156. številka.
Ljubljana, v sredo 10. julija.
XXII. leto, 1889.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan mvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo j eden k rat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravnifitvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vse one častite p. n. naročnike, kateri naročnine še neso ponovili, prosimo prav uljudno, da to v kratkem store.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Tridnevna slavnost Vodnikova.
(Dalje.)
Deželni glavar dr. Poki u k ar naglasa solidarnost državnih poslancev, ki se vedno poganjajo za celokupnost naroda,jkateri so se in se še bodo vedno poganjali za koroške brate. Napije poslancu Muriju in bratom iz Korotana.
Državni poslanec dr. F e r j a n č i č izraža svoje veselje na našem napredku ki je tolik, da nas Nemci več ne imenujejo »interessautes Nationchen", temveč nas že jemljo v poštev. K temu so veliko pripomogli državni poslanci, ki so vedno postopali kot vseslovenska stranka. Govornik napije Korošcem in vsem Slovencem.
Dr. Vošnjak pozdravlja osmorico gospodov prišedših z Reke, o katerih se sme reči, da smo; BJedna kri, jeden narod." Bog živi Hrvate!
Dr. H arci ć zahvaljuje se v lepem govoru na tej napitnici, ozira se na zadnjih dnij napredek v Srbiji, na Črnogoro, na volitve v Dalmaciji in na zmage hrvatske in slovenske stranke v Istri ter naudušeno naposled zakliče: Slava Vodniku I
Umetnik Gangl zahvaljuje se napitnici in na naklonjenosti, da se je baš njemu naroČilo izdelati to velečastno delo ter se priporoča v nadaljno podporo.
Prof. T. Zupan opozarja po daljšem pesniškem uvodu, da sta pri današnji slavnosti obitelj Knezova in Vodnikova. Njegova napitoica velja rodbini Vodnikovi in Knezovi, oziroma gospodoma, ki ti dve rodbini zastopata.
Ivan Hribar pozdravljal je v daljšem slo venskem in hrvatskem govoru drage goste z Reke, izvajal, kako se javlja vzajemnost mej obema narodoma  ter naposled napil bratimstvu hrvatskega in slovenskega naroda.
A. Jakić, urednik iz Pulja, opisoval je v jako iskrenem govoru preporod naroda v Dalmaciji in Istri ter napil slogi Slovanov.
LISTEK
Blodne duše.
Roman.
Češki spisal Vacslav BeneS - Tfebizsky, preložil I. Gornik, r'rvl del. flDalje.) X.
„Šlišal sem te od daleč, hitel sem za glasom, in niti ne veš, kako sem vesel, da sem te do-tekel! ■
Devojka, kateri so bile te besede govorjene, šla je s počasnim korakom iz gozda proti Jificam. Imela je na sebi rudečo, temno progasto jopico, na glavi rudečkasto, nekamo obledelo, na sencih upognjeno ruto in rudeče-črno progasto krilo. Obstavši ozrla se je plaho in zarudela.
„Hotel sem že davno tako-le s taboj govoriti. Kakor bi vedno pred manoj bežala — in vender si moja sestričina?"
Svčtluški jele so se pred globokimi očmi delati meg'e. Bila sta tu tako na samem mej drevjem, in nad glavama njunima sklanjali so se vrhovi borovcev kakor šlemi črnih vitezov.
Župnik Rozman priporočal je Vodnika kot uzor. On ni pozoal razlike mej narodom, zatorej se tudi mi ne ločimo v liberalce in konservativce, stare in mlade. Vse bodi pozabljeno, bodimo bratje mej seboj, jednega duha, jednega srca!
Zadnji govornik bil je Mat. Kune iz Ljubljane. Njegov govor že ni našel toliko pozornosti, kakor bi jo bil zaslužil, zato navajamo tu konec tega govora, ki slove:
Ker pa iz duh& življenje izvira, je vse, kar so storili naši pesniki in buditelji za duševni razvoj svojega rodu, — koristilo tudi napredku domače umetnosti in obrtnosti! Zato pa slavijo take može, tudi priprosti obrtniki in delavci, ker vedo, da v duševnem razvoji naroda leži ključ gospodarskemu napredku! Narodna zavednost vzbuja značaje, daje pričetnikom pogum, — in živahno podkrepljenje domače umetnosti in obrtnosti donašalo bode narodu in deželi najlepši in plodovi ti sad! Treba pa je, da to vsi spoznamo. Duh in moč, veda in delo sta jednakopravna faktorja, — ta misel mora prodreti mej nami, — in pridobili si bodemo ž njo za-dovoljnost slovenskega delavskega stanu, za kar skrbeti je vsem narodna dolžnost! Ti ideji, ki spaja genijalno misel s fizično krepkostjo, — slogi, ki veže učenjaka s priprostim delavcem, velja naj moja napitnica!
Bog živi slovenski duh ! Bog živi slovensko moč! (Dalje prih.)
0 skupnem vzgojnem delovanji domače hiše in šole.
IV.
