260. številka.
Ljubljana, v torek 11. novembra.
XVII. leto, 1884.
hhaja vsak dan avecer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., fle se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kdo bo deželni nadzornik na Kranjskem?
S spodnjega Štajerskega 9. novembra.
[lzv. dop.]
To vprašanje nemški listi prav vsestransko razpravljajo, ter udrihajo po — Šukljeji. Sedaj že vedo pripovedovati svojim čitateljem, da je gosp. Šuklje v talon položen, — zdelali so ga.
Slovenski listi pa se dozdaj šo cič neso posebno bavili s tem velevažnim vprašanjem. Vidni je, da Slovenci čakajo potrpežljivo in pokorno, kaj bo jim osoda v podobi vlade in barona \Vinkler-ja naklonila. Mi se bojimo tukaj za Vas na Kranjskem, da ne bi za Pitkerjem nastopil še kdo slabši. Vsaj poznate sedanjo vlado. Na mesto dr. Bleivveisa dala vam je VVagnerja. Če se oddaje kako važniše mesto, ne dobi je domačin. To ni izjema, to je načelo. Sedanji vladi velja pred vsem Nemec, potem ne pride dolgo nihče, potem še le Slovani, in mej Slovani najzadnji: Slovenec.
Bojimo se toraj, da nemara dobite mesto Pir-kerja, ki je vsaj znal slovenski, ter nekdaj, se ve da v mladeniškej nezrelosti, celo Novicam dopisoval in bil iskren član čitalnice Ljubljanske, dobili moža, Nemca, kateri pa bo obljubil, da se bode v 5 letih — /ačel učiti slovenski?
Kaj se hoče, Nemec je pač Nemec, t. j. prvi na svetu, torej tudi v Avstriji!
Če že zarad 140 nemških otrok v Ljubljani morajo za vse otroke, mej katerimi je „8amo" 1400 8lo7enskih, biti nemške šole, in če je vlada morala pred vsem Bkrbeti, da se tem 140 nemškim otrokom ne krušijo v temeljnih državnih postavah zagotovljene pravice, t. j. da jih nikdo ne sme siliti, da se Blovenski učijo, nasprotno pa sili 1400 slovenskih otrok se nemški učiti, ter za slednje iste v temeljnih postavah zagotovljene pravice ne veljajo, potem smete biti prepričani, da se vlada na Vas 450 000 Slovencev ne more ozirati, kajti pred vsem mora ozir jemati na 29 000 Nemcev.
Treba pomisliti, da je vlada, Slovanom pravična sedanja vlada, dala Slovencem ua Koroškem škofa Ftinderja, ki ne zna slovenski; da je ista Slovanom pravična vlada dala primorskem Slovencem in Hrvatom škofa Flappa, o katerem se govori, da se je baje začel „pridnou slovenski in hrvatski učiti.
Mi toraj ne razumemo v osodo udanega „fa-talističnega" Vašega pričakovanja, kaj Vam položi vlada na žrtvenik spravljivosti.
Kadar začne smokva brstje poganjati, znajte, da je pomlad blizu. Kadar začnejo židovski listi vreščati o osobi prihodnjega nadzornika, znajte, du je imenovanje blizu.
Sedanja vlada rada v istem času pri nas imenuje može za važne službe, kadar ni državni zbor zbran. Predno se državni zbor snide, se je potem vihar polegel in slovenski poslanci potem zopet pridno — molče in podpirajo vlado.
Vlada že pozna svoje Pappenhajmce.
Videaut conaules! — bi Človek klical, pa jih nemarno.
Pač pa imamo nek eksekutivni komite v Ljubljani, o katerem smo dozdaj že slišali, da se je nekdaj ustanovil. Zatorej Bi Človek vsaj še lahko nedolžno veselje „privešči", da zakliče:
Videat eksekutivni komite, ne quid etc
_N. O.
Delegacije.
Na Dunaj i, 9. novembra. Včeraj bb je odbor proračunski delegacije avstrijske nadalje posvetoval o proračunu za vojsko ter potrdil ga. Po tem pride na vrsto proračun za pomorstvo vojinsko, o čegar potrebni preustroj bi in popravi je poročal podadmiral baron Sterneck. Po tem poročilu se oglasi poljski delegat Hausner in pravi nekako tako-le: Cesar obljubil nam je, da bodemo brez vojne dolgo časa. Tako tudi vnanji minister. Sedaj pa nam proračun za pomorstvo kaže kaj druzega. Za leto 1885. se terja 1,305 000 goldinarjev več, nego-li vlani, a da 86 vse za obrambo pripravi, treba bode pozneje 7,700 000 gold. de. Vlani je dišalo po vojni, a o potrebah tacih ni bilo nič čuti, sedaj pa po shodu Skjerneviškem postale so potrebe tako nujne, kakor da bode sovražnik žo jutri padel po Pulji. To je torej čudno, a tudi drugače Avstriji tacega pomorstva ni treba. Mene dotične oficijalne razprave neso preverile, merodavne so mi samo izjave Kaluokvjeve in cesarjeve besede.—Baron Hiibner spomina se besede Palmerstonove v angleškem parlamentu Hoteli so, da vojsko pomnoži,   a odgovarjal je:   „Anglija
naj ima na morji moč, na suhem ne toliko. Naše poglavitno orožje je ladjevje; vojska pa se popol-njuje.1* To narobe vzeto velja za Avstrijo, naše pomorstvo naj brani, a ne napada. — Grof II oh en-wh rt : Nasproti HiUBnerju je omeniti, da je treba sedanji mir porabiti za vCjinske priprave. Tu se dandanes nič ne hiti, Če je pomorski upravi do tega, ladjevje naše v treh letih tako prirediti, da bode kos svoji nalogi. Sedanje naše ladjevje ne more svoje naloge vzpolniti, dokler je v takem stanji, naj za to Btanje še toliko denarja izdamo. Nove iznajdbe je tudi treba hitro uvesti, koliko to pomaga, pokazalo sa je sijajno za nas pri Lissi. Zato je glasovati za proračun pomorski. — Delegat D n m b a je temu pritrjeval tudi z ozirom na našo orijentalsko trgovino, tako tudi dr. Itieger, ki je še vprašal, zakaj obrede v Dalmaciji ni z notranjimi deželami zvezano z nobeno železnico. — Delegat Hausner je izjavljal, da je govor njegov izražal le njegove misli. — Vnjni minister je pridodal, da se je pri zadnjih manevrih našega ladjevja natančno seznanil z razmerami, in da bode tem razmeram najbolje služil objavljeni sistem.
Jutri se bode o tem nadalje posvetovalo.
Skoro vse o proračunih je sedaj po delegač-nih odborih dognano; samo kredit okupacijski pride še v odbor ogerske delegacije, predno se prično obči zbori delegacij tja uredi tega tedna.
