THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico —- od boja do zmage! GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAM. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 47. CHICAGO, ILL., PETEK, 9. MARCA — FRIDAY, MARCH 9, 1928. LETNIK XXXVIL PREDSEDNIK U. M. W. OBDOLŽUJE KOMPAN1JSKE POLICAJE TERORJA. — POVEDAL JE SENATORJEM O PROTIDELAVSKI ZAROTI. — PRVA JE PRELOMILA POGODBO ROČKEFELLERJEVA KOMPANIJA. Washington, D. C. — V sredo je John L. Lewis, predsednik Tnited Mine Workers of America, kot prvi pričal v preiskavi senatnega komiteja o razmerah na centralni polju mehkega premoga in povedal o terorju "železne" policije in o zaroti proti organiziranemu delavstvu. Lewis je med drugim rekel, da je Consolidation Coal kompanija, katere kontrolni faktor jo John T). Rockefeller, Jr., prva prelomila mezdno pogodijo z linijskimi premogarji. Nato je isto storila Pittsburgli Coal kompanija, katera se splošno smatra v finančnem svetu, kot Mellonova kompanija. Lewis je rekel, da Mello-nove politične sile pomagajo prem o gov n iš k i m podjetnikom calles za poravnavo krivic. Mehiškemu predsedniku se bliža konec vladanja. — Rad bi poravnal kar je zakrivil. — V Mehiki so cene življenskim potrebščinam zelo visoke- — Velika brezposelnost vlada po republiki; tovarne zapirajo. POLJSKI NACIONALISTI PROTI ŽIDOM. Varšava, Poljska. — Pri poljskih volitvah so bili nacionalisti poraženi, ki so potem od jeze začeli s preganjanjem Židov. Navalili so na del mesta v Lembergu, kjer prebivajo Židi in jih začeli pretepati. Enajst oseb je bilo težko ranjenih. mrs. chisholm v londonu. za uničenje unije in da bi po-■ , . XT . . .... . . _ v. , . ivicno postopal. Neki višji razili rudarje. S pomočjo te si-> le in političnega vpliva je Pittsburgh kompanija pričela z gonjo proti organiziranim premogarjem in jih izpodrivala iz svojih premogovnikov. Da bi ji šlo delo bi/ie izpod r , i'«. , mož, ki ji služijo kot policaji. Ti so v mnogih slučajih postopali po kozaško z največjim terorjem. Bivše delavce koni-panije so vrgli iz hiš v zimi, ne oziraje se na ženske in otroke. Takega nasilja proti linijskim delavcem v deželi še ne pomnijo. Tako je govoril Lewis. Podrobnosti o grozodejstvih najetih ubijalcev in pretepacev v zapadnem delu države Pennsylvania, katera so izvajali nad nedolžnim ljudstvom, bodo predložene komiteju V posebnem poročilu. Med govorom Lewisa je pri šel v dvorano delavski tajn Davis, Kateremu so odkazali mesto pri mizi Članov komiteja. V navzočnosti Davisa je Lewis nadaljeval in rekel, da ko je Consolidation kompanija prelomila pogodbo z linijskimi premogarji, ki je največje tozadevno podjetje v Fairmont premogovnem polju, S) isto storili tudi drugi operatorji v tem kraju in na Morgan-town polju. -o- katastrofalen požar Deset oseb našlo smrt v ognju. — Mati zgorela, ko je hotela rešiti otroke. Quebec, Canada. — Ogeri je nastal v hiši Thomas Cliche-ja, ki spada v župnijo Ste. Marie de Beauce, poslopje je popolnoma uničeno. V goreči hiši so bili od plamenov zajeti o-troci, osem po številu in oče. Mati si je prizadevala otroke rešiti, pri tem pa je sama ostala v ognju. Vseh deset oseb je zgorelo. Mexico City, Mehika. — Še devet mesecev ima Calles časa kot predsednik mehiške republike, da izda kakšne nove na-redbe ali pa popravi stare, za-grešene. Odločil se je za zadnje. Pravi, da bo poravnal storjene krivice. Torej, že to' je nekaj, da prizna, da je kri- me- hiški državnik je rekel, da postaja od dne do dne bolj jasno, da le s poravnavo krivic bo prišel mehiški narod zopet na noge finančno, industrijsko, kakor ti II na polju trgovine. t, ' <■>• znano, iY Call oso v n vlaou delavska — to se reče, gledala je povsod le na to, da se ni nikjer delalo od strani delodajalcev krivice delavskemu stanu. To je tudi popolnoma prav iz enega ozira, a vsaka stvar ima svoje meje. Sedaj so delavci sami prišli do prepričanja, da je le tako prav, da vlada ne dela nobenemu krivice in z vsemi enako pravično postopa. Tega pa mehiška vlada ni delala, zato pa je narodna financa rapidno padala in velika brezposelnost je temu sledila. Tisoči delavcev, ki so brez dela zahteva, da se tudi kapitalu prizna pravice kakršne mu gredo, da se bo zopet delo odprlo. Od leta 1910 so cene življenskim potrebščinam v Mehiki znatno poskočile. 'Poročilo pravi, da so se potrojile. Poleg neznosne draginje še brezposelnost. To gorje je povzročilo, da je veliko domačinov šlo med bandite, ki napadajo vlake, avtomobile in potnike po cestah. Da bi Callesova administracija pri tem nič ne trpela na ugledu, so vladni agenti skrbeli za to, da se je za vse take roparske napade dolžilo katoličane, celo, da so roparskim tolpam bili na čelu duhovniki. Industrije v Mehiki so pod ničlo in poljski pridelki so tako pičli, da preti glad. Vsaj revnejši sloji kmalu ne bodo v stanu preživljati sebe in družine. Po mestah zapirajo tovarne in delavce mečejo na ceste. Tako je po,d vlado Cal-lesa — tirana. Če misli, da bo v devetih mesecih poravnal, kar je zakrivil ves čas svoje diktature, se mož moti. -o- — Pariz, Francija. — Tu- 5POMENIK LETALCEMA. Mati utopljenih otrok zvedela o dogodku. — Nastavljena je v bolnišnici kot služkinja. — Svoje otroke je videla zadnjič leta 1925. London, Anglija. — Žalostna vest o tragični smrti svojih dveh sinov. Georgea starega devet in Edgarja sedem let, je našla mater, Mrs. Ivv Chisholm v Londonu v neki bolnišnici, kjer je nastavljena kot služkinja. Vest jo je zelo potrla. Nazadnje je videla svoje otroke, katerih eden še živi, leta 1925. Mrs. Chisholm služi v bolnišnici že tri leta. Sprva je bil njuiin -;;»kon srečen, ko pa je Chisholm prišel skupaj z Mrs. Lawrence, s katero je živel v East Chicagi, je začel sirovo postopati z njo in je bila pri-morana iti proč od njega. Glede Roberta, ki je ostal še pri življenju, ne ve kaj bi bilo za storiti, ker ona nima sredstev, da bi ga mogla preživljati. Robert in George sta bila dvojčka. Prosecutor, Oliver Star zahteva