Tretje, kar bi pri stariših želeli, je to, da o učiteljih in šoli v pričo otrok vedno lepo in spoštljivo govore. Otrok mora imeti ljubav in zaupanje do šole in učitelja, kajti spoštovanje do učitelja je prvi in glavni temelj na kojega se odgoja mladine zida. Podoba učiteljeva biti mora pred dušo otroka uzvišena, čista, nedotakljiva; otrok mora gledati na njega kot na kako višje bitje. „Srečen, presrečen je otrok" — pravi pedagog Keller — „ki vidi v svojem učitelji skupino vseh čednosti, ki misli, če vsi lažejo in okaujujejo, moj učitelj ne, če je celo moj
„Ali si jezna na mene, Svčtluška? Moj Bog, kaj morem jaz za otca?" In mladeneč prijel je de-vojko za roko. »Ogibaš se me, kakor gada. Ali bi ti mogla za svojega? Ali morejo za njega moja mati? Ti niti ne veš, kako ubožica jokajo! — Vender poglej me vsaj, Svetluška!"
Devojka dvignila je glavo, uprla za migljaj oči v mladenčev obraz, a brzo jih je zopet povesila.
nKaj bi ljudje rekli, ako bi naju tu ob tem času kdo videl. — Mrači se že! zašepetala je.
„Tuko dolgo sem že čakal tega trenotka!" Mladeneč pristopil je še bliže in trdo stisnil de-vojčino roko. „Do konca sveta šel bi za taboj. Ko si čitala iz onih knjižic, požiral sem vsako tvojo besedo in zapisoval si jo v možgane, da jih ne pozabim, dokler bom živ. — Svčtluška, ali boš moja ? — Moja na veke?"
„Vavfina", zašepetala je devojka boječe.
„Bodeš — moraš! In ako bi imel ne vem kako dolgo čakati — ako bi imel tudi po smrti strašiti in polegati „pri ubitem" in viti kakor oni pes do sodnjega dne, moja moraš biti!"
„Vavfina, svojo dušo prodajaš!"
rProdajam jo zbok tebe in ti še molčiš? — Doslej  mi nisi odgovorila!"   Glas miadenča se je
oče pijanec, mej učitelj ne prekorači nikdar meje dostojnosti, če žive moji stariši v vednem kregu in prepiru, „moj učitelj je miroljuben".
Isti pedagog pripoveduje, da mu je majhna deklica nekoč pokazala v svoji knjigi na mesto, zelo na tenko s svinčnikom zaznamovano ter rekla: „Vidite, tu-le sem so naš gospod učitelj s prstom prijeli!"
Kako zelo je spoštoval ta otrok svojega učitelja, lahko si mislimo, kajti takorekoč sveto se mu je zdelo mesto, katerega se je on, ko je deklici pri poučevanji nekaj pokazal, dotaknil.
Čim večje in višje bitje se učitelj učencu zdi, tembolj bode tudi njegova graja in hvala na njega uplivala. Če pa začne otrok nad učiteljevo nravstveno vrednostjo dvomiti in če začne doverje ali zaupanje omahovati, začne tudi upliv učiteljeve besede pojemati, hvala in graja zgubita svojo namerno pogubo in to, kar bi drugače ljubezen dosegla, more Beda j le despotizem telesnega ustrahovanja t. j. šiba površno doseči.
Spoštovanje do učitelja, pobožna vera o nje-govej popolnosti sta tedaj veliki pospeševalki vzgojnega in če so vzeli stariši z nepremišljenim besedovanjem otroku ljubav in zaupanje do šole in učitelja, vzeli so mu skoro vse, kar se mu sploh odtegniti mogli.
In vender, kako pogosto se kritikuje v navzočnosti otrok na neprevidni način o osebi učitelja, kako često se vse, kar on zapove ali ukaže brez-pametno imenuje in temu, kar zahteva, na robati način odreče.
Slabosti imamo vsi tedaj tudi učitelj kot grešna stvar ni brez njih, a čemu treba te pre-greške pred deco razkladati?
„Kedo bo neki tako ozkosrčen, tako hudo se pa vender ni, da bi otrok radi par besed, ki jih v pričo njega o učitelji črhnem, izgubil že vse spoštovanje do šole in učitelja."
Tako mi odvrne ta ali oni starišev.
Res je, prvokrat morebiti ne, a počasi bode začel venderle nad učiteljevo popolnostjo dvomiti, posebno pa, če bode večkrat navzoč pri pogovorih čez učitelja in šolo zabavljajočih.
Ko sem Še obiskal   domaČo šolo — pripove-
nenavadno tresel in desnica njegova bila je zdaj paleče vroča zdaj ledeno mrzla.
Najedenkrat sklonil se je naglo k njej, da bi jo poljubil; a Svčtluška je umaknivši se mu najedenkrat kakor ptič odletela.
Ko je prišla domov, šla je v svojo izbico, položila roki v naročje in sedela kakor panjač, niti ne vedoč, da čas hiti. Zdelo se ji je, kakor da bi bila v gozdu sedla nekam v mah, in da so bile to vse le sanjo.