Še „Narodna šola" in slovenski domoljubi!
V 225. številki cenjenega Vašega lista, poudarja gospod Vaški J. pod zgornjim naslovom do-zdanje koristi društva „Narodna šola", opozoruje pa tudi na to, koliko bi koristilo to društvo, ko bi se za „Narodno 8oJo" brigali tudi drugi domoljubi in ne samo učitelji in jo tudi podpirali. Mej mogoče bodoče koristi prišteva gospod pisatelj izdavanje knjižic za mladino, katerih posebno pri nas še tako zelo pogrešamo in da so podpore izdatneje, storilo bi se pa tudi h hko še kaj koristnejšega, ustanovili bi Bi lahko Slovenci češkemu „Ko-menskemu" podobno društvo!
Zavedna narodna gospodu slovenska! Ta poslednji stavek je tako velikega pomena za nas Slovence, da nikakor ne gre,  da bi le pri tem ostalo,
LISTEK.
Živ pokopan.
(Spisal Edgar A. Poc proBto posl. J. Lipnik.) (Konec.)
Skušal sem kričati in moji ustni in moj že suhi jezik so se krčevito napenjali pri tem poskusu; — a ni ga bilo glasu iz mojih pluč, ki so kakor pod bremenom ogromnega hriba potlačene, krčevito bo gibale in z neizrekljivo težavo sopele.
Gibanje čeljustij, ko sem skušal glasno kričati, me je poučilo, da sti moji čeljusti z robcem podvezam tako, kakor je to običajno pri mrličih. Čutil sem vrhu tega, da sem na trdem ležal in da sem na obeh Btraneh priprt. Do sedaj nesem poskusil ganiti niti z jednim udom, a sedaj pa sem z vso svojo močjo vzdignil roki, ki sti do sedaj ležali na mojem truplu, za pestmi položeni uavskriž. Uprl Bem se z rokama — v trdo desko, ki ni bila nad Sest palcev nad mojim obrazom. Dalje nesem mogel dvojiti, da nesem nikjer drugje nego v — krsti.
In sedaj, sred« tega neizmernega strahu naguil
se je nad me milo in nežno angelj nade — kajti na misel so mi prišla moja varstvena sredstva. Ti-pljem okolu in krčevito se trudim, da bi odprl pokrov, a ne gane se. Potipljem s svojo roko, da bi našel vrv, napeljano do zvonca, ni je. In tedaj ube-žala je nada tolažnica za vselej in polastila se me je svinčena obupnost; kajti h U ratu moral sem se prepričati, da krsta ni prevlečena z blazinami, katere sem bil tako skrbno priredil in kmalu potem prišel je v moj nos čudni in ostri duh vlažne prsti. Zaključek bil je neizogiben: Bolezen me je napala, ko sem bil z doma in bil mej tujimi ljudmi; kdaj in kje, tega se nesem mogel spominjati. In tujci ti, pokopali so me kakor psa, — zabili me v slabo, navadno krsto in me zagrebli globoko, prav globoko za vselej, v navaden, brezimen grob.
Pri tem prepričanji, ki je zdajci prošinilo vso mojo dušo, poskusil sem še jedenkrat zakričati in takrat posrečilo se je. Dolg, divji, nepretrgan krik, brlizgajoče tulenje smrtnega strahu čulo se je v temoti podzemeljske noči.
„Hilo, halo!" odgovoril je surov glas.
„Kaj vraga je neki?u zakliče nekdo drugi.
»Pomagajte mu vun!" rekel je tretji.
„Kaj je to, da tulite, kakor stekel maček.'0 vpraša četrti glas iu takoj potem čutim, da so me prijeli in da me je nekoliko minut tresla toba mož, divjih lic. Neso me izbudili iz spanja — kajti bil sem popolnem probujen, ko sem zakričal; a spravili so me zopet k zavednosti, je I sem se spominjati.
To se je bilo pripetilo blizu Richmonda, v Vir-gimji. V družbi prijatelja bil sem šel nekoliko milj daleč ob reki James na lov. Navstala je noč, ž njo pa grozna nevihta. Jedino zavetišče bila nama je mala šalupa, ki je bila v reki zakotvana in z vrtno prstjo stovorjena. Na tej šalupi bila sta samo dva „berth"-a — to je stvar, podobna dolgej omari za uro, ki je bila pribita vodoravno na stranski steni. Ta postelj ni imela niti vajšnice niti blazine. Največja širjava bila je osemnajst palcev. Mej dnom in pokrovom bilo je ravno toliko palcev. Izredno teško se mi je zdelo, stlačiti se v ta zaboj. Vender sem spal izvrstno in vsa moja grozna vizija — kajti to neso bile sanje, ali da bi me bila mora tlačila — imela je uzrok v mojem posebnem položji, v navad-nej smeri mojih mislij in konečno v težavah, katerih sem že omenil, ko sem se namreč dolgo Časa po svojem probujeuji  trudil, oživiti bvoj spomin.
da ostane mrtvo natisnjen v 255. številki „Sloven-skega Naroda". Ne, marveč sveta dolžnost, katero smo zavedni inteligentni narodnjaki našemu narodu, naši mili in dragi domovin: dolžni, je pač v prvi vrsti ta, da skrbimo za obstanek milega našega jezika, za integriteto mej njegovih. In iz te dolžnosti slediti mora sklep, da smatramo vsi brez razločka stanu ta stavek, da smatramo ustauovitev češkemu »Komenskemu društvu" jednacega slovenskega društva, za žarečemu železu jednako narodno vprašanje, katero se ne sme pustiti, da bi se ohladilo, marveč kovati moramo na njem čvrsto naprej, dokler je še gorko. Kaj nam pomaga vse naše potezanje za naše narodne pravice, pred vsem narodne šole, ako se pa cela slovenska Koroška, slovenska Štajerska, slovenska Istra glede mej našega jezika od dne do dae zožuje, ker je njih slovensko prebivalstvo v deželnem in v državnem zboru le po neznatni in torej neuplivni manjšini zastopano P
Da, kaj bi nam pomagalo, ko bi se naši po slanci še tako po robu postavljali in morebiti tudi kaj dosegli, uko se po nemškem „Scbulvereinu" prav na deželi (glej Maverle, Goršarie«*, Sevnica itd.) nemške ljudske šole snujejo; in ako občinski zastopi mest, v katerih na tisoče in tisoče Slovencev živi, kakor v Trstu, Gorici, Mariboru, Ptuji, Celji itd. le nemške in italijanske ljudske šole snufejo, tako, da pošteni slovenski oče uiti javne prilike nema, svoje otroke v svojem jeziku poučevati. Kak čudež potem, ako postanejo sinovi naših poštenih v mestu naseljenih slovenskih starcev, Nemci in Italijani, da! navadno še celo najhujši neniskutarji in irredentovci. Namesto da bi naš element po naših ljudeh v mestih naraščal, uarašča po njih nam sovražno tujstvo. Danes se naseli v Gorico ali Trst pošten Kovačič ali Čuk, njegovi otroci bo že Covacig-i ali Siuci; v Mariboru ali Ptuj pošteni Klančnik ali Župančič, njegovi otroci bo pa že Klantschn:gg-i (ako ne še celo Quantsch-niggi) in Suppantscbitschi.