za Chisholma smrtno kazen. Chisholm se nahaja Crown Point ječi, kjer je pod nadzorstvom paznikov, ker se | je bati, da si bo sam končal življenje. Ko so ga peljali v ječo, je mimo privozil vlak in so morali z avtomobilom ustaviti baš na tistem mestu, kjer je nesrečnež pahnil dečka v vodo. Chisholm je pogledal za trenutek skozi okno avtomobila ,nato pa zaihtel in zajokal. eksplozIjSaIesrega PROTI-ANGLEŠKO GIBANJE V INDIJI. London, Anglija. — Proti-angleško gibanje se je razširilo iz Egipta skozi osrčje vzhodne Arabije in Perzije do Indije. Angleški zastopnik se trudi, da bi prepričal vladarja Wahabcev, da je bolje za nje, čo se prijatelji, kot pa sovražniki Anglije. južna dakota za smitha. Na sliki vidimo model spomenika, ki ga namerava Francija postaviti na skalnati gori Etretat, v spomin na letalca Nungesserja in Colija, ki sta prišla ob življenje na poletu iz Francije proti Ameriki. Republikanci v Južni Dakoti za Frank O. Lowdena, demokrati pa za Al Smitha. — Kansas hoče Curtisa, ki je že 32 let v kongresu. Iz Jugoslavije* KMETSKI FANT IZ LIMOVCA PRIŠEL NA TRAGIČEN NAČIN OB ŽIVLJENJE. — NESREČA PRI ŽAGI V TROJANAH. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. KRIŽEM SVETA. — Oslo, Norveško. — Lov na kite je bil lansko leto zelo povoljen na Norveškem. To pa je povzročilo, da je cena olju padla. Lansko leto so dobili od kitov 704,000 sodov olja, to je 32,000 več nego leta 1926. kaj je stala pred sodiščem špi-jonka, žena Joseph Laperreja, ki je vohunil v prid Nemčije. Ko so jo vprašali kaj je njej znano, je padla v nezavest. Prepeljali so jo v bolnišnico. Njen soprog je bil obsojen v dosmrtno ječo. V Šleziji je nastala eksplozija v rudniku; šest rudarjev mrtvih, osemnajst podsutih. Berlin, Nemčija. — V Lud-wigsdorf, Šlezija, je v rudniku nastala iz nepojasnjenega vzroka eksplozija, ob življenje je prišlo šest rudarjev in osemnajst je zasutih. Reševalna akcij a-* je bila takoj na mestu nesreče, vendar je le malo upanja, da bi našli katerega izmed zasutih pri življenju. -o- SMRT RADI REVŠČINE. Chicago, 111. — Neka služkinja, ki je služila pri Isaac Simonu, 420 East 81st Str., je bila v ponedeljek odpuščena od službe, ker je imela postati mati. Revica ni imela sredstev in ne doma. Šla je na neko prazno loto na 81. cesti in So. Park ave., kjer je porodila deklico. Tam jo je našla Mrs. J. E. Johnson, ki živi na 8035 So. Park Aye. Revico je vzela z o-trokom v svoje stanovanje, kjer pa je etete umrlo. — Washington, P. C. — A-lexander P. Moore, bivši ameriški poslanik na Šp/mskem, je začel izdajati dva 1». l« - — New-York Daily Mirror in Boston Advertiser. — Columbus, Ohio. — Štirje maskirani roparji so napadli Columbus Savings banko pri belem dnevu in pobegnili s plenom $30,000. — Irvington-on-Hudson, N. Y. — Dve sto dijakov Irving-ton višje šole je zastavkalo v protestu, ker je bil premeščen Charles McClelland, šolski superintendent. — Bferlin, Nemčija. — Bivši nemški prestolonaslednik princ Friedrich Wilhelm, bo prodal večino svojih posestev, denar bo potem vtaknil v industrijo, ker se je izkazalo, da mu farma ne nese. Obdržal bo še gozdove in svoj grad. -o- KOLIKO STANE STRICA SAMA ZLOČINSTVO. Trinajst bilijonov dolarjev stane letno Zedinjene države pobijanje zločinstva. Tako trdi zvezni sodnik Walter C. Lindley. To je pet bilijonov dolarjev več, kot pa je Stric Sam posodil zaveznikom med svetovno vojno. Vse te stroške nosijo pošteni državljani, in jih plačujejo potom davkov. Lansko leto je bilo v deželi izvršenih 12,500 umorov. Samo v Chicagi je bilo ubitih šest policistov za vsakega enega zločinca, ki se ga je privedlo pred sodišče kot morilca. -o- . LEVINE V HAVANI. Havana Cuba. — Charles Levine je prispel s svojim mo-noplanom Columbia semkaj v torek popoldan. Na poletu ga je spremljala Miss Mabel Boll, znana pod imenom "Diamond Queen." Pilot letala je Wilmer Stultz. Pri sprejemu so bili le fotografi in časniški poročevalci. Razdaljo 1,600 milj od Long Islanda do Havane so preleteli v 14 urah. Miss Boll je polet bil zelo všeč, le pritožila se je, da je bila lačna, ker celo pot ni ničesar zavžila. N Pierre, S. D. — Bivši illinoi-ški guverner Frank O. Lov-den je bil izvoljen od republikancev Južne Dakote za predsedniškega kandidata za no-| minacijo na republikanski narodni konvenciji, dočim so demokrati izvolili newyorŠkega guvernerja Al Smitha. Lowden ni imel nobenega' nasprotnika na konvenciji, pač pa Smith, in sicer senatorja Thomas 1 Walsha iz Montane. Bila sta ! blizu skupaj, Smith je dobil I 43,876 glasov. Walsh pa 11 -213. Za podpredsednika so demokrati v Južni Dakoti imenovali guvernerja Dan Moody-ja iz Te-xasa. Buel F. Jones, generalni pravdnik je bil nominiran za guvernerja pri petem grlasova-nju in porazil druga dva kandidata, ki sta tudi ronala za to mesto. Na konvenciji so republikanci hvalili Coolidgevo administracijo in njega kot poštenjaka. O davkah se je reklo, j da bi morali biti bolje razdeljeni, da ne bi nekateri nosili veliko davčno breme, drugi pa le majhno. Obljubili so podporo Capper-Johnsonovem pred- Žalostna smrt v gozdu. V noči od 5. na 6. febr. je žgal Angelik Bokal, kmetski fant iz Limovc, župnije Št. Gotard, kopo oglja v gozdu daleč od doma. Da bi ga ne zeblo, si je skopal v zemljo večjo jamo in to pokril z tlrv-mi, smrečjem in po vrhu še na debelo s prstjo. V tej duplini, kjer si je napravil tudi ležišče, je omenjeno noč čuval na kopo. da bi mu ne zgorela. Da bi mu ne bilo dolgčas, sta bila pri njem njegov mlajši brat in sosedov sin. Utrujen se je Angelik vlegel in zaspal. V tem trenutku pa se prične narejena streha vsled teže nametane zemlje poniževati in lomiti in naenkrat se vdere vse na spečega Angelika in ga podsuje. Ko so ga od kopali, je bil že mrtev. Bdeča tovariša sta nesreči komaj ušla. njen vlakovodja Nikola Radje-novič, ki je vodil potniški vlak. Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico. Potniški avijon "Zagreb" prispel. V Zagreb je v soboto zjutraj 4. febr., priletel prvi jugoslovanski potniški zrakoplov, ki jima ime "Zagreb". V Zagrebu i je bil prirejen a vi j on u in n ji^-■govemu pilotu Strižijevakenm .svečan sprejem. Novi avijon jima zunanjost velikega elegantnega avtomobila. Samo jhodnik avijona je dolg 12 me-jtrov. Avijon je takoj nato od-jletel v Belgrad. Redni zračni [promet med Zagrebom in Bel-!gradom se je uvedel dne lo. j februarja, ker se je čakalo še J na prihod drugega potniškega |avijona. ki mu je ime "Bel-iffrad". Nesreča. V nedeljo, dne 29. jan. je Žagar Drolc na Grabnerjevi žagi v Zajasovniku pri Trojanah žagal drva na okrožni žagi. Pri delu mu je moral pomagati osemletni sin Josipa Grab-nerja, daleč na okrog znanega lesnega trgovca. Deček je po neprevidnosti prišel preblizu žage in v trenutku mu je žaga do polovice odrezala štiri pr- j ste na desni roki. Težka nesreča parnika pri Ši-beniku. Nedavno zjutraj je na odprtem, morju, nedaleč od Šibe-nika eksplodiral tovorni par- ni k A vala Štiri deklice je povila kmetica Jaga Cvetko-vič v vasi Dumače pri Petrin ju na Hrvatskem. Tri deklice so bile žive. četrta pa mrtva. Pri kopanju je umrla še ena dekli- 1 ca, kasneje pa še ostali dve. j -o- V jamo so ga vrgli. V zagrebško zakladno bol- i nišnico so pripeljali 501etnega logu za konskripcijo premož nih ljudi: tudi so za forsiranjej kmeta. Tomaža' Trupeljaka, pri Sesvetih. A vala je pristala v Dugem Ratu pri tvornici sulfita. kjer je natovorila večjo količino cinamida ter je hotela nadaljevati pot v Šibenik. Blizu otoka Zlarina je cianamid ! eksplodiral. Sprednji tlel parnika je zletel v zrak. Kapitan, sam težko ranjen, je pustil parniku, da plove sam dalje. Tako se je "Avala" zadela v pečine Magarna. Poleg kapitana Pariča so težko ranjeni še trije mornarji. Neki kurjač je pri eksploziji najbrže odletel v zrak in utonil. Ostalo moštvo je nepoškodovano. Ranjenci so bili prepeljani v splitsko bolnico. prohibicijske postave. Guverner Bulow je rekel, če bo Al Smith demokratski kandidat za predsednika, bo on z vso svojo močjo za njega. V državi je tretja stranka "Farmar Laborities", katera je na državni konvenciji sprejela platformo za redukcijo davkov in za odstranitev nepotrebnih uradnikov, ki prejemajo visoke plače in žive na škodo delavcev. Wichita; Kans. — Tukajšnji republikanci so na državni^ konvenciji imenovali senatorja Charles Curtisa za predsedniško nominacijo na narodni konvenciji. Curtis je izkušen mož in je že 32 let v kongresu. / « -o- — Northampton, Mass. — Mrs. Galvil Coolidge, soproga predsednika Coolidgea se je vrnila od tukaj v Washington, ker je njena mati, ki je bola-na za influenco, že na poti o-krevanja. — Rouen, Francija. Tukajšnje mesto je našlo prostor, kjer je bila pred 500 leti na grmadi sežgana narodna junakinja Joan of Arc. ■ ■ o ŠIRITE AMER. SLOVENCA* doma iz Jalševca Trupeljak se je ob osmih zvečer vračal iz svoje kleti domov. Med potjo so ga nenado- j ma napadli trije neznanci, po grabili za roke in noge in ga vrgli v neko jamo. Trupel jak je padel tako nesrečno, da je dobil težke notranje poškodbe, poleg tega si .je zlomil tudi desno nogo. -o- Nesreča. Peter Leskovar, SOletni u-radnik, je padel na ulici v Mariboru ter si* pri padcu izvini!" desno nogo. Rešilni oddelek ga je prepeljal v njegovo sta-jio^nje. -o- Železniška nesreča v Zagrebu. V petek, 3. febr. ob 5. uri zjutraj se je pripetila na glavnem kolodvoru v Zagrebu težja' železniška nesreča. V tem času je odhajal z glavnega kolodvora mešani vlak proti Nov-ski. Še preden je vlak odšel iz postaje, se je zadel v tri'vagone, ki so stali na progi. Udarec je bil zelo močan in sta bili ranjeni dve osebi. Težje ranjena" je Slava Fadljevič, žena železniškega uradnika, ki se je nahajala v omenjenem potniškem vlaku. Razen nje je lažje ra- Prodaja župnišča v Turnišču. Ker se začne še to spomlad zidati v Turnišču novo župni-šče, je bilo staro prodano. Ku-| pila ga je posojilnica za 183 tisoč dinarjev in ga izroči proti odplačevanju šolskim sestram iz mate me hiše v Št. Petru pri Mariboru. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplač&na, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din .......................$ 9.35 1.000 Din _____________________ 18.40 2.500 Din ____________________ 45.75 5.000 Din ____________________ 91.00 10,000 Din ______________ 181.00 100 Lir ............................$ 5.00 200 Lir __________________________ 11.50 500 Lir _______________________ 27.75 1000 Lir __________________________54.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v • teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvriujejo po poiti ill pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: zakrajSek & ČESARK, 455 W. 42nd ST- NEW YORK, N. Y» AMERIKAN5K1 SLOVENEC matsssam, i ■ i u. u ■, i ■ r Petek, 9. marca 1928. t [AMEEIK'ANSKI SJJOVENEC fht in MjiUrtjii ilomild lisi X Am^rikL Uataaovlj ta tet* IMh i Iihajt nak dan rana ssdelj, po-iMdeljko? in dnevov po praznikih. Ixdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1149 W. 22nd St., Chicago, I1L Telefon: CANAL QQ91 Naročninai (Za celo leto _ Za pol leta , .- Za Chicago, Ca celo leto _ Za pol leta _ 45.00 . 