„Otrok", začul se je konečno pred njo majkin glas, morda si bolna? Lica ti gore — zagovorili so te. Pripravimo ti vode — pošljemo po Skftrko!" Odvajajoč devojko za roko ponavljala je mnogokrat vprašanje: „Kaj pa ste vender danes srečali?"
„Preko poti priletel je k nam Oufadov Vavfina," odgovorila ji je konečno hči v sobi.
„On ?" — Kmetica izrekla je to besedo z zategnjenim glasom.   Potem poslala je po Skurko.
Skurka uživala je v vasi skoro glas čudotvor-nice. Vsako bolezen poznala je po imenu, za vsako imela je soseben zagovor. Ko pa je nekdaj zmajevala z glavo — bilo je to res jedenkrat v celem letu — poslali so po duhovnika. Zdravnikom iž bližnjih mest ljudstvo ni zaupalo.
duje pedagog Raumer v avojej zgodovini pedagogije — je moj oče nekoč v mojej prisotnosti grajal način učiteljevega prirezovanja peres in ta majhna graja je prouzročila — pravi Raumer — da sem začel prvokrat nad popolnostjo svojega učitelja dvomiti.
Spoštovanje in ljubav od strani mladine je tedaj učitelju pri njegovem delovanji potrebna.
Ako bi tudi starišem dovolj na tanko pojasniti mogli, da nočemo spoštovanja morebiti iz same prevzetnosti ali iz golega samoljubja, da ne zahtevamo taistega toliko v svojem nego mnogoveč v interesu njihovega najdražjega blaga, v interesu njih otrok.
Pripoveduje se, <la je Friderika Velikega, ko se je ta vzdržaval v Gorenjej Lužici, srečal nekoč stari vaški učitelj po imenu Janko, ter ga s toliko spoštljivostjo pozdravil, da je kralj obstal in se spustil z učiteljem v pogovor. Nagli in odločni odgovori moža dopadli so Frideriku tako, da rau je obljubil, obiskati njegovo šolo.
Več tednov je od tistega časa minolo in stari školnik je že skoraj pozabil kraljeve obljube ; kar se nekega dne najedenkrat odpro vrata iu v temotno šolsko sobo ustopi nepričakovan monarh ter pozdravi zelo prijazno učitelja in otroke.
Učitelj privzdigne leno svojo čepico, katero je v šoli vedno na glavi nosil, ter nadaljuje v poučevanji  ne zmenevši se več za  navzočega kralja.
Dolgo poslušal je Friderik Veliki poučevanje vaškega učitelja Jiinketa. Na zadnje se ves zadovo Ijen uzdigne ter zapusti šolo, srčno pozdravljaje školnika, ki mu je pa zopet le s površnim kima-njem glave odhvalil. Vender pa spremlja viaokega obiskovalca pred vrata in tukaj vpraša kralj, kate remu se je hladno obnašanje učitelja v primeri z njegovo prejšnjo spoštljivostjo čudno zdelo, po uzroku njegovega sedanjega vedenja.
„VeliČastvo, odvrne učitelj sedaj zopet z naj-večo spoštljivostjo, oprostite dobrohotno moje zares razžaljivo obnašanje, pa bodite uverjeni, če bi moji otroci v šoli znali, da je kdo na svetu več kakor sem jaz in da se moram tudi jaz komu klanjati bilo bi po mojem ugledu in že takoj jutri bi moral iti svinje pastu.
„Po takem imate Čisto prav" se smeje kralj ljubeznjivo,  privzdigne bvoj klobuk ter se poslovi.
Da bi moral učitelj, ki pred svojimi otroki skaže dostojno spoštljivost svojemu deželnemu vladarju, iti radi tega svinj past, tega sicer ne verjamemo, pač pa nam ta dogodbica jasno priča, da je tudi ta učitelj dobro znal, da bi brez uživanja spoštovanja svojih otrok ne mogel uspešno poučevati.
Politični razgled.
\oi ranje dežele
V Ljubljani, 10. julija
Kakor se vidi iz pisave nemških liberalnih listov, je to, da je moral iti primorski namestnik ■Veli* v pokoj, liberalcem jako nepovoljno Hvalijo njegove sposobnosti in značaj ter trdijo, da je moral le zaradi tega se umakniti, ker Slovanom ni ugajal, dočim se Taaffejeva vlada opira na Slovane. Druzega povoda ne najdejo za spremembe v Trstu. Irredentizeiu se jim zdi čisto nedolžen.   Da pa je
„Ti, Svčtluška, si ga tudi srečala?" prašala je mati, ko je družina odšla pogledati v hlev. Pri tem pa je držala desnico na čelu hčerinem, kakor bi hotela na vsak način uroke sama odgnati. „ Slišiš dete? Ali si srečala Vavfino?"
„Srečala, mamica !"
„Ali si govorila ž njim, Svčtluška?" Majka prisedla je bliže k hčeri. „ Povej mi, hčerka! Ali si govorila ž njim?"
„Govorila!"
„In dolgo, hčerka ?"
„Le trenotek, mamica."
„Kaj pa ti je povedal?"
„Glava me boli mamica! In nekako mraz mi je!"
