Stev. 51. Velja po poŠti: a celo leto naprej K ta pol leta „ „ ietrt leta ,, „ V Ljubljani, v soboto, dnč Z. marca 1901 26--13 — 6\50 2'20 M a en mesec V upravniStvu: za celo leto naprej K 20-— ja pol leta „ „ IO1— >S. L. S.« jasno povedala v svojem oklicu in ki slone na katoliškem, slovenskem in demokratičnem mišljenju našega ljudstva. »Čutim, da bomo konečno zmagali s svojimi načeli na celi črti. Peščica slovenskih poslancev je v državnem zboru postala faktor. Poleg izbornega vodstva dr. Šusteršiče-vega bila nam jc v to glavna opora vzgledna disciplina v klubu. Taka disciplina ni slepa pokorščina, topo kimanjc. Vprašati jc svojo vest, svojo pamet in kadar si prišel do sklepa, stopaj dosledno naprej do konečne zmage. Obeta z navdušenjem delovati po načelih »S. L. S.« v tisti disciplini, kj. jc bila prvi pogoj dosedanjih uspehov. (Navdušeno klicanje: Zivio dvorni svetnik Šuklje!) Župnik Podboj pozdravlja v imenu volivcev kandidaturo dvornega svetnika Šuklje.ia, rekoč: Od Krke do K ii 1 pe gre samo en glas: Naš poslanec bodi dvorni svetnik Pran Šuklie! Pri kandidaturi dr. Kreka za kamniški okraj ie navdušenje za voditelje stranke doseglo vrhunec. Videlo se ie, da vso množico prešinja zavest podvojene moči ob takem parlamentarnem zastopstvu. Zivio Susteršič, Šuklje, Krek! je donelo po dvorani. Dr. Krek vsprejema soglasno mu dano kandidaturo ter povdarja: Med nami tremi, med Šusteršičeni, Šukljejem in menoj ne pride nikdar do ribanja. To kar eden reče, vsi trije storimo. Drugod so ribanja v vodstvu. Eden intrigira kvišku proti drugemu in tako intri-giranjc uničuje najlepše uspehe. Mi vsi trije smo eno. Za okraj Litlja-Višnjagora-Radeče se s soglasnim odobravanjem iu navdušenjem odobri od zaupnikov »S. L. S.« v tem okraju soglasno zahtevani deželni poslanec Povše, ki iziavlia: S hvaležnostjo in srčnostjo sprejmem poziv. V okraju mi je tekla zibelka, vedno sem rad doslej že 10 let kot poslanec delal za izboljšanje razmer in delal bom tako še naprej, v zavesti, da sem dolžan sveto služiti sveti domovini! (Prisrčne ovacije g. Pov-šetu.) Za okraj Vipava-Postojna-Lož-Senožeče-Ilirska-Ristrica priporoča poročevalec dr. Žitnika (Hrupno ploskanj, in klici: Zivio dr. Žit- nik!) Dr. Žitnik sc zahvaljuje za soglasno proglasitev in pravi: Zavedal sem sc in sc bodem, da je poslanstvo zaupno, častno mesto. Vse svoje moči hočem v prvi vrsti posvetiti koristim volivnega okraja, potem pa tudi koristim slovenskega naroda v obče. Lahko rečem danes liberalcem: Mi vstajamo, in vas jc strah! V kratkem času pa pride tudi trenotek, ko porečemo: Vstali smo, in vas smo pohodili v prah! Solnce pravice in resnice bo posijalo tudi pred prag slovenskega trpina, pred prag revnega slovenskega domu! Združimo vse sile, da napravimo čednejši in lepši slovenski dom! V to naj pomaga Bog in naš program! O. nadučitelj Ravnihar povdarja med splošnim odobravanjem, da je dr. Žitnik eden najdejavnejših slovenskih poslancev. Nihče sc ni brez uspeha nanj obrnil. In na takega moža so se sedaj liberalci najbolj vrgli. Mi pa bomo stali a njim in obsodili ga bomo, da nam šc šest let tako zvesto poslani kot doslej! Za okraj Radovljica-Kraujska gora priporoča vodstvo dosedanjega poslanca Pogačnika. (Soglasno sprejeto.) Poslanec Pogačnik, živahno pozdravljen, pravi, da sc mu izroča gospodarsko iu narodno najtežji okraj, a on hoče posvetiti okraju odločno delo. V prvi vrsti hoče biti poslanec »S. L. S.«, delovati hoče povsod, kamor ga stranka postavi. Za okraj Kranj Loka priporoča vodstvo dežel n. poslanca Demšarja, odličnega stran-karja, moža izrednih sposobnosti, katere je pokazal s tem, da ie stal na čelu boja. ki je očistil selško in poljansko dolino. Po soglasno sprejeti kandidaturi se g. dež. poslanec Demšar zahvaljuje zborovalcem za zaupanje in obljubuje, da hoče tako kot doslej posvetiti vse svoje sile stranki in napredku kmetskega stanu. Na v rsto je nato prišla kandidatura v okraj Ribnica. Velike Lašče, Žužemberk. V krasnih besedah jc dr. Krek priporočal tu kandidaturo liudskošolskega učitelja Jakliča, ki ie bil večkrat mučenik za stranko. Naj bo ta mož, ki je vedno stal tam. k.icr je bil boj za načela stranke, rešen vseh šikan. Ta ljudskošolski učitelj imej moč proti tistim, ki so ga iz strankarskih vzrokov šikanirali! Ta kandidatura naj bo dokaz, da S. L. S. spoštuje učitelje, ki izvršujejo svoje dolžnosti. (Burno odobravanje.) Poročevalec povdarja, da se jc velika večina zaupnikov v okraju izjavila za Jakličevo kandidaturo. Jaklič izjavlja: Kmečka zveza mi je ponudila kandidaturo. Zrastcl sem v boju z liberalci. Nikdar nisem zastopal svoje koristi, ampak vedno le koristi ljudstva. (Klici: Res je!) Zvest delavec in organizator sem bil in tudi kot poslanec hočem hiti odločen poslanec S. L. S.! Nadučitelj Ravnikar iskreno pozdravlja Jakličevo kandidaturo: Ta kandidatura bodi izraz načela, za katero sem vedno nastopal in za katero se nisem plašil nobenega boja: Duhovnik m učitelj naj gresta roko v roki, potem jc mogoča p reva vzgoja. Župan Prelcsnik izjavlja: Tudi kmet je| Jaklič. Dober učitelj ie bil vedno naši mladini. Kmetje smo zanj! Zupan Muštar: Malokdo sc je tek0,111 12 let tako mučil za stranko in kmečki stan kot Jaklič. Dokaz za to je naša posojilnica, ki je skoro prva v deželi in »Kmečka zveza«, katere predsednik je Jaklič. O. Baloh povdarja - Sto kmetov iz našega okraja je prišlo na današnji shod, da dajo izraza srčni ljubezni do Jakliča. Tudi kot poslanec bo mož na svojem mestu. Takih mož kot Jaklič ie malo. Dajmo 11111 čast, ki mu gre! Soglasno in z nepopisnim navdušenjem je bila nato proglašena Jakličeva kandidatura v tem okraju. O kandidaturi za okrai Vrhnika, Logatec, Idrija, Cerknica poroča dr. Krek: Vodstvo stranke jc mnenja, da ie treba, da so med poslanci zastopani vsi stanovi. Tudi obrtnik in delavec! Delavski zaupnik med našimi poslanci bode najboljša moč proti širjenju socialne demokracije med delavstvom. Zaupniki kršč. soc. delavstva so soglasno izjavili, da bodi tak zastopnik poduraduik »Zadr. zveze«, gospod Jožef Gostinčar. Stranka potrebuje tega. Pri volitvi je treba imeti načelo: S stranko grem, s strankinim vodstvom, ki ve da je to potrebno. Stranko bom volil, nc osebe! Priznali bodete, da ie neki svežejši tok prišel v našo politiko po ustanovitvi kršč. soc. delavske organizacije. Proces, kakršen se danes razvija na Tirolskem, jc danes pri nas nemogoče. Brez notranjega strankinega boja, se je izvršil preobrat. To je v prvi vrsti zasluga naše delavske organizacije. Te delavske organizacijo bi ne bilo, ako bi ne pomagal Jožef Gostinčar. Globoko krščanskega prepričanja, zvest svojim načelom, je šel naprer. Od tega boja ni nič zaslužil. Govornik pov darja, da moramo na levem, demokratičnem krilu stranke imeti zbrano delavstvo. Dr. Susteršič se iziavlja, da ie popolnoma solidaren z dr. Krekom. Oba bodeta delala za ta volivni okraj, kakor bi bila poslanca tega okraja. Vsak sc tudi do nju lahko obrne. Prihodnost imamo, ako bo tudi delavec v celi deželi korakal s kmetom. Po drugih volivnih okrajih bodo delavci vsi nastopali za zgoraj proglašene kandidate S. L. S. (i. Anžič povdarja: Stranka s to kandidaturo kaže, da pozna hvaležnost. To je res ljudska, res demokratična stranka. Župan Stanovnik: Lepa jc ljubezen krščanska! Vsi stanov i naj se spopri aznijo! Kmet naj tudi delavca spoštuje. Lc tisti veliko velja, ki ima krščansko prepričanje in za to trpi. On zasluži, da je naš poslanec! Apostel Pavel je dejal: Kdor lic dela, naj ne je! Delavci pa smo vsi. Gostinčar jc učenec dr. Kreka. Naše stališče mora biti: Ako je mož krščanski, potem bodi naš, pa naj ima kaj ali nič. Zakai so propadli liberalci? Zato, ker so vse prezirali. Mi moramo drugače postopati. G. Zaplotnik se v imenu volivcev S. L. S. lv logaškem okraju izjavlja za Gostinčarjevo U priloga 51.. & te v. v,Slovenca11 dnč 2. marca 1907. kandidaturo. 0 Rajčevič izjavlja, da je shod v Cerknici soglasno postavil Gostinčarja za kandidata. Socialni demokrat Kopač hoče med nami kopati. Najboljši odgovor podamo Kopaču, da volimo zaupnika kršč. soc. delavstva Jožefa Gostinčarja. Zaupnik idrijskh rudarjev Kavčič pravi, da bo takrat nastal socialni red, ko bodo vsi stanovi korakali roko v roki. Po tem načelu volite Gostinčarja. Veletržec župan Kobi izjavlja, da je in da bo delal za Gostinčarja. Za vsako izjavo je naraščalo navdušenje, tu je pa vsa dvorana dvignila roke in glasovala za Gostinčarja. Bila je to veličastna manifestacija stranke za veliko demokratično misel. Gostinčar sc je zahvaljeval: Odklanjani vsako hvalo v delu. Poznati hočem le dolžnosti. V istem smislu kot doslej, hočem delati tudi v bodoče! Lahko se je končno referent dr. Krek zahvaljeval zborovalccm, saj je tolika soglasnost in tako vseskozi jasno izraženo demokratično stališče najboljši pogoj za uspehe »S. L. S.«! Banket. Pri banketu ie marljivo svirala Društvena godba. Po ,prvi poluri se je vzdignil doktor Šusteršič ter govoril sledečo uvodno napit-nico: Kako čudovito je narastla S. L. S. Pred sedmimi leti nas 'e bilo zaupnikov komaj za dvorano \ »Katoliškem Domu«, lani ie bil shod naših zaupnikov sicer veličasten, da smo skoro mislili, toliko zaupnikov naša stranka nikoli več ne bo imela toda današnji dan je priča vedno naraščajoče moči naše stranke, ki ni več otrok, ampak krepak fant neomajen in nepremagljiv. Bog živi S. L. S.! (iodba je zasviralo veličastno himno, vse je obšla zavest ljudske moči, ki je ta dan z elementarno silo prevzela vsa srca. V imenu vodstva »Unionovega« pozdravi goste gospod K. Pollak st. Med gromovitim navdušenjem je govoril dr. Krek. Pozdravlja navzoče, nc ker so morda imoviti po stanu, bogastvu ali po kom drugem, ampak zato, ker so zaupniki S. L. S., ki nesejo njeno misel t.;a širom dežele v najskritejši kotiček naše domovine. Danes se je pokazala v vsej svoji moči demokratičnost stranke, ker je zadnja občina na Kranjskem poslala semkaj svojega moža — ni ga kraja, ki bi ne bil zastopan. Vsi so tukaj —-tudi tisti, ki jih imenujejo liberalci »najnižji ^lo.ii«, ki pa za nas niso nižji od drugih, marveč le najzdravejši, najčilejši, najpogutnnejši! Tem zastopnikom napijam! Vse se je vzdignilo, godba je zaigrala »Kie dom je moj«. Govorili so še Lavrenčič, dalie župnik topliški g. Podboj, ki je v šaljivem govoru napijal veliki svatovščini, dr. Šusteršič, ki jc nazdravljal županom, Silvester iz Vipave, ki je napijal probujajočemu se narodu, Anžič v imenu obrtnikov, Gostinčar, ki je povdarjal, da se ie na današnjem shodu predvsem izkazala demokratičnost S. L. S. Med svira-n.icm godbe, ki je marljivo izvajala svoj vseskozi slovanski program in ob splošno pohvaljeni izborili postrežbi g.v Granigovi, je banket prijetno minul. Noše srednje šole. Zakaj vedno pišemo o tem? Zato ker vidimo dan na dan, kaka krivica se nam godi v tem oziru, kako nas tujci izpodrivajo in sicer, kar ie najbolj žalostno, po naši lastni krivdi. Kako daleč smo že prišli, pričajo dogodki v najbližji preteklosti. Vzemimo le slučaj v Celovcu. Ker ni bilo nemških izprašanih su-plentov, je vzel ravnatelj celovške realke Slovenca za suplenta. Ta je imel vse potrebne izpite z zelo dobrim uspehom, nemško kot učni jezik »prav povoljno« in sicer pri Wei-lenu, onem znanem profesorju, ki Slovencem tako nerad da dobre rede; imel jc pri tem profesorju tudi izpit iz nemščine (durch-aus bcfricdigend); in kakšno gonjo je zagnalo proti njemu celovško časopisje! Poslanec koroškega deželnega stolnega mesta je šel za-rudi tega ubogega suplenta k ministru (!); to se je zgodilo v deželi, ki šteje 25 odstotkov oficijelno priznanih Slovencev! Niti en slovenski suplent tam ni imel miru; in na Kranjskem, kjer štejejo Nemci komai 5 odstotkov prebivalcev, bi kmalu dijaki še slovenski govoriti nc smeli. Na Koroškem je čez 100 tisoč Slovencev in tam ni prostora za enega slovenskega suplenta, na Kranjskem ima 17.000 Kočevkr.icv svojo gimnazijo! To je žalostno; šc žalostnejše pa jc, da ima naš »slovenski« deželni šolski svet pri tem protežiranju nemštva mnogo zaslug. Ce se Slovenci na Koroškem ali Štajerskem pritožujejo čez neugodne razmere, se Nemci takoj razkoiačijo in pravijo: »Aber, mein lieber Herr schen Sie doch. \vie es in Krain zugcht. \Venn dort die Deutschcn sozusagen cntsehci-den und \venn man dort ruhig zusicht, \varum solite cs liier nicht auch so sein?« In pra,v imajo. Mislimo, da nima naš dež. šolski svet med ljudstvom zastonj imena: zbor kimavcev! Poglejmo ljubljansko realko. Lansko leto so tam hoteli nastaviti nemškega naci onalca. Razpisali so mesto takole: Dcutsch mit irgend uvvas aiiderem vvenigstens als Nebenfach. Človek bi si mislil, da mora to: »irgend etvas ;uideres« biti vsai slovenščina ali pa francoščina. In kaj ic bilo? Klasična filologija! Bil ie nastavljen, zato ker na realki potrebujejo klasičnih filologov! ! Potem se je pa zopet naprej kimalo. Za isto mesto ic kotnpetiral tudi neki Slovenec, ki je imel izpit iz nemščine in slovenščine, oboje kot glavni predmet. I kako krvavo potrebuje realka šc enega slavista. priča dejstvo, da ic tam pri nekako r>00 dijakih I slavist in da sta dva suplenta zgodovinarja poučevala večinoma samo slovenščino: germanisti ^o štirje, slavist eden, drugega pa že niso hoteli nastaviti. Tako ima čez 500 dijakov na realki 1 slavista, 200 dijakov na gimnaziji v Noveni mestu pa 3 slaviste. Ali ni to žc naravnost smešno?! Ali je 'reba na ljubljanskih srednjih šolah toliko Nemcev? Ali imajo pravico do služb v čisto slovenski deželi, ko v narodno mešanih deželah Slovenci še suplentur ne morejo dobiti, in najsi bodo stokrat bolje kvali-fikovani kot Nemci? Izprašani Slovenci se moralo umikati neizprašanim Nemcem; pri nas na Kranjskem pa neguje deželni šolski svet nemštvo! Ce to ni narodni greh, kaj pa na.i sploh potem razumemo pod narodnim grehom? O tem šolskem svetu samo še en slučaj. Šlo je za to, ali naj bo na preparandiji nastavljen akademično izučen kompeteut ali vadniški učitelj. Tedaj jc baje rekel eden izmed one korporacije na vprašanje, zakaj sc poteza za učitelja, Sledeče zanimive besede: »O saj je prav prijeten človek!« To ie bilo pri tem možu odločilno! Seveda ne vemo, če ie to_ res, a verjetno je zelo. Še par suhih dejstev v dokaz, kako delajo z nami. V Gorici n. pr. pride že na 7 nemških dijakov en nemški profesor, a na 30 slov enskih šele en Slovenec; v Mariboru na gimnaziji je pri Nemcih razmerje profesorjev proti dijakom 1:17, pri Slovencih 1 : 28, v Celovcu na gimnaziji pri Nemcih nekako l : 20, a na 100 slovenskih dijakov prideta samo dva slovenska profesorja, torej eden na petdeset! ! Po razmerju dijakov bi v Mariboru moralo biti na gimnaziji mesto 12 slovenskih profesorjev 16, v Celovcu mesto dveh pet ali vsaj štirje! V Ljubljani bi na drugi gimnaziji ne bilo treba nobenega Nemca; saj je dosti Slovencev, ki ravno toliko znajo ali bolje rečeno, veliko več. Pa britko bi se motil, kdor bi pomislil, da bodo tc besede pri našem dež. šolskem svetu kaj izdale. Tu imajo polje le poslanci, saj so oni zastopniki naroda in večina dijakov je kmetskega stanu. Na dež. šolski svet nikdo več ne upa. Naprej vidimo, kaj sc ho zgodilo čez par let v Ljubljani na realki, če nc že prihodnje leto. Razpisana bo neka služba. Zahtevala sc bodeta dva glavna predmeta. Kompetirali bodo Nemci in Slovenci. Slovenci bodo imeli izpit iz obeh predmetov, Nemci seveda samo iz enega in naš slovenski dež. šolski svet se bo seveda odločil za • Nemca. Takrat bomo opozorili na današnjo številko »Slovenca«. Daleč smo še zadaj. Kdaj bo pri nas nastopil čas, da sc bo poslancc zaradi enega suplenta peljal na Dunaj in sc tako zavzel za pravice naroda! Mislimo, da imamo vsaj tukaj še nekai opore, a gre počasi. Ben Akiba sicer pravi, da ni nič novega pod solnccm. A mislimo, da se ie motil. Ka ti ni šc videl naroda, ki bi tako samega sebe zaničeval, zatajeval in teptal kakor se narod slovenski. Tedenski pregled. Kulturni boj na Francoskem. V seji poslanske zbornice dne 23. februarja je naznanil Briand, da je načrt za pogodbo, kot ga je sestavil nadškof Richard, nevsprejeniljiv. — Briand zahteva sedaj med drugim, da bi morali župniki osebno jamčiti za popravljanje •'cerkva in da bi škofje nc smeli imenovati za župnike sekulariziranih redovnikov. Tc zahteve pač ne priznavajo neodvisnosti cerkve, zato iili ic sv. stolica brepogojno zavrgla. — Briand bo nasvetoval zbornici, naj bi se iz zaplenjenega cerkvenega premoženja dobil fond za popravo cerkva, kar najbrž ne bo sprejeto. Nesreče na morju. O pomorskih viharjih se poroča od mnogo strani; več parnikov z moštvom se je zadnje dni potopilo ob italijanskem obrežju in v Severnem morju. Ponesrečil se ie 24. februarja tudi Lloydov parnik »Imperatrix« na poti v Botnbay blizu otoka Kandijc. Utonilo ie 40 oseb, med njimi 32 Avstrijcev. Pasivni odpor. Uslužbenci Južne in državne železnice so pričeli početkotn minolega tedna pasivni odpor, ker niso dobili nobenih koncesij. Štrajk se razteza na progi od Trsta do Pragcrskcga, oziroma do Jesenic in je omejen na tovorni promet. Tovorni vlaki so imeli zamude po 5 do S ur, pozneje pa še vozili niso. Skladišča v tržaškem pristanišču so prenapolnjena z blagom. V Trstu izvršuje službo po predpisih 1500 uslužbencev, izven Trsta pa 3000. Odpor podpirajo tudi uradniki Južne železnice. V železniškem ministrstvu je bil posvet, nato pa pogajanja z odposlanci železničarjev, ki še ni imelo ugodnih posledic. V Trstu so uslužbenci pregovorili tudi uradnike, da so zapustili ob šesti uri urade. Okrog 500 mož ic spremljalo pre-pevaje uradnike v njihova stanovanja. Pruska šolska oblast je izključila iz srednjih šol na Poznanjskem do 60 poljskih gimnazijcev, ker so sc njihovi bratje ali sestre udeležili šolskega štrajka. Kot vzrok se navaja, da taki učenci pokvarjajo (!) svoje součence iu da niih starši prelamljajo državne postave. Katoliški centruni in poljski klub bosta radi tega ostro nastopila v nemškem državnem zboru. Pre/.irauje Slovanov. Na Dunaiu so imeli nemški visokošolci shod, pa jc bil zraven tudi rektor Bernatzik. Sklenili so pozvati vse nemške univerze v Avstriji, naj se pridružijo gibanju proti tujcem na univerzi. Tujci so torej po mislili teh prenapetežev tudi Slovenci, Hrvati in drugi Slovani. Prihodnji državni zbor s slovansko večino bo imel besedo! Skrb za Dalmacijo. Odsek, ki se je pečal z zadevo, kako gospodarsko okrepiti Dalmacijo. jc končal svoje delo, ki ga je ministrski svet odobril. Po tem načrtu se bodo uravnale železniške zveze in parobrodni promet, zgradc in spo^olniio se pristanišča, povzdignilo se bo ljudsko šolstvo, kmetijstvo, živinoreja itd. Volivni boj. V nedeljo, 24. februarja je priredil shod v Cerknici dr. Šusteršič ter popisal dosedanje uspehe S. L. S. 300 poslušalcev je soglasno pritrdilo, da hočejo pri prihodnjih volitvah nastopiti za kandidata S. L. S. Govoril ie tudi poslancc Drobnič in več drugih gospodov. Shod v Trnovem na Notranjskem se .je izvršil v najlepšem redu. Dr. Žitnik je pojasnil novi volivni red; izjavljal je, da bo i v bodoče posvetil svoje moči kmetiškemu stanu in svojim volivcem. Na shodu v Planini .ie poročal g. Gostičar. Volivni shod na Homcu je bil tudi dobro obiskan. Dr. Krek je pojasnil pomen S. L. S. Med nemškimi strankami posega v volivni boi najodločneje krščansko-socialna stranka. Izmed 64 duna skih in nižjeavstrij-skili kandidatur so že malone vse oddane. Ob volivnem boju stopajo na noge tudi liberalci. Bojno taktiko teh naših »prijateljev« je označil »Slovenec« s par besedami: »Krmarji liberalnega čolniča imajo tri zvezde, ki vanje upirajo svoje oči; te zvezde so: policija, državni pravdnik in -klafači, ki kažejo v »Narodu« svojo izurjenost v tej stroki.