Dragi slovenski inteligentni rojaki! ako hočemo, da se mćje naše narodnosti ne bodo krčile, da nam v kompaktui celoti našega naroda ne bodo nemške ali pa italijanske zelenice nastajale, ako hočemo, da se ne bode m.ša lastna kri po mestih v nam strupeno Bokrvico spreminjala, osnuj m o si slovensko društvo „Narodno šolou, jednako češkemu društvu „Komenskemu". Kaj nam pomagajo vsi drugi zavodi in društva po mestih mešane narodnosti, katera so vsa le za odra-ščeue namenjena, ako se nam pa zraven naš zarod tujci, ako sovražna sekira spodkupuje narodnega debla korenike — našo mladino? — Ako stvar temeljito premislimo, dospeti moramo vsi slovenski narodnjpki do ukrepa, da nam je društvo »Narodna šola" ustauofljena po vzgledu češkega nKo-menskega" društva, za ohrau;tev naše narodnosti, kjer je v nevarnosti, kakor tudi za to, da si zopet prisvojimo one kraje, od koder so nas doslej izrinili ali nas vsaj potisnili v manjino, najpotrebnejše društvo.
Brez tega, ali brez društva z jednakim smotrom smo podobni vojski brez rezerve, ki ne more nadomestovati svojih izgub iu torej tudi ne vztrajati na bojišči.
Ljudje, ki so me tresli, bili so mornarji na ladiji in dva delavca, ki sta bila najeta, da izkrcata iz ladije prst. Duh te prsti šinil mi je bil v nos. Da Bem bil pod brado obvezan, to je prišlo od tod, ker sem pred spanjem mesto ponočne čepice svilen robec čez glavo obvezal, pod brado pa zavezal.
Muke, katere sem za onega časa prestal, bile popolnem jednake, kakor bi bil živ pokopan, b le so strašne, nepopisne, gro/ne. A iz zlega raste dobro; kajti prevelika pre^taua groza premenila je mojega duha. Upokojil sem se — postal sem miren. Hodil Bem na sprehode. Krepčal sem se s telesnimi vajami. D.hal s.mu sveži vzduh naravno in mislil na druge stvari — nego na Bmrt. Raztrgal in požgal sem vse svoje grozne zdravniške knjige — najfa-talneje berilo tudi za najbolj zdravega človeka, ki ni sam zdravnik, a ima le nekoliko nagiba k bipo-hondričnemu premišljevanju. Vseh tacih knjig, z groznimi napisi, nesem več čital, pač pa sem pridno listal v brezkončuej knjigi, ki nam jo je stvarnik odprl v prirodi. V kratkem bil sem drugačen človek in Živel človeški. Od one nepozabne noči dalje dal sem za vselej slovo svojim grobnim idejam, ž njimi izgubili so se tudi moji kataleptični napadi, katerih prve neso bile menda posledica, temveč pravi uzrok.
In ravno zaradi tega moralo bi odpasti vsa-keršno oporekanje mej naiim rizumništvom, ne smele bi se čuti stereotipne opazke kakor: „/opet novo društvo !u itd., temveč soglasno moramo se dela poprijeti in takoj, brez odlašanja. Ko bi kdo naših prvoboriteljev v roke vzel, možno bi bilo, da bi tako društvo že začetkom prihodnjega leta začelo svoje blagodejno delovanje
Ko bi bilo društvo utemeljeno in potrjeno, začela bi se organizacija. V vsacem selu, v vsacem mestu, povsod, kjer bivajo Slovenci, nastavil bi se vsaj jeden zastopnik, kjer treba tudi po več, kakor velevajo dotične razmere. Tem zastopnikom bila bi naloga, da vsacega zavednega Slovenca pritegnejo v društveni delokrog, in da, ko bi tudi druzega ne -toni, vsaj jeden goldinar na leto uplača v društ veno blagajnico. Toliko si more utrgati in utrpeti vsak inteligenten narodnjak in recimo; da društvu pridobimo le polovico, ali le desetino članov družba sv. Mobora, bi bil letni dohodek vender le izdatna vsota, s katero bi se lahko izdavale potrebne knjige podpirali koroški in primorski dijaki, s katero bi se pa lahko kaj storilo tudi za ljudske šole, kjer so najbolj potrebne.
Skrajni čas je, da se zdramimo iz fatalistič-nega dremanja, v katero smo se zadnji čas zazibali, da primemo resnobno delovanje, kajti gotovo je, da s tem uičesar ne dosežemo, ako dosledno le roke križem držimo, temveč da je jedino praktično in zveličavno že tolikrat poudarjano gaslo: Pomagaj si sam in pomore ti Bog !
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 11. novembra.
Snide se neki konferenca clslttavsklli škofov, da se posvetuje o osnovi katoliškega vseučilišča v Solnogradu, zlasti, kako bi se dubila denarna sredstva za to.
Na predlog ogersk<»ga ministra za uk in bogočastje je cesar podaljšal funkcije začasne nad zorstveoe in kontrolne komisije za verski in naučni fond na 2 leti od novembra naprej in podaljšal za tako dolgo mandate predsednika, referenta in čla nov dotične komisije.
Vitanje države.
Ruska policija je neki v Petrogradu zopet zasledila neko tajno tiskarno. Več osob bilo je vsled tega dejanih v zapor. Nibil'zem t"duj še vedno klije v Rusiji, vsem strogim vladnim naredbam se ni posrečilo zadušiti ga.
Uruguavski iu argentinski konzul v Genovi nesta hotela poveriti papirjev ladijam, ki odrinejo proti njih deželam, zaradi kolere Tudi na zabtevanje Italijanskega ministra vnanjih zadev nečeta dati dovoljenja italijanskim ladijam za uhod v urugu»yske in argentinske luke. Oficiiozni listi so zaradi tega silno razdraženi in prete že tema dvema državama z vojno.
Volitve volilnih mož tretje volilne skupine za rumuniko zbornico izpale bo vladi ugodno. Ude-ležitev bila je jako majhna.