„In vender je tu toplo, da se stene pote in so deli železnih vrat pri peči rudeči kakor kri ! Nič drugega ni, kakor hudi uroki, imela si se ga ogniti na sto korakov. Kakor otec je! Oči ima kakor igle, jezik kakor jegulja in obraz kakor gad! Pri Oufadovih so vsi taki!
Svčtluška je globoko vzdihnila.
„0 čem pa sta, hčerka, vender govorila? Ne smela bi se niti zmeniti zanj niti ga pogledati! Dekle ti ne veš, kaki ljudje so to!"     ,Daijo prih.)
pojavil se irredentizem, temu so zopet kr.vi le Slo vani in sedanja vlada. Uspehi slovanske politike vzbujajo namreč nevoljo mej Italijani, ki vidijo, da je njihova kultura v nevarnosti. Premenjena politika na Primorskem, katero je sedaj pričakovati, zna biti v škodo naši vnanji politiki. Italiji, naši zaveznici, gotovo ne bode prav, če se bode zatiral italijanski »lement. Res čudno, da naši nasprotniki tako radi strašijo s tem, kake neugodne posledice bode imelo na vnanjo politiko to, če se Slovanom dado pravice, ki nam gredo. To bi vender ne bilo častno za Avstrijo, da bi v Berolinu in Rimu določevali njeno notranjo politiko. Kakor se Avstrija ne meša v notranjo politiko druzih držav, tako se tudi druge države nemajo mešati v notranje zadeve avstrijske.
Tudi na Tirolskem letos komando volilnih odborov ni mnogo veljal. Trije klerikalci so se sami urinili, dasi je centralni odbor konservativcev druge može priporočal. Dva kmeta sta voljena tudi proti volji volilnega odbora. Resultat volilcev zatorej tudi ni konservativcem prav povoljen. V deželnem zboru bode 30 nemških konservativcev, 18 Italijanov in 11 nemških liberalcev. Nemška konservativna strunka je najmočnejša, česar se pa ni čuditi, kajti 7 glasov v zboru ima že a priori zagotovljenih, namreč tri virilne glase in štiri mandate duhovskega vele-posestva. Konservativci bodo imeli večino, ker je več Italijanov konservativnih, toda ozirati se bodo morali na narodne težnje Italijanov, da jim slednji ne odreko pomoči. S kakšnimi pretiranimi predlogi pred ta zbor ne bodo smeli priti, ker bi se sicer pokazati utegnilo, da sedaj neso več sami gospodarji v deželi.
V nanje države.
„Politische Fragmente" sklepajo iz tega, da je srbski kralj Aleksander pri banketu, ki je bil po njegovem mazi ljenji napil „svojemu kumu" ruskemu carju, da je ruski upliv popolnoma izpodrinil avstrijskega v Srbiji. To napitnico so seveda skovali regenti in jo je kralj le govoril, in baš iz tega se vidi, kako mnenje vlada v odločujočih krogih. Ta list dvomi, da bi avstrijski upliv v Bolgariji mogel nas odškodovati za zgubljeno našo veljavo v Srbiji, ker se ta upliv ni za jedoo črto ne odločuje od upliva, ki smo ga imeli v Srbiji. Avstrije upliv v Bolgariji opira se le na kneza in nekaj malo visoko stoječih osob. Naroda pa Avstrija drugače ne pridobi, da se izreče za velikobolgarske ideje, za kar se pa na Dunaji še ne morejo odločiti.
V Ilolgariji so jako veseli, da so dobili denar ne posodo, če tudi pogoji neso baš ugodni. Bahajo se, da so jim ponujali celo 100 milijonov frankov, pa jih vlada ni hotela, ker jih ne potrebuje. Iz tega, da se je posrečila finančna operacija, sklepajo tudi, da so se v Evropi že sprijaznili z mislijo, da priznajo kneza Ferdinanda, kajti kapitalisti so se gotovo, predno bo sklenili posojilo, natančno informovali, kako je z bolgarskim vprašanjem. Nam se pač zdi, da v Sofiji položaj mali) pre-optimistično sodijo, kajti priznanje kneza Ferdinanda ovira le Rusija, drugače bi ga bile druge velevlasti že davno priznale. V Peterburgu pa še ne kažejo nič večje prijaznosti Koburžanu, nego sojo z začetka.
Nekateri ruski listi hudo napadajo sedanjo ruiuuusko vlado, ker hitro nadaljuje grajenje trdnjav, naperjenih proti Rusiji, dočim se meja proti Avstriji niti še utrjevati ni začela. To je jasen dokaz, da sedanja rumunska vlada ue misli ostati nevtralna v bodoči vojni, temveč se pridružiti nasprotnikom Rusije. Catargijevirn obljubam ni nič verjeti. Sedanja vlada je tudi preslaba, da bi Ru-munijo spravila zopet na pravi pot. „Graždanin" očita kratkovidnost onim ruskim politikom in diplomatom, ki mislijo, da v Bukureštu simpatizujejo za Rusijo.