2.50 JCasado im jtvrppo: - __$6.00 __3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. EataMiahad 1»91. Issued dally, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St.f Chicago, 111. Phone: CANAL 0098." Subscription: For one year ................... For half a year___ Chicago, Canada and For one year ___ For half a year _ _$5.00 - 2.5C Europe: _____ 3.00 POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker | tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured blitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |a čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. ' Entered as second class matter November 10, 1925, at the pošt office si Chicago, Illinois, under the-Act of March 3, 1879. Za jugoslovansko-angleško spoznavanje V Londonu se je osnoval odbor odličnih angleških politikov in publicistov, ki naj skrbi za jugoslovansko spoznavanje. Na čelu je Seton-Watson, razven njega major Temperley, znan iz pariške konference, Bell Montague, Collings, ki je še za časa Avstrije omogočil jugoslovansko razstavo v Londonu in omogočil obisk Pašiča pri angleški vladi. Vsi ti možje povdarjajo, da sedaj, ko je vsled notranje konsolidacije Jugoslavije za vedno odpala možnost kakegii razpada, je prišel čas, da se jugoslovansko-angleški študij obnovi. Era korupcije je prenehala: gospodarstvo in finance se razvijajo ugodno, kakor bi ne mogli leta 1919 pričakovati niti največji optimisti. S pogodbo o predvojnih dolgovih so zapreke odpadle. Jugoslavija dobiva interes za Anglijo kot resna sredozemska pomorska sila. Anglija do sedaj ni vživala v Jugoslaviji posebnih simpatij radi njenega zadržavanja ob objavi tiranskega pakta, radi akcije lorda Rothermera. Angleži naj Jugoslaviji dokažejo, da sme zopet na nje računati: Jugoslovani pa naj store tudi svoje, da študirajo podrobneje Anglijo. To je en pojav. Ko so prinesli vest, da se je jugoslovanski vladi posrečilo dobiti veliko zunanje posojilo med Angleži in Amerikanci, sc s splošno državnega stališča, obenem pa kot sijajno spričevalo vladi podčrtali dejstvo, da bo ta pogodba utrdila jugoslovanski notranji finančni položaj, obenem pa dvignila prestiž jugoslovanske države v inozemstvu. V tem jugoslovanskem logičnem delu jo potrjuje sedaj (udi bolgarski glas, ki nekako indirektno priznava .da je komisija. ki naj v Sofiji dožene vzrok večnih macedonskih dogodkov, dala jugoslovanski državi prav. da je stopila atentatorjem sama na prste; vobče priznala, da je Jugoslavija država. ki je vredna zaupanja. Tudi bolgarska javnost podčrtava velik zunanjepolitični pomen jugoslovanskega posojila in govori naenkrat o ohladitvi njenih dosedanjih protektorjev — Angležev, ki da so se iz bolgarofilov spremenili v iugoslovano-file. roline in jih poklal "ne kot Francoze, marveč kot krivoverce". Dve leti kasneje je Dominique de Gotirges iz svoje strani ma-sakriral Špance v uplivni naselbini "tie kot Spance, marveč kot morilce". Španci so neprestano' nagajali angleškim kolonijam in večina angleških naseljencev se je odstranija. L. 1795 je bila zapadna Florida prodana Franciji. Po nakupu Louisiane l. 1803 so Združene države zahtevale Florido kot svojo. Končno jo je Španska odstopila Združenim državam s pogodbo dne 22. februarja 1819. Postala je teritorij in končno je bila sprejeta v Unijo kot država 1. 1845. Država Florida ima površino preko 58,000 kvadratnih milj in je toraj skoraj tako veliko kot država Michigan oziroma kot Jugoslavija brez Srbije. Po uradnih cenitvah je leta 1925 imela 1,263,549 prebivalcev. Le 6,000,000 akrov je bilo v farmah in le tretjina teh akrov predstavlja orano zemljo. Sedanji in bodoči vir velikega bogastva so naravne nasla-ge fosforične skale, ki se vporablja kot gnojilo. Lesna industrija je najvažnejša v državi in za njo prihaja produkcija tobaka. Florida je zimovišče velikega števila turistov, ki trosijo na leto kakih 250 milijonov dolarjev. Tekom velikega "boom" v Floridi v 1. 1925-26 se je izdalo kakih 400 milijonov za stavbe in 50 milijonov za gradnjo železnic. Vničujoči vihar, ki je dne 18. septembra 1926 hudo zadel vzhodno obal, je provzro-čil depresijo, iz katere se Florida počasi ali stalno popravlja. biram Glasilo, v katerem so razna poročala, ki prihajajo od podružnic iz raznih naselbin. Vedno se sliši, da se je kje u-stanovila kakšna nova podružnica. Le čudim se, zakaj se že ni pri nas v naši naselbini tudi ustanovila. Kaj čakajo naše ženske? Vse zavedne Slovenke bi morale pripadati Ženski Zvezi. Zdramite se, Wauke-gančanke! Ta hitri razvoj te organizacije nam je dokaz, da je bila potrebna4.n koristna našemu slovenskemu ženstvu v Ameriki. V nedeljo, 19. febr. je samostojno društvo sv. Jurija priredilo veselico z igro "Fernan- hovnik na prižnici lahko pove kar hoče in ni mu se treba bati nasprotnikov, .ker nihče nima pravice in svobode odgovoriti na njegova izvajanja. Toda popolnoma drugačna je stvar na javni pozornici, kjer se vsako vprašanje rajzpravlja svobodno in brez vsakih ovir. Pri takih razpravah bi kmalu prenehal vpliv duhovščine, ker ljudje bi imeli priložnost poslušati ne samo duhovnika, ampak tudi nasprotno mnenje. Tega se pa duhovniki bojijo in tudi župnik Ambrožič ni izjema." Na to bodi to-le povedano: 1. Je res, da v cerkvah po j pridigi ni v navadi debata. Tu- do", katero so igrali igralci 'di pri mojem misijonu je ne bo. dramatičnega kluba. Igralci so 'Kljub temu se duhovniki ne bo-prav dobro pogodili svoje vlo- :jimo "javne pozornice". Ali si 415-Ietnica odkritja Floride. Pravljica, da se nekje ob atlantskem morju nahaja studenec večne mladosti, je privedla do odkritja Floride. Pravilo se je, da se ta magični studenec nahaja na nekem otoku z imenom Bimini. Govorice o starcih, ki so se čudežnim potom pomladili, so krožile po Evropi tekom nekolikih stoletij. Neki angleški vitez. Sir Mandeville, ki je spisal srednjeveški potopis, je celo opisal, kako je trikrat izpil iz studenca in pridobil novo življensko silo. Ponce de Leon, ki je spremil Kolumba na njegovem drugem potovanju in se je potem ukvarjal s kolonizacijo Novega sveta, si je od španskega kralja Ferdinanda preskrbel pravico, da osvoji "Bimini". Rano v marcu 1. 