Zakon o invalidnem in starostnem zavarovanji v tem zasedanji nemškega državnega zbora še ne pride na vrsto, kajti poprej se hoče doseči spo-razumljene mej zveznimi vladami v načelih. Zakon, da se raztegne zavarovanje proti nezgodam tudi na kmetijske in gozdarske delavce je že državnemu sovetu predložen v posvetovanje. — „Shles. Zeitunga je izvedela, da se bode vnauji urad razdelil v tri oddelke namesto v dva, kakor je bil dosada j. Do-zdanja načelnika dr. Busch in dr. Boganovvski hočeta neki umakniti se v privatno življenje, tako bode troje visokih mest izpraznjenih. — Pri ožjih volitvah so Bocijalni demokrati že toliko pridobili, da bodo mogli staviti v državnem zboru predloge, kajti izvoljenih jih je že 15. Svobodomiselna stranka je tudi pri ožjih volitvah dosegla nekatere uspehe, tako je v Šleziji podlegel minister pl. Puttkamer kandidatu te stranke.
Danes začne belgijska zbornica zopet zborovati. To zasedanje se bode otvorilo brez prestol-nega govora, in to zaradi tega, ker vlada ne more ustreči niti konservativcem niti liberalcem. Dekret na provincijalne guvernerje, kako izvajati nov šolski zakon, ni zadovoljil nobene stranke. Ta dekret določuje, da mora vsaka občina vzdrževati po jedno občinsko šolo, ako ni izrecno oproščena te dolžnosti od vlade. To se pa zgodi samo tedaj, če je dokazano, da občma ne more vzdržavati šole. Učitelji na vseh šolah morejo biti belgijski državljani. Kjer so razun občinskih šol tudi druge šole, morajo učitelji teh šol zadostovati ravno tem pogojem, kakor učitelji na občinskih šolah, Bicer jim sme drŽava odtegniti VBako podporo. Ta dekret ni zadovoljil kon-nervativcev, ki bi bili radi, da bi vlada nič ne ovirala opuščeoja občinskih Šol in se ne utikala v druge to je duhovske šole, liberalcev pa zato ne, ker no prepoveduje duhovskih šol. Tako tedaj vlado nema prav za prav nobene stranke v zbornici, in ni ve-rojetno, da bi Be mogla dolgo vzdržavati.
Turčija se bode najbrž udala silnemu dip-loroatičnemu pritisku, in sporazumela se z baronom Hirscbem zaradi grajenja orientalskih železnic. Res bi bil čas da Turčija stori tudi svojo dolžnost v tej zadevi.
Odposlanci afriške konference snidejo se že danes v Berolinu. To bode precejšen zbor, kajti vsaka drŽava bode poslala razun dipjomatičnega odposlanca de več znaoostnih avtoritet, slavnih zem-ljepiscev in narodnih ekonomov. Rusijo bode zastopal knez Orlov, kateremu bo je zdravje zboljšalo. Kouferenca bode pretresovala vb« pogodbe, s katerimi je Assojiation Afiicaine dobila ozemlja ob Congu.
Kakor novejša poročila javljajo, nadeja se francoska vlada, da bode francosko-kltajskl spor kmalu poravnan. V Pekingu so neki oni elementi, ki so za mir, dobili prevago. Taka poročila so se že večkrat razglašala, a do sedaj še nikdar ne potrdila.
Izvolitev Clevelanda predsednikom severno* ameriških zjedinjenih držav ne bode prouzročilo velikih sprememb. Demokratična večina v zbornici je premajhna, da bi mogla prodreti s kakimi radikalnimi s spremembami, v senatu pa ima republikanska stranka še odločno večiuo. Največja zboljšanja je pričakovati pri uradništvu. — Kakor se angleškim listom poroča, je Clevelandova volitev že prvi dan bila odločena. To so pa prikrivali republikanski listi, kajti republikanci so se nadjali da se še najde kako sredstvo kakor 1876 leta in pridobi za Bliina večina. Razburjenost v Novem Jorku bila je velikanska. Sedaj se je pa že polegli, kajti Cle-veland je celo pri nasprotne/ stranki spoštovan.
Dopisi.
Iz Zagreba 9. nov. [Izv. dop.] (Stros-majerjeva sla v n ost. ) (Dalje.) Po bakladi bila je soareja pri g. baronu Vranićaniji. Njegova še le lansko leto v renaissance-slogu dozidana prekrasna palača je na Zrinjskem trgu blizu akademije. Pokojni K baron Vrani: tny jeden najiskrenejših hrvatskih rodo'jubov, zapostivši Bvojim trem sinovom veliko premoženje (pravijo, da 5 do 6 milj. gld.) naročal j»m je, da si mora vsaki z'dati v Zagrebu jedno palačo in tam večji del leta bivati. Po tem naročilu sezidala sta si stareja sina že palači na Zrinjskem trgu. Najstareji sin povabil je starega hišnega prijatelja Strossmajerja, naj se blagovoli pri njem nastaniti. V gostoljubni hiši barona Vranieanija so se torej na njegovo prijazno vabilo zbirali odlični gostje iz Zagreba in druzih krajev. Bilo jih je nad pedeset pri souperji, ki se je ob 10. uri pričel. Kmalu so se oglašali govorniki in napituha sledila je za napitnico.
G. Derenčin je kot stoloravnatelj napival Strossmajerju, potem Vrauićanijevi obitelji in gostom, zlasti Slovencem, za katere sta se dostojno zahvalila dr. Zarnik in dr. Vošujak, poudarjajo staro ne-razrušljivo bratsko zvezo mej Hrvati in Slovenci. Dr. Vošnjak se je spominjal časov turških vojsk, ko so Hrvati in Slovenci se skupno bojevali, kot pred-stražniki evropske civilizacije proti turškemu na-silstvu. S tem so omogočili zapadnim narodom, germanskim in romanskim razvijati se v kulturi in vednostih. Obžaloval je, da 1. 1848 ni obveljal predlog, da bi se hrvatski jezik bil upeljal na slovenskih šolah. Toda razlika v obeh jezicih postajala je tekom let vedno neznatneja in kdor zna dobro slovenski, razume tudi hrvatski in naopak. Želeti bi le še bilo, da bi na hrvatskem vseučilišči izšolaui dijaci in doktorji bili ravnopravni z onimi na tostranlitavskih univerzah. Potem bi naši Slovenci gotovo mnogobrojno pohajali na jugoslovanske vseučilišče v Zagrebu.
Govorili so še Kukuljevič, Barčič iz Reke, Folnegovič, prof. Vojnovič, poslednja dva sta posebno nagla Šala slogo mej vsemi hrvatskimi strankami, čemur bo vsi navzočni radostno pritrjevali. Še le pozno v noči so se ločili gostje iz preprijaz-nega doma, kjer bo bili pogosteni z uprav knežjo gostoljubnostjo. Le prevzvišeni gost se ni dotaknil obilnih izbornih jedil iu pijač, ampak po svoji navadi zaužil le malo juhe in par mehko kuhanih jajc.