Da so nasprotja mej nemški ni kancelarjem in načelnikom generalnega štaba, o tem ni dvojiti To dokazuje pisava oficijoznih listov. General VVal-dersee bi rad, da bi bila takoj vojna z Rusijo, ko je nemška vojska že pripravljena, ruska pa še ne. „Nordd. AUg. Zeitg". je sedaj prinesla članek, da je vojna le sredBtvo in nadaljevanje politike in jej je torej podrejena, kar že priznava znani vojaški pisatelj Klausewitz S tem je povedano, da je vojna uprava podrejena diplomaciji, da o vojni nema od ločevati Waldersee temveč Bismarck.
Kakor smo že poročali, je v francoski zbornici malo manjkalo, da se poslanci neso stepli, jednaki prizori dogajajo se tudi na Špan jslteni. Minuli petek je v španjski zbornici poslancev Martos hudo napadal vlado in jej očital despotizem. To je pa dalo povod škandalu. Ko sta dva ministra opravičevala vlado, je opozicija tako kričala, da skoro uikdo ni razumil govornikov. Nazadnje so pa poslanci pograbili palice in se začeli pretepati. Zbornični sluge so le s težavo napravili red.
Dopisi.
Z BelekranJakega 7. julija. [Izv. dop.] PaČ res ne bi pisali o volitvi kmečkih občin za deželni zbor krajski, kajti zamolčali bi radi, kako so mešali duhovniki s kandidati, četudi se je preč. gospod dekan Aleš odločno odpovedal, da ne prevzame izvolitve in če tudi se je okrajni glavar Čr-nomeljski javno izrazil, da ne prevzame kandidature
— se je vender še delalo za dekana. Zadnji čas se je govorilo mnogo o Bajuku, ki je pa pred volit-vijo častno odstopil. Volilci Črnomeljskega okraja kandidovali so nadzornika Jeršinovica, moža obče spoštovanega, ki zasluži vsleU svoje delavnosti in zmožnosti povse javnega zaupanja. Ker je imel Vi-uiški župnik svojih osem udanih ovčic in ker župnik Sehweiger ni mogel se svojim krdelcem do večine dospeti, da bi bil izvoljen „Kočevar" župnik Konig ponudili so kmetu Dragošu mandat, ki je imel tudi nekaj mož, in je sam sebe volil, ter zapustil svojo stranko. Pripomoček izvolitvi bilo je vender le ne — moštvo preprostega kmeta Dragoša, ki je svojo besedo zatajil in izdal svojo stranko.
Ako je tako početje v korist narodu, ako se brezznačajnost goji mej ljudstvom, kara bomo prišli gosp. župnik Schweiger?
Nadzornik Jeršinovic dobil je tedaj le 21 glasov, ne — moški kmet Dragoš pa 33 glasov.
Pred volitvijo so se zbirali volilci v gradu in čitalniški dvorani, kjer je prišlo do malega poraza; večina volilcev pa se je razgovarjala na trgu. Volilci so bili mirni; le dva duhovna gospoda sta si upala žaliti poštene može, kar bode pa sodnijska obravnava poravnala.
Kolikor poznamo Dragoša smemo konstatovati, da je nespodoben za poslanstvo ; značaj svoj je pa jasno pokazal, ko je v čitalnični sobi rekel: Le čvrsti ostanimo, nas je večina; minuto pozneje je pa že v nasprotnem taboru volil. Na tej „moČiw častitamo čestiti duhovščini, ki stavi duševno obzorje preč. g. dekana Aleša in Dragoša na jednako stališče. „Der Zvveck heiliget die Mittel!"
Iz C4ornjcgu|rra<lu 7. julija. [Izv. dop.] Slovenci smo vender dobre duše. Z nami se lahko pleše, kakor se gode — pa jedenkrat utegne se vender dogoditi, da je struna preveč napeta — ter poči. Tukaj imamo že od novega leta graščinskega oskrbnika, trdega in Uastmga Nemca, ki misli, da živi v istem stoletji, ko so še „Vogti" vladali. On gospodari in zapoveduje še slovenskim kmetom, da je groza in strah in kar je slovenski, je pri njem „Weg mit dem Wisch8. O ko bi se kaj jednacega pri naših nasprotnikih zgodilo — Že davno bi ga odpravili — mi pa še vedno v svojo škodo trpimo in kaj boljšega pričakujemo. Bog vedi, kdaj pride srečen dan in kedaj b;do dotični gospodje nam oskrbnika dali, ki ne bode naših kmetov drl, ampak kot knezoškohjski zastopnik in oskrbnik katoliško cerkvenega posestva jim pomagal v dvojnem oziru kot oskrbnik in narodnjak! — Prosimo tega! Ako se pa nam ueče pomagati, tedaj pa Še kaj tacih kug pošljite, da nas čiBto okužijo in moralično kakor fizično pokopajo, saj že dosta ne manjka. Ubogi kmet!