1513 je odplul iz otoka Por-torico in 27. marca je zagledal kopno. Nazval je pokrajino Florida, ker dan 27. marca je bila velikonočna nedelja, ki jo Španci zovejo Pascua Florida (cvetna velikanoč). Ponce de Leon ni seveda našel slovitega studenca večne mladosti, dobil je pa pravico do kolonizacije "otoka" Florida, kajti mislilo se je tedaj, da ta je otok. Kolonisti so se zapleli v boje z Indijanci in Ponce de Leon sam je padel zadet od indijanske pušice. Odprl pa je pot za druge raziskovatelje. Tekom naslednjih dveh stoletij so spori med španskimi, francoskimi in angleškimi kolonijami zakašnjevali razvoj Floride. L. 1565 je Pedro Menendez de Aviles napadel kolonijo Hugenotov (protestantskih beguncev iz Francije) v Fort Ca- KAJ JE NOVEGA V JO-LIETU? Joliet, 111. Tone s nriba pravi, da je ves potrt. Prav mu je! Pravi, da od pepelnične srede, ko je moral zopet ploh vlečt, je tak siromak, da niti sam sebe ne pozna. Prav ti je Tone! Pa bi si bil kaj poiskal okrog. Saprmiš vendar, saj je vendar prestopno leto! Od sosede zvedel sem, da je Tone tarnav, ko je vlekel ploh, da tako ne more več naprej in da si v bližnji prihodnosti že kaj preskrbi. Tako je prav, Tone! Samo izbirčljiv ne smeš biti Tone. Ti praviš, da takih punc ne maraš, ki se pavdrajo. takih, ki nosijo kratke kikelce tudi ne, takih, ki si dajo trikrat na teden lase ostričt, tudi ne; takih, ki vsak večer hodijo v sove tudi ne; takih, ki premajhne čeveljčke nosijo, tudi ne. Dobro je Tone, ali malo boš moral pa že popustiti, pa bo šlo. Slišal sem, da pravi Tone, da si jo bo zbral na 20. t. m. v Slovenia dvorani. Ja, kaj pa bo na ta večer tam? Kaj? Kaj še ne veste? Društvo sv.Frančiška št. 29 KSKJ. bo imelo tisti večer Card Party v Slovenia dvorani in tistikrat bo toliko deklet v dvorani da kaj. S poroko pa počaka do meseca junija, ker so, kakor pravijo Amerikanci, June brides the best. Tone, poslušaj mene, kar ti bom povedal. Pridi torej zagotovo 20. t. m. v Slovenia dvorano. Tam jo boš dobil, boš videl. Ne pozabi torej! Te pozdravlja Tvoj prijatelj Jure. --o- KAKŠNE SO RAZMERE V CHICAGI? Chicago, 111. Cenjeni g. urednik:— Dovolite, da se zopet enkrat oglasim in opišem tudi jaz, kako se nam delavcem po tovarnah godi. Kar se tiče dela, je nekoliko oživelo zadnje čase. V naši tovarni, k^er jaz delam, delamo zdaj trikrat na teden dve uri overtajma. Do srede januarja smo delali pa komaj po 4 in 5 dni in okrog božiča smo bili pa kar tri tedne doma. Delamo, kakor sem že omenil, po trikrat na teden po dve uri overtajma, ali da bi pa "bosi" najeli več delavcev, tega ne storijo. Nihče ne dobi dela. Po drugih tovarnah pa menda ravno tako. Čuti se, da se je začelo malo bolj delati. V Chicagi imamo pa tudi na tisoče brezposelnih. Pred našo tovarno, lahko rečem, da jih vsak dan čaka kakih sto, pa seveda zastonj, ker nobenega ne najamejo. V slovenski naselbini, kakor vam gotovo že znano, se pripravljamo z veliko prireditvijo za velikonoč. To bo zopet skupna veselica, ki jo bodo priredila vsa chikaška društva v korist cerkve sv. Štefana. To bo zopet enkrat en dan, ko se bo vsa Chicaga pokazala ze-dinjena za svojo cerkev. Kakor vsi vemo, treba je, da se zniža čimprej mogoče in koli- v kor mogoče našega dolga, ki nas teži. To bomo dosegli, če bomo delali lepo v sporazumu roka v roki za naš skupni napredek. V ta namen se bo nabiralo okrog trgovcev tudi oglase, katere se prosi, da naj one, ki bodo oglase nabirali, prijazno sprejmo in jim pomagajo po svoji moči. Taka prireditev kot bo to, mora prinesti vsaj že lep prebitek za našo cerkev. In to se bo doseglo prav lahko, če bo vsak izmed chikaških Slovencev pri tem storil svojo dolžnost. Ta veselica se bo vršila, kolikor mi znano, na veliko nedeljo, dne 8. aprila. Rojaki, agitirajte že sedaj za to veselico, da bo .čim boljša in večja udeležba. Faraii. -o- ge in posebno dobro je igral "Fernando" in njegovi pomočniki. Jako dobro je rešil tudi svojo vlogo grof Alvarez. Mar-tinic, grofov oskrbnik, je imel tudi dober nastop, samo izgovarjal je nekoliko prehitro in pretiho. Treba je bolj počasi fn bolj na glas. Dramatičnemu klubu bi pa priporočil to-le: Skrbite vedno za mlade in nove moči. V naselbini je veliko mladeničev in mladenk, ki imajo izvrstne talente za dramatiko. To bo tudi njim samim vvkorist. Pri igrah se bodo naučili lepo izgovarjati slovenske besede in bodo dobili zanimanje za slovenski jezik, ki je njihov materni jezik. Kar se p a občinstva tiče, pa priporočam, da bi šlo klubu na roke v vsakem ozi.ru. Le pomislite, kakšne težave so imela društva prejšna leta. ali pa cerkev, ako so hoteli kakšno igro vprizori-ti. Sedaj pa. ko imamo v naselbini Dramatični klub. se pa njemu izroči igro v oskrbo in vse je opravljeno. Opazovalec. -o- KAKŠNO KORIST PRINAŠAJO MISIJONI? Detroit, Mich. Pod tem naslovom je prinesel tukajšnji "Delavec", komunistični list. dolg odgovor na moja vabila, ki sem jih pred kratkim razposlal po enem delu naše naselbine za sveti mi-sijon, ki se prične dne 18. marca zvečer na .800 Crosslev. morete misliti bolj javno po-zornico, nego so knjige in listi in časopisi? Tam duhovniki pišejo in razpravljajo o verskih in protiverskih naukih in jim zopet tam lahko vsak svobodno in brez ovir odgovarja. Da tudi res mnogi odgovarjajo, je priča "Delavec", ki se tudi po svoje trudi uničiti "vpliv duhovščine". 2. Ako se ta "vpliv duhovščine" še ni uničil kljub vsemu ogromnemu naporu brezver-skega tabora, ki mu pridno se-kundira tudi samosrajčnik "Delavec", mora biti odtod, ker oni, ki na javni pozornici razpravljajo "svobodno in brez vseh ovir", odgovarjajoč na verske nauke, vse premalo prepričevalno govore. "Delavec" se sklicuje na učenega Marxa, da je rekel to in to. Postavlja kot absolutno resnico trditev, da je historičen materijalizem vsa in edina resnica. Ako "Delavec" želi, mu prav lahko postrežem z imeni mnogih mož. ki so sicer znali "misliti z lastnimi možgani", saj so bili sami zoper misijone. pa so vendar spoznali. da jo je Marx s svojo tezo pošteno zafural. Njihove besede se glase tako. da veliko lažje kuje katoliški duhovnik iz njih kapital, nego materijali-stično usmerjen "Delavec". — Torej ni res, da bi po takih razpravah kmalu prenehal vpliv duhovščine. Sicer je pa dokaz jako blizu. "Delavec" WAUKEGANCANI O ŽENSKI ZVEZI. Waukegan, 111. Odkar se je Slov. Ženska Zveza organizirala in pričela s svojim delovanjem, se zanjo zelo zanimam in prav rad pre- Da odgovor ni laskav, je sa-jse že par' tednov ponuja po mo po sebi umevno. Vendar jvseh slovenskih hišah detroit- ililtlllllNIlllllllllllllillllillllljllliliiiUliliiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniuiiiiiiiifn-jf