mrtvim. Ta zvon je za nas toliko bolj pomemben in drag, ker je spominski zvon stoletnice obstoja kapelske cerkve in župnije. Slovesnost posvetitve je povečala še tudi ta okolnost, ker je isti dan preč. gospod častni kanonik in župnik Martin Meško obhajal petindvajsetletnico svoje primicije, k čemer na tem mestu vsi udani župljani najsrčnejše častitamo. — Prvo žalostinko pa je zapel takoj še isti dan vrli mladenki in družbenki Anici Rauterjevi, ki se je mnogo leta veliko trudila in žrtvovala za lepoto cerkve, zlasti za kinčanje ollar j*?v. Zelo bi rada bila navzoča pri slovesnosti zraven, a božja previdnost je skknila drugai-e, da jo je zvona glas spremljal tje v nebeško domovino. Takoj drugi dan po posvrtitvi je že oznanjeval sorodnikom, prijateljem in znancem, tužno vest, da se }e preselil iz te solzne doline ralad, priljubljen mož Alojz Strerhar, zapuščajoč mlado zeno z majhnhn otročičkom. Že pred svetovno vojno in med eelo vojsko je služil pri mornarici. Kako priljubljen je bil, je pričal njegov pogrcb, katerega so se udeležili požarniki z godjbo, ker je bil svojčas njihov načelnik. Naj mu bo zemljica lahka, Gospod pa milostljiv sodnik! Ljutomer. Pri Sv. Križu je umrla po kratki bolezni gdč. Lizika Weixl, gegtra vlč. g. dekana. Rajna je bila izredno blagega srca, izborna gazdarica ter dobra gegtra. Stara je bila 50 let. Preč. g. dekanu naše iskreno gožalje, blagopokojni pa zagluženi večni mir in pokoj! Sv. Avguštin v Halozah. »Na goro, na goro, na gtrme vrhe, tja kliče in miče in vabi grce!« Romarji! Čagtilci sv. Avguština ter obenem ljubitelji lepega razgleda! Letog va9 gv. Avguštin vabi iz gvojega strmega grioka za 29. in 30. avgugta. Ogtra, gtrma in trnjeva je bila njegova pot pokore, pa po njej je dcgpel do prelepe nebeške krone. Ogtra, gtrma in trnjeva je tudi pot k njegovi cerkvici! Viden, živ opomin za vsakega: »Le oizka, gtrma in trnjeva pot zanegIjivo vodi v nebega.« Kakor lani, je tudi letog poskrbljeno za sv. maše in sv. spoved. Piiditel Teharje pri Celju. Vrli Lovrenčani 90 gvojo cerkvico (podružnico) dali preglikati in oltarje prenoviti. V nedeljo, dne 23. avgugta, pridejo mil. g. opat iz Celja in foodo vgo to delo slovesno blagoslcvili. Obenem ge bo obhajala tudi žegnanska nedelja. Sogede sv. Lovrenča na to uljudno opozarjamo. Na gvidenje. Laštea. V nedeljo, dne 9. avgusta, po prvem opravilu ge je vršil tukaj na progtem pred cerlcvijo javen ghod SLS, na katerem je govoril naš poglanec dr. Andrej Gogar. lzrekla ge je zaupnica Jugoglovanskemu klubu. V lcratkem ge vrši še več ghodov po okraju. Sv. Krištof pri Laškem. Za 23. avgust razpisane občinske volitve je preložil okrajni glavar Pinkava na 13. septembra. Demokrati so že izdali proglas, v katerem pozivajo volilce za 23. avgust na volišče. Pošteno so se vrezali. V svojem proglasu so se spravili tudi na bivša svelovalca Karla Bantana in Rudolfa Napreta s tem, da jima ponujajo očetovslvo »pasjega davka« v občini, ki je znašal letno 5 D. Duševni oče tega proglasa je iz občine, v kateri znaša ta davek letno do 200 D. Vi gospod dr. Roš: Ali se še spominjate, kolikokrat smo dobili od okrajnega glavarstva Celje nalog in rok, do kedaj moramo ugoditi nalogu s tem, da se pri- obeinah naloži pasji davek in s tem krije konjača. Zakaj potem ta demagogija. Sicer pa naj bo pasja politika vaša. Volilnih skrinjic bo 6. Prva je demokratska, druga, tretja in četrta pa naša, peta in šesta so pa hčerke prve. Najbol) se bomo izogibali prve in zakaj? Peščica demokratov v naši ojbčini je v času PP vlade zahtevala in dosegla razpust obč. odbora. To je stranka, ki si je v gerentski sosvet spravila večino in sklenila med letom zvišali davke od 80 na 150 odstotkov. Vsa čast pa gg. bivšemu županu Bantonu in Napretu, ki sta to preprečila. Kandidati prve slcrinjice so stramka, ki se je klanjala ob času PP vlade dr. Žerjavu in dr. Pivku, ki sta zvesto glasovala za d\anajstine. Klanjala se je ob času, ko se je naložil 2 odstotni davek na ročno delo, ki zadene z«?lo občutno posebno rudarje. Vsa čast pa narodnemu poslancu dr. Gosarju, ki se je vrgel na ta