Iz Konjic 8. julija. [Izv. dopis.] 2. junija pripetila so je v bližnji Oplotnici blagemu, obče priljubljenemu fužinskemu oskrbniku, da je nadležnega, vinjenega glažutarskega uradnika, kateri je v jeduomer v krčmi sitnobe prodaval, zabavljal ta ga z grdimi, razžaljivimi besedami, obsipal v razburjenosti iu nagli jezi kiofutnil, a ker ni nehal, ga še iz sobe porinil, pri čemer je padel in si bojda dve rebri zlomil. Zanesljive priče na glažuti pa trdijo, da je poškodovanec že drugi dan zopet delal, se vedel in zibal kakor navadno, tudi težke reči vzdi-goval, v obče živel, pil in pušil, kakor poprej. Še-le po 12 dneh toži, da so mu rebra zlomljena, kar zdraveči ga OplotuiŠki ranocelnik naši sodniji ovadi, čftudi je on sam poškodbo v prvih dneh lehko in malovažno ocenil. Človek, ki ni zdravnik, bi pa nasprotno mislil, da tako hudo poškodovani posebno začetkoma bolečine čuti in da je za delo nesposoben, ne pa še-le po pretečenih dveh tednih, ko se reber-ake kosti baje že zacelujejo, kakor se;, nam reče. Pa o tem naj zdravniki sodijo.
Konjiška soduija odredila je preiskovanje na 17. junija, pa čudno, ni poklicala, kakor vselej, domačega sodnijskega zdravnika dr. P., ampak dr. L. iz Vitanj in Oplotuiškega runocelnika, pričo vsega dogodjaja!
Fužinski oskrbnik je odločen, toda miren narodnjak, kar gotovo tudi OplotuiŠki „Nemci" potrdijo. Njegovo življenje je do sedaj vsestranski neoraadeževano. Odločen narodnjak je tudi naš zdravnik dr. P. Ko je pred nekaterimi leti fužinsko po-sestnico zdravii, seznanil seje prilično z oskrbnikom, ali to znanstvo ni prevroče, še do pobratenja ni
|py Dalje v prilogi.
prišlo, kar je pri nas neobhodno, če se „prijateljstvo" sklone.
Tudi Vitanjski zdravnik dr. L mu je dober znanec, Oplotniški ranocelnik pa skoro dan na dan ž njim  občuje,  v  krčmi srdi ter je   na vrh še
— kar smo že omenili — prepiru prisostvoval. Obadva ta gospoda sta strastna — Nemca. Vitanj-ski je se te dni k la Don Quixote na Jaklinovi Ro-sinanti po Poliorji jezdaril in v Ljubniški srenji oil hrama do hrama svojo sulico sukal Bismareku v prospeb, toda žalostno propadel. On je duša nemškemu zaslepljenju v Vitanjih, je v vedni in najtesnejši zvezi s Celjskimi strastneži, koji ga kaj radi in pogosto obiskujejo, načelnik je Vitanjskemu do Vojnika segajočemu šulvereinskemu društvu — da pa kratko označimo: dr. L. je nemškutarski pristaš z dušo in telesom, kar tud: rad sam naglasa
— OplotuiŠki ranoctlnik pa nas Slovence prav malo ljubi — gamo kruh mu diši — nas le „Bindiše" imenuje in malo dobrega o nas misli. Njemu veljajo samo gornještajerske irhnate hlače, zelene rute in klobuk, ki se pa češkemu licu, nosu, posebno naglasu kaj slabo prilezejo, še o pustu ne.
Sodnija seveda ima pravico poklicati zdravnika, ki jej najbolje sodi, toda ker je dr. l\ stalni njen prisežoni veščak, se ima njega držati. Posebni in čudni morajo torej biti razlogi, koji so okrajnega sodnika L. in sodnijskega pristava W! prisilili, da bta ga takrat odklonila. Da ta dva gospoda Slovence hudo mrzita, da bi rada vse tukajšnje od-ličneje narodnjake pogoltnila, akopram jim sladko lice kažeta, dobro vemo.
Če tudi je dr. P. odločen narodnjak, le vsi dobro vemo, da je vseskori mož neupogljivega -značaja, kojemu pravica in resnica nad vse gresta. — Konjiška sodnija mu gotovo pičice nema oponašuti, nikdar in nikoli pa omahljivosti ali pristranosti. Kaj je tedaj povod, da sta ga sodnik L. in pristav W. sumničila? Je-li greh in madež biti odkritosrčen Slovenec V Ali je nasprotno odlika, priporočava vrlina in čednost, pravicoljubnost zagotovlja-joča posebnost biti zagrizen Nemec ali nemčur?
Spominjamo so še dogodjaja dr. P. in dr. L. odločnost označujočega. Pred leti umrla sta v Ko njicah za vratno davico nekemu učitelju zaporedoma dva otroka. Oče bil jo hudo potrt, žalosten, šolsko leto se je tudi že bližalo koncu. Učitelj poprosi dr. P., ki je prijateljski ž njim občeval in tudi obitelj zdravil, da mu spričevalo za odpust napiše, a ta mu ga odločno odbije, ker prav za prav ni bil bolan. Da mu ga pa rad Vitanjski zdravnik dr. L. in Celjski okrajni zdravnik potrdi. Pa čudno, kaj se pripeti. Sovražniki učitelja narodnjaku zaženejo v Celjski vahtarici hud krik in mu z ovaduškim namenom oponašajo, da vsečisto zdrav lenobo pase in k temu pomagal mu je domači slovenski (vvindišer) zdravnik dr. P.