V nedeljo bila je v jutro sv. maša na spomin nesrečnega 9. novembra 1880. 1., ko je potreB toli škode učinil Zagrebškemu mestu. Ob 10. uri pa se je začel zbirati narod na Zrinjskem trgu pred akademijo. Prekrasno akademijsko poslopje stoji na južni strani Zrinjskega trga, je dve nadstropji visoko in ima štiri fronte. Dvorišče v sredi poslopja je prava dvorana, sezajoča skozi obe nadstropji, pokrita s steklom. To dvorišče bilo je danes prestvor-jeno v krasno sejno dvorano. V sredi stala je velika zelena miza, na okolo pa fotelji za akademike. Sedež protektorja bil je nad drugimi nekoliko vzvišen.
Galerija v prvem nadstropji bila je odločena krasnemu spolu, n* galeriji v drugem nadstropji stala so društva z zastavami, v dvoraoi pa so se zbrali odličneji gostje. Škofje: Pavlešič, dr. Jurij Po-eilović, E. Hran i lovi i. SekciJBka načtlnika Danijel Šunko ve in Ivan V on čin a; tajni sovet-nik Ivan Matura nič, grof Jurij Jelačič, kamor-nik Julij pl. Jelačič, baron L. Ožegovič, barona Louis in Dragan V ranić a ny. Rector magni-ficus dr. Juraj Pilar, s profesorji podžupan Crna-dak z mestnimi odborniki, predsednik trgovske zbornice J. Grahor, kanoniki, deputacija Ljubljanskega mesta, deputacija h Siska in iz drugih mest v Hrvatskej itd.
Bele oblečene gospice, cvet krasotic Zagrebških, stale so ob obeh straneh uhoda. Ko dojde Strossmajer, izroči mu gospi ca jd. Vojnovičeva krasen bouquet s primernim nagovorom, za kar se je Strosa-majer ginjen zahvalil. Potem zapelo je pevsko društvo „Kolo" za ta dan nalašč zloženi Zajčevi koral tako mogočno in izvrstno, da je bil utis zares silen.
Škof Strossmajer v škofovskem ornatu potem blagoslovi poslopje v staroBlovanskem jeziku. Po blagoslovljenji nagovori predsednik jugoslovanske akademije Rački slavljenca iu v daljšem govoru elika njegove nepozabljive zasluge kot ustanovitelja akademije in vseučilišča. Odgovoril je na to Strossmajer, a ne v kratkih besedah, temveč v poldrugo uro trajajočem govoru, katerega je zbrano občinstvo poslušalo z največjim zanimanjem, mnogo in mnogokrat s slava- in Ž vioklici pritrdivši prelepim besedam slavnega pokrovitelja akademije, zares občudovati moram izredno duševno krepost muža, kateri da si že 70 let star, z mladeniškim ogujem kliče svoj narod na delo za najviše ideale, in kateri si je ohranil toliko telesne moči, da nit' za treuotek ni kazal kake utrujenosti ali pojemanja v č;stem glasu. (Iz obeh govorov hočemo priobčiti najimenitnejo stavke. Uredn.)
Strossmajer je po govoru sam rekel, da je to bila, tako rekoč, poslednja njegova beseda, njegova Oporoka ljubljenemu narodu hrvatskemu. Naj se globoko utisne v srce vsemu narodu, posebno njegov izrek, da le tisti narod bode proslavljen in mogočen, kateri ohrani iu se žrtvuje za svoje najvišje ideale, za narodnost in vero. Neskončni slava- in živiu-kl.iii so odmevali po dvorani, ko je Strosmajer končal svoj zgodovinsko-imeniten govor.
(Konec prih.)
Domače stvari*
— (Novi škof Ljubljanski), gospod dr. Jakob Missia bil je v Rimu v konsistoiiji po papeži že prekonizovan in pride, kakor čujemo, v 27. dan t. m. v Ljubljano.
— (Slike) za notranje prostore deželnega muzeja „Rudollimim". vsega vktipe 12 slik, imajo se izgotoviti v kratkem. Po vsej pravici smemo se nadejati, da deželni odbor in hranilnica kranjska tega dela ne bosta oddala kacemu tujemu umetelj-niku, kakor za šeststoletnico g. Bakaloviču, katerega proizvode bi bili za tretjino ceneje in ravno tako dobro dobili doma. Kakor čujemo, je naš domači slikar g. J. Wolf stavil jako ceno in ugodno ponudbo, torej menimo, da če so se marmorni kipi vrhu fasade morali naročiti na Dunaji, naj bi vsaj notranje prostore dičilo domačega mojstra delo.
— (Originalna, a utemeljena prošnja.) Neki, v Trstu pri južnej železnici nameščeni, uradnik slovenske narodnosti je pred nekoliko dnevi poslal našemu cesarju prošnjo, v kateri prosi vladarja, naj se prositelj premesti iz Trsta v Ljubljano. Prošnja je utemeljena s tem, da v Trstu ni slovenskih izobraževalnih zavodov in šol, kjer bi se prositeljevi otroci povoljno odgoj evali, in ker se otroci po laških šolah izrejajo v „irredentovceM. Cesarska kabinetna pisarna je to prošnjo poslala Tržaškemu namestniStvu, slednje pa jo je predložilo generalnemu vodstvu južne železnice.
— (Poročil) se je danes magistratni tajnik g. Matija Zamida, ki je pred kratkim politični izpit napravil z izvrstnim vspehom, z gospico Marijo J{ ožin ovo iz Rudolfovega.
— (Umrl) je v 8. dan t. m. g. Fran Ju-vančič, vitez Fran Josipovega reda, konsistorijalni svetnik in dekan pri Novi cerkvi na Štajerskem. Pokojnik porodil se je v 9. dan septembra 1802 v Konjicah in bil skoro GO let duhovnik. Pogreb bil je preteklo nedeljo. I-hliku mu zemljica 1
— (Osnovalni odbor „Slovenskoga pevskega društva v Ptuji") nas prosi objaviti, da še neso v vseh krajih nastavljeni poverjeniki temu društvu. Zategadelj prosijo se domoljubi, naj stanujejo kjer koli je, da naznanijo, ako hočejo vsprejeti ta domoljubni posel. Dalje nam navedeni odbor javlja, da je pričetek veselice, vršeče se dne 16. t. m. v Mariboru „zur Stadt Wien", ob 8. uri zvečer. Pri tej veselici deluje mešani in moški zbor iz Ptuja. Pela se bode mej drugim prekrasna pesen Foerster-jeva „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij" s spremljevanjem vojaške godbe. Ta pesen pela se je do zdaj jedino le v slovenskej metropoli.