« V Ilirski Bistrici ie bil pred tednom liberalni shod. kjer so se razni uradniki in ne-zadovoljneži v družbi dr. Novaka in Trste-n.iaka iz Ljubljane, proglašali za neodvisne kmete. V zmedenih štrenah njihovega besedovanja ni manjkalo govorniških okraskov, kakor »tar«, hudič, pekel, »frdaman«, i. dr. Za kandidata so neodvisni kmetje izbrali kapitalista Deklevo iz Postojne. V krškem okraju je napovedal kandidaturo na svojo pest adjunkt Stare. Nagodbeno vprašanje. V sredo se je vršila ministrska konferenca, dne 1. sušca pa so se pričela pogaianja glede na nagodbo med ogrskimi in avstrijskimi resortnimi ministri. Ker bo Ogrska zahtevala brezpogojno samostojni carinski tarif, se bo pogajanje najbrž . razbilo. Raznoterosti. Zasebni nastavljena so na shodu v nedeljo sklenili resolucijo, ki izraža željo, da se pri ureditvi penzijskega zavarovanja odredi za našo deželo lastno deželno mesto penzijskega zavoda. L. 1910 bo na Dunaju mednarodna lovska razstava v velikem obsegu. Tudi v Ljubljani sc je osnoval krajevni pododbor, ki mu načeljuje knez Win-dischgraetz. — Prva bilanca »Jadranske banke« izkazuje čistega dobička 97.163 K. — V bližini Budimpešte ie napadlo 30 roparjev tovorni vlak in ga oropalo; nekaj tičkov so že prijeli. — Nova zimska kmetijska šola se bo ustanovila na Fužinah pri Ljubljani, kjer sta gg. Ivančič in Legvart vzela v najem graščino. Prostori se bodo porabili tudi za vzorno od-rejo živine, prešičev in perotnine. — Vseh časopisov imamo Slovenci 68, Hrvati pa 54. — Največji mlin grade v Buenos Ayres. Zmlel bo na dan 11.000 kvintalov pšenice. Parni stroj bo delal z močjo 2500 konjskih sil. — Na Visokem, župnije Šenčurske je posvetil preteklo nedeljo ljubljanski prošt gospod J. Sajo-vic 3 nove zvonove. — S. K- S. Z. za Štajersko ima v svojem okrilju že 50 društev. -Črnogorci se izseljujejo v tolikem številu, da ;e že nad dve tretjini vojaštvu podvrženih moških v tujini. V Gorjah sc jc ustanovilo društvo za pospeševanje tujskega prometa. — Sirotinski sveti se ustanavljajo po raznih krajih naše dežele. Namen jim bo, skrbeti za telesni in duševni in nravni blagor zanemarjenih otrok. Alkohol ie umoril 361etnega mizarja Janeza Rozmana iz Hotederšice. Naši so ga zmrznjenega z litrom v roki; v steklenici je bilo le šc malo tekočine. — Za »Slovensko kmetiško zvezo« so sc izjavila žc skoro vsa politiška društva na Spod. Štajerskem. Po-liedelski svet se je zbral na Dunaju dne 25. februarja, da se posvetuje o važnih vprašanjih kmetijstva, gozdarstva in rudarstva. - Neznani zločinci so ustrelili zavratno mestnega glavarja Kozlovskega v Krasnojarskem. — Pokopali so včeraj v Ljubljani polkovnika Vučetiča. Prvo delavsko konsumno društvo ie imelo v pretečeneni poslovnem letu letu 5883 K dobička. Moravski deželni zbor bo sprejel volivno dolžnost. Ruska duma bo r.tvorjcna v torek; izvoljenih je doslej 485 poslancev, med njimi 304 pristaši levice. Godovi prihodnjega tedna: Nedelja 3. sušca: Kunigunda, Kamila, Feliks; ponedeljek 4.: Kazimir, Lucija; torek 5.: Evzcbii. Agapc: sredpostna sreda (>.: Fridoliti, Viktorin, Katarina B.; četrtek 7.: Tomaž Akv„ Perpetua in Felicita; petek 8.: Janez od Boga, Fiicmon: sobota 9.: Frančiška Rim.. Gregor Nis., Pacijan. GORIŠKI DEŽELNI ZBOR. V petek zvečer je imel goriški deželni zbor svojo peto sejo. Takoj v pričetku je vložil posl. Bombig predlog, naj se naroči deželnemu odboru, da sestavi zakonski načrt za premembo deželnega volivnega reda in sicer nai se uvede 4. kurija. Predlog se ie takoj obravnaval potoni nujnosti: Poslanec dr. Gregorčič ga jc toplo zagovarjal, češ. da ic to vsaj nekaj, ko vlada noče privoliti splošne in enake volivne pravice. Predlog ie bil sprejet. Posl. Štrekcli je vložil predlog, naj bi se dajale revnim posestnikom ameriške podlage zastonj ali za nizko ceno. Dr. Treo je interpeliral železniškega ministra radi \Vic-serjevega imenovanja. Nato se je obravnaval dnevni red. Izmed važnejših točk e omeniti, da je bil predložen novi stavbeni red. ki je bil odkazan pravnemu odseku. Odobril se je odborov sklep, s katerim se je ustanovilo pri deželnem liipo-i tečnem kreditnem zavodu mesto pisarniškega vajenca. Pri tej priliki je grajal poslanec Štre-kelj, zakaj se je za to mesto imenoval prosilec, ki zna le laško, medtem ko se je zavrgel prosilec, zmožen slovenščine in laščinc. Marani se je izgovaral, češ, da jc tako sklenilo načelstvo hipotečnega zavoda, v katerem so tudi slovenski poslanci. Poslanec Lapajna pa izjavi, da je on predlagal prosilca, zmožnega slovenščine in laščinc, a je bil preglasovan. Dr. Fgger in glavar sta zagovarjala imenovan ca. Lahi so postali precej brezobzirni, zato bo treba postaviti se jim po robu. Prihodnja seja je v torek. OGRI DOBE MAŽARSKI POVELJEVALNI JEZIK. Budimpešta, 1. marca. Poroča sc iz popolnoma zanesljivega vira, da je ogrsko ministrstvo, ki se te dni bavi izključno z nagodbo, na kompetentnem mestu doseglo drugi veliki uspeh: Krona je Ogrom dovolila mažarski povel.icvalni jezik v armadi. Z ozirom na Beckovo ministrstvo in na sedanje državnozborske volitve se bo pa ta stvar šele pozneje objavila. NAGODBENO VPRAŠANJE. Dunaj, 1. marca, lz vseh dolgih poročil o konferencah med avstrijskimi in ogrskimi resortnimi ministri .ie razvidno le to, da konference niso imele nobenega uspeha in da se bodo čez nekaj časa ministri zopet sešli v Budimpešti. Ogri zahtevajo predvsem kratko nagodbo, k večjem do leta 1917., samostojni carinski tarif, nočejo skleniti z Avstrijo carinske zveze, ampak carinsko in trgovinsko pogodbo, glede na carinske |X)godbe z inozemsko državo zahtevajo svoje posebno zastopstvo, popolno svobodo glede na užitninski davek, tako da bodo lahko obdavčili naše pivo, žganje, petrolej in sladkor ter podaljšanje bančnega privilegija do leta 1917. Danes, dne 2. t. m. bo \Veckerla sprejel cesar v avdi-jenci. Dunaj, 1. marca. Avstrijska vlada se bo proti ogrskim zahtevam borila z vsemi silami. Nagodba, kakoršno sedaj zahtevajo Mažari, je zgolj trgovinska pogodba brez kompenzacij za Avstrijo, mnogo slabša kot nagodba Kor-ber-Szcllova. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta, 1. marca. V ogrskem parlamentu so sklenili naprositi honvedskega ministra, naj se uvedejo prejšnje nacionalne honvedske uniforme. Budimpešta, 1. marca. V parlamentu se je sklenilo, pozvati vlado, naj čimprej vse ukrene, da se ustanovi stalni kraljevi ogrski dvor in da bo dvor bival pol leta v Budimpešti, kakor to zahteva pariteta. ANGLEŠKA MORNARICA. London, I. marca. Za zgradbo novih ladij sc bo letos izdalo 8,100.000 funtov. Zgradile se bodo dve, v slučaju pa, da sc vele-vlasti na haški mirovni konferenci nc sporazumejo med seboj, tri bojne ladje, večje kot »Dreadnought«, ena manjša križarica, pet visokomorskih torpedovk, dvanajst torpedovk in dvanajst podmorskih ladij. Eskadre bro-dovja. ki ostane v domačih vodah za obrambo dežele, dobijo večjo posadko kot dozdaj. Ustje Temze se bo zavarovalo s posebno eskadro križaric. London, 1. marca. Spodnja zbornica je sprejela resolucijo, v kateri predlaga, naj znaša efektivna moč redne vojske na kopnem 160.000 mož. Resolucija se s stališčem vlade uiema. Novice M Zagorja ob Savi. z Prispevke za volivne stroške so takoj po shodu začeli nabirati socialni demokrati po mnogih gostilnah. z Otrok zgorel je na Toplici. Stariši so pustili male otroke same doma. Eden izmed niih .ie dobil žveplenko, .io užgal in zažgal malemu bratcu obleko. Ker ni bilo nikogar, da bi ogenj pogasil, se ie otrok opekel tako, da jc kmalu nato umrl. Ne pustite otrokom, da bi se igrali z ognjem! z »Pomoč v sili«. Kakor že nekai let, tako tudi letos okrožni zdravnik g. dr. T. Zamik poučuje premogarje, kako pomagati hitro sebi ali drugim, ako bi se pripetila kaka nesreča. Tako predavanje se vrši vsako nedeljo dopoldne v topliški šoli. Prav dobro je to in je žc marsikomu koristilo. Le škoda, da so predavanja po navadi bolj slabo obiskana. Škoda pa tudi, da je g. doktor pri tem že parkrat govoril o stvareh, ki s »pomočjo v sili« inimajo prav nič skupnega. Pristavil je n. pr. enkrat: »Ne vem, kako bi me vi danes pogledali, če bi vam razlagal, da smo mi z opicami v sorodu. Pa pride že še tudi to na vrsto.« Priznavamo, da je g. dr. Zarnik dober in izurjen zdravnik. Povemo pa tudi, da je slab naravoslovec. če sedaj hoče krošnjariti med nami z nauki, ki so iih učeni naravoslovci po-Itohionia zavrgli. z Zaradi žaljenja časti je bil tožen kotre-deški župan Fr. Drnovšek. Pred sodnijo je obljubil, da bo žaljenie javno popravil in plačal stroške, na kar je tožiteljev zastopnik odstopil od tožbe. Zupanova lici Malka je pa bila žc drugič obsojena na 12 ur zapora, oziroma 5 K kazni, ker jc napadla volivce pri volitvah. Ker se .ie po prvi obsodbi baje bahala, da ima še dobiček, je sedanji tožitelj vložil pritožbo, da ie kazen premajhna. Jeseniške novice. j Proč od Jesenic! Pod tem geslom je sklican shod savških davkoplačevalcev v nedeljo 3. marca t. I. po popoldanski službi božji v prostorih gostdne pri »Zvitem rogu« na Savi. Savčani hočejo zavzeti odločno stališče proti delovanju jeseniške napredne stranke v občinskem odboru. j Volivna svoboda je po postavi z dne 26. januarja 1907 št. 18. drž. zak. zajamčena ne le za državnozborske in deželnozborske volitve, ampak tudi za volitve v vse zastope, ki upravljajo javne zadeve, torej tudi za volitve v k rajne šolske svete. Po § 8 te postave zadene kazen vsakogar, ki zabrani kakemu upravičencu da ne more izvršiti volivne pravice v tak zastop. Torej morajo biti po ti postavi kaznovani vsi odborniki, ki so dne 15. februarja 1907 pri občinski seji na Jesenicah petnajsterim upravičencem z ragljami, kravjimi zvonci in drugim strahovitim ropotom zatiranih, da niso mogli voliti treh udov in dveh namestnikov v krajni šolski svet, za kar so bili poklicani in so tudi prišli k seji. Jeseniški liberalci hočejo biti prvi, ki so zanesli razgra-jajočo obštrukcijo v občinske zastope, naj pa bodo tudi prvi, ki bodo čutili težo postave o volivni svobodi. Državna oblast naj jim pove, da se volivna svoboda nikomur ne sme kratiti — tudi »klerikalcem« ne. j Občinska seja z istim dnevnim redom kakor je bila napovedana za 15. februarja, napovedana je za dan 7. marca ob 4. uri v šoli. Bomo videli, če bodo zopet peli kravji zvonci in raglje, in če bode župan zopet mirno poslušal regljanje naprednjakov in sejo zaključil, predno bo konec regljanja. Bomo videli. j Volitev državnega poslanca v jeseniški občini sc bo vršila na dveh krajili, na Jesenicah in na Savi. Županstvo mora do 15. marca sestaviti in okrajnemu glavarstvu v Radovljici poslati poseben imenik volivcev, ki bodo volili na Savi, in poseben imenik volivcev, ki bodo volili na Jesenicah. Na Savi volijo volivci, ki stanujejo ua Savi, na Jesenicah pa volivci podobčin Hrušica, Planina, Plavški Rovt in od 'jeseniške podobčine volivci v Plavžu, Prihodov in Jesenic. Občinski odbor bo moral torej voliti ude v dvojno volivno komisijo po tri člane za vsako. Pozor volivci! Po 15. marcu hodite gledat na občinsko desko kdai bo volivni imenik postavljen na ogled! Vsak upravičen volivec naj potem pogleda, ali je zapisan v imenik. Ce ni, vloži naj brž reklamacijo! Vsem pristašem »S. L. S.« pa še posebej kličemo, komur bi se pri županstvu delale kake sitnosti ali zapreke, naznani naj takoj vodstvu »S. L. S.« v Ljubljani! j »Sinovo maščevanje«, igrokaz v treh deanjih, priredi »Katol. delavsko društvo« v nedeljo 3. marca t. 1. ob pol osmi uri zvečer pri Markotu na Savi. MrijsRe novice, i Zaupni shodi po idrijski okolici ne dajo socialnim demokratom miru. Dr. Krek je prišel v Idrijo 12. februarja zvečer in je odšel 17. februarja zvečer. Torej je bival v naši okolici ravno celih pet dni. »Rdeči Prapor« pa piše: »Dr. Krek je strašil zadnjih štirinajst dni po naši okolici.« Iz 5 je napravil torej kar 14. Kdo se bo torej mogel še zanašati na kako številko v soclaldemokraških listih? Prav tako nimamo nič proti temu, ako sc tolaži isti list s trditvijo, da so bili »klaverni in žalostni shodiči«. Naša stranka je ž njimi popolnoma zadovoljna. Prav pa je, ako ponatisne »Domoljub«, kar je pisal o naših shodih »Rdeči Prapor«. Tako bodo okoličanje še najbolj spoznali pri čem da so. Izpopolnite pa tudi v »Slovencu« zadnje poročilo o shodu v Ledinah v toliko, da so res nekega socialdemokrata odpravil i s shoda, a nc zato morebiti, ker je bil socialdemokraškega mišljenja, marveč ker jc napravljal med dr. Krekovim govorom neumestne opombe. Nihče ga ni oviral priti na shod, nihče mu ni branil tudi vrniti se, ako jc LIKCK. _ Pismo Boltatusa Pepela. Gespud redehter! Dons jh mortn pa use glih spet mal |)iipe-glat, nč ne pumaga! Jest b rad iz nim lepu u-kii 1 šoti, pa mi že zmeri kašna taka uštimaja, dc me zdražja. Mia jm je oiu u giau, de sa šli uni tist čvekajne ud tjstga prefesarja. ke pr sluven-skino tejatre zdej ta velka beseda pele, u nhnh cajtngah pud titlnam: »Knižeunast in umetnast«, naprej prnest. Tist klubasajne b pasu hvečem pud titl: »Ušabnast«. K pa u nhnh cajtngah še nism narajmn du zdej tacga titlna, b blu pa še ta nar bi pametn, če b reki uni tistmo preiesari, de nej pesti raj u »Ježe« ali pa u »Slovenskmo Narude« soja kunšt drukat, kc sta bi špasna lista, če že če videt na usaka viža soj ime n kašnh cajtngah nadrukan. Ke sa pa uni tist čvekajne v sojli cajtngah gor uzel, u pa gespud prefesar misiu, de je res zdej ud Sluvenca kašn hofmajstcr in u 5c bi ruguvilu, kokr du zdej. Sej sc jc tu hotel mirno poslušati govornika. Tako določa tudi zakon v varstvo volivne svobode. i Volivni oklic socialdemokraškega kandidata Kopača je znamenit, ker nc izpoVe nobenega drugega socialističnega načela, nego: »Volite socialnega demokrata!