tudi ni Bog ve kakšna bomba, ki bi utegnila napraviti škodo. Je siromašen poizkus paglavca, ki se zaleti v šolsko poslopje in odkrhne od njega košček ometa, da bi šolo podrl in se tako rešil neljubega pohajanja šole. Da s svojim zaletom položaja ni izpremenil, postane kmalu njemu samemu jasno. Vodilna misel članka je pač ta, da komunisti prepuščajo nebesa angelom in vrabcem. To je vedno glavni dokaz njihove "znanosti" zoper vero. tako je udarila ta znanost tudi v našem slučaju na dan."Poleg tega je nekaj očitkov na moj račun, zavoljo katerih pa tudi ne bo nikogar glava bolela. Ako se ne motim, je teža "Delavčevega" očitanja v sledečih besedah: "In baš zato nimajo (duhovniki) poguma javno razpravljati verska vprašanja in se rajši skrivajo za prižnico. Du- ske naselbine, zakaj pa ne prinese lepega dne tako trdnih dokazov zoper vero, da bi vpliv župnika Ambrožiča prenehal? Zakaj pa namesto dobrih dokazov poje venomer samo Heinejevo pesem, da komunisti prepuščajo nebesa angelom in vrabcem? 3. Morda je "Delavcu" tiskana beseda vse premalo "javna pozornica" in bi morda rad, da bi se take javne verske in protiverske~ razprave vršile v kaki dvorani, kjer bi vsak lahk o vstal po duhovnikovem govoru in pobijal njegova izvajanja. No, to bi bila dogodivščina! Kakšne sijajne odgovore bi duhovnik slišal! Take pač, kot sem jih jaz sam že nešteto slišal "v privatnih pogovorih s komunisti in socijali-sti: Vera je za stare babe. dandanes sploh nihče več ne veruje, bog je dolar, človek je (Dalje na 3. strani.) Vsak po svoje. — Na svetu imamo pacifiste in militariste. Eni pravijo in trdijo, da je najboljša garancija za mir moč in sila, to se pravi, biti dobro pripravljen za vojno. Drugi, pacifisti, pa priporočajo vse mogoče razoroženje. Dr. Nicholas Butler, načelnik Columbia univerze priporoča svoj način, s katerim naj bi svet skušal omejiti krvave vojske. Priporoča Združenim državam, da bi pripoznale vsako blokado proti "napadalnemu narodu", z izjemo, da ni taka blokada naperjena proti narodu zapadne hemisfere. — Vprašanje nastane, kdo je v času vojske v resnici "napadalni narod?" Doslej ni še noben narod sam kaj takega priznal. — Vsak narod pač trdi, da se bori.za pravico in poštenost. Ljudje smo pač ljudje, ki sodimo in delamo vsak po svoje . . . Nagobčnik. (Prispevek.) — Naša Mica, ki ga neprestano lomi, tere in žaga, je bila te dni silno razkačena, ko ji je ata Zahrbtnik nataknil na-gobčnik s tem, da je potlačil njen dopis v koš. To ti je ren-tačila nad lawndalskega ata. Od same jeze se ga je tako nažehtala, da je dotični večer, ko je prečitala zapisnik, vozila veliko barko domov. — Nekdo iz T. H., ki jo je opazoval. Vendar upanje. — Ko je lawndalski opazovalec prečital zapisnik, da ne bo stari Joža več priglasil kandidature, se je oddahnil in rekel: "Vendar enkrat. Mislil sem. da tega veselja sploh ne učakam . . ." Bo fight! — Prijatelj mi poroča. da?se bodo trije udarili za redakcijo starega Jožeta. Vo-lek pravi: .Jaz sem moralno u-pravičen do te službe. — Zajček: Bolj kot komu drugemu meni sliši. — Jakata pa baje | "gaspud precednik" podpirajo in "lejkajo". — Govedina pa zmajuje z glavo in pravi: Noben izmed teh frkolinov ni za to ..." — Jaz pa pravim, to je župca lawndalske gospode in jo naj posreba sama . . . Izmed jugoslov. vojakov. — Narednik: "Zakaj ima vojnik čelo?" Vojnik : "Zato, da misli. . Narednik: "Neumnost! Vojnik ima čelo zato, da mu čepica ne zleze na oči. . ." Brihten učenec. — Bo It e k (pride iz šole in vpraša očeta prav zaupno) : "Oče, kakšno slamo pa imate vi v glavi? Meni je rekel g. učitelj, da imam ajdovo . . ." Nemogoče. — "Ali ste bra-Mi? Tukaj pravi neki prirodo-slovec, da se živali smejejo." — "Nezmisel Drugače bi se pes kakega nedeljskega lovca od smeha kar valjal po tleh"' -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" * PODLISTEK ' _*_ r ............................................................................................................................. Selma Lagerlof: DEKLE Z MOČEVJA. (Dalje.) ' Mislila je, da jo hoče le na ta ali oni način zasmehovati in da čaka, kdaj se bodo začeli okoli stoječi smejati in krohotati. Prestrašeno in jezno ga je pogledala in hitela je proč, da bi bila čimprej tako daleč, da je smeh ne bi več dosegel. Ko se je Gudmund odpeljal zjutraj od doma, je sedel sam na vozu. Toda bil je zatopljen v prijetne misli in ni mu bilo dolgčas. Na približno pol poti se je peljal mimo revnega dekleta, ki je šlo zelo počasi in ki je bilo videti, kot da od trudnosti komaj premika noge. Bila je jesen, pot vsted dežja mehka in Gudmund je videl, kako se je pri vsakem koraku pogreznila v blato. Vstavil je voz ter jo vprašal, kam je namenjena. Ko je zvedel, da gre k' porotnim obravnavam, jo je povabil, naj prisede. Zahvalila se mu je in stopila zadaj na voz, kjer je bila trdno privezana vreča.sena, pravtako, kot da si ne upa dotakniti rdeče plahte poleg £udmunda. Sicer pa tudi on ni imel tega namena, da bi sedla poleg njega. Ni je poznal, toda domneval je, da je hči kakega revnega bajtarja in se mu je zdelo, da je dovolj časti zanjo, če sme sesti zadaj na -voz. Ko so privozili do nekega klanca in je šel konj bolj počasi, se je začel Gudmund razgovarjati. Rad bi vedel, kako ji je ime in odkod je. Ko je slišal, da ji je ime Hel-ga in da je doma z Modevja, je postal ne- miren. "Ali si bila vedno doma ali v kaki službi?" je vprašal. Odgovorila mu je, da je bila zadnje leto doma, prej pa v neki službi. "Pri kom. pa?" je zelo naglo vprašal »Gudmund. In zdelo se mu je, da je precej časa trajalo, preden je dobil odgovor. "V Sternhofu, pri Martenssonu,"' je rekla končno prav tiho, kot da bi. ji bilo najljubše, da je ne bi slišal. Toda Gudmund je slišal. "A tako, ti »i torej tista," je rekel, a ni izgovoril stavka do konca. Obrnil se je stran, vzravnal se je in ni več ižpregovoril besedice z lijo. Gudmund je udaril po konju, glasno klel slabo pot in bil videti prav slabe volje. _ Nekaj časa je dekle molčalo, kmalu pa je čutil 000000000000000 Dražba oooooooooooooooo >ooooooooooooooo< sv. Družine KKKKKKKKKXKKKKKM (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zvrnjenih Državah Iftljpf 111 Severne Amerike «11«. JOI1W, ill. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St, Joliet, IU. I. podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, IU. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, III. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, HI. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, III. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Do dne 1. jan. 1928 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim f.cdičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $53,779.33. Zavrruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40 leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! OOOOO 3<><><>0000<>0<>0<)00ri določevanj« posebnih nagrad. 5) V«e nagrade se bodo razdelile ob zaključku tekme. 6) Konečni izid in imena zmagovalcev bodo objavljeni v listu A. S- ob sklopu tekme. I 7) Denarne nagrade se lahko odstopijo v korist revnih brezposelnih družin. Pogoji tekmecev: 1) Tekme se more udeležiti vsakdo, brez izjeme: zastopniki, naročniki, nenaročniki, brez ozira na mišljenje, starost, stan ali spol. Vsakdo ima iste pogoje, ista pravila, iste pravice. 2) Tekmec postane: a) kdor pridobi enega ali več novih naročnikov. b) pošlje na upravništvo natančen naslov novega naročnika in celo svoto za naročeno dobo. c) nato nadaljuje z nabiranjem novih naročnikov do konca tekme 31. marca, 1928. 3) Naslovi novih naročnikov in denar naj se pošlje na upravništvo 'edensko, da novi naročniki ne bodo predolgo čakali na list. 4) Nove naročnike, doposlane po 31. marcu ne bomo upoštevali pri določevanju nagrade v tej tekmi. ? Koliko od razpisanih $20.00Q. nam bo mogoče izplačati v nagradah ? ? ? Koliko od te svote boš deležen Ti, dragi čitatelj, čitateljica ? ? Na tebi je ležeče - Na delo! ^►oooooooooooooooo KUPON ooooooooooooooooo ZA DOPOŠILJATEV NOVIH NAROČNIOV. Dne................................................ Cenjeno upravništvo A. S. Chicago, IU. Naznanjam Vam, da sem pridobil (a)...........................novih naročnikov katerih naslovi so: Ime ......................................................plačal(a) za naročnino $................. Naslov .................................................. Ime ........................—.................plačal(a) za naročnino S............... Naslov ....................................... *me ..............................-......................plačal(a) za naročnino i Naslov ..................................................... Ime ......................................................plačal(a) za naročnino $. Naslov Pošiljam Vam skupno svoto Upišite me med tekmece in uknjiiite mojo nagrado $. kakor določajo pravila tekme. Podpis It' Si Stran AMERIKANSK1 5LOVENEC Petek, 9. marca 1928. JU_J.J iL___ POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine pre vel Dr. Rudolf Mole. Vtem se je razlegel strašen krik in obenem z njim salva strelov na nasipu. De Fossis ie padel kakor smreka, ki jo je zrušila strela, drugi oficir je planil s sabljo na Kmitica," toda on ga je udaril s sabljo med oči, da je kar zaškripala ob kosti; tretji oficir se je vrgel na tla, hotec se zmuzniti pod plahto, todS Kmitic je skočil k njemu, mu stopil z nogo na hrbet ter ga pritrdil z bodalom na zemljo. Vtem se je izpremenila tiha noč v sodnji dan. Divji kriki: "Bij, ubijaj!" so se mešali s tuljenjem in presunljivimi glasovi švedskih vojakov, prosečih pomoči. Blazni od strahu, so padali ljudje iz šatorov, ne vedoč, kam se naj obrnejo, kam naj beže. Nekateri, ki niso opazili, odkod prihaja napad, so bežali naravnost k Jasnogorcem in padali od sabelj, kos in sekir, preden so utegnili zakričati "pardon". Nekateri so v temi bodli s sabljami lastne tovariše; drugi, brez orožja, napol oblečeni, brez klobukov, s kviško dvignjenimi rokami so stali nepremično na mestu; nekateri so padali na zemljo sredi razmetanih šatorov. Mala peščica se je hotela braniti, toda zaslepljena množica jih je suvala, prevračala, teptala. Stoki umirajočih, obupne prošnje za usmiljenje so še večale zmešnjavo. Ko je postalo iz krikov jasno, da ni prišel napad od strani samostana, temveč od zadaj, bas od strani švedske vojske, takrat šele je objela napadene vojake prava blaznost. Očividno so sodili, da so zavezniški poljski prapori iznenada udarili nanje. Trume pešcev so začele poskakovati z o-kopov in bežati k samostanu, kakor bi želeli najti zavetišče v njegovem obzidju. Toda kmalu so novi kriki pokazali, da so padli na oddelek Ogra Janiča, ki jih je sekal pod samo trdnjavo. Vtem so .Tasnogorci sekajoč, bodeč, teptajoč, prišli do topov. Ljudje s pripravljenim železom so se vrgli takoj nanje, drugi pa so nadaljevali delo smrti. Kmetje, ki bi ne bili kos izurjenim vojakom rta odprtem polju, so padali v kopicah na cele gruče. Slavni polkovnik Horn, gubernator krepi-cki, se je trudil, da bi zbral okoli sebe razpršene knehte. Skočivši na rob okopa, je začel klicati v temi in mahati s sabljo. Šved je so ga spoznali in se počeli takoj zbirati, toda na njih vratovih in obenem z njimi so drveli tudi napadovalci, ki jih je bilo težko razločiti v temi. Naenkrat se je zaslišal švist kose in Ilor-nov glas je naenkrat utihnil. Kup vojakov se je razpršil, kakor bi ga razgnala granata. Kmitic in gospod Carnecki sta se vrgla s kapico ljudi nanje in jih do zadnjega posekala. Oklop je bil dobljen. V glavnem švedskem taboru so že začele trombe igrati larum. Naenkrat so se oglasili jasnogorski topovi in iz samostana so začele leteti ognjene krogle, da so razsvetljevale pot vračajočim se. Oni so se vračali zasoplje-ni, umazani od krvi, kakor beže volkovi, ki so povzročili klanje v ovčarni, pred bližajočimi se kriki lovcev. Gospod Carnecki je vodil