— (Za železnico Trst-Herpelje) 8e bode v proračun prihodnjega leta stavilo 1,500.000 gl.
— (Za lovce.) Gosp. Ignacij Valentin-čič iz Ljubljane ustrelil je včeraj v svojem lovu v občini Šentjurskej pod Ljubljano, blizu vasi Bičje, veliko divjo mačko. To je sedaj v malo dneh drugi slučaj, po katerem sodeč bi mislili, da te vrste živali še neso tako izredno redke, ali pa da se je slučajuo par mačjih rodbin zaplodilo semkaj.
— (Tehtna zaušnica.) Dne 2. t. m. dal je neki hlapec čevljarju A. P. iz Kurje vasi, ker mu ni čevljev po volji naredil, tako tehtno zaušnico, da je izgubil ves sluh in še včeraj ni nič slišal.
— (Tatvine.) Delavcu Fran Žitnik-u je pri skladiščih na južnem kolodvoru ukral suknjo vredno 7 gld. delavec Franc Novak z Ješče, potem pa zbežal iz Ljubljane. — Nekemu topničarskemu častniku ukral je neznan lopov iz njegovega stanovanja na Starem trgu dva para čevljev, štiflete, bele hlače, vse vkup vredno 35 gld., nekemu finančnemu uradniku, ki poleg častnika stanuje, pa par čevljev v vrednosti 5 gld.
— (G. kr. kmetijska družba kranjska) bode 20. t. m. dopoludne ob 9. uri v Lescah na prod■») postavila tri plemenske bike in dve telici belanskega plemena. Prodaja so bode vršila po javnej dražbi, katere se smejo udeležiti le domači živinorejci. Kdor bi na dražbi jedno ali druim teh goved kupil, mora skupilo takoj odšteti ter se pismeno zavezati, da kupljeno žival vsaj dve leti za pleme v deželi obdrži.
— (Iz Krškega) se nam piše: Ker je imelo posvetovanje o ustanovitvi posojilnice že nekaj uspeha, zato bode v nedeljo 16. t. m. v Leskove i še d r u g o posvetovanje. Kadar se bode z zadostnim poučevanjem doseglo potrebno prepričanje pri ljudstvu za te zavode, sklical se bode ustauovni zbor, morebiti še v tem mesecu. V ta namen pa je treba, da se možje oglašajo zlasti tisti, kateri nameravajo sodelovati pri sestavljenji pravil. Take začasne oglas-nice za ustop v društvo sprejemata za sedaj gg.: J. Lapa j ne, šol. nadzornik in J. Knavs, m. vikar v Krškem.
— (Za državno poslopje v Trstu,) v katerim se bode nastanilo pomorsko oblastvo, poštno iu brzojavno vodstvo, se bodo stroški v petih letnih obrokih stavili v budget. Po proračunu bi se poslopji, v katerih je sedaj pošta, prodali za 300.000 gld.
— (Z Dunaja se piše 8. t. m.) Po določilih ustave državnega zastopstva spada zakouodajstvo uredbe in preosnove sodnijskih in upravnih oblast mj v delokrog državnega zbora. Z zakonom z dne 19. maja 18G8 so se tudi politične oblastnije podvrgle tem določilom. Kakor se tukaj zdaj govori, si je štedilna komisija izbrula finančno upravo za preosnovno polje, katerega predelovanje bi državi veliko troSkov prištedilo. Tako na pr. se bodo finančna vodstva v Ljubljani, Celovci in v Solno-gradu razpustila in mesto njih ustanovila okrajna finančna vodstva, podložna deželnim finančnim vodstvom v Trstu, Gradci in Inomostu. Pa tudi v obseg in delokrogu se bo veliko spremenilo, ker hote napraviti iz manjših upravnih okrajev večje. Tu je gotovo vprašanje umestno, neso li finančna deželna in finančna vodstva tudi upravna oblastva in ako so, zakaj se pravice teh oblastev po zakouu ne urede. Zakaj je delovanje fiuančnih uradnikov zavisno jedino le od dotičoega ministra? Človek bi mislil, da je vender nadzorstvo pobiranja davkov upravna stvar v besede pravem pomenu. Nadalje je izdelala štedilna komisija jako obširen sestavek (operat) za odstranitev penzije državnih nradnikov in za ustanovo penzijskega zaklada, ki se bo uapravljal iz uradniških doneskov, interkalarov in druzih pristojbin (taks).
— ("VVeriand de G raz. Zgodovinsko-rodoBlovua razprava) zove se 71 strauij ob-
sežna knjiga, katero je spisal in založil veteran pisa teljev   slovenskih   velezaslužni   gospod Davorin Ter stenja k.   Gosp. pisatelj  pravi  v predgovoru: „Kdor je naslov te knjižice bral, mislil si menda bode, da ne sodržuje druga nego suhoparno rodo-slovje kneževske rodbine Windisch-Graetzov; pa če jo pazljivo prebira, bode v njej našel  lep komad koroško-štajerske /no lovine starega   in srednjega veka". In tako je tudi v istini.  S posebno skrblji-vostjo in marljivostjo nabranega je  v tej knjižici prav veliko zgodovinskega zanimljivega blaga, s katerim je učeni pisatelj popolnem dosegel svoj smoter:  „za vselej rešiti  in  dokazati, da  prvi znani praded   Weriand   de   Graz   ni   bil Weimarovec, pa tudi ne ednoisti z \Verigandom bratom Starcbanda, markgrofa savioskega, ali pa kakor prof. Tangi tudi, grof plaienski, marveč domač koroški deželen plemič nižje vrsto, čijega nasledniki so dospeli do kneževske časti". Kniižici je pridejauo rodoslovje gospodov s Slovenjega gradca, I. in II. rodno kazalo in krooologični pregled državnih, deželnih in teritorijalnih oblastnikov, alodijalnih in fevdalnih gospodarjev provincije Wiudiscbgraz od leta 1058—1551. Na to v tiskarni družbe sv. Mohorja prav lično tiskano knjižico opozarjamo zgodovinarje strokovnjake, isto tako pa jo toplo priporočamo vsacemu razumniku,  ki se zanima za našo zgodovino, osobito pa za zgodovino štajersko-koroško.   Knjižica se dobiva v knjigotržnici gg. Ig. pl. Kleiumayera in F. Bam-berga v Ljubljani po štacunski ceni 50 kr.
— („Slovenija" na Dunaji) napravi 12. t. m. redno sejo. Program: 1. Čitanje zapisnika. 2 Poročilo odborovo. 3. Odborov predlog glede Preširnove slavnosti. 4. Volitev treh revizorjev. 5. Slučajnosti. — Gostje dobro došli! K udeležbi vabi uljudno odbor.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Budimpešta 11. novembra. V večernej seji rešil je budgetni odsek avstrijske delegacije ekstraordinarij za vojsko brez premembe.