« Koliko so govorili in pisali socialni demokratje, katere so glavne njih želje, a v Kopačevem oklicu ne najdeš niti besedice o zakonu, šoli ali državi in cerkvi. In vendar je izšel ta oklic v zalogi »Napreja«, čegar urednik svojim ljudem vedno pridiga, da bodo socialni demokratje delali pred vsem na to, da sc odpravi katoliški zakon, da se uvede »svobodna« šola brez Boga in verskega pouka, da se ločita cerkev in država. Zakaj pa o tem nič ne govori volivni oklic? Si pač šc ne upate s tem pred ljudi! Jim bomo morali pa mi povedati, tako važne stvari ste zamolčal v tistih 8000 letakih, ki jih volivcem usiliujete. i Pa jih razumi, če jili moreš, naše liberalce. Ni še dolgo tega, ko sc jc notar v občinski seji znašal nad gozdnim erarjem radi gozdnih potov in stez. Takrat smo mu pritrjevali. V Idriji sami, prav v sredini mesta, je pa tudi neka pot, ki vodi po stopnjicah pred farno cerkvijo mimo cerkve kot bližnja pot na trg. Svet jc res cerkven, a pot jc javna in premnogo jih hodi po njej. Pravično bi torej bilo z ozirom na davkoplačevalce, da občina tudi to pot toliko očedi, da je mogoče hoditi. A kako povelje dobe delavci? Led in sneg spravite s ceste, stopnjic pa sc ne smete dotakniti, niti toliko ne, da bo mogoče priti do njih I To je modrost — liberalna. Samo radi tega naj ostane ta pot zanemarjena, ker vodi mimo cerkve. Policijskega odseka načelnik je Kristan. Morda bi ne imel tudi notar nič proti temu, ako bi cerkev zaplankaia to pot, dasi se jc potezal za gozdne poti, ki jih manj rabijo. Da so pa mestni delavci pred liberalnimi prodajalnami pridno razbijali led, pač nc dvomite. Ljudem bi pač radi zložno pot k liberalcem napravili, ker premalo hodijo k njim, kakor neke ljudi grize, da cerkev ni prazna. Kjer smo že pri tem, še nekaj. Te dni so spravljali kupe snega po mestu. Nekdo je pokazal na kujie pred cerkvijo ter pripomnil, da naj bi sc tudi teh mestni delavci lotili, a odgovorilo se mu jc: To bodo že ljudje pohodili! Pa imamo neki zdravstveni odsek, imamo tudi policijski odsek itd., sploh pri nas je vse v redu, kadar sc pobirajo davki in doklade. Takrat se spoštujejo tudi klerikalci, za kar smo liberalcem silno hvaležni. i Krščansk. gospodarsko društvo je imelo občni zbor v nedeljo, dne 24. februarja. Tudi letos je zadruga lepo napredovala. Članov ic pristopilo 25, izstopilo 16, tako, da jih je bilo koncem leta 517. Prejemkov jc bilo 117 tisoč 285 K 81 h, izdatkov 116.179 K 05 h. Blaga se je prodalo za 106.208 K 21 h, divi-dendc so dobili člani 5581 K 88 h. Cisti dobiček znaša 8826 K 92 h, ki se je na občnem zboru tako razdelil: Rezervni zaklad s£ pomnoži za 1719 K 49 h, deleži dobe 5% obresti, med člane pa se razdeli v blagu za 6% divi-dendo 6372 K 49 h. To je pač lep dar zadružnikom. Rezervni zaklad znaša lepo svoto 11.017 K 74 h. Le čvrsto naprej! V načelstvo so bili izvoljeni prejšnji odborniki, prav tako tudi v nadzorstvu, le mesto paznika J. Petrič, ki ni prevzel izvolitve radi obilnega dela. je bil izvoljen paznik Leopold Troha. Mške novice Občinske volitve. Po dolgem dveletnem odlaganju so o k I i -cane občinske volitve. Med kandidati je seveda zopet gospod Gabrijel Jelovšek, akoravno ve, da so ga vsi siti in svoje prave prijatelje lahko sešteje na prste. Najbolj se bo potil za svojega gospodarja gospod tajnik. Agitira že tudi župan sam. Preteklo nedelje je pravil Podlijio o nekem telegramu glede podaljšanja vrhniške železnice. Vprašamo le: Kdo more oddati glas z mirno vestjo gospodu tud prec pukazal! Kurni je prefesar soja kunšt zbleknu, je duhu že prefesar Kubau tud ku-rajža, dc sc jc na gespud Kristana skubalu m začeu pu cajtngah soje sitnast stresat. Tku na sme jt naprei. kam uma pa pršli. Sej veja, dc jc hudituan, če se prefesar Kubau na kerga skubal, tu jc nazadne še bi use skubalan, kokr če prefesar Juvančič ta reč u roka u zame. Jest drgač tega prefesarja, k je biu culu-kafrskm princc za hofmajstra, hedu ubrajtam in mislm, de b na blu falen, čc b ga uzel tud mi Sluvcnci za sojga hofmajstra. On je mož, ke zna iz usaka rečjo patnetn ukul hodet. Le pumislma, kuku je blu soje cajtc iz slu-.venskmu tejatram, kc je še gespud Guvedkar mou ta vclka beseda pr nem. Tekat je šou fernk gor in sa Spila! men nč teb nč naprej, če je blu Idem ušeč al pa nc, sam de je bla kasa pouhna. Zdej jc t>a ta reč drgač, kokr sm vidu unkat pr tistmo štiklc »IJ stisk«. Kc udar ura tri ferklce na osem (ub pol osmeh b sc mogli tejatr začet, ke sc pa gespud prefesar buji, de b ker kej ne zamudil, pa pesti raj mal pučakat). Astn, kc udar ura tri ferklce na osem, gre fernk gor in začneja mal špilat, de ldje vidja kuku in kaj. Na tu gre fernk spet dol in gespud prefesar pesti mal pučakat, de vid al je Idetn špl ušeč al ne. Ce začneja ldje pokat, je cahn, dc je gespud prefesar ta prava pugruntu, če sa pa kar tih, al pa. de b začel clu žvižgat, pa vid gespud prefesar, dc jc falen in začneja pol raj kašn druh štiklc špilat. ke ve, dc u Idem ušeč. Gespud redehter! Zdej nej pa uni puveja, če na delaja ta gespud prefesar prou in če na zaslužja. de jh usi Sluvcnci rešpehterama? Preveč ušabnast nekar, gespud prefesar, pa u use dobr, sci veja, de kar ie preveč, je preveč. Jeiovšku in pristašem? Ali ste že katerikrat pomislili, v kakšne ogromne dolgove je za-gazila Vrhnika pod njegovim županovanjem? Ali vam je že povedal, koliko je požrl vodovod? Ali jc žc pokazal račun za šolo? Vprašan pri seji, koliko je občina dolžna, se je lakonič-no odrezal: »Ne vem.« To se pravi z drugimi besedami: Silno veliko, in pred volitvijo nočem povedati! Pri šoli se je zavrglo 50 tisočakov goldinarjev. ne kron ljudskega denarja. Le računajmo! Najprvo naj bi se zidale zunanje šole in potem šele bi se natančno vedelo, kakšna šola bi zadostovala za Vrhniko. — Potem bi po splošni sodbi zadostovalo primerno poprav. Ijena stara šola. — Stavbišče so izbrali tako, da so sc zavrgli tisočaki samo za utrjenje tal. Kanal je po mnenju strokovnjakov polovico predrag. Delal je šolo tujec in domačini bi to izpeljali za 10 odstotkov ceneje. — Od vseh teh grehov naj vam Jelovškov odbor položi čist račun. Ali mislite, da je stroškov že konec? Kje ie neizogibna poprava, kje obresti od dolga in vsakoletna uprava? V modernih pečeh bo kmalu porabljen v letošnjem letu žc peti vagon premoga poleg drv. Kam pa pridemo. Na vsakoletno upravo lahko računamo po malem čez 2000 kron. Strah in groza spreleti človeka ako pomisli, kako strašno se pri nas je pod Jelovškovo vlado razširila in se širi »šnopsarija« 1 V občini je 37 žganjarn. Iz zanesljivih virov vemo, da se ni držala policijska ura in odredba c. kr. okrajnega glavarstva. G. Jelovšek sam jc pred kratkim ponujal nekemu možu žganjetoč seveda v nadi da ga pridobi. Občani, ali ste pozabili, kako je porabil ta mož že večkrat svoj vpliv? Pritiskal je na uradnike, učitelje in duhovnike. Iskal je prijateljstva z gospodo in baronom Heinoin. Ni čuda, da je nekaterim vrojen strah pred županom. Ze leto dni dolguje občina nekemu obrtniku 100 kron. Na vprašanje reče Jelovšek: Za to je potreba sklepa občinskega odbora. In do danes se še to ni zgodilo. Na drugi strani dovoljuje gospod župan čez 600 kron na svoj odgovor. — Zanimiva zgodbica je tale: l^red leti prileti gospod župan k pristašu naše stranke: »Tu je moja roka, jaz sem iz prepričanja vaš.« Zlezel je na sedlo. Šusteršiču pa je poslal nezaupnico. Danes so liberalci onemogli in nedavno je gospod župan rekel: »Pripravljen sem načelovati klerikalnemu odboru.« — Povsod se je mož »štu-lil« v ospredje in ljudje so ga sjioznali in potisnili iz cestnega odbora in zdravstvenega sveta. Najbolj moža osvetljuje tako nezaslišano zavlačevanje volitev! Koliko časa naj nas še vlačita za nos župan in njegov tajnik? — Možje volivci! Spet se nam ponuja, obljubuje. Recimo enoglasno: Liberalcev nočemo! Vsi do zadnjega na volišče in izberimo nove, boljše in nepristranske občinske očete! Volivni dnevi so: Osmi marec: ob pol deveti uri za podob-čitio Bevke; ob deseti uri za podobčino Verd; ob eni uri za podobčino Zaplana; ob tretji uri za podobčino Zažar. Deveti marec: ob pol deveti uri podob-čina Hrib; ob eni uri podobčina Vrhnika. Enajsti marec: ob pol deveti uri podobčina Stara Vrhnika; ob eni uri podobčina BI. Brezovica. Trinajsti marec: ob pol deveti uri podobčina V. Ligojna; ob eni uri Podlipa. Petnajsti marec: ob pol deveti uri, tretji razred. Osemnajsti marec: ob pol deveti uri, drugi; ob pol dveh, prvi razred. Oglasi naj sc vseh dvanajststo: »Ta nam župani! več ne bo!« Znnnstvo in umetnost * Znanstvena revija »Cas«. Vsebina III. zvezka: Rusi in Poljaki. (Univ. prof. dr. M. ZdziechoNvski). Oh mejah brezkončnosti. II. (Kanonik Ivan Sušnik). — Načelne misli o svobodni šoli. (Fr. Terseglav). — O naši De pa preveč ni dobr, je sprevidu unkat tud tist fjakar, ke je tistga iblanskega ercniskega dohtarja, ke sprau usacga bounika na noge, čc le hudiman ni in k se zatu pu Iblan in ukole tud kar tepeja zajnga in k sc piše, čc se na motrn, za dohtar Zajca, h enmo bounike vozu. Tu je blu pa tkula. Ke sta se prpelala dohtar in fjakar do sojga cila, je skotit dohtar hitr h bounik, fjakar pa u uštarija. Predn ie biu pa dohtar iz bounikam fertig in ga spet iz velika muja h seb spravu, ga je mou fjakar tud žc tulk pud khibukam, dc je kumi spet na sojga kozla prlezu. En cajt je šc šlu dobr preke Iblan nazaj, pa hmai je fjakarjuva afna kojna in vtiz tku narodn zafurala, de se je use skp ke u sneg prebrnil. Ke dohtar ni mou dost cajta premšlevat, ke je biu že spet h ene par drugm boutiikm puklican, jc pupoku fjakarja in ga naložu u kučija, sam je zlezu pa na kozla in tku je šlu u laufšrit naprej. Ldje sa mal debel gledal, kc sta se tku prpelala du dohtarjuga kvartirja pred »Union«, ud kdaj jc dohtar ratu fjakar, fjakar pa dohtar, pa dohtar sc u sojino ajfre ni dost am uzeu za ta zdrave Idi, ke sa ga zjal, ampak-je uzcu hitr druzga fjakarja brez afne in se pelu naprej šc h drugm bounikm, k je vedu, de že težku najnga čakaja. Kua se je poti iz fjakarjarn naprej gudil, glih na vem, ampak tulk pa le vem. de s je ta fjakar dobr zamerku, dc kar je preveč je preveč. Tud Icberahim prvakm jc začel jt pu giau, kua bo iz tega ratal, k sa tku ušabn. T)ohtar Taučar jc nek u groznmo strahe, dc b\,si leberalci ud same ušabnast na pupokal, zatu je pa tud naročil, kokr m je pravu moj prjatu en taužent železnh ubroču za soje prstaše, de jh bo ukuvau vajne, de na uja mogl glih prec zemlji. (B. Remec). — Na.mu.' n organizacija socialnih kurzov. (G. RoZ::..: i). — Ruska duša v spisih Cehova. (T. R.) — Ali dobimo nov slog? (E. Cilenšek). — Nove knjige. A. 1. Režek: History of the Diocese of Sault Ste Marie and Marquette. (Fr. Jauh.) — Knjige »Slovenske Matice«. (D. A. U.) — »Sveta vojska«. (A.) — Listek. Sedanje stanje mo-droslovja. — Kult boga Mithre in krščanstvo. — Alkoholizem in zločinstvo. — Bolg:trski knez in ruske razmere v Bolgariji. — Ljudska knjižnica. — Koledar družbe sv. Cirila in Metoda. — »Soči«. — »Cas« izha a po desetkrat na leto. Naročnina: 5 K, za dijake 3 K. Naročnino sprejema: »Cas« v Ljubljani, ali pa: »Leonova družba« v Ljubljani (po položnicah). Gospodarstvo- Tržne vesti. 2. marca 1907. Žitna tržišča nam še vedno kažejo mrtvo obličje ter zopet ne moremo poročati o kakih spremembah bodisi v cenah ali tendenci. Promet sc vrši v tako skromnih mciah, da pač ni povoda kakim spremembam. Pa ne le naša domača tržišča so ostala brez vsakega živ-Ijanja ampak tudi svetovni trg nas ni presenetil z novostmi. Ze sedaj so začeli se pritoževati ogrski poljedelci, da dolgo trajajoča in stroga zima ni bila brez posledic glede setvij in jim je škodovala. Ne Ic da so te trditve prezgodaj prišle na dan, si lahko mislimo, da jih trošijo med svet gotovo lc ogrski židje, da bi pomogli blagu, ki je v prometu in skladiščih, na noge. Setve so še sedaj večinoma pokrite s snegom in skoz sneg vidi škodo le tisti, ki jo hoče na vsak način videti. Mraz tedaj ni našel setvij neobvarovanih in koliko škode je prizadel sneg, se bo še le videlo. Sicer pa taka poročila vsako leto pridejo v svet in potem se izkaže, da so bila brez vsake podlage. Terminska kupčija je istotako ostala brez življenja, kakor efektivna. Pšenica. Tendenca je nespremenjeno stalna, akoravno kupčija ni bila živahna in jc bil trg brez nujnih in večjih ponudb. Manjkalo jc pa tudi kupcev in zategadelj ni bilo povoda kakim spremembam. Poročila glede setvij še nimajo nobenega vpliva na tržni položaj, ker so taka poročila prezgodnja. Pozneje bodo seveda take vesti vplivale na tendenco iu ceno, posebno bo pa mnenje o prihodnji letini izdatneje vplivalo na položaj. Rž je stalna v ceni in tendenci, ker mlini živahneje povprašujejo po blagu. Oves je ostal jako miren in se ne more premakniti s svojega stališča. Konzum je sicer brez blaga, vendar se noče pokrivati z blagom, ki je na trgu, ker je primeroma mnogo predrago. Kot posebnost hočemo omeniti, da pada konzum ovsa na Angleškem dan za dnevom baje le vsled tega, ker sc tnnože - avtomobili. Turšica se ima zahvaliti za svojo stalno ceno le ogrskim transportnim kalamitetam, katere so krive, da sc blago ne more redno premikati. Promptna kupčija je jako živahna, medtem ko terminska nekoliko zaostaja. Kava. V Trstu so se združili importerf Arnstein, Nauen, Thorasch in Liiders ter nn meravajo ustanoviti akcijsko družbo z naslovom »Triester Kaffceliquidationskasse«. Glavnica bi znašala en milijon kron. Štatute so že predložili vladi v potrdilo. Kože. Trg je iako stalen in so cene zadnji čas zopet poskočile. Posebno lažje kože se nujno zahtevajo. Posebno telečje kože so v ceni precej poskočile in se živahno zahtevajo. g Sejma v Škocijauu in Kandiji. Zrfadi viharja in meteža sta bila zadnja sejma v škocijauu in Kandiji slabo obiskana. Mnogo sej-marjev sc jc zaradi grdega vremena moralo vrniti, drugi niso mogli z doma. Izdalo pa s je toliko živinskih potnih listov, da bi bila oba sejma dobro obiskana. »Narod« je seveda ne- pupokat, ke pol b ud cclc leberalne stranke na ustal druzga nč, kokr prazn meh. Ce uja leberalem te ubroči kej nucal, je pa še uprašajne. Mejčkn sa bli le preveč ušabn du zdei, de b jh tkula sam te ubroči mogl skp držat. Jest mislm, de tkula pu vulitvah u državn zbor, use glih na u druzga ud Icbcralcu čez ustal, kokr meh in še ta u počen tku, dc ga u mogu spet dohtar Kam skp flikat. Ja, gespud dohtar Taučar, uni s uia mende tud zamerkal, dc kar je preveč, jc preveč! Ce b bli uni soje cajte mal mn ušubn, al pa če b s prec en mučn ubroč ufremal, pa b murde na blu treba zdej nm in nhnm prstašm pokat. Uni sa bli že ud nekdi za pulitka kratkuvidn: namest de b Idi skp držal, sa jih pa razgajnal. Nej pugledaja gespuda Plajwajsa, kuku na use misija in ahtaja, sam, dc b Idi skp držal in jh u putrebah pol punucal. Unkat sa ih pršli prost žnidari, dc b jm drlaubal nit u Mcstnmo dome soj shod. Gespud dohtar Plajvvajs sa jh kar z udprtm rukam sprejel; in k sa pol pršli še privatn nastaulenci fehtat za »Mestni dom«, sa gespud dohtar še bi ruke udprl in jm drlaubal pridet u »Mestu dom«, k §a s mislel, de uja na ta viža naredi ta nar preh gmah med strankam in jm užgal lebezen du sojga bližnga. Pa ldje sa dondons čudu in jm na gre nč dobrga u glava, zatu pa sa se tud žnidari in privatn uslužbenci skujal iu nisa tli gespud dohtar Plajvvajsa ubugat, ampak sa usak zase zbu-ruval in tku trpi med Idmi špeter še naprej, nej sc gespud dohtar Plajua s še tku mitiaja in vornga delaja, ni nubenga trošta, de b sc tu kej preh na bulš ubrnil, predn na u ta reč uzeu u roka Boltatu Pepe lz Kudelugit. II. priloga 51. itev. ,,Slovenca" dnč 2. marca 1907. sramno jezikal o sejmu v Kandiji. Gobezdač bi si bii prihranil blamažo, ko bi bil uvaževal dejstvo, da se je na sejem v Škocijanu, ki je sicer jako dobro obiskan, zaradi snežnega me-teža prignalo le nekaj parov govedi. Tinta seveda »Narodovemu« dopisniku ni zmrznila, zato jc skrpucal svoj zmazek. g Kmetijsko predavanje. Na povabilo tukajšnje kmetijske podružnice priredi deželni komisar za vinstvo in sadjarstvo g. Fr. Gom-bač predavanje o vinarstvu in sadjarstvu v nedeljo dne 10. t. m. in sicer dopoldne po sv. maši na Ostrožnem brdu, popoldne po krščanskem nauku pa v Košani. Pri tej priliki se bo posebno razpravljalo glede izboljšanja vinarstva, posebno pa sadjarstva v Vremski dolini ter glede oddaje dreves in trt iz sub-vencijoniranih nasadov v Bujah. g Obrtno pomožno društvo, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani, je imelo v mesecu februarju leta 1907 127.795 K 53 vin. denarnega prometa in sicer je bilo dohodkov 67.559 K 51 vin., stroškov 65.507 K 03 vin. Konečno stanje posojil znaša 350.292 kron 99 vin., hranilnih vlog pa 251.005 K 48 v. g Tedenski tržni seimi v Kandiji, V včerajšnji seji gospodarskega odbora se je na predlog gospoda župana Zurca sklenilo, da se navadni tedenski sejmi začasno ustavijo, in sicer le toliko časa, da se veliki mesečni sejmi med ljudstvo popolnoma ukoreninijo. Da se ne bode od Kandiji sovražne strani to začasno ustavljenje tedenskih sejmov zlorabljalo, se občinstvo, zlasti živinski trgovci, posebno opozarjajo na to, da veliki mesečni sejmi ostanejo neizpremenjeni, kakor so bili doslej, in da sc sčasom tudi mali tedenski zopet nanovo otvore. g Zimska kmetijska šola na Fužinah. Kakor smo že pred nekaj dnevi poročali, otvori se najbrže žc jeseni tega leta nova privatna zimska kmetijska šola na Fužinah. Ker vlada že sedaj splošno zanimanje za ta zavod, vidi se, da je taka šola potrebna in da bo obisk skoro gotovo povoljen. Saj se bo tudi vršil pouk v času, ko imajo kmečki sinovi doma najmanj dela. Od naše strani želimo dober uspeh. Posebno obširno se bo razpravljalo o mlekarstvu iu perutninarstvu, katere predmete bo poučeval mlekarski nadzornik gosp. Lcgvart ter o sadjarstvu in tehnični porabi sadja, o čimer bo predaval deželni vinarski in sadjarski komisar gospod Fr. Gombač. GLAGOLSKO VPRAŠANJE. Z a d e r , I. marca. Škofovska konferenca v Zadrti jc naiodločnejše nastopila za glago-lico. Položaj ie resen. Hrvaški škofje zahtevajo da se zadnji dekret svete kongrcgacije obrc-iov glede na glagolico nc izvede, kardinal Merry del Val pa je škofom brzojavil, da želi, naj škofje zadnjega dekreta ne zavržejo. Cclo zadrski nadškof Dvornik je brzojavno izrekel željo, nai se glagolica prizna za privilegij celega naroda, ne pa posameznih cerkva. Naiodločnejše je branil glagolico škof Uceellini iz Kotora, ki je povdarjal, da je dekret kongre-gaciie krivičen. Duhovščina je škofom izjavila, da se bo dekretu uprla, ker ni dogmatičen in je ne veže. Škofje sc boje, da bo vsled proti-glagolskega dekreta kongrcgacije na Hrvaškem izbruhnilo protikatoliško gibanje. HRVAŠKI SABOR. Zagreb, I. marca. Sekcijski šef dr. Ni-količ protestira proti temu, da Starčevičanci imenujejo Srbe državi nevaren element. Zatluka se zavzema za finančno neodvisnost Hrvaške. Bošnjak interpeiira vlado, ker je odstavila katelieta Gollika, ki je otrokom v šoli pojasnjeval, da pravoslavna vera ni prava. KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM. Sedaj ni med Briandom in Clenienceau-jem nobenega spora več iu jasno je, da je tisti spor bil le komedija. Briand je sicer v zbornici itiavguriral neznansko tolerančno politiko, toda naposled ie zahteval od škofov za poravnavo spora med cerkvijo in državo tiste pogoje, ki mu iili je narekoval Clemenceau iu o katerih ve, da jih škofje ne morejo sprejeti. Pariz, 1. marca. Radikalni* blok izjavlja, da se ne bo smela skleniti pogodba z župniki za brezplačno osemnajstletno uporabo cerkva, ako sc župniki nc bodo zavezali prevzeti vse poprave v cerkvah. (Župniki, ki niso lastniki cerkva, naj prevzamejo v cerkvah poprave! Blok namerava s tem samo preprečit' vsak sporazum.) Pariz, I. marca. Vlada zahteva osebno jamstvo župnikov za popravo cerkva le zato, da bi s tem dobila priliko, zapreti cerkve, katerih župniki nc bi mogli popravljati. Pariz, 1. marca. Pogoj, da škofje ne smejo imenovati za župnike redovnikov, je v nasprotju z Briandovimi izvajanji 15. maja 1905, ko je poročal o separacijski postavi ter dejal, da se država ne sme brigati za to, koga cerkev nastavlja za župnika. Ta pogoj bi silno luido udaril cerkev, kateri svetnih duhovnikov primanjkuje. Pariz, I. marca. Zatrjuje se, da Briand še vedno upa na spravo. Pogodb, ki so jih drugod župniki z župani sklenili, vlada ne bo razveljavila, tudi če bi bili redovniki nastavljeni za župnike. 