Morda pa sta ta dva sodnika mislila, da bode dr. P. krivično iu oskrbniku v prid svoje mnenje izrekel, ker je nekaj kupic vina na njegovem domu izpraznil? Če bi to tako uplivalo, kaj pa bi o onih gospodih uradnikih misliti morali, ki so na primer v Oplotnici pri rajnem Kunaji zaporedoma izvrstno rujno vino pili iu mastne pečenke použivali, ne da bi beliča plačali? Kunaj stregel je namreč „neka ter im gospodom" le — gratio
Ne sumničimo poklicanih zdravnikov, gotovo sta pravično iu vestno preiskala, ko sta dve rebri zlomljeni pričala — pa tudi dr. P. storil bi bil, kar je dolžnost njegova. Ko bi ga pa prijateljstvo ali znanstvo oviralo in ga v zadrego ali sum spravilo, gotovo bi sam odklonil sodnijsko povabilo in prosil, da se drugi zdravnik pokliče.
Kar sta naš okrajni sodnik in njegov pristav storila, je navadno razžaljenje in nehote nam se UBiljuje pregovor: Wie der Schelm ... In stroški, ki se nepotrebno narejajo, da se zdravnik od daleč pokliče. Kdo jih plača, kdo jih s krvavimi žulji prislužiti mora? Rečena gospoda gotovo ne.
obival, pa bode v vedni dotiki s svojimi volilci. Pevci peli so več krepkih zborov in čveterospevov. Na večstransko željo priobčujemo v naslednjih vrstah del govora g. Kunca, ki je govoril v imenu obrtnikov volilcev: Možje, ki so v tolikem številu oddali glasove za g. Hribarja, niso bili orodje nikomur, nego sebi. Še nikdar, naj se obitniki obrnejo kamor hočejo, ni bilo slišati druzega,  nego da bo .nezavedni". Slovenski rokodelci so pa slehernemu, ki hoče videti, dokazali prvi dan volitve, da prav dobro razločujejo politiko; in ker vse zmešnjave neso spra vile s svojega stališča stanu, ki narodno stališče tako previdno razsoja, ne zasluži jednacih psovk! Mirnim potom poskušali  so  slovenski  rokodelci pri volilnem shodu za mestni zbor prodreti s skromno zahtevo, a od vseh stranij zadonelo je, da ni pro štora za nje! Sme nam Ii kdo očitati rušenje disci pline? Slovensko obrtništvo nema mržnje proti nikomur, tudi ni šlo zato v boj ! Njegove zahteve so opravičene po zakonih in leže v narodnem intereBU. Iskalo je le moža,  ki je odločen, in   zato so slovenski rokodelci v toliki  meri  izkazali zaupanje možu, ki ni iz njih srede, ker si želijo odločnih mož! Le odločni možje uživajo zaupanje delavskega meščanstva.   Današnja  volitev, h kateri je največ pripomogel dosedaj nepoznani slovenski obrtni stan, soditi je le 8 tega stališča."
— (Volitve v okrajni zastop Mariborski) bile so za narodno Btrau zelo neugodne. V kmetskih občinah dobili so narodni kandidatje le po 22 glasov, nemški kandidatje pa po 115 glasov. To razmerje glasov jasno priča, da v okraji Mariborskem nazadujemo.
— (Domača umetnost.) V g. Kolmana prndajalnici na mestnem trgu razstavljen je te dni lep kip matere božje, ki ga je izdelal gosp. Andrej Rov še k, učenec na tukajšnji obrtni šoli. Delo kaže, da je g. Rovšek jako nadarjen in da si je pridobil že precejšnjo spretnost.
— (Konec šolskega leta.) Gimnazija Ljubljanska zaključila je danes šolsko leto, realka in ljudko šole pa končajo še le v soboto.
— (Zrelostni izpit) na tukajnji višji realki bil je včeraj. Maturo je delalo 7 dijakov, izmej katerih je jeden izpit napravil z odliko, drugi pa dobili spričevalo zrelosti.
— (Na c. kr. moškem učiteljišči) pričel se je godni izpit v četrtek 4. dne julija po po ludne in se je zvršil v ponedeljek, 8. dne julija zvečer. Izpit delalo je 21 pripravnikov, od kojih je 19 izpit napravilo z ugodnim uspehom, dva padla sta na dva meseca.
— (Na c. kr. ženskem učiteljišči) zvršil se je godni izpit v četrtek, 4. dne julija o poludne. Izpit delalo je 30 kandidatinj, od kojih je 27 izpit z ugodnim uspehom napravilo, 3 padle so na dva meseca.
— (Smešn a tiskovna po mota) „ Politik" ima o volitvah na Kranjskem nastopni telegram: „Laibach 8. Juli. Bei den Landtagsvvahlen \vurden govvablt: In Krainburg, Bischof Lack und Advokat dr. Tavčar mit 164 Stimmen, fast ein-stiramig. In Radmannsdorf: Stein . . . Po tem takem bil je v Kranji tudi izvoljen škof Lack, v Radovljici pa smo dobili poslanca ki se piše Stein.