Pariz 11. novembra. Od včeraj o polu-noči do 11. ure po noči je vstga vkupe 152 ljudij za kolero zbolelo, 50 pa za kolero umrlo.
Razne vesti.
* (Umrl) je te dni v Parizu v 04 letu svoje dobe baron Hekkeren, to je isti ki je v dvoboji ubil pesnika A. Puškina in v Rusiji živel pod imenom Dante.
* (9 2000 funtov zlata) je dobila letos Rusija v Sibiriji. To zlato bode prihodnje dni prepeljali v Petrograd in izročili državnemu oskrbništvu, da bo iz njega izkovalo denar. Iz vseh 92 000 funtov hote kovati 25 milijonov rubljev v zlatu. Vrhu tega pa bo ruska vlada prihodnje leto Še skoval t 500.000 rubljev v srebru, 100.000 rubljev v bakru in 165.000 svetinj in kolanj.
* (Župan — župnika morilec.) V vasi Sant Andrea del Pizzone v Napolitaoskem se je izvršil 2. t. m. zjutraj grozen zločin. Va-ki župnik koraka zjutraj v cerkev, kar ga na javnej cesti zadene strel v hrbet. Ko se obrne, ga zadene drugi strel v prsi in župnik se mrtev zgrudi na tla. Morilec je župan te vasi in unuk župnikov. Uirok umora je še bolj tragičen in dolgotrajen prepir radi neke ljubezni. Sodnija je zločinca že prijela in zaprla.
* (Velika zapuščina.) Nedavno v Petro-gradu umrli 701etni baron Aleksander Stieglitz nekdaj načelnik prve iu uajslavniše ruske bankine hiše zapustil je 145 milijonov rubljev — a nič otrok. Njegova pobčerjenka je že nekaj let omožena z ruskim državnim sovetuikom Polovcovom.
* (Poroka v odsotnosti.) 30. m. m. je bila v Bielitzu v tamošnjoj katoliškej cerkvi Hermina Alfons poročena in absentia (t. j. v odsotnosti svojega ženina) z vitezom Karoloin Veselijem uradnikom v zasedenih deželah. Nenavzočnega ženine je zastopal iu nadomestoval dr. Zoll. Ta izredno redek prizor je privabil mnogo radoveduega občinstva v cerkev.
* (Poseben most.) Načrt za nov most pod Londonom Bridge, ki bo premostil reko Temse mej Iroogate Stairs in Horselydown, je dovršen. Most, katerega bo izdelala „C.tyJ v Londonu, bode stal 750.000 funtov šterlingov in bo 880 čevljev dolg, 50 čev. širok in 29 čev. visok. Novi most, nameujen pešcem in vozovom, se bo tako visoko dvigal nad reko, da bodo pod njim lahko pluli na-navadni parniki in vse manjše ladije. Da bodo pa tudi največji morski parniki in vebke barke pod mostom lahko vozile, bosta na sredi mostu, 200 čevljev narazen narejena dva stolpa, v katerih bosta hidravlična stroja most na obeh straneh v toliko viso-čiuo privzdignila, da bo spodaj po reki lahko plul tudi največji morski parnik. Mej tem časom, se ve, bo vožnja na mostu morala prenehati, a pešci bodo lahko nadaljevali svoj pot. Vrhu stolpov namreč bo
narejen drug manjši most, na katerega se bodo ljudje na vozilnib stoleh v stolpih gori in doli vozili.
* (Lahinje — velike prijateljice filologiji.) V Milanu je minuli teden hi nedavno umrlega laškega državnika Kvintina Selle, ki je bil večkrat na L&Skem finančni minister, gospica Eva Kvintina Sella n.-pravila profesorski izpit za gimnazije z izvrstnim uspehom. Mlada deklica bo zdaj prosila za profesuro na kakem laškem liceji. I/pitan;.-kandidatinja Eva je vrla Bovrstoica profesorici na ženskem liceji J na Fusmate", gosp. Juliji Cavallari v Rimu, o katere imenovanji smo zadnjič poročali
Meteorologično poročilo.
J	Čas opazovanja	Stani« barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	M krilni V mm.
10. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	74629 mm. 746 25m. 746 85 mm.	+ 4-4« C -f- 6 3" C 4- 6 2° C	si. svz. si. svz. brezv.	obl. obi.  ,0 00 b«. obl.	
Srednja temperatura 4- 56°, za 0-7° pod normalom.
^-u.na^s3ssi "borza*
dne 11. novembra 11.
(Izvirno telegrafiCno poročilo.)
Papirna renta.......... 81 gld. 20 kr.
Srebrna ienta .... ..... 82   ,   45 „
Zlata ret>ta ... ...... 103   n 85
6°/u marčna renta........ 96   n   40 ,
Akcije narodne banke....... 870   ,   — a
Kreditne akcije........ 293 gld. —
London   .   .......... 122 , 65
Srebro............ — • —
Sapol.............. 9 , 71'/,
C. kr. cekiai.......... 6 • 78
Semške marke...... 59 , 95
4° . državne »rečke iz 1. 1854   250 gld. 125 , 25
Državne irecke iz 1. 1864         100 gld. 173 , 50
4a/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 103 , 70
Ograka zlata renta 6,,0...... 122 . 10
n       .                       .... 93 , 60
„     papirna renta 5*/0..... 89 „ 20
5°'e štajerske zemljišč, od/ez. oblig. .   . 104 , 50
Dunava reg. srećke 5° 0    .   .   100 gld. 115 , 70
Zeuilj. obč. avstr. 4«/,% zlati zast. listi .122 , 50
Prior. oDlig. Elizabetine zapad, železnice 109 „ 10
Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 25
Kreditne Brečke......100 gld. 178 , 25
Kudolfove srečke  ....        10   » 18 „ 25
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 105 „ —
Trammway-dru«t. velj. 170 gld. a. v.    . 212 , 70
kr.
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč se uljudno p. n. občinstvu za obilno dosedanje naročanje, priporoča podpisani svojo bogato zalogo modnega
I blaga za moške obleke
za
zimsko sezono
po najnižjih cenah z zagotovilom elegantnega in solidnega izdelovanja. (725—2) S Bpoštovanjem
Gledališke ulice št. 6.