27. t. ni. se je Briand informiral pri senskem prefektu, kako stoji stvar zaradi pogajanj z nadškofom. Briand upa, da ho pariški nadškof vložil novi pogodbeni formular. Dunaj, I. marca. »N. Fr. Presse« poroča iz Pariza, da so med zaplenjenimi pismi »papeževega nuncija našli zelo kompromitii-iočii pisma glede na rovarjenje proti republiki, ijc jc zapleten v to afero celo neki uradnik ancoskega zunanjega ministrstva. To poročilo je treba vsprejeti z vso rezervo. RAZMERE V BOLGARIJI. Vseučiliščni senat je sklenil ustaviti vsa predavanja, ker naučni minister ni sistiral svo ega predloga glede ne reformo univerze. Temu se je pridružil le en del dijaštva, drugi je dotično naznanilo senata prečrtal in zraven zapisal: Nočemo nobene politike. Vlada hoče ta upor profesorjev z vso silo zatreti. Proti rektorju in profesorjem se bo uvedla disciplinarna preiskava. STRANKE V RUSKI DUMI. Za boljši pregled označimo na kratko stranke, ki bodo zdaj v ruski dumi odločevale o usodi ruskega naroda, ako jih vlada ne raz-žene iu poizkusi zopet z vojaškim saniodrž-tvom. V centru je stranka »mirnega (irero-jenja«, ki jo vodita groi Heydcn in Sipov. Dejanski voditelj stranke je knez Evgen Tru-beekoj. S to stranko simpatiziraio najbolj pro-svitljeni duhovi, zlasti na Pol skem, toda stran, čica je zelo majhna. Z njo sta združeni dve majhni, meščanski konzervativni stranki, stranka pravnega reda in zastopniki industrije. Bolj konzervativna kot navedene stranke, ic stranka oktabristov, ki so za ustavo od 17. oktobra. Odkar oktabristi odobravajo politiko Stolypinovo, jih vlada zelo podpira. Njih voditelj je Gučkov. - Potem pride skrajno reakcionarna desnica, takozvane »črne stotnije«. ki uprizarjalo klanja, a se pri volitvah niso nič kai izkazale, vzlic vsestranski podpori vlade. — Najbolj se bliža od levice stranki mirnega obnovljenia,« centru, levičarska stranka kadetov. To so ustavni demokratje, luido preganjani od vlade. Tudi pri sedanjih volitvah so, zlasti v mestih, dosegli velike uspehe, dasi ni izvoljen njihov voditelj Militikov. S kadeti ie združena strančica de-mokraških reformatorjev, katere duhoviti vo-diteli Kovalevski topot ni bil izvoljen v dumo. Na skrajni levici so soc. demokrati in soc. re-volucionarci. Peterburg, 1. marca. Policija je v neki hiši, ki ima 1500 delavskih stanovanj, našla zalogo bomb, orožja in streljiva. Policija je zaprla 50 oseb. Peterburg, I. marca. Mesto je izvolilo v dumo 6 poslancev, med njimi pet kadetov. Peterburg, I. marca. Na povelje generalnega štaba so se razdelile prve tri knjige Kuropatkinovih spominov na rusko-japonsko vojsko med vse višje časnike v armadi. MAROŠKE ZADEVE. Bern, I. marca. Maroški minister je odobril imenovanje švicarskega polkovnika Miillerja za poveljnika maroške mednarodne policije v Tangerju. VSTAJA NA KUBI. N e w Y o r k , 1 a.nirca. Na Kubi je vnovič izbruhnila vstaja. Baje so domačini - vstaši umorili ameriškega konzula na Kubi. Holla-deva. LAKOTA NA KITAJSKEM. Šangaj, 1. marca. Vsled silne lakote so med prebivalstvom izbruhnili resni nemiri. Ljudstvo pleni po državnih skladiščih. Oblasti so pooblastile sodišča, da obglaviio vsakega plenilca. Vojaštvo je brez moči. Volivni boj. (Shod ljubljanskih zaupnikov Slovenske Ljudske stranke) se vrši jutri v nedeljo ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Vhod skozi Frančiškanske ulice. Dnevni red: Poročilo vodstva: dr. Šusteršič. Kandidat za ljubljansko mesto: poroča dr. Krek. — Kdor se želi shoda udeležiti, a ni dobil vabila, naj se oglasi danes zvečer od 7. do 9. ure v Slovenski kršansko-socialni zvezi« ali pa isto-tam jutri od 8. do 9. ure dopoldne. (»Narod« o naših kandidatih.) lz psovk včerajšnjega »Naroda« ua kandidate S. L. S. posnemamo: — Dr. Šusteršič: »Drzni politični slepar.« Dr. Krek: Prismojeni hujskač.« — ŠukTe: »Zaradi svoje značajnosti in nesebičnosti prosluli penzijonirani hofrat iu vladni agent.« Vsi trije: »Klaverni junaki.« — Povše: »Bo delal tlako.« Nace Žitnik: »Volivci so mu bili vedno zadnja skrb. Ena največjih ničel.« Pogačnik: Dobra duša in kot človek čisto simpatičen, politik pa ni in tudi nikdar ne bo.« Jaklič: »Disciplinirani učitelj.« Demšar: »Neotesan, neveden, smešna figura.« Gostinčar: Krona vseh kandidatov. Šc najstarejše Drobničeve krave bodo od smeha pocrkalc, ko izvedo za to kandidaturo. »Narod« ima gotovo vedno prav, samo naši zaupniki so prezaostali, da bi to visoko modrost razumeli. Kolikor mi poznamo naše zaupnike je ravno to največji vzrok zaupanja do naših kandidatov, da niso šele v včerajšnji številki »Slov. Naroda« prišli med sleparje in pristnoiencc, marveč že odkar so vstopili v javno življenje. V interesu naše stranke pristavljamo ponižno in vdano prošnjo: naj blagovoli najdostojnc.iši slovenski list ta ton še nadalje ohraniti, ker velik del našega agita-cijskega dela nam odvzame to, če moremo o kakem kandidatu reči, da ga glasilo »slovenske inteligence« »dični« in »najboljše informiran« »svetovni« list »Slovenski Narod« zmerja blati in zaničuje. Še enkrat: prav lepo prosimo! (Politična tvrdka pred konkurzom.) Jutri imajo liberalci shod v Bitinjah pri Grahorju na Notranjskem. Ta shod, katerega sklicuje društvo liberalne politične organizacije »Gospodarsko in politično društvo za Notranjsko«, priporoča »Notranjec«. To jc res silno neodvisno! In »Notranjec« si upa farbati ljudi, da so take priredbe, katere prireja društvo, na katerega zborovanjih je imel že glavno besedo dr. Tavčar, priredba »neodvisnih kme- tov«. Ali ni tako skrajno hinavski »Notranjčcv« poziv: »Somišljeniki, ne pozabite noč in dan povdarjati, da snujete od narodno-napredne stranke v vsakem oziru neodvisno agrarno stranko!« Na lepakih za jutrišnji liberalni shod se čita: Govore posl. Fran Arko in drugovi. »Fran Arko in drugovi.« To je torej politična firma notranjskih liberalcev, ki imajo »Arkota in drugove« v izvrševalnem odboru narodno - napredne stranke. V taki družbi ic neizogiben konkurz. Prav ima »Notranjec«, da je za poročilo o liberalnem shodu v Ilirski Bistrici pristavil: (Konec prihodnjič.) Ta konec bodo notranjskim liberalcem preskrbeli zavedni notranjski volivci dne 14. maja! (Znidaršičeva tovarna za testenine) je izdelala novo vrsto makoronov, ki jih to pot zastonj stresa po cestah ilirsko - bistriškega okraja. Makaroni so iz slabega popirja poma-zanega pri .1. Blaznikovih naslednikih v Ljubljani. Iz njih naj bi se naiedli volivci potrebne modrosti, ki bi po njej izprevideli, da je liberalni postojnski Dekleva vse in dr. Žitnik s »S. L. S.« vred nič. Želimo, da bi nikogar ne bolel trebuh, ki povžije tc makarone. Za zgled, da so v resnici nevarni, podajamo nastopno glavno misel, da je izražena v njih v sledečih nepopisno lepih in jedrnatih besedah: »Ne pošiljajte kozla v zelnik — ampak kmeta.« (Zahvala in izjava.) Vsem prijateljem in znancem, ki so me priporočili centralnemu volivnemii odboru S. L. S. za kandidata pri-godom sedanjih državnozborskih volitev z'a IV. volivni okraj, se tem potom prisrčno zahvaljujem. Ker me pa centralni volivni odbor S. L. S. ni mogel radi nenadnih zaprek sprejeti za zdaj za kandidata, izjavljam obenem, da pri sedanjih državnozborskih volitvah radi sloge v stranki sploh ne kaiiim kandidirati. Ce se najdemo pa še kdaj na tem torišču, za tedaj prosim iznovične vaše pomoči v borbi za pravico in resnico po načelih S. L. S., katere uajodločnejši pristaš ostajem tudi še zanaprej istotako, kakor sem bil dozdaj skozi dolgo vrsto let. V Zagrebu, 1. marca 1907. Profesor Ivan Stcklasa. (Zaupni shod) so imeli, kakor se nam poroča, liberalci iz Postojne in Ilirske Bistrice dne 28. februarja v Št. Petru. (Shod zaupnikov za koprsko-podgrajski okraj.) Centralni volivni odbor za Trst in Istro je sklical dne 28. februarja na Kozino shod zaupnikov, ki se je vršil na dvorišču g. Ivana Šiškoviča. Shoda sc ie udeležilo blizu 200 volivcev. Dobro so bili zastopani duhovniki, učitelji in obrtniki, razmeroma manj kmetovalci. Shod otvori ob pol 11. uri profesor M. Mandič, ki v imenu centralnega odbora predloži dve točki v obravnavo: 1. organizacija, 2. določitev kandidata. Za predsednika shoda se soglasno izvoli msgr. Anton Rogač. Dr. Ribar govori o organiziciji. Za srečen uspeh volitev jc potrebna dobra priprava. Najvažnejše jc reklainacijsko postopanje. V našem volivnem okraju narodne borbe ne bo, vendar je potrebna organizacija zaradi udeležbe. Predlaga, naj sc ustanovita dva okrajna volivna odbora, eden za Pod-grad, drugi za Koper; ista bodeta dobivala navodila od centralnega odbora; obenem naj se lokalni pododbori ustanove po volivnih sekcijah. V imenu centralnega odbora priporoča tudi, naj se Slovenci italijanskega koper-skega okraja udeleže polnoštevilno volitev in naj postavijo svojega kandidata, in sicer zato, da pokažemo krivičnost prideljenja toliko Slovencev laškemu okraju, pa tudi zato, ker Italijani sami so razcepljeni v štiri stranke in utegne slovenski kandidat priti še v ožjo volitev, v nasprotnem slučaju bi pa v ožji volitvi dveh italijanskih kandidatov oddali svoje glasove onemu, ki je nam manj sovražen in krivičen. Nato se izvrši volitev dveh predsednikov za oba sodna okraja. Za podgrajski je izvoljen Iv. Jenko, za Koper dr. Ferd. Cerue. Do tu sc jc shod vršil mirno in stvarno, videti pa je bilo, da se jc pozornost in teža današnjega shoda obračala na drugo točko: Določitev kandidata. Tu vstane profesor M. Mandič ter reče: Sem prijatelj svobode, zato prosim, da govorite o meni svobodno, preiskujte in udrihajte svobodno. (Gre ven. Klici: Zivio Mandič.) Zdaj se šele razgrne pred nami do zadnjega skrbno zakrita kandidatura. Besedo prevzame Slav. Jenko, ki povdarja, da vspehi, ki smo iih priborili mi Slovenci v zadnjih 31). letih za probujo in povzdigo naroda, se imajo pripisovati v prvi vrsti slogi med Slovenci in Hrvati. Zdaj je prvič, da se hoče delati razlika med Slo-vcncetn in Hrvatom, kar nam pa ne hode v korist. Zaslužni prof. Mandič bodi naš kandidat .Predlaga resolucijo, ki se glasi: Na zaupnem shodu dne 28. febr. v Kozini zbrani državnozborski volivci naglašajo: da je do-sedania lepa vzajemnost med Hrvati in Slovenci življenjska potreba slovenskega in hrvatskega naroda, da treba to slogo tudi nadalje skrbno negovati; da jc vsakega pravega rodoljuba dolžnost, upreti sc z vso odločnostjo kakršnemusibodi prizadevanju v protivnem zmislu in da sc naj to načelo izrazi posebno sedaj, ko ie voliti državnozborskega poslanca po novem zakonu. Tu se vname debata. Učitelj Urbančič zahteva, naj se voli Slovenca in danes sploh nai se odloži razprava o kandidatu ter naj sc skliče shod volivcev na nedelio. Tudi Karol Šiškovič izjavi, da proti Mandiču nima nič, a nas Slovence naj zastopa Slovenec, morda Rybaf ali dolinski župan Pangcrc. Oba poslednja odločno odklanjata kandidaturo. Predlagana resolucija se sprejme. Videti je bilo, da se je od gotove strani nekaj pripravljalo, kar pa na shodu ni prišlo do pravega izraza in veljave. Shod sc je z ogromno večino izjavil za prof. M. Man-diča. V razpravo in debato posegali so tudi: dekan Kompare, občinski tajnik Klenienčič, posestnik Kastelic in dr. Občinski tajnik v Dolini Iv. Sancin zahteva od bodočega poslanca, nai proučuje in zastopa interese agrarcev. Profesor M. Mandič izjavlja, da danes sicer nc utegne podrobno razvijati svojega programa, ker je že pozna ura; izreka se za ujeduijenje Slovencev in Hrvatov na podlagi hrvatskega državnega prava pod žezlom Habsburžanov, podrobni svoj program pa da bode odkrito razvil povsod, kamor se ga bode pozvalo in kjer se mu bo zdelo potreba. Predsednik Rogač zaključi zborovanje ob 1. uri popoldne. (V Kočevju) kandidirajo socialni demokratje sodruga Ig. Sitterja, tajnika iz Trbovelj. (Volivna dolžnost). Moravski deželni zbor je sprejel nujni predlog glede na uvedbo volivne dolžnosti. (Bivši minister kandidat.) Odposlanstvo volivcev lilienfeldskega okraja, sestoječe iz industrijccv, obrtnikov in delavcev, je ponudilo bivšemu ministru za notranje zadeve Bylandt-Rheidtu mandat. Bylandt-Rheidt je izjavil, da sprejme, ako je s tem zadovoljna večina volivcev. Notranjske novice. Cuj novice nepopisne: Ata Arko iz Postojne dela kmete samostojne, dela kmete neodvisne. Kmet pa neče, fige kaže, reče, neče žužamaže. Zužamaža! Ata Arko Slaba je za Tvojo barko! Vado kmetom zdaj nastavlja, vse obeta, vse ponuja, brusi pete, jezik muia, kandidata žc postavlja, vpije: »Stranka samostalna!« Kmet pa: »Banda liberalna.« Zužamaža! Ata Arko, slaba je za Tvojo barko! Iz Prestranka, iz mlekarne je izpeljal ata Arko svojo liberalno barko, v skale butil pa nevarne. Skala, - to je »Kmečka zveza« — Arku groza, žalost, jeza. Zužamaža! Ata Arko, slaba jc za Tvojo barko! Mavšel v Bistrici Ilirski sta igrala dva junaka piše en- se za Novaka, drugi pa za Trstenjaka — v lepi družbi kvartopirski. Kmetje so ju obigrali iji oba v lebet poslali. Zužamaža! Ata Arko slaba je za Tvojo barko! Štajerske nouice. š Pri seji »Slovenske kmečke zveze za Štajersko« dne 28. m. ni. sta poslanca Roškar in dr. Jankovič poročala o položaju v deželnem zboru, nakar se jima je soglasno izrekla zaupnica. š Maribor. Za predsednika »Katoliškega mojsterskega društva« jc izvoljen stavbeni mojster V. Glaser. š Gregorčičeva slavnost v Slovenjem Gradcu. Od pristojne strani smo naprošali, da dodatno k poročilu o slavnosti konstatu-jemo, da sc naj besede »Kak duh veje v tem prekoristnem društvu« razume edinole kot uspešno narodno, nikakor pa kako enostransko delovanje. š Štajerski deželni zbor ie imel včeraj sejo, v kateri .ie deželni odbor predložil tudi poročilo o uravnavi Savinje pri Celju in Laškem in o mostnini na savskem mostu pri Brežicah. Nato .ie deželni odbornik Robič stvarno utemeljeval predlog za splošno, enako in tajno volivno pravico. Govor je napravil ugoden utis. Baron Rokitansky je utemeljeval predlog za volivno dolžnost ter grajal nemško meščanstvo zaradi malomarnosti pri volitvah. Socialni demokrat Rcsel je utemeljeval omejen predlog, naj sc namreč odpravijo samo virilui glasovi in kurija veleposestva. Govornik naglaša, da zahteva le to, kar je sedaj mogoče, ter udriha po škofih, rektorju in veleposestnikih, češ, da so ti nelojalni. V občinski odsek je bil od Slovencev izvoljen še poslanec Roškar. š Teharje. Dne 25. ni. ni. so bili v seji občinskega zastopa voljeni občinskim predstojnikom Karol Gorischek, alias Gorišek, A. Peer, Martin Koštomaj, Filip Lokoschegg iu Franc Vrctscher občinskim svetovalcem. Vsi so »nemško - napredni«, kakor kaže večina imen. š Pokopali so v Gradcu vpokojenega ravnatelja semenišča č. g. Teodorja Vernale-kena. š Nagloma umrl je v Brežicah hišni posestnik g. Jožef Pogatseluiigg. š Vlomilec Smoleg, ki je ušel iz graškega garniziiskcga zapora, je ujet, kakor smo žc poročali, v AAariboru. Neki domobranec, ki ic bil ž njim zaprt v Gradcu, ga jc spoznal in ovadil policiji. Najprej so ga oddali domobranski vojašnici. Ko ga jc tam častnik začel iz-praševati, ie na vsako vprašanje odgovoril: »To vas nič nc briga«. Sedaj jc zopet v mariborskem garnizijskeni zaporu. Obnaša se jako renitentno, tako da so ga žc hoteli vkle-ii i ti v verige, pa se ne pusti. Začel ie jest omet v ječi, ker misli, da bo postal bolan m prišel v bolnišnico, odkoder mu bo mogoče uiti. Smoleg .ic iziičcu stavec in jako inteligenten. š »Marburgarca« je lagala, ko jc pisala, da je Malik rekel na ptujskem voliv. shodu, da bo vstopi! v Schdncrcrjcvo stranko. š Povečanje slovenske posesti v Celju. Gosp. Dichl je kupil gostilno »Stadt Graz« za 95.