spredaj, Kmitic je zaslanjal zadnji del čete. Pol ure pozneje so naleteli na oddelek Janiča, ki pa ni več odgovarjal na klicanje; e-dino on je plačal s svojim življenjem, zakaj k,o se je zadrevil za nekim oficirjem, so ga ustrelili lastni vojaki s puško. Četica se je vrnila v samostan sredi groma topov in svetlobe plamenov. Pri vhodu je že čakal nanje o. Kordecki in jih štel po vrsti, kakor je kdo pomolil glavo skozi odprtino. Ni manjkalo nobenega razen Janiča. Koj sta šla dva moža iTonj in sta prinesla črez pol ure pozneje njegovo telo; zakaj o. Kordecki ga je hotel slovesno pokopati. Toda nočna tišina, enkrat pretrgana, se ni več vrnila do belega dne. Z obzidja so se o-glašali topovi, v švedskem stanu je vladala najgroznejša zmešnjava. Sovražnik, ki ni poznal dobro svojega poraza, ki ni vedel, odkod utegne priti sovražnik, je zapustil okope v bližini samostana. Celi polki so blodili v o-bupnem neredu do jutra, smatrajoč često svoje za sovražnike in streljajoč nanje. Še celo v glavnem stanu so zapustili vojaki in oficirji šatore in so stali pod milim nebom, čakajoč, da se konča ta grozna noč. Vznemirljive vesti so krožile od ust nt L. Zagotovo IV.! *"V tvorniska znam'a. SI !">-RO na vr-'i! en zavojčku. 3c in 7 'ic v Irkirr.ah a: p;:i pa ]) is ;:o. t v/, laboratorija. F. AD. PICHTER& CO., Berry i Sc. 5 i: Brooklyn, N. Y. , 1 u: 00000000000000000-00000000-0000000000-000 ? PISANO POLJE j A o----: I ^ -OOOOOOOOOOOOOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Kanonik Žlogar: briiderung", na Dunaju pa že PROSYQZiDARSTVO imenovano nepolitično društvo /Tv n- v * ."Humanitas'. Radi nekih ne- (Dalje.) s .. , .. _ f sporazumljen.j med odenbur- "Orient", masonski časnik, ško ložo ii> "Humanitas" je piše: "V ložah stoje v ospred- prišlo do ustanovitve nove lože ju: Boj proti klerikalizmu in v Neudorfelu blizu meje, tudi >d vzet je cerkvenega premože- z imenom "Humanilas", tako nja ; svobodna brezverska šo- 'da so čiani te in dunajske eni in la; prosto, tajno, direktno vo-listi in pod istim vodstvom, lilno pravo. Poleg tega se ob-j Na Dunaju je bilo še več ravnava še o izraelitskem pa- ■ društev, kakor: Philantropi-tronažnem društvu, o otroškem scher Verein, Heim fiir ob-varstvu, poselskem vprašanju, j dachlose Familien, Verein zur o naukih Ferrerjevih (span- Fordcrung des Handwerkes, NATURE CURE health WRVirF VfiPflR RUTHSlskem anarhistu), o srbskem j Verein zur Ausspeisiinif hun JIjII VluDj yftfUR linino vpi.aSanju it(L Za antiklerikal-lgernder Schulkinder itcU ki s« 1800 S. Halsted Street, Chicago, 111. 2 nadstr. Ure 11 A. M. — 8 P. M. Domači lečnik je priši-l iz starrrja kraja, ki k-či kronični' in razne bolezni, za kateri; mislijo, da tukaj ni zdravila. Dobivam z H i sea in korenine '7. starega kraja, pa jih sami lahko pripravite. Tmatu zdravila /a želodec i:i masiram proii bolečinam v hrbtu in revmatizmn. V. otroci, ki se slabo razvijajo telesno ..il i umno, pridite k me-jstva. ni na posvet, | P. MATKOVfČ GORAN. no propagando je samo ena loža enkrat nabrala 7715 kron." Urednik Karol Koller, ki je bil sam, kakor pove v svojem so stala pod vodstvom ali vsaj vplivom prostozidarjev. Celo "esperantska društva" so služila njihovim namenom, in voj- p red a vanju na Dunaju 1. 1897 \ ni minister baron Schonaich je prostozidar, omenja, rl;* je kakor drugod 'tuli na Ogrsken« zgodovina korupciji t spojena z zgodovino prostozidar-1 vojaštvu udeležbo pri ložah. Xi se nam torej čuditi, da je dovolil oficirjem vstop vanje, kakor je tudi honvedsko mini-sterstvo v Budimpešti dovolilo Phones: 2575 in 2743 Anton Nemanich Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOI.IETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L- 1805 ualistični dobi naše prej- zakonodaja tudi e dunajskem šnje monarhije .i> »>rost'>zidar- ;parlamentu p<> I. 18f>7 krenila s t vii doseglo skoro vse s'oje liberalni tir, dasi tie lako da-n ičrte ker je znalo v vso pa-jlee kakor Ogrskem. (lonil-n.ig(,' drža\ne uprave •.tihoia-j; a moč pa je bilo masonstvo. Na razpolago noč in da.'., — .ajboijsi avt .n oLili za pogrebe. Vrste in ženitovnnia. ■— C člane, ki so i I I C 0. Ozreti se nam je se na po s\etovni vojski nastalo našo >;ovo državo SI IS. ali Jugosla-, vi j o. pni -••/oje res kraljestvu sv. St.efaua \zeli nj«-gi>\ kiš--anski zimeaj. g) X ('islajtaniji je bilo pro- ^ I Kar velja o ]>rostozidarstvu sploh, to se kaže tudi Jugoslaviji. Xekatere podatke najdemo že zgoraj pod št. 5. Izvora prostozidarstx a v na-kih siozi COR. CENTER & HUTCHINS STS., Chicago Telefon 2917. ALi JOLIET, ILL. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 način — pod krinko nos!i in httmanilete. Tako j«' iii-lo na Dunaju 11 lož pod <>he-dieneo simbolične veh lož.e na (>>TisKem. Izven Dunaja pa je l;l!'< še 1.1 regularnih zidarskih društev, lož in vene kov. ('islajtanski bratje so imeli e1 • noljlirne lendenct-. kitkor oifrski masoiri. Najstarejša loža na Dimaju .i'- društvo "ilunianiijis". ki je */«!ržrva!o d- e.-troški zav'* I.!■••.n. Celotno pri -pa jo takrat znašale d 261.000 kron. -in ju^osiovansKin Kra.un nam .je iskati na Odrskem. Ko je bi-h< 1. 18-18 \ Pesti ustanovljena loža "k jutranji zarji", so jej ]»ri tem Šli na roke turški brat-;e ložo Alikotsc-h rieljrradu. Tn po zatrdilu br. Abafija (Freimaii>-ert i Oester^eieh-Un-garns) si jo pozneje priklopila to ložo, ki je najprej obslala iz turških, pozneje pa iz srb-aaa 4 ! J '1UAJVAŽNEJSE za zdravje je, da se varujemo zaprtja. — Primerne vaje in navadna hrnna je oroti zaprtju. Če pa že je potreba poslužiti se odvajalnega sredstva, je nrjbo-lje, ra rabite nujol, ker popolnoma nič ne škoduje. Zlasti dekletom se nujol priporoča. Vzemite eno žli-;ko nujola vsaki večer, pretJno ležete k počitku." Nujol lahko jemljete vedno, neglede na to, kako se počutite. Vsaka žena ga mora imeti doma eno steklenico. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 82Z1. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Place, Chicago, III.