Piianctl/fl v v8eD st*dijah ozdravi po IJallOlVU desetUtnej praksi reelno in ves»nn, tnai ne d* bi dotični prej vedel, z jamstvom TTT KONETZK7, Berlin, Hriinnenstrasse 5 1, izumitelj radikalnega zdravljenja in specijalist za trpeče za pijanstvom. Uradno poverjena zahvalna pisma, ki potrjujejo upliv tepa nedosegljivega sredstva nasproti sredstvom raznih ponare-jalcev, zastonj.
ponare-
(686—3)
(731)
Takoj prežene
— Za uapoh ae Jamči. —
BLATTOLYTH,
jedino sredstvo, s katerim se preženo surki, prešički, hrošči, mravlje itd., do Bedaj nepresegljivega upliva. 1 pusica 50 kr., pat. razprševalec 50 kr. NECROLIN, zoper stenice, bolhn in mole. 1 Bteklenica 50 kr. — MtROLVTU, sredstvo za zatiranje podgan in misij. Ni strup i'i umori samo podgane in miši.   1 pušica 50 kr. V količinah pod 1 gld. se ne razpošilja.   Dobiva se skoro v vseh lekarnah in prodajalnicah.
(•lavna zaloga za razpošiljanje: (714—1) E. SOXHLET v Retz-u (Spodnja Avstrija).
Tinski mošt
Ptujski, jako sladek.....od gld. 12 do gld. 16.
1883. leta Balatlusko vino (Plattonseewein . . „ 11. 1880.   „ „ , „ .   .   „ 15.
1868.   „   Rislec in Jeruzalemec.....„ 60.
1883.   „   prava etlivovka.........»39.
188>l.   „   pravi troplnec.........„ 30.
Pravi vinski kla............»12.
Cene veljajo za hektoliter. Dobiva se pri (637—10)
JOSIPU KRAVAGNI v Ptuji na Štajerskem.
h Trsta, v Sovi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejeinajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parni k „Eracadal", 3200 ton,  okolu 12. novembra. „S-o.rre3T",      4200 „ 30.
Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 ko lil.
Potniki naj se obrnejo na (697—8)
«T. TEBKTJILE,
generalnega pasažuega agenta, Via deli1 Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Euiillano d9 Ani. Poglajen, generalnega agenta v Trstu.
f/fS" Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravdo po dr. Malici smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po dr. Malici
je odločno najboljše zdravilo zoper protin tur revmatizeni, trganje po udih, bolečine v križi ter živeih, oteklino, otrple nde in kite itd., malo časa če se rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo ,,evelu zoper trganje po dr. Malici" z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.; pravega prodaje samo
lekarna       samorogu" .IL;L. pl. TlINKOCZV-ja na Mestnem trgu št. i v Ljubljani.
Zalivala.
Gospodu JUL. pl. TRNK0CZY ju. Likarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna douuaea zdravila brezvspeSno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in že več (Inij neso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Mali« e v protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel jo čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi tega zdravila oprostili murnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. — Vašej blagorodnog pa izrekam najprismiejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Fran Jug,
(702—2) posestnik v Šmariji p. Celji.
U^F" Naročila z dežele izvrše se lak.»j
v lekarni „pri samorogu" JUL. pl. TRNKOCZY-ja
iiu MeMtuem ti*tyn v I ,j ■ i) > I j; i n i.
%
OB
r
<*
B
I l
M
e
1 B
cr
_ -. "O E"
jI iS J 2.
N It n
i I
t— o
f f
oŠ
2. 5" a cr
-t ona
IS1
.le —
I '
a I
W   ■_ J
0 fie
S* o_
1 a
H
S" w
r1 ?=
a -o
EM b
OS" g !° 2
m, o
? i r i
C oe 0q
K' g 5" bd£.p
S SB
B I B i 1
«G     I L_J
(i -5
««go 9 « s*
1 wN
o«J B B
g. s'.9
Por«
P   1 o a  I n <
2» ._. CD.       N ,
TT. I—' r» O0 H "4
CZ
, n
Hi T. ~S>'f.
o m v
» en
M 2 P
— ^ cr
as b cr S «^5. S.
Š 3 o
j &i
N   g O
«-.• e.
rt W
OP«  'a se
« CD
o ts
b «3       — •
S, .2. c*«
5 S
m*
e
b
2 ^0
VaSe blagorodje!
Dolgo čhba sem bolehal na kataru v želodci in hudej mrzlici in sem vkljub /dravniski-j pomoči tako oslabel, da skoraj nesem mogel hoditi. In tu sem se odločil preskrbeti si vkljub mojemu nezaupanju proti tako imenovanim hvalisanim univerzalnim zdravilom dr. Kosov zdravilni balzam, katerega rabim po predpisu. Čez osem dnij dobil sem zopet okus do jedij, in ko sem porabil 4 velike steklenice, bil sem popolnem zdrav. Vsi ljudje, ki mc poznajo, čudijo bo, da tako dobro izgledam, in jaz smatram za svojo dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo za Vaše izvrstno zdravilo in je vsem trpečim na takih boleznih najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da te vrstice objavno porabite, vender brez mojega imena. Ker hočem Kosov balzam vedno imeti pri sebi, prosim, pošljite mi ga lt> steklenic proti poštnemu povzetji.   Z velespoštovanjom
J. W., c. kr. nadporočnik 8. poljskega topničarskega polka v Sibinji.
Hitra In gotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti toje jrfapni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti,   Najboljše Homače sredstvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da Be odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja »Vri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano 'futiska domače sredstvo postal in ao splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled popravljenih. Razpošilja se na frank'tane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetja svote.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. itoaov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in no izrecno dr. BoBOVOga zdravilnega balzama.
Pravi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi so samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasae Nr. 205—3.
V Ljubljani: O. Plocoli, lekar; V1J. Mayr, lekar; Eras. Birsohitz, lekar; Joa. Svoboda, lekar:vJ. pl. Trnkoczv, lekar. V Postoj ini : Fr. Baccarcich, lekar. V Kranj i: K. Šavnik, lekar.  V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar.
V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Cbristofolettl, lekar; A. de Crironcoll, lekar; R. Kiirnor, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Ogleji: Della Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenhurg, lekar; O. Prendlnl, lekar; O. B. Foraboschi, lekar; Jak. Sorravalto, lekar;  Anton Suttlna,
lekar; Karol Zanetti. lekar. V Zagrebu: C. Araziui, lekar. JB/kT" Vse lekarne ln vedje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogrskej imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi:
ZE^ra/žl^io domače zansLZill©
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohćanji, pri zlezjih, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in ptitiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nojo spabne, zoper kurja očesa in potne nogo, pri razkopanih rokah, zoper lišaje, zoper otekliuo po piku mrčesov, zoper tekoče rano, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zapite bule in oteklino so hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-so in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njeni rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetoin (črnim prisadom); tudi bolečino to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane so morajo I mlačno vodo umiti, potem So le se mazilo nanje prilepi.
V iteatijicah po 2,i in .7.5 kr. (158—12)
Balzam za uho.
Skušeno in p«) množili posk.»sih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem so dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r.
Lastnina 10 tiHk „Narodne Tibkarne".
696353