(100 K. Dnevne novice. Osebne vesti. Premeščeni so gg. kapelam: Frančišek Erzar iz Hrenovk v Košano; • Janez Medved iz Košane na Dovje; Matija Okorn iz Dovjcga v Ziri; Matej Ahačič iz Orada (Bled) v Hrenovice; Anton Tomelj iz Radovljice v Grad; Janez Erjavec iz Dobrove v Radovljico. — Gospod Leopold Lenart je nameščen kot kapelan na Dobrovi pri Ljubljani. —- Promoviran jc bil danes za doktorja prava odvetniški kandidat gospod Ivan Za-bukovšek. + Novi djakovski biskup. Prejeli smo tole poročilo: V kratkem bode dve leti, odkar je blago pokojni slavni biskup Strossmayer za vedno zatisnil svoje oči. Kakor čujerno, dobimo v kratkem novega škofa, in to v osebi dr. Angela Voršaka. Dr. A. Voršak (t škofa Strossmayerja pomožni škof) se je rodil v Iloku ter jc trdne postave in čvrstega značaja, Dr. A. Voršak .ic izmed vseh dosedanjih kandidatov najpopularnejši, a tudi sedanja vlada, kakor sc čuje, mu ne bode nasprotovala. Seveda pred sedmimi ali osmimi leti bilo bi drugače. Kakor jc marsikomu znano, bil je on po želji Strossmayerjevi, a proti volji tedanje mažarske vlade škofa posvečen. Hrvaškemu narodu more sc le čestitati, ako resnici ta mož zasede djakovsko stolico, kajti 011 ni bil samo pomožni škof škofa Stross-mayerja, ampak tudi dober osebni prijatelj njegov, navdahnjen z idejami njegovimi in marsikaj dobrega je škof Strossmayer storil po nasvetu dr. A. Voršaka. Tudi ccla djakov-ska škofija brez razlike strank si želi edinole dr. A. Voršaka za svojega pastirja. Dal torej Bog, da se uresniči stari pregovor: »Vox populi, vo.\ Dci«, glas ljudski, glas božji! + Radovljiški častni občani. »Narod« jc bridko tožil minoli torek, da propada njegova stranka, in nima ugleda, ker so mnogi stran-karji — lenuhi. V isti notici je »Narod» z loparjem oplazil radovljiški mestni zastop, ki je zaradi vodovoda imenoval za častna občana le deželnega odbornika g. Povšeta in g. okrajnega glavarja pl. Detelo, ne pa tudi bivšega poslanca dr. Ferjančiča, ki si je baje za vodovod »v ministrstvu vse noge oplazil* Revež, mi ga pomilujemo, če je res plazil sc po ministrstvih in ni dobil častne diplome. Gotovo so izvedeli Radovljičani, da bi bili tudi brez g. dr. Ferjančiča dobili vodovod. Mi moremo pa to trditi, ker dobro poznamo zgodovino tega vodovoda. + Novo izobraževalno društvo. Vlada ie potrdila pravila društva: »Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Vclesovem«. Imenovan je za gozdarskega oskrbnika gozdni asistent gospod Rudolf Neuvvinger v Idriji. + Nov slovenski list. V založbi gospoda D. Hribarja jc pričel izhajati nov list: »Delo«, ki bo strokovno glasilo za industrijo, obrt in trgovino. Izhaja dvakrat na mesec; cena vse-letno 10 K. Odgovorni urednik je g. Rudolf S c g a. + Slovenske učne knjige za srednje šole. Pred letom dni se je vršila enketa v zadevi slovenskih učnih knjig za srednje šole. Ker jc vprašanje slovenskih srednjih šol velikega pomena za ves narod in so učne knjige bistven predpogoj za srednjo šolo, zato je slovenska javnost upravičena zahtevati od časa do časa pojasnila, kako stvar napreduje. Na omenjeni enketi je deželni šolski nadzornik Fr. Hubad kot zastopnik deželnega šolskega sveta izjavil, da hoče radovolino podpirati spiso-vanje slovenskih učnih knjig m da je tudi pripravljen, podpirati prošnje posameznih učiteljev, ki bi v svrho študij hoteli iti hospitirat po tuzemskih srednjih šolah. Iz tega sc vidi, da vlada hoče pospeševati izdajanje slovenskih učnih knjig. Sc agilnejši spešitelj slovenske srednje šole ie deželni odbor kranjski. Ze leta 1892 je sklenil kranjski deželni zbor, da naj deželni odbor podpira izdajanje slovenskih učnih knjig za srednje šole, da se izplača pisateljem do 7(1 kron nagrade za tiskano polo, da i«i se tudi založnikom s podporo olajša založba. Tozadevni kredit znaša 4000 kron na leto, ki pa se še nobeno leto ni porabil. Vsa stvar torej leži zdaj na strokovnjakih pisateljih. Za boljši pregled se ie izvolil lani odbor z enim zastopnikom za vsako stroko. »Ta odbor nai bo posredovatelj med širšo javnostjo, ki se za stvar zanima, in pisatelji knjig,« tako se jc sklenilo. Načelnik temu odboru je ravnatelj Wiesthaler, obenem zastopnik za klasično filologijo. Zastopnik za veronauk .ie profesor dr. Pečjak, za nemščino profesor Štritof, za slovenščino ravnatelj dr. Požar, ■/.a zemljepis in zgodovino profesor Orožen, za matematiko in fiziko ravnatelj Sc-nekovič, za naravoslovje profesor Machcr, za pedagogiko m filozofično propedevtiko pa ravnatelj Črnivec. Določili so se tudi pisatelji za posamezne knige. Od takrat je preteklo leto. Nekateri marljivi pisatelji so že napisali kn.iige, nekateri imajo deloma ali popolnoma dopust, da lažje delajo, o veliki v ečini pa sc ne vc, ali delajo kaj in ali sploh vedo za nalogo, ki se jim .ic poverila. Dobro vemo, da imajo profesorji mnogo dela s šolo in da jc težko pisati knjigo, čc sc človek ne more izključno tej nalogi posvetiti. Zato svetujemo, da določeni pisatelji prosijo za dopust, vlada bo vsled lastnih izjav takšne prošnje podpirala. Za suplente pa tudi ni strahu, ko jc znano, da imamo nadprodukeijo filozofov. Nikakor pa nc smemo pripustiti, da hi sc vsled naše lastne krivde šc dalje zavlačevale slovenske srednje šole. Poživljamo torej lani iz- voljeni odbor, da poroča javnosti, kako napredujejo slovenske učne knjige, da se even-tuclno skliče nova enketa, pri kateri se do-žene, kaj se je od zadnje enkete storilo, kaj se je izpremenilo, naj se začrta nadaljni program m zopet določijo pisatelji. K tej enketi pa se naj povabijo tudi izvenljubljanski slovenski profesorji in naj se posvetovanja tudi ozirajo na knjige, ki so potrebne za realko. — Reverz za deželnega poslanca je že podpisal, jc pisal »Narod« o županu Zurcu iz Kandije pri Rudolfovem. »Narod« v istini sliši travo rasti. Kdo ve, s kako »izvirno živino ima »Narod« zvezo v dolenjski metropoli? Dotični reverz pa jc morda skovan na podlagi »izvirnega živinskega potnega lista« novome škega županstva. Ali ne? Sicer pa o tem re verzu nihče nc ve, edinole sanjavi »Narod«, ki ga pozivljeino, naj razobesi reverz v svo jem oknu kot trofejo. Da pa jc označeni reverz le v »Narodovi« domišljiji, je dokaz, ker so pred durimi volitve za državni in ne za de žel ui zbor. 1 ega menda niti »izvirna živina« ne ve. Drugi dokaz je, ker »Narod«, oziroma gospod dr. Tavčar gotovo gospodu Zurcu ni poslal reverza v podpis. Tretjič je naravnost laž, da bi bil gospod Zurc izustil v »Narodovi« kolobociji navedene besede. »Narod« jc torej objavil grozno budalost, ki jo je skoval znan tintomaz. — Prelaz pri Rakitniku. Prebivalci vasi Rakitnik pri Slavini na Notranjskem so že večkrat prosili, naj bi Južna železnica popravila prelaz za ljudi in živino pod železničnim tirom so Rakičanni vložili po bivšem držav-pašo čez železnični tir, kar jc jako nevarno, pa tudi zamudno. Večkrat se je ondi že pripetila nesreča. Zadnjo prošnjo za prelaz pod tirom so Rakitčani vložili po bivšem državnem poslancu Žitniku pred novim letom. Ravnateljstvo Južne železnice mu je odgovorilo, da dovoli prelaz pod tirom ter dovoli v ta namen 4000 kron prispevka s pogojem, da ostale stroške pokrijejo vaščani z morebitno podporo dežele. — Društvo »Kranj« v Kranju jc imelo preteklo nedeljo, dne 24. februarja, zopet predavanje. Predaval je gospod gimnazijski profesor Evgen Jarc o razvoju avstrijske ustave. Pokazal nam je v velikih obrisih, kako se je iz fevdalizma razvil absolutizem s svojo centralizacijo in germanizacijo, s svojo tesnosrčno cenzuro ter sploh s svojim policijskim sistemom, in kako so potem od leta 1847 dalje v Avstriji z umetnimi volivnimi geomtetrijami poskušali rešiti nemški značaj Avstrije, dokler nismo prišli slednjič do splošne volivne pravice, ki bo pokazala, da je Avstrija po večini slovanska.^ Predavanje jc bilo vzorno. Tudi dovzetnih" in hvaležnih poslušavcev ni manjkalo. Prihodnjič bo predavanje v ne-del jo, dne 10. sušca, ob 6. uri zvečer v navadnih prostorih. Tvarina se bo še pravočasno naznanila. Društvo »Kranj« bo v nedeljo, dne 17. t. m., ob S. uri zvečer, priredilo veledramatičen igrokaz v petih dejanjih. Nastopile bodo zopet stare in mlade moči. Igra ie zelo času primerna ter bo vzbudila gotovo izredno zanimanje. Več pa prihodnjič. -- Slovensko katoliško akademično društvo »Danica« na Dunaju ima v torek, dne 5. marca, ob pol 8. uri zvečer pri Trotterju »Zum Magistrat«, I., Lichtenfelsgasse, svoj peti redni občni zbor. — Raznoterosti iz Gorij pri Bledu: Vreme krasno in sneg vidom gine. Zato pa hite z lesom iz Pokljuke. Vsak dan gre po ccsti, okoli 70 voznikov gor in dol, ki spravljajo »štoke« na žago in železnico. Ta zaslužek bo seveda jenjal in potem bo vprežna ži-ina gotovo brez pomena. Zato oprimite se gospodarji svoje mlekarne, ki vam daje vsak mesec gotov zaslužek, naj si je poleti ali pozimi. Ustanovilo se je pri nas prometno društvo za tujce. Popolnoma prav! Toda pripomnili bi samo to, da tujec nc živi Ic od zraka, temveč tudi od jedi in pijače. Tujec hoče imeti dobro hrano in postrežbo. Dokler pa tega ni, vsa prometna društva nc pomagajo nič. Zato bi bilo treba, da se začne z gojenjem perutnine in to posebno zaradi jaiec, katera je ravno poleti težko dobiti. Treba, da ljudje niso predragi v svoiih cenah, sicer se tujec vstraši in prihodnjič ga ni več. — Za zaupni shod oglašenih je bilo okoli 20 zaupnikov. gotovo častno število za našo občino. Nedavno poročalo se nam je, da je vsled nemškega uslužbenca na blejskem kolodvoru naša mlekarna imela škodo 1000 kron, ker so sc odposlani stroji izgubili! Sedaj so se troji dobili, tako da mlekarna ne bo nič trpela. — Se vedno pa je nekaj strahopetnežev, ki se z idejo mlekarne nc morejo sprijazniti. Vsai toliko nai bodo pošteni, da je nc bodo ob-rekovali, češ, da jc posneto mleko potem škodljivo živalim in ljudem. To je laž in obrekovanje. Surovo maslo oddaja se sedaj na Dunaj. Naše okrajno sodišče dopošilja samo nemške dopise, kakor da smo kje tam gori na Nemškem. Ko bi se po robu postavili, bi kmalu dosegli svoje pravice. Pa ie že taka. da smo Slovenci take mevže iu še najraje ližemo tujcu peto. ko nas za vrat pritisne. — Slišimo da sc pri nas agitira za neki »Družinski list«. Ker šc ne vemo, kakšen je, bodimo previdni in nc naročujmo kar na slepo. Sumljivo jc že to, ker ga liberalni »Učiteljski Tovariš« tako priporoča. Ako kdo hoče res dober list za vzgojo otrok, naj naroči »Dctoljuba«, ki je pisan po krščanskih vzgojeslovnih načelih in stane le 4(i kr. na leto. Na Pokluko imamo sedaj lepo izpeljano cesto, da sc lahko s kočijo pelje prav do »Mrzlega studenca«. To vam je lep kraj. Da jc kje v Švici, kdaj bi bil žc tam gori velik hotel in vse mogoče reči za udobnost turistov. Krasneišcga pogleda na Triglavsko skupino si nc morete misliti. Obenem ta zrak vsled velikih smrekovih gozdov, voda, da bi jo človek šc tla smrtni postelji pil, do pozne I majo sc srednješolci z maturo jeseni rdeče in črne jagode itd. Glavna reč pa so velika močvirja v tej višini 1000 m nad morjem. Nek nemški inženir je izjavil, da bi bile to ene naivečjih močvirskih kopališč v Avstriji, ko bi se kdo zavzel zanje. Toda vsaj toliko bi se lahko naredilo, da bi zdaj, ko je taka cesta speljana prav do »Studenca«, kak podjeten človek napravil gostilno z dobro postrežbo. Koliko letoviščarjev bi prišlo tja gori. In reklama bi se že naredila. Ali naj vse najlepše točke prepustimo tujcem? Potem šele ko je prepozno, sc kdo spomni in pravi: »Saj bi bil jaz tudi kaj takega lahko naredil.« — Moder in modern mož ie vsekako bleški gospod Repe. Gospod Repe namreč svojih otrok pozimi ne pošilja v ccrkev, vsaj redoma ne. In ko grajski kaplan njegovega sinčka v prvem razredu vpraša, zakaj ne hodi ob nedeljah v cerkev, se ta moško odreže: »Ata so rekli, kadar bo peč v cerkvi, boš pa šel v cerkev.« Ali ni to najmodernejša zahteva? V cerkvi naj bo peč, čemu bi ljudje pozimi zmrzovali v cerkvi! Sedaj se nam pa jasni zakaj na Bledu pozimi toliko ljudi ne hodi v cerkev, akopram je nova in dovolj prostora za vse farane? — Zato, ker nima peči! Zakaj vendar ni prišel gospod Repe k župne-mii uradu, ko je bil načrt za novo cerkev v Gradu dodelan, in svetoval gospodu župniku, naj se sprejme tudi peč v načrt? Gotovo bi bil gospod župnik z največjim veseljem pritrdil tej originalni misli, in sedaj bi imeli v novi cerkvi prijetno peč! Res, kolika škoda! No, pa pravijo, da na sedem let vse prav pride. Morebiti tudi Repetovo originalno idejo čaka še lepša bodočnost. — Čudna najdba krasne podzemeljske jame. Nedolgo temu se je podal trgovec g. A. Paškulin v Nabrežini v bližnjo okolico na lov. Prišedši na grič, ki leži nad Nabrežino, je opazil naenkrat močen dim, ki se je vsako tolikokrat pokadil v njegovi bližini izpod snega. Pričel je kopati sneg — a posebne sledi ni mogel najti. Podal se je nato v vas in povedal o čudnem slučaju. Na lice mesta se je podala večja družba, in ker dim ni nehal, so pričeli kopati. A niso kopali dolgo, ko se je odprla pod skalo velika odprtina in iz nje vhod v neko podzemeljsko jamo. A prišedšim po vrvi v ianio, odprl se je obiskovalcem čaroben pogled na krasno kapniško jamo. Hodili so nad eno uro v jami a vendar jim ni bilo mogoče vsega pregledati, ker niso imeli v to potrebnih priprav. Ker leži jama na občinskem svetu, je dalo županstvo v Nabrežini jamo takoj zapreti in je obvestilo o tem ter se obrnilo do tržaške podružnice »Slov. plan. društva«, da jamo preišče. Kakor čujerno, poda se odbor tržaške podružnice »Slov. plan. društva« v nedeljo dne 10. marca z vsemi pripravami v Nabrežino, da jamo preišče. V jami je baie tudi voda, kar bi bilo velikega pomena za Nabrežino. Vremenski preobrat. Iz Rudolfovega: Dne 1-. marca popoldne ob drugi uri jc kazal toplomer 33 stopini C. na solncu. Obljubuje Obersdorf v Allgiin sta streljala na nekega or-se vremenski preobrat. Vprašanje je, ali zmaga jug ali sever. Ako prevlada sever, vteg-nemo dobiti še sneg in mraz, ako zmaga jug, odrine sneg. Živega srnjaka so vjeli pred kratkim na Šmiheljskem polju pri Novem mestu. Srnjak .ie bil zašel v drvarnico kolarja gospoda Sedlarja v Kandiji, odtod jc zbežal proti Gotni asi, kjer so ga na polju živega vjeli. Baje jc imel samo en rog. Srnjaka so izročili okrajnemu glavarju gospodu baronu Rechbachu, kjer ima še vedno mnogo radovednih obiskovav-cev. — Zgradba šole v Vavti vasi se je oddala dne 1. marca stavbeniku gospodu Igri. Spaca-panu za 27.000 kron. Stavba sc začne takoj spomladi graditi in mora biti, kar je zidovja, do jeseni dovršena. --■■ Konferenca »Sodalitatis in hon. Sst. Cordis Jesu« za ljubljansko dekanijo bode dne 6. marca 1907, ob 10. uri dopoldne v knezoškofijski palači. — Ponesrečil jc minolo sredo 50 let stari Janez Urbanč iz Gazeče vasi pri Leskovcu. V Dosti jc sekal drva, bukev je padla, pa tako nesrečno na Urbanča, da mu je glavo skoro popolno zdrobila. Pil jc takoj mrtev. — Bolnišnica v Bohinju. Poroča se nam: Zastop zdravstvenega okrožja na Boh. Bistrici jc kupil od države bolnišnico z vso opravo vred; v njej je prostora za 50 bolnikov. Zasluga, da ie Bohinj dobil to poslopje, gre državnemu in deželnemu poslancu gospodu Pogačniku, kateri ic s tem za Bohinj veliko dosegel. — Prememba posesti. Gosp. Jožef Fuso, stavbinski mojster v Kranju, ie prodal svojo vilo »Ana« tovarniški tvrdki Zabret in Huter v Britofu. Nagle smrti jc v Trstu umrla 701etna Lucia Gaber. — Poizkušen satnoumor. V Trstu se jc hotela vreči iz okna svojega stanovanja 44-letna Marija Martelanc, pa so to preprečili njeni otroci. — Schonbergerica pristojna v Gorico. Tista Schonbergcrica, ki je igrala na Ogrskem kakor znano veliko škandalozno vlogo, jc pristojna v Gorico, kakor jc dognala policija, ki jo bo poslala po odgonu v Gorico, ako se povrne na Ogrsko. — Stari petaki in petdesetaki iz leta 1881 in 1884 sc morejo zamenjati Ic šc do 31. avgusta t. I. pri glavni blagajni avstro-ogrske banke na Dunaju in njenih podružnicah. — Vojaški živinozdravnikj. S prihodnjim šolskim letom bodo na višjo živinozdravniško službo na Dunaju sprejeli dvajset aspirantov, na enako šolo v Pešti deset. Vsaktcri se izšola popolnoma na državne stroške, mora pa se obvezati, da ostane vsaj sedem let v vojaški službi. Prošnje do i. avgusta; spreje- — Radi odpora pomorskih delavcev v Trstu so c. kr. pomorska skladišča ustavila sprejem blaga za Trst luko. Zbog tega se ne sprejema od sedaj naprej tovorno blago za Trst luko c. kr. državne železnice in za Trst Južne železnice. — Generalno ravnateljstvo. Izpred sodišča Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Pri današnji razpravi reških kapucinov proti »Slovenskemu Narodu« zaradi noticc 12. maja I. I., ki očita kapucinu K. fridolinstvo, je bil odgovorni urednik »Slov. Naroda« Rasto Pustoslemšek oproščen. V razpravi ni mogel navesti niti enega dejstva, prav nič, kar bi moglo vreči scnco madeža na kapucine. Stavljeni sta bili dve vprašanji: 1. so zanikali porotniki proti enemu, 2. proti 2 glasovoma. Dr. Schvveitzer, zastopnik kapucinov je izjavil, da prijavlja ničnost in da ga ni izrek porotnikov glede na znane izkušnje zadnjih let prav nič presenetil. Obširneje poročilo še priobčimo. Zanimiva pravda se je vršila tc dni v Trstu. Voditelj laških socialnih demokratov, Valentin Pittoni, toži šentjakobskega župnika Vattovaza, ker jc slednji 20. januarja t. I. v »Katoliškem društvu« v Trstu med drugim dejal sledeče: »Socialisti iz ulice Boschetto nc govorijo o slabem položaju socializma v Italiji, ker jih podpira avstrijska vlada in jim celo odobri kandidate, kakor jim tudi preskrbuje potrebne fonde, da more »Lavoratore« (socialdemokraško glasilo) vsak dan izhajati.« Župnik Vattovaz pred sodnikom vzdržuje to trditev popolnoma in jo pojasni: Vlada je dala »Tipografiji Moderni«, ki je last socialdemokratov, tiskarski dekret, ki je vreden 10.000 K, ako se vzame v poštev dejstvo, da vlada siccr nc daje tiskarskega dekreta tiskarnam, ki imajo tako malo garancij, kakor socialdemo-kraška tiskarna. Zastopnik tožitelja, socialdemokrat odvetnik Puecher, imenuje med obravnavo list »Edinost«, ki je pisala, da so socialni demokrati kupljeni od vlade, »umazano, blatno glasilo«. Zagovornik Vattovaza, advokat Robba ki je siccr liberalec pripravi Tittonija do tega, da izpove, da vlada katoličanom ni hotela dati tiskarskega dekreta, socialnim demokratom pa ga jc takoj dala, baje v obliki koncesije. Advokat Robba predlaga, naj se prebere dotični članek »Edinosti«, ki dokazuje, da so socialni demokrati od vlade kupljeni. Sodnik to odkloni ter obsodi župnika Vattovaza na 100 K globe in 40 K za poravnavo pravdnih stroškov. Župnik jc vložil priziv. UuMIanske novice. lj Javno predavanje. Prihodnji torek točno ob pol osmi uri zvečer predava v »Slov. kršč. soc. zvezi« gospod profesor Kmfic iz Št. Vida. V torek zvečer v »Zvezo«! I i Razmere na ljubljanski pošti. Dobili smo daljše poročilo, kako nekateri gg. uradniki netaktno postopajo s slugami ter sc dostikrat slišijo izrazi, katerih se navadno nc poslužujejo olikani ljudje. Sluge so tudi ljudje in imajo tudi čut časti v sebi. Ako kateri naredi v naglici kako napako, ni ga treba zmerjati, kar tudi po obstoječih službenih predpisih ni dovoljeno. Tudi naj sc sluge ne uporabljajo za dela, katera niso za nje predpisana. Posebni reveži so sluge na Južnem kolodvoru. Službo imajo vsako drugo noč, potem pa še po dnevu. Na vsakih sedemnajst dni spi sluga samo dve noči zaporedoma cloma. Zboljšanje teh žalostnih razmer sc že dolgo časa obljubuje, a 18. m. m. smo izvedeli, da ni mogoče pomagati, češ, da ni podnevu veliko dela. Ce jc to tudi res, vendar morajo sluge imeti vsako tretjo noč službo, ne pa zaporedoma. Pričakujemo temeljite in potrebne izpremene. Z do poslanim nam poročilom se bomo šc bavili. lj Desetletnica. Na ljubljanskem magistratu praznuje neki praktikant že desetletnico svojega praktikanstva s 40 forinti na mesec in borno dokladico. Nedavno jc župan praznoval desetletnico, odkar vleče bogato plačo, praktikant pa desetletnico, odkar mora stradati. Gospod župan jc temu praktikantu ob tej njegovi desetletnici naložil službo proto-kolista, pri kateri mora ob isti plači vsak dan po štiri ure čez uradni čas delati. Tako je socialno delo magistratne stranke! Ii Asanacija »Glasbene Matice«. O zadnji seji odbora »Glasbene Matice« smo prejeli: Pravni zastopnik društva dr. Ravnihar je obrazložil zadnje korake, ki jih je storil v svrho asanacije. Novi izvanredni darovalci v pokritje deficita so v zadnjem času: gospa Josipina Jarc 50 kron, g. pl. Trnkoczy 10 K, Puntigam-ska pivnica 10 K, kazenske poravnave po g. dr. Furlanu 20 K. po g. dr. Kokalju 20 K, po g. dr. Ravniharju 20 K in po g. dr. Trillerju 250 K. Novi redni prispevatclji so postali gg.: Andr čc Ditrich in prof. Pletcršuik. Stanje asanacije do konca februarja: Nabralo sc jc vsega skupaj 6384 kron 52 vin. Odslej naprej bo ob samih mesečnih prispevkih ves deficit z obrestmi vred pokrit v 25 mesecih. li Vlak pripravljen. Sinoči ob 11. uri so na Južnem kolodvoru v hitriei spravili skupaj poseben vlak, ki je pripravljen za takojšen odhod v Trst da odpelje 1000 vojakov s častniki. Govori sc da se v Trstu prične splošni štrajk. I i Poselsko društvo sv. Marte je dalo zavetišče v prvih dveh mesecih tega leta 160tim brezposelnim služkinjam. Ij Umrla je mati mestnega inženirja gospoda Cirila Kocini gospa Marija Koch. l.i Španski sleparji so razposlali zopet na stotine pisem v Avstrijo. Tudi v Ljubljani jc dobil tako pismo kamnoseški mojster gospod Vodnik ter pismo oddal policiji. Ij Iz »Muzejskega društva«. Odlični slovenski zgodovinar profesor dr. Franc Kos v Gorici, ki ga je »Muzejsko društvo« nedavno izvolilo za častnega člana je poklonil 1000 K za društvene namene. Ij »Društvena godba ljubljanska« priredi danes konccrt v hotelu »Južni kolodvor«, (Scidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob pol osmih zvečer. Vstop prost. — Jutri zvečer vrši se v salonu restavracije pri »Levu«, Marije Terezija cesta, društveni koncert za člane. Začetek ob pol osmih. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vin. Ij Tatvina. Pred nekaj dnevi jc dosedaj še neznan tat ukradel zascbnici g. Mariji Fridri-chovi iz nezaklenjenega stanovanja dva zlata prstana, katerih je eden imel tri dijamante, eden pa moder kamen. Prstana sta vredna 64 kron. Ij Cenjene vnanje naročnike opozarjamo na današnjo prilogo tvrdke Ivan Podlesnik ml., v kateri priporoča svojo zalogo klobukov in črcvljev. Za ljubljanske naročnike smo dali prilogo včeraj. Slovensko jlednllSče. Prvikrat v sezoni, ko že poteka njen čas in se ohlaja navdušenje za gledališče, pela sc jc včeraj Ca.ikovskega opera »Pikova dama«. Spominjamo sc lanske uprizoritve in moramo — žal konstatirati, da jc letošnja nekoliko zaostala. Pelo sc je včeraj tako, da se jc videlo, da 'se poic iz dolžnosti ne pa iz veselja. Izvzeti moramo interprete glavnih vlog. Tu v prvi vrsti tenorista pl. Rezunova, čegar častni večer jc bil včeraj. Imeli smo priliko čuti ga skozi celo sezono in vsikdar smo imeli zanj le hvalo ter priznanje. Kolikorkrat jc nastopil, vedno je nastopil s častnim, ponavadi izbornim uspehom. Seveda je bil tudi včeraj v vlogi Hermana prav izboren in dosegel umetniški vspeh. Po vsaki sceni ga je občinstvo odlikovalo z dolgotrajnim aplavzom, v dar pa je dobil dva ogromna lavorjeva venca. Njegovi soprogi, ki ie prvokrat nastopila in sicer v vlogi stare grofice, pa sc je podarila velika košarica cvetja. Primadona ga. Skalova in baritonist g. Ourednik sta s svoio znano bravuro storila vse, da sc opera vzdrži. Vsega pa seveda posamezniki nc zmorejo. Zbor posebno ženski v prvem dejanju — je bil komaj tak, kot je včasih v nemškem gledališču. Orkester pa menda ne pozna ruske glasbe. Razne stvari. Napad v Dunajski cerkvi sv. Štefana. O napadu na nekega duhovnika v cerkvi sv. Štefana se .ie raznesla govorica 1. t. m. po Dunaju; a je na govorici le resnica, da se jc sprožil v cerkvi vsled neprevidnosti revolver tvor-ničarju Stritzlerju. Svoječasni angleški poslanik na Dunaju, sir Francis Plunkett, jc umrl. Boj z orlom. Dva lovska paznika v Obcrsdorf v Allgau sta streljala na nekega orla, ki je odnesel kozo. Obstreljeni orel se je zaletel v lovca in se je divje boril ž njima, dokler ga nista končno premagala. Grofica Montignozo ponesrečila. Grofičin avtomobil se je zadel v drevo, ranjena je grofica Montignozo, princezinja Monika in grofica Hugo, kakor tudi avtomobilov vodnik. Sam se je ujel. Posestnik Banja iz Ka-pošvara je prodal svoje vole za 960 K- Sosed njegov, Gal ie hotel ta denar ukrasti. Edina priča tatvine je bila šestletna hčerka Bargova. Raditega jo je hotel Gal odstraniti. Na omrežje v oknu je privezal zanjko in rekel, šaleč se, naj vtakne vanjo glavo. Ker ga dcklica najbrže ni razumela, mu ie rekla, naj sam preje poizkusi. Gal ie vstopil na stol in vtaknil glavo v zanjko. Nepričakovano pa se jc prevrnil stol. Gal je zakričal, dekle pa je steklo na dvorišče. Četrt ure pozneje jc bil Barga že mrtev. Potopljene ladje »Imperatrix« rešeno moštvo in' potniki so se 28. m. m. odpeljali z l.loydovim parnikom »Castore« v Trst, kjer iili pričakujejo v ponedeljek. Telefonska in brzolavna poročila. NAGODBENA POGAJANJA. Dunaj, 2. marca. Nagodbena pogajanja so se danes nadaljevala. Ob 11. uri dopoldne ie cesar sprejel ogrskega ministrskega predsednika. Danes ogrski ministri odpotujejo v Budimpešto, kamor se prihodnji teden odpeljejo avstrijski ministri, da se pogajanja nadaljujejo. PASIVNI ODPOR NA JUŽNI ŽELEZNICI. Dunaj. 2. marca. Cilje se, da bo uprava Južne železnice železniškim uslužbencem na progi Zidani most-Trst dovolila desetod-stotno, v Trstu samem pa lSodstotno draginjsko doklado. NOVA OGRSKA POLITIČNA STRANKA. Budimpešta, 2. marca. Veliki lepaki pozivajo meščanstvo, naj se na Veliko noč udeleži ustanovnega zborovanja nove opozi-cionelne politične stranke. Cuje se. da napravi program za stranko poslanec Karol Eiitvos, ki ho menda tudi voditelj nove stranke. STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV V TRSTU. Trst, 2. marca. Pristaniški delavci so danes zjutraj zopet prišli na delo, ker sc jim ic reklo, da se ic nalagalcem oglja in premoga ugodilo in da bo odpuščen podjetnik Rohba. Ker to ni bilo res in ker tudi nakladalcev premoga n) bilo na delo, so ob pol deveti uri j dopoldne vsi zopet pustili delo. Cuje se, da popoludne zopet pridejo na delo. VELIKA TATVINA. T rs t, 2. marca. Tu so neznanci ukradli v skladišču gospoda Kasovica 10.000 K. ZA ŽENSKO VOLIVNO PRAVICO NA ANGLEŠKEM. London, 2. marca. Ministrski predsednik Banerman je izjavil, da bo glasoval v spodnji zbornici za inicijativni predlog, ki zahteva žensko politično volivno pravico. OROPANA ŽELEZNIŠKA POSTAJA. Peterburg, 2. marca. V Igrenu je bila oropana železniška postaja. Načelnika postaje in nekega uradnika so roparji na postaji ustrelili, v vlaku so ustrelili dva uradnika, nakar so prerezali brzojavne žice in se z vlakom odpeljali. Oropali so 50.000 frankov. POSLANCI MESTA PETERBURGA. Peterburg, 2. marca. Mesto peter-burško je izvolilo za svoje poslance sledeče pristaše kadetov: Kuttner, Struve, Hebsen in duhovnika Petrova ter Fedorova. PONESREČENI KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM. M a d r i d , 2. marca. Kraljevi dekret razveljavlja naredbo od 27. avgusta 1906, kjer se pripoznava civilni zakon. SENZACIONELNA TATVINA. Pariz, 2. marca. V zapuščini nekega stavbinskega svetnika so našli za 100.000 kron knjig, katere je svetnik pokradel iz akademije umetnosti. Meteorologično poročilo. Višina n.morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm S a Caa opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Neba lil h 1 9. zveč. 741-3 — 0 1 sl. jug jasno 2 7. zjutr- 714-7 — 0-8 sl. jjvzh. obl. 0 0 2 2. pop. 713*5 32 flsl. sever. jasno Srednja včerajšnja temp. — 1-6°, norm. — 1-4«. Poslano. Odgovarjajoč na »Poslano« z dne 26. februarja, v katerem me gospod Grošelj ob-dolžuje nekorektnega dejanja, naglašam: Pri tvrdki Ivan Lininger sem uslužben že 20 let ne da bi tekom tega časa užitninski zakup le količkaj imel proti meni, kar slavno ravnateljstvo užitninskega zakupa tudi lahko potrdi. Kako pa je z Vami g. Grošelj?? Ako gospod Grošelj, tekom treh dni nc prekliče razžaljenja. tedaj si pridržujem, da razkrijem nadaljne zanimivosti. Ker ima gospod Grošelj veliko poželjenje do javnosti, se mu ta želja lahko izpolni. V L j u b 1 ja n i, 2. marca 1907. _Pavel Kottnig._ Poskusite ir? priporočite = izdelhe = 1! TijdroDefoparne hranil v Pragi VIII. tonih zastonj. naravna mineralna voda Najčistejši Nntron-urelec. Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavi jan ju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju ln ledvicah, ka-tarlh v sapniku ali prebavnih organih. Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah 199 Kuharica zanesljiva in vsestranski izvežbana, ki se ne straši tudi navadnega dela, dobi lahko službo v bližini Ljubljane. Kje, pove upravništvo »Slovenca". 403 3-a Vajenec za krojaško obrt se sprejme takoj pri tvrdki M. Kune, Ljubljana. 433 4-1 Krepkega učenca za pekovsko obrt išče Franc Ander-loh, pekovski mojster v Št. Vidu pri Zatičini, Dolenjsko. :-8l 2-1 ! U A| stane H 1 ■ kauč. • ročna I stampilija z ime-| nora, značajem 1 in naslovom do j 6 cm dolžine, iz-| redne trpežnosti s kaseto j in trajnim barvilom. — ; Zastonj siSTr 4 mačih tiskarnah, numeratorjlh, šablonlh itd. 421 1 — 1 I Tofaroa slamp J. I,ewlnBon, Dunaj I|40, Adlerit 12. — FI i. Oilemrn. Zaatopulki »c ISčojo. Velik pes ki tehta 50 kg in je naučen raznih umetnosti, je naprodaj pri Jož. Naglic u v Smarci, p. Kamnik. Cena po dogovoru. 431 2—1 Za parno žago se išče dober p J* Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca". 447 3 1 Zahvala. 407 l-l Povodom nesreče, katera nas je zadela ll.dec. 1906 pri pečeh cementne tovarne v Mojstrani, veže podpisane dolžnost, da izrekamo svojo iskreno zahvalo v prvi vrsti vsem cenj. gosp. uradnikom tovarne, kateri so res z nepopisno naglico prihiteli s potrebnimi sredstvi na pomoč, nas za silo obvezali, ter obvarovali daljnih nesreč. Posebno topla hvala gre samo ob sebi umevno našemu občeznanentu in vrlemu knjigovodji gosp. Winzig-u za njegovo požrtovalnost, kateri je res po očetovsko za nas skrbel ter nas spremil s tremi drugimi močmi v ljubljansko deželno bolnico. V tej zadevi naj tudi naš priljubljeni gosp. poštar Prettner sprejme iskreno zahvalo za njegovo požrtvovalnost in spremstvo nekaj postaj, kar mu je čas pripuščal. Gosp. primariju Dr. Gregoriču naj pa zadoni iz lepe Gorenjske iz treh zopet krepkih prs: Bog ga živi še mnogaja letal ter vsa čast in hvala za njegovo težavno delo in trud, katerega je imel z nami, istotako tudi cenj. g. strežnicam, katere so imele z nami opravilo. Končno zahvaljujemo se tudi našim gg. sodelavcem za njih požrtovalnost in mnogobrojno spremstvo na postajo, kar nam je bolečine zelo olajšalo; sprevideli smo, da je delavec res z delavcem. Josip Košir, Ivan Pohar, Mihael Kosmač. Tržne cene v Ljubljani dne 2. marca. K h K b doveje meso I. v. kg 1 36 100 kg pšen.m. št.O 29 n II- V. „ 1 2 , , 1 •2 40 » "I- v. „ 1 08 » » 2 27 40 Telečje meso . » 1 K8 n ■ > »3 26 30 ^rafiičje » sveže » 1 60 > „ < 24 9 » prek. „ 1 60 , » 6 23 — iCoStrunovo meso » t 12 , n 6 21 50 Koz^ič . . . . , 1 80 , * 7 2' Jagnje . ... „ 1 40 , . 8 16 50 Maslo . ... » 2 4i , koruzne moke 18 - „ surovo . „ 8 40 „ ajdove 36 — Mast prašičja . . > 1 0 Slanina sveža . » 1 60 Fižol, liter • , _ 2» ► prekajena » 1 6P Grah, . » • • — 4 i Salo.....„ 1 80 Leča, » . • i - 4' Kaša, „ . • • _ 20 Jajca, tri ... . — n Ričet, „ . ♦ • • 2 t Mleko, liter . . . — 16 „ „ posneto — €8 Pšenica . . 100 kg 16 _ Smetana sladka, lit. 2 2( Hž . . , » » 15 „ kisla, , 8< Ječmen . . > » 14 50 Med, kg .... 1 20 Oves . . . > » 17 60 Krompir, 100 kg . 6 Ajda . . . » » 18 — PlSCanec .... 1 50 Proso, belo. » > 18 — 4' „ navadno „ . 1< _ 2 50 Koruza . . • » 13 Gos..... 9 - „ bosenska „ - — : )vnj/wnmn muc] 1 Jfajt/iU)..___________________ M/m lijxr dMili. lic. Jn, £a a(m h miti dotnt. Jta Atm JulfaumtKM /mho pit. Pristna samo v izvirnih zavojih z imenom K athreiner. Nihče naj bi ne pil močno razburjajoče zrnate kave nemeŠane! liatlireinerjeva Kneippova Hladna kava sama se je obnesla za najokusnejšo primes, ki lahko prebavna, tedilna in krvotvorna speši zdravje. Otroke bi bilo samo še navajati Kathreinerjeve ka ve. I 93 10- Apofag odstrani zanesljivo v 2 dneh kurja očesa, bradavice In žulje. Proti vposlatvi 1 20 K pošlje takoj kot vzorec brez vrednosti. 3 kom. Iranko 3 K. — Lekarna „Einhorn" — v VCelsu it. 70 na Gor. Avstr. Osebni kredit za uradnike, častnike, u č i t e 1 j e itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalni ho Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo li rud nI filter« društvu n« Dunuju, \YIp p 11 ■■ ffer-HtrttSN« 25. 720 39-39 VABILO občnemu zboru Hraniln. In posojilnice u Jt. Rupertu ki se bo vršil v nedeljo, dne IO. marca 1907, popoldne po kr&č. nauku v posojilničnih prostorih. Spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1.1P06 4 Volitev odbora. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. 449 i-i Načelstvo. Hiša na prodaj. Na Glincah pri Ljubljani št. 132 se proda hiša s 7 stanovanji in vrtom iz proste roke radi preselitve dosedanjega lastnika. 409 2—1 Dr. Ivan Oražen ordinifa zopet. Mladenič ki je dovršil kmetijsko šolo, želi nastopiti primerno službo, oziroma tudi službo praktikanta na kakem večjem vzornem posestvu pod primernimi pogoji. 415 3—2 Naslov pove upravništvo „Slovenca". Pravkar i^žlo: J^očna Knjiga trgovsfie Korespondence v italijanščini, sestavil G. ž}. Stua> teh- Kemik in ulitelj na trgovski Šoti v Ljubljani. «? okoli 1400 pismi, vjorci, najpotrebnejšimi formutari in blanketl. V yalojbi pri 448 3 — 1 )g. pl tfleinmayer $ /crd, fjamberg v JLjubljani Podružnica : v Spljetu, s Delniška glavnica: ( s K 2.000.000. s s m H Ljubljanska kreditno banka u Ljubljani. ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom. Dovoljujem predujem na srečke in druge vrednostne papirje. Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, devinkuluje kulantno devize v laških lirah. Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4.»/2%- Rentni davek plača banka sama. s v Celovcu, s : Rezervni fond i i s s s K 200.000. i i i Gostilna pri ,RaIiu' Krakovski nasip 4, 436 3-1 se takoj odda v najem. Pogoji se izvedo istotam pri lastniku. Panorama Kosoiorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, pod ..Narodno karamo" Električna razsvetljava. Od 3. marca dovštevši 9. marca 1907: Monnkouo. ! Oznanilo. Dne 5. marca t. i. dopoludne ob pol 11. uri se vrši v Kranjski gori it. 16 iz proste roke prodaja zapuščine pokojnega c. in kr. mornarice kurata, obstoječa iz lepe oprave za*dve sobi, mnogo knjig, različne stvari z inozemstva itd. Išče se v najem s 1. majem zračno stanovanje s tremi ali štirimi sobami in s pritiklinami ali pa mala hišica z vrtičem. Ponudbe z navedbo stanarine sprejme iz prijaznosti upravništvo „Slovenca" pod šifro S. P. G. 445 3 -1 Proda se cena, lepa, nova enonadstrop. zidana uiia pod zelo ugodnimi pogoji, s prostorom za vrt ali brez njega, zida se tudi lahko še gospodarsko poslopje itd. 446 1 Vpraša naj se v Streliških ulicah štev. 29. Dober in siguren zaslužek dobe v tej deželi pridni ljudje z malo kapitala, ki se hočejo pečati s pridelovanjem žganja, ruma in likerjev. — Izurjen, zanesljiv strokovnjak ustanovi take izdelovalnice popolno sposobne za obrat in preskrbi tudi potrebno koncesijo. Pisma na upravo „Slovenca" pod šifro »Gotov denar«. 406 5-1 Tovarniška restavracija eno uro hoda od Ljubljane, s krasnim parkom, polno le denioo, hlevi itd. 417 3-1 se odda s I« junijem ali tudi poprej. Najemnik ima več ugodnosti, kot prosto najemnino, prosto stanovanje, razsvetljavo, kurjavo in luč. Zahteva se dobra kuhinja in zmerne cene. Le taki reflektantje, ki razpolagajo s potrebnim kapitalom, morejo prevzeti to podjetje. Ponudbe naj se naslove na C. Kr. priv. papirnico v Vevčah, p. Dev. M. v Polju. I milijon triletnih lepih, močnih in nepresajenih smrekovih sadik, katere so zrastle na Krasu, ima na prodaj po 4 K 50 Ii pro mille Josip Dekleva, posestnik v Postojni št. 118. 423 a_i Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. —— Razstavljeoo od 3. marca do vštetega 9 marca 1907: w Čudovita INDIJA. 429 1-1 Mednarodna razstava PARIZ 1906. 1. cena, velika zlata svetinja. Denar nazaj ako brezuspešno, torej noben riziko. Dosiej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase In pomada za lase Piliosin". Velikanska kvediinburSka pesa amerikanski zgodnji grah, amerikanski WiIlkomm-, jeruzalem. goli ječ>~ 443 16 ff Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku ffld. 1-—, gld 1-50. Razpošilja le proti povzetju H. AUER Dunaj, IX/2, Nu6dorferstraB« štev. 3-44. men, rusko Riga-laneno seme, stotne buče, vsake vrste deteljno, travno in zelenjadno seme, zanesljivo kaljivo pri PETER LA »U 427 9 1 v Ljubljani nasproti frančiškanske cerkve. Steckenpferd- lilijskomlečno milo Bergmanna & Co. Draždani In Tečin n. L. je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše v.seh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego ia ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. Dobiva se po 80 vin. komad v vseli lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50—1 K si zg I si m. Dne 26. marca 1.1. prodalo se bode d~ nobenim potom proti gotovemu plačilu _i>_. -_ 40 komadov goveje živine (pincgavske pasme) in sicer: breje krave, junice, bike in mlado živino. Kupljeno goved se bode moralo takoj odpeljati. Dražba se prične omenjeni dan ob 10. uri dopoludne pri posestniku Josipu Dekleva v Postojni št. 118. 422 3—1 Proti katarom sopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti iu vratnih oteklinah zdravniško priporočana je 38 13 II. M® GfiSS« Ikalična kislina katera se z vspntiom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miioraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese. iivirek: Giesshubl Sauer brunn, Stlaz. »utaja, zdravilna kapalliia pri Karlavlk varile Prospekti zastonj in franko. V LJnblJa.nl «e dobiva v vaeh lekarnah vežjlfc jftoarijikih prodajalnie&h in trgovinah 1 jertvinami i. 'rum. Zaloga pri Mlhaal Kaataar-ja in Pata« Uaaalk-H iniillanl 114 52-48 AUSTRO = '„,M\\lii ■(/< >/tn'/{-i i> ,/J. mcriJco Kateri žeti/o dobro, po ceni in *ras?iesi/ii>t>-potovali na/se obrne/o c-Siijion<"aJCmetetXcL v Jt/ubt/ <1/11 l/tclobvorshe u/ice£b. 'fc('/(ovrstnaC/\yasnilct ciepb sel>rexjitučno. Cena od Ljubljane do Noy-Jorka 80 gl. Hišo 424 3-1 proda v Mengšu na najlepšem prostoru, pripravno za prodajalno ali kako drugo obrt pod ugodnimi pogoji Valentin Omejec P Mengeš. Z stanovanji z dvema sobama in pritiklinami, eno v pritličju, drugo v prvem nadstropju, se oddasta takoj ali pa za majski termin v Šiški na Celovški cesti št, 229, zraven hotela „Vega". V hiši je tudi vodovod. 439 3_j Postavno zavarovano. Allein echter Baisam •ua rler Schutitniil-Apothiki tu A.Thierry in Pregrada M RohUich-SiMrbrtnL Vsako pona'ojunje kaznivo Edino pristen je Thierryjev balzam z zoicno znamko „redovnicaM. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specijalna steklenica s patent, zainaskom K 5'— franko. Thierryjevo centifolijsko mazilo proti vsem že tako starim ranam, vnetjem. ranitvam, abscesom in otoklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 se posije le proti povzetju ali denar naprej. -- Obe domaČi sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljSi. Naročila se naslavljajo na: Lekarnar A Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Brošura s tisoči originalnih pisem Kratiš in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinnlnih drogerijah. 86 62—1 Mvator-jevo pivo Svetovnoznano, edino pristno, izvirno iz pavljanske pivovarne (nekdaj Zaoherl-ova pivovarna) v Monakovem, se dobi dokler je kaj zaloge, vsako soboto in nedeljo tu edino le 437 2—1 v restavraciji na Južnem kolodvoru. Josip Schrey, restavrater. III. priloga 51. štev. „5lovencalc dnč 2. marca 1907. Po svetu. Norčeva vojska. Bivši Learjev pristaš in nekdanji dež. poslanec Gebler, ki je bil že večkrat v blaznici, se je zabarikadiral v svoji hiši. ko si je prej naročil več revolverjev in 150 patron. Streljal je na ljudi, ki so šli mimo hiše in je odprl vse vodovodne pipe, tako da je bila kmalu hiša preplavljena. Policija in orožništvo sta z veliko težavo vrdli v hišo in prijeli norca. Zaplenile so carinske oblasti v Ne\v Yor-ku hamburških državnih srečk v vrednosti četrt milijona dolarjev. Staka v Szegedinu 270 delavcev Rokovega parnega mlina. Ker je poneveril 30.000 mark so zaprli v □danskem načelnika podružnice »Severonem-ške kreditne banke« Kcsslerja. Za 300.000 kron je oškodovan hamburški trg s ponarejenimi papirji o prodaji 2000 ton semenske bombažne moke. Trideset deklic in tnladih žena zaprli so zaradi prestopkov proti mlademu življenju v Kolinu. Zaprli bodo še druge. Prizadete so ženske najboljše družbe. Ponesrečeni polkovnik. Blizu Poznanja so se splašili konji in se zadeli v drevo tako. da so padli iz kočije ki so se vozili. Polkovnik Speicher je obležal mrtev, njegova sestra in vdova stavbnega svetnika Brucklerja sta nevarno ranjeni. Bolnica ustrelila zdravnika. Šivilja Hatie Slater je 9. februarja ustrelili 38letnega zdravnika dr. E. Mervvina, v Kansas City v Ameriki. Po umoru, kateri je izvršila vsled ljubosumnosti, jc še sebe usmrtila. VII. mednarodno avtomobilno razstavo je otvoril na Dunaju namesto pokrovitelja prestolonaslednika nadvojvoda Leopold Sal-vator. Smodnik razstrelil sc je v kemičnem pre-skuševališču v Dunajskem Novem Mestu. Ranjen je nevarno poročnik Brhel, ki je preizkušal smodnik. Izstopilo je v Inomostu veliko telovadcev iz turnferajna, ker so hoteli imeti društvo osnovano popolnoma po Schonererjevih načelih. Potopljeno ladjo »Berlin« so preiskali potapljači. Dobili so še nekaj mrličev in dragocenosti. Ce nc bo mogoče, da dvignejo ladjo, jo razstrele. Skoda znaša 24 mil. frankov. Zaradi upora sta obsojena mornarja nemške vojne mornarice Schmidt in Ziinmerrnann v šestletni zapor. Še ena ponesrečena ladja. V Teryl (Avstralija) sta došla dva čolna s častniki in moštvom neke angleške jadrnicc, ki je zgorela v Indijskem oceanu. Moštvo se je rešilo v čolne, med nevarno vožnjo je umrlo 25 mož. Stavka v Belgradu. Delavci v tvornicah za sladkor in usnje stavkajo, in zahtevajo, da se smejo sprejemati le strokovno združeni delavci. Fr. Zgoda, kaplan ua Moravsktem, znani moravsko-češki pisatelj je umrl. Zgoda je pisal pod psevdonimom Pr. KFen. Rodil se je 1. 1861. v Kojetinu na MoraVskeun ter je v svojih leposlovnih spisih posnemal V. Kos-m&ka. Izdal je nekoliko zvezkov drobnih črtic, v katerih je risal življenje in humior mo-ravskih Hanakov. »Zelena nevarnost« na Francoskem. Na rancoskem so v zadnjem času začeli resno premišljevati o škodljivosti pitja »absinta« (pe-linovega žganja zelene barve). Pitje atosinta na Francoskem se vsako leto bolj širi. Absint dobiš v vsaki francoski prodajalnici, v vsaki kavarni, v vsaki gostilnici; iu pijejo ga v veliki množini ne le moški, ampak tudi ženske in otroci. Ni potem čuda, da je na Fran-joskern toliko blaznikov in hudodelcev. Zato »boj absintizmu« je sedaj geslo vseli trezno mislečih Francozov in tudi vladnih krogov. Ha bi bravci »Slovenca« imeli pojem, koliko se na Francoskem popije tega močnega žganja, navajamo nekoliko statističnih podatkov. .. 1884 sc jc na Francoskem popilo .50.000 iktolitrov absinta; 1. 1905 torej v 20. letih e 208.000 lil. Lani pa se je popilo absinta v raznih oblikah, tn je namešanega z drugimi pijačami 2 milijona hektolitrov. Grozne številke! Število blaznikov vsled pitja absinta se jc pomnožilo od 10.000 na 80.000. Izmed 192 tuberkuloznih bolnikov je pilo absint 229; 500 ga jc pilo vsak dan. Darovi. Za »Naš dom« Straže na Dunaju so darovali gg.: Polajnar Janko 1 K, Močnik Ivan 2 K, Medved Alojzii 3 K. Anton Kralj 1 K, Ku-šar Oašpar 1 K, Scllan 1 K, Stckar Anton 1 K, Furlati 1 K, gdč. Pucko Antonija 1 K, ga. Mraiia .leller 1 K, ga. Švarc Rozalija 1 K, Kg. Rebol Frančišek I K, Peter Rus 1 K, gdč. Fani Bizjak 1 K. gdč. Vurnik Ivanka 1 K, g. Šilhan 2 K, gdč. Fani Kurent I K. ga. Mina Preželi 1 K. gg. Martin Pasarič 1 K, Peter Pa-sarič i K 60 vin., ga. Lojzka Finci! 1 K, gg. Brodnik Alojzij 1 K, Mati Dolšina 1 K. Malo-\ič Josip 1 K. Ivan Jakšc 1 K. Zabukovec Anton 2 K, Jožef Klavžar 1 K. Jož-ef Stritar 1 K, Marko Bajuk 1 K, Zolgur 2 K. — Sedai je naloženih žc 110 K. Stvar lepo napreduje. Dal Bog tako naprej! Vsem, ki so kaj darovali izreka odbor najiskrenejšo zahvalo. Naročite! Harodne pesmi za mešan zbor. W a b 8 1«» na XXV1L občili zbor posojilnica ij ? kateri se vrši dne 21. marca f. I. ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni na Dunajski cesti štev. 18. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev letnega računa. 5. Volitev predsednika, njega namestnika, treh članov ravnateljstva in treh članov nadzorstva. 6. Predlogi zadružnikov. Ljubljani, dne 2. marca 1907. 413 1-1 .^rmoniziral Alojzij Mihelčič, organist v Metliki. Prodaja Kat. bukvama v Ljubljani. Cena 25 kr. (50 v.) 3« 2-2 Prejemki. Denarni promet v letu 1906 K 50,486.935 14. Načelstvo. Izdatki. & 7 8 9 10 11 12 13 Račun blagajne: Gotovina dne 1. januarja 1906 „ deležev: Vplačani opravilni deleži . . . „ rezervnih zakladov: Dvignene obresti glavneg rezervnega zaklada........ Dvignjene obresti posebnega rezervnega zaklad in doneski zadružnikov....... „ pokojninskega zaklada: Dvignene obresti ii prispevki uradnikov........ „ vlog : Prejete hranilne vloge...... Prejete hranilne vloge na tekoči račun . . „ posojil: Vrnena posojila....... „ naloženega denarja: Dvignjena glavnica. . „ zadružnega doma: Prejete najemščine . . 1 % odpisa............ „ zadružnega zemljišča: Prejeta skupila . . „ prehodnih zneskov: Vrneni prehodni zneski „ inventara: Prejeta skupila....... „ obresti: Prejete obresti posojil..... Prejete zamudne obresti....... Prejete obresti vrednostnih listin .... Prejete obresti naloženega denarja .... Prejete interkalarne obresti .... , upravnih dohodkov: Prejeti upravni dohodki K h i 238438 24 1 Račun 420 — j 2 I 3 3488 42 1 4 » 2977 05 5 6 1876 15 1 7 „ 6842040 42 8 2520856 52 9 2681693 56 10 12661688 69 11 13074 31 12 1956 46 13 22806 40 14 8409 63 15 20 16 436566 34 9447 91 16940 50 47112 56 17 11403 20 18 2242 36 25523458 72 blagajne: Gotovina dne 31. decembra 1906 . deležev: Izplačani opravilni deleži .... pokojninskega zaklada: Povrnjeni prispevki vlog: Izplačane hranilne vloge..... Izplačane hranilne vloge na tekoči račun posojil: Izplačana posojila....... naloženega denarja: Naložena glavnica . . zadružnega doma : Davki, poprave in 1 % odpisa zadružnih hiš: Izplačila za novi stavbi , . zadružnega zemljišča: Razna izplačila . . . vrednostnih listin: Nakup vrednostnih listin prehodnih zneskov: Izplačani prehodni zneski inventara: Nakup inventara...... dlvidende: Izplačana dividenda-..... nagrad : Izplačane nagrade ...... dobrodelnih namenov: Izplačane razne podpore obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog. . Izplačane obresti hranilnih vlog na tekoči raču Povrnene obresti vrednostnih listin . . , , . posojil....... davka: Za leto 1906 plačani davek . . . upravnih stroškov: Upravni stroški za 1. 1906 19 321544 06 40 312 5446645 1963897 51 5102064 55 12446139 27 5315 59 118542 18 20 69 27816 — 8965 27 60 50 2000 — 5300 1420 — 40030 63 1928 04 109 07 414 96 7117 42 23775 79 25523458 72 Debet. Izkaz izgube i za upravno leto 1906 Kredit. Račun obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog . . Izplačane obresti hranilnih vlog na tekoii račun Kapitalizovane obresti hranilnih vlog .... „ „ „ , na tekoči račun .............. Za leto 1907 predplačane obresti posojil . . V letu 1906 za leto 1905 prejete obresti posojil Povrnene obresti posojil........ Za leto 1906 plačane obresti vrednostnih listin V letu 1906 za leto 1905 vnovčeni kuponi vrednostnih listin............ „ zadružnega doma: Davki, poprave, l°/0 odpisa in predplačane najemščine....... „ vrednostnih listin : Zravnava kurznega dobička v letu 1905 ............ Kurzna zguba v letu 1906........ , inventara: 10% odpisa za obrabo..... „ davka: Plačani davek za leto 1906 .... „ upravnih stroškov: Upravni stroški za 1.1906 zgube in dobička: Čisti dobiček za leto 1906 40030 63 1928 40 378846 18 I 26853 90 26777 14 97400 68 414 96 109 07 I 18408 — | 6504 55 776 614 25 597 58 7117 42 23775 79 42317 01 672471 20 | K h 1 Račun obresti: Prejete obresti posojil...... 436566 34 V letu 1905 za leto 1906 prejete obresti posojil 23611 44 Zaostale obresti posojil......... 89145 36 Prejete zamudne obresti........ 9447 91 Prejete obresti naloženega denarja..... 47112 56 Prejete obresti vrednostnih listin..... 16910 50 Nedvignetii kuponi vrednostnih listin .... 17913 50 Interkalarne obresti.......... 11403 20 2 „ zadružnega doma: V letu 1905 prejete najem- ščine ............... 13074 31 i V letu 1905 za leto 1906 prejete najemščine . 1251 76 3 upravnih dohodkov : Upravni dohodki v 1. 1906 22-12 36 4 „ zgube in dobička: Pripisani ostanek dobička 3761 96 672471 20 Aktiva. B i i a n c a za upravno lito 1906. Pasiva. 3 4 5 o 7 8 9 10 Račun blagajne: Stanje dne J deceinl -a 1900 . . . , posojil: a) Stanje vkn ^ni'' poffojil a) na zadolžuice . . . .K 4.018 919-28 '?) na zastavna pisma .... 2.09S.584-36 b) Stanje meničnih posojil . . „ 1,605.690'02 c) Stanje posojil na tekoči račun „ 1,566.213-53 naloženega denarja: Stanje 31. decembra 1906 zadružnega doma: Stanje 31. decembra 1906 . zadružnih hiš: Stanje dne 31. decembra 1901) zadružnega zemljišča: Stanje 31 dccembra 1906 vrednostnih listin:. Stanje 31. decembra 1906 Nedvignetii kuponi.......... prehodnih zneskov: Stanje 31. decembra 1906 inventara: Stanje dne 31. decembra 1906 . . obresti: Stanje zaostalih obresti posojil dne 31. decembra 1906 .......... h 321544 06 9289407 19 763826 34 205541, 38 118542 18 109242 32 400361 75 17913' 50 4826 30 5378 24 89145 36 11325728 62 Račun deležev: Stanje glavnih deležev dne 31. decembra 1906 . . . K 20.000 -Stanje opravilnih deležev 31. decembra 1906 ........ 5.982-- vlog: Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1906 .... Kapitalizovane obresti za 1.1906 Stanje hranilnih vlog na tekoči račun dne 31. dec. 1906 . . Kapitalizov. obresti za 1. 1906 K 10.098.270-11 378.846' 18 556.959 01 26.853-90 rezervnih zakladov: Stanje glavnega rezervnega zaklada dne 31 decembra 1906 ..... Stanje posebnega rezervnega zaklada 31. decembra 1906 ........... pokojninskega zaklada: Stanje 31.doc. 1906 . zadružnega doma: Za leto 1907 predplačane najemščine............ obresti: Za 1. 19J7 predplačane obresti posojil zgube in dobička: Čisti dobiček za I. 1906 . K h 25982 11060929 20 83317 79 67467; 07 17749 45 1188 96 26777! 14 42317, 01 i 11325728 62 Načelstvo. ■ 1 111 11 .......' 1» ■MMBMaiiBlilH: ■BMBMMBBBHMBBHBMI 1 I ■■■■■■■MMnMMMBBMlIBBMai na Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER &ri!Ban«9B um* «sv»m. .Chick". t Pred. Stev. 690. Irhovina r Šivanimi podplati K B'~. Pie.l Stev. 720 isti iz Iako, ina K 6 30. v Ljubljani, ŠefsnburgGve ulice štev. 4 dobavlja kot znano najboljša čevlje. Pri naročilih zadostuje pred. številka. Zunanja nopožila proti poVžotgu. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. r»'cd. štev. S5i. Usnje za voščenje t močnimi podplati K 9-50 Pred štev 36 i« Boxcalf z angleškimi (Ifdnl ti K r>-M1. -----^rrr-.—■ ■ ----- - ^niFn^^^sMnmnTiiNninmmtmnmur i n m............i.................. Nepriležni izdelki ne zamenjajo. .Moderno". Pred. štev. 747. Cheorette a ftivanimi Pred. štev. 653. Sabakid K. J0 *0 podplati K 9 —. , , 667 I«. Boicalf K 13 — Pred. štev. 745. Glasgonr Chevreau a , , 610. Lakovina K 1J-—■■ močnimi podplati K 11"—. (1323 11») HLODE!! kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHENGH1 V Ljubljani, in sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub. met. K19 50 jelkove „ 30 „ ......K1B 50 borove „ 30........ K 18- hrastove „ 30........ K 38- 8 K 70- pod mero in sicer od 22 do 29 cm debele in škartne hlode '/3 manj. Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška. 225 3i Sctiictitovo milo Pristno le z imenom „ SCHICHT". Prihrani denar, čas in delo. Prihrani trud m »elo, koristi teda 'udizdravju. ne Škoduje perilu K pranju idem kot na ples Moči potreba ni zares ; Schlcht-ovo ker rabim milo Nimam sitnosti obilo. 2441 a 3 3 trgouee opozarjamo, da je v šentjurskih gozdih pri Kranju na prodaj več lesa in sicer največ smrek in hrastov. — Natančneje se poizve pri Francu Naglič, posestniku na Kokrioi pri Kranju, 39» 2 2 P MIG c. kr. tivirni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško. izumitelj in izdelovalec iri&smpf-riefled pušk in Wernig- universal pušk z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje najszbornejše Izdelke kakar trocevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Buchsenflinten), Maniilicherjeve schon-auske risanice, kakor tudi Weringove čveterocevke itd. Ceniki zastonj in franko. fl 10—7 15 do 20 čevljarjev za različno delo, zbito, cvikarijo in pucanje, kateri so izurjeni v tovarniškem delu, sprejme se takoj stalno pri tukajšnji tvrdki 4i4 ;i-2 Hitzl & Kozina. O i zaloga . gospode, dame športnih čevljem najbolj slovitih tovarn. o Angleški mazilo f črne, rujave in bele barve. ^QCOOQOOQOO ^ OOOOOOOOO^ S Najkrajša a najcenejša UOŽSlIfl. AlMlKO Q ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ z ^ modernimi, velikimi brzoparniki iz rdeče zvezde ..Red Star Line". 9 365 4-4 •o o 6 Važno za zasebnike! Dovoljujem si svoje častite odjemalce in slavno občinstvo mesta Ljubljane vljudno opozarjati, da pošiljam priljubljeno Mengeško : daolno marčno: In bavarsko pivo (zadnje je temno) v zabojih po 25 polliterskih steklenic s patentnim ali probkovim zatvorom, zaboj po 4*50 K razen nedelj in praznikov, vsak dan na dom. Prijazna naročila sprejemajo se v mojej trgovini Spitalske ulice štev. 9 (tudi tele-fonično, št. telefona 138). Proseč mnogobrojnih naročil bilježim z odličnim spoštovanjem J. Buzzolini, izdelovatelj salam in kranjskih klobas na paf in trgovec z jestvinami. O o Služba orga nista ; m in cerkvenika v Bes niči pr? Kranju je razpisana. j Nastop s 1. majem' Prednost imajo kme-, tijsfva vešči prosilci.' Na našib parnikih: „Finland", „Kroonland", „Vaderland", "„Zeeland" in „Samland", kateri vtak tedsn v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New Yorkom, so snažno3t, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite »a 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na S mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik FRANC DOLENC v Ljubljani, Kolodvorako uiloe odšle) štev. 26. od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju". 32u '6-3 r Tri nakupovanju = suknehega zzz in manufakturnega -— blaga =z se opozarja na tvrdko m HUGO IHL v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4. 811 52-31 Velika zaloga i suktienih ostankov. * Umtmnor/Jmno I. 1842. Slikarja napisov Stavk ii pohištvena pleskarja. Velika zbirka dr. SchOnfeldovth barv v tubah za akadem. slikar]«. ElekHčni obrat. Tovarna ln proda j® ©IJnaHh barv, firneta In laka I, Ljubljana Prodajalni In fcompfolri Telefon 154. Pelavnlcs: Miklošičeva cesta šf. 6 Igriške ulic« it. S Ustanovljene /. 1842. Zaloga Coplčev za pleskarje, sfl- karje In zidarje, fttedllnega mazila aa hrastove pode, karbolineja Ud. Priperečava m tudi sL občinstva sa vsa v najino itroko spadajoče delo v st«tst« ia ba deželi kot prizaaae reelao ia fine pe najnižjih cenah. 76« «3-10 r UPI y|A||M nni lios ZDRUŽENIH P1V0VAREH ZALEG In USKI UbLNI9Ka Ulfy£Oll TRG v Ljubljani, telef. SL 163. = .*«•» izborno pivo v sodcih in steklenicah. —— Zalog« v 8 p o d ■ j i Šiški, telefona »ta*. 187. —-——■ Franc Keber urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Dunajska če ta št. 12 Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine presto. Solidno delo! Nizke cene!, 692 F. S. Nolli-jev naslednik 52—30 Ljubljana, Vodnikov trg se priporoča preč. duhovščini iu slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa kleiisiriksi in vodovodna dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila. Zahtevajte zastonj In franko mo| veliki, bogato iluatrovan glavni cenik z nad 1000 slikami vieh vrsi nlkelnaatlb, srebrnik in zlatih u> z znamko Koskopf, Ilahn, Ornega, Kcbaffhausen, Ulaanutte k-.kor ladl vieb vrst lolldnlb zlatnln in srebrnln po IzTlrnlb tOTftrcInklb ceuab. Nlkel. remont, ara......K V— ■ lit. Roskopf patent ura ..... 4'— . , črna lekl. rem. ara . 4'— ivlc. Izvir. Koskopl pat. ura . . , 5 — Ooldln rem. ara .Luna' kolesje , 7 50 »rebr. , , .Olorla" , , 7-60 . , , dvojni plniC . . 11-50 , oklep verižica z rinile« na pero in karab., 15 gr. leika , 2 50 r.ika T.la nlkel. ara e sidro z .Luna" kolesjem . „ 8 50 ■ ra i kukavico K 3-50, budilka K 2 90, kublnjika ura K 3 — ivarcvaldska ura K 2 80. Za raako uro Sletno plamcno Jamstrol Rlkak rlslkol Zamena dovoljena, aH denar nazrj I Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Brilx) St. 664, Češko. '00- 55 F JzDiemniTzpfir owDinicfl"^i Dunajska cesto št. 19. M v Ljubljani V Nedjatoua hiša. zavaruje al. Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke. 2. proti prelomu zvonove in V^ftl 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam. Edina domača slovenska zavarovalnica! 2985 12—3 ................................-- Svoji k svojim! ............ Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov z- Klobuke, cilindre in čepice -m v najnovejših faconaii in v velikih izberah priporoča 112 52—7 Ivan Soklič. Pod trančo št. 2. Postaja elek.železnice. Anton- P r e s ker kroja« w LJubljani, Sv. Petra cesta it. 14 Otfllkovaa z clato fcolsiao » Parizu 1904. Kuharica srednje starosti, izvežbana v najboljši kuhi, vajena tudi gospodinjstva, želi stopiti v službo le v boljše hiše, najraje v kako župnišče, bodisi v mestu ali na deželo. Naslov pove upravništvo „Slovenca." 375 3—3 le iz kranjskega lanenega olja 1619 100-61 prodaja Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle- j». Največja zaloga karbolineja in gipsa. ia.......... ——— Odlikovan x zlato kolajno in krlioti Londonu I SOS. r£ffirv°a5JSŽS2?11 duhovniške ohleto Iz trpežnega Ii ttlidoiga klaia nizkih oteak. "Toti izgotovljene oblek®. :osebno na tuvelaka v največji Izberi po najnižji)* cenah. HbiilUO uniform mtriJUigt oraštvt iiiiioliklfc iridilft«. Prodaja oa debelo in drobno. V i r n c tl Podpisana ima v ralogi najraznovrstnejse trpežno, krasna blago .a bandera, baldahine, raznobarvne plaččo, kasulo, pluviaie, dalmatike, v«. lame, albe, koretelje, prte itd. iploh vee, kar ae rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi Teženje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje roAno in po&teno po najnižji ceni bandera In vso drugo obleko. Prečistite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih »sirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpo&tenej&o postrežbo in najnižjo cano, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjš« naročilo. Najodličnejsim spoštovanjam »e priporoča 2803 2H—16 Ana Hofbauer, •mejitfiljica zaloge cerkvene obloke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove olloe 4. Josip Rojina, ; civilni in vojaški krojač, Ljubljana, Šelenburg-ove ulice, nasproti glavne pošte priporoča elegantne obleke po najnovejšem angleškem kroju sistemi »Premier« lično izvršene in natančno po najnovejši modi. V kratkem bodete hoteli zameniti težko zimsko obleko'z lažjo. Poskusite toraj in prepričali se bote o moji solidni postrežbi. Uniforme vseh vrst se izvrše iz pristno barvnega sukna najnafančneje. Plašči (pelerine) za častnike, turiste, lovce itd. iz najbolj nepremočnega lodna so vedno v zalogi. Najnovejša moda. Solidna postrežba. m mm T• -' vr Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parnik! „Severonemškega Uoyda" iz □ Bremena H e a) - 9o r k s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Vfilhelm d. ____mmiii Grosse. bm - Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. * Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2518 62-i7 Edvard Taučar-ju, v Kolodvorskih ulicah it. 35- nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poitena reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko BalHmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo. Singapore, v Avstralijo itd. itd. pno prodajale v pondeljek 4. sušca 1907 od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne LJUBLJANA, 20. svečana 1007. 347 2 Dr. Fran Vok, c. kr. notar kot sodni komisar. JA MAZEM SVOJE J10GEVI/CHE. PA rtogu | cio dan povodi m h0dati bez SS-Hf' DA SL Ml ' A. ' 'L4TOK: ' i ' Lovci! Turisti! Vojaki! Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje 2947 32-18 ^^ ^^ Prospekte pošilja Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv. Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg ul.4. Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Vašim Heveaxom sem jako zadovoljem, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. Kamilo Morgan, lovski pisatelj (častni predsed. .kluba strelcev" na Dunaju.) RFAFF-ovi šivalni stroji fe^fl so najboljši za rodbinsko porabo, B2T* Šivajo, golijo in pleto i^a neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in tje (Kngellager). Glavno zastopstvo 1 FRAN TSCHINKEL Ljubljana, Mestni trg 0. Kočevje, v gradu. Štev. 2476 Ra Oklic! Vsled sklepa c. kr. okr sodišča v Ljubljani, 15./II. 1007, opr. štev. A 1 4/7 se bodo v zapuščino veleč, gospoda stolnega dekana Andreja Zamejic spadajoče premičnine, Pred škofijo h. št. 5, I. nadstropje. Z p IS. Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnih zdravnikov: 1 v Grosupljem, sodni okraj Ljubljana in 2. na Trati sodni okraj Skofjaloka. Z vsako teh služb je združena plača 1600 K in aktiviletna doklada 200 K. — Zdravniku v Grosupljem je vrhu tega okrožje pripravljeno dali primerno podporo. Prosilci za ti službi naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do I. aprila 1907 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega 'n nemškega jezika. Oziralo se bo ie na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kak bolnišnici. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 17. iebruarja 1007 356 3 3 gFEUDO PRIMOŽIČ,| -, mizarski mojster, : S | Ljubljana, Hilšerjeve ulice štev. 5 tt H izdeluje vsa stavbena in pohištvena dela, oprave gostiln, hotelov in prodajalnic. Q Priporoča sc osobito precast. cei kvenim predstojništvom za napravo spovednic, klečalni*. j|( kov, klopij in omar za paramente. — Načrti in proračuni brezplačno. 3K Mt Poskrbi vse vrste parkete, deščice za tla, prevzame polaganje istih in poprave S 2 starih podov, kakor tudi voščenje m snaženje istih tu in na deželi. Prodaja in po Ue šilja tudi po pos-.ti domače voščilo (kuhani vosek). 1H9 10—9 3SC ^ —————— Solidno delo, točna in cena postrežba. ——— MHjflimmtis MCSSV^KM'' JiM W«i iiM W w ^ w ^ ^ ^ t^Ri^Ki^R^KTV1 ^^ ™5«%IK™w^ najvišjega stališča sojeno, je jedilna mast najboljša za pečenje, praženje in kuho. ovarna hranil Ceres razpisuje tekmovanje v kuharskih receptih z dobitki v skupnem znesku 15.000 kron. Natančnejši pogoji se zvedo pri vsakem boljšem trgovcu brezplačno. Razglas. Radi oddaje popravila župnišča na Kopanju pri Grosupljem vršila se bode dne 11. marca 1907 v župnišča na Kopanja 6 zmanjševalna dražba s in sicer ob 9. uri dopoldne; do iste ure se bodo tudi sprejemale pismene ponudbe. Dotične načrte, stroškovnik in stavbene pogoje si vsak lahko ogleda v župnišču na Kopanju. Stavbena dela so proračunjena: 1. Podiranje starega zidovja . . . 1084 61 K 2. Kopanje kleti..............308 10 „ 3. Zidarsko in dninarsko delo . . 5156 58 „ 4. Betonsko delo ............776 55 „ 5. Tesarsko delo..............272820 „ 6. Mizarsko, ključavničarsko, steklarsko in pleskarsko delo .... 4355 81 „ 7. Kleparsko delo......421 72 „ 8. Pečarsko delo....... 700 — „ 0. Slikarsko delo....... 101— , Skupaj 15.722 66 K Vsak ponudnik mora vložiti 5% varščine; ponudnik, kateremu se bo oddalo delo, mora v 8 dneh po podelitvi popolniti varščino na 10%. Stavbeni odbor si pridrži pravico, razna dela oddati enemu ponudniku ali pa posameznim. Tudi ni zavezan oddati dela najcenejšemu ponudniku. Kopanj, 28. februarija 1007. 4n 3 2 Jtaubcni odber. jsm mm m w»wm tLi i T r p t-Iew-¥ork najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot iz Ljubljane v severno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, nc prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parnik. so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba na)bol|8a. Pojasnila daja ln karte prodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulioe 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. OSREDNJA BANKA CESK1B HRANILN1C> r! ▼ W (Ustfednf banka českvoh anofitelan) ^ Del. kap. 7,000.000-- H ^ Ttkjraml: ^,orabaaka". J. 2 Deponiranj« kavcij la f a vadij raznih vrat. r m Eakont meajic aarne _ ■5 denarsib savodov. g • Bankovna Informacija ; In aveta brezplačno. "Vlog* na knjižice in račun 4 % ia 4>/, %. 1 Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava In čuvalna zaloga brezplačno. | Posojila okrajem, mostom, občinam In dragim lavnim korporscljam proti amortizaciji sa aeww rampoiiljnnf*. F. P. Vidic & Komp., Ljubljana opekarna in tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih •v zarezanih strešnikov -v »Sistem MflRZOLfl" (Stranjfalzziejel) »Sistem MflRZOLA" Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno itmpregniram. Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji Vzorce »n prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanes ji»ejša postrežba. Sprejmejo je zastopniki. --------- v1;' s»».»w • I Herbabny-jev podfosfornokisli apneno-železn: sirup. Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvontev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in red tev. Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vin. več za zavitek. Zaloga skorowvseh lekarnah. a . . S =5 - g « 3 ©l 5chut7 marke ^ ©Ijulius herbabnv vvien is CD CL. ■a o n C3 1 a -«J po po -V ea CL> O ^ B s pO co s ■S= a , au oo co Herbabny-jev okrepljeni Sarsaparillci-sirup. Je že 32 let uveden in najboljše preizkusen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in nJega zle posledice — Pospešuje odvajanje in č;sti kri. Cena stjklenici K 1-70, po pošti 40 vin. več za zavitek. 2622 20—11 v , ' 3 ...........— oarmnerzigKeii", iJUMj,m.ii,Kaisersrrasse Vsa logi Je nadalje pri gospod.h lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju. Celovcu, Črnomlju, Reki, Novem mestu, Sovodnju, št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperku. Prva domača slovenska pivovarna GL Auerievih dedičev Ustanovljena leta 1854. » I S..!.!!«.: ___ __iiHf. jmeriko v Ljubljani Kolodvorske ulice ši 41 5» 1 <0 t mr* K tt 71 62- 8 Kf'' Najcenejša vožnja v Ameriko. i mW£KW££W£W£MW£W£W££'Mf:t S FR«. ČUDEN, ^ orar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve. -—•o. H H H N N i4 S Častit! jj. ženini in neveste! Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi brii^antii itd.. Lepe stensko ure an budilke, jako lepe in nove oblike. Največja izbira nanvizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih cenah in najlepši obliki. Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za Cliina=srebro tudi po pošti franko in zastonj. Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr- tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, dni in luno gld. 230. Vabi in se priporoča za obilni obisk 131—it Fr. Čuden, urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve. Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), ■e priporoča preč. duhovi« ini sa izdelovanja ■ ■■■lllll MMBBM« III | II | ■HHMMBMMMi cerfiveni/i para-meniov. 23» 26 lnUi -45 T Izdeluje oele ornate kazni« v rseh liturgičnih barvah, pluvljale, obha-JUne borze, itole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor ie glasi naročilo, t svilnatem in ilatem reze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvrSuje vsakovrstno eorkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobre blago, cene p« mogočnosti nizki, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postreibo. Prenovljenje starih paramentov tudiaado-voljno prevzame. Stavbeno, ometno is konstrukcijsko ključavničarstvo. flidraližne vidre ln sesalke Josip Weibl J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4. priporoča so slavnemu občinstvu ln prečastiti duhovšini v izdelovanje vaeh v to stroko upadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajllne mizo, ograje na mlrodvora obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjidnl sastorl in solnčne plahte po najnovejšem zlatemu s samodvigalnlml 1609 52—69 oporami brez vijakov. pš&auuiiiui&a^ | Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu | Avgusta Agnola v Ljubljani lj Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca" se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prerij vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega | umetnega steklarstva. slikanja na steklo S za steklarstvo v figuralni in navadni orna-memtiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Hjj Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-«:| lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. n3i 62-n Narisi in proračuni na zcshtovo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem ▼ ogled. *••!*«» M t 9 11 f t f 111 Hit J It 3 • t • t? T It t • • • M » . ? ! • T t • ? ? f "™TTmmT M f »ItMlt I Podružnice: !'r»)t» t menjalnicami: Orabtn 35, Mala alran, Most ulica 17, Žlllcow. Brno, Bkriea, CeJka I,I|>a, Ceika Kamilica, Horankl Zombrrg, Miirtling, Horl Jlfin, Plfftn, Hrltara In Llberce. Menjalnice na Dunaja: i. w.llicllc 10, ii. Taborslraiti 4, iii unkargam 69 (vogal Rtnnwejra), iii. l8-»engasse 27, iv WltJntr Haapli(ra»»« 12, v SchOnbrunnerilrama 88 a, vii Marlahiferatrassc 76, viii Lcrchtnltldtralraiec 132, ix. al».r«lras>« 32, x. favorllanilraM« 59, xviii. VKhrlnttratraiit 82, xix. Dflbllnijer Hauptstr. 33, xxi. Haoptilrant 22. Menjalnična delniška družba M E R C U 160—22 U Dunaj, L, Wollzeile 10, Ako. kapital K 16,000.000. Beser zaklad K 7,000 000 Najknlantnejši mr nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. «r Zamenjava in cskomptiraiijc izžrebanih zastavnic In obligacij, srečk in kuponov,