— („ Kmetovalca") izšla je 12. številka. Vsebina : Perutninstvo. — Škropilnica za trte. — Konjska dirka v trab. — Nekoliko besed o paši in zeleni klaji. — Razne reči. — Vprašanja in odgo-govori. — Gospodarsko novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
— (V toplice v Laškem trgu) došlo je do 29. m. m. 230 strank s 4G0 osobami.
Domače stvari.
— (V čitalnični re stav racij i) priredili so včeraj zvečer „Sokoli in pevci starosti gospodu Ivanu Hribarju, povodom njegove izvolitve deželnim poslancem jako mnogobrojno obiskano veselico, pri kateri je^svirala Domžalska godba. V imenu Sokola pozdravil novoizvoljenega poslanca gospod Ferko Kersnik, v imenu obrtnikov gospod Kune. Gospod Hribar je obema v daljših, mnogo odobravanih govorih odgovarjal, označil svoje st-dišče in
vornim vlakom. Petnajst osob ubitih ali pa teško ranjenih. Osobnega vlaka kurilca vrglo je v kotel in zgorel je popolnoma. Služnik, ki je tej nezgodi kriv, je ubežal.
Pariz 9. julija. Zbornica odobrila vojaški zakon v isti obliki, kakor je senat sklenil. Krantz odgovarjajoč na interpelacijo, je rekel, da bode za nove vojne ladije zahteval 58 milijonov dodatnega kredita. Tirard izjavil, da vlada jemlje ozir na denarna sredstva dežele; ako pa bode treba novih žrtev za brodovje, ne bode odlašal, marveč žrtve od zbornične domo-ljubnosti zahteval. (Odobravanje.)
Dunaj 10. julija, „WienerZtg.a javlja, da se gorenje-avstrijski namestnik baron Weber na svojo prošnjo prestavi v stalni pokoj z najvišjim priznanjem izvrstnega, zvestega in udanega službovanja. Dalje imenovanje deželnega predsednika, grofa Merveldta njegovim naslednikom.
Dunaj 10. julija. Finančnega minister-stva naredba objavlja določbe ob izdaji novih bankovcev po goldinarji od dne 13. tega meseca pričenši.
— Baron Schmidt, deželni predsednik na Koroškem in grof Larisch, deželni glavar v Sleziji, imenovana tajnima svetnikoma.
— Cesar pripeljal se iz Iselila na „diner", h kateremu sta danes in jutri delegaciji povabljeni.   Jutri zvečer vrne se zopet v Ischl.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Praga 9. julija. Pri deželnozborskih volitvah v trgovinskih zbornicah izvoljenih osem Staročehov in sedem Nemcev.
Beligrad 9. julija. Kralj 736. uri po-poludne semkaj dospel in bil naudušeno pozdravljen.
Peterburg 9. julija. Car Aleksander dal ukaz, da se imajo vse oklopnice in top-njače baltiškega brodovja začetkom avgusta zbrati v pristanišči Kronstadtskcm, da je bode ogledal. Takoj potem bodo baltiškega bregovja veliki letošnji manevri, pri kateiih bode car prisoten.
Bukurešt 9. julija. Pri postaji Ciaul-nica blizu Bukurešta trčil je osobni vlak s to-
Razne vesti.
* (Redka sreča.) V Temešvaru zadel je bivši občinski uradnik preteklo soboto v mali loteriji 400.000 gld V Temešvaru so tri kolekture, v vsaki stavil je po 10 gld. na številke 44, 50, 55, 80 in 88 in sestavil po 10 vrat. Številke 44, 50 in 88 so res bile vlečene in mladi, okolu 30 let stari mož, zadel je omenjeno vsoto.
* (Grozna nezgoda na bavarski železnici.) Ker je Železnični čuvaj napačno obrnil tir, skočil je s tiru 7. t. m. ob osmih zjutraj Ko-lonj-Frankobrodski brzovlak pii postaji Roehrmoosu. Več voz se je zdrobilo in stroj zaril se je globoko v zemljo. Devet osob je mrtvih, mej temi tudi bj-proga Dunujskega optika Merkerja z otrokom vred. Izmej osmero teško ranjenih osob umrla je jedna v zdravstvenem vozu mej vožnjo v bolnico Mona kovsko. Železnični čuvaj, ki je škodo prouzroči 1, je pobegnil.
* (Smrtna obsodba.) Sodišče v Petrinji na Hrvatskem obsodilo je 2C. m. m. v smrt na ve-šalib Nikico Baltiča iz Dolenjega Selišča pri Glini, ker je februvarija t. 1. umoril in oropal svojega soseda Stanka Miljeviča.
* (Stirji roparski morilci pred sodiščem.) Pred porotnim sodiščem v Paiizu pričela se je 28. m. m. konečna obravnava proti štirim že večkrat kaznovanim potepuhom, imenom Allorto, Sellier, Mekreantin Catelain radi roparskega umora. Zločinci priznali so sicer storjeno zlo-dejstvo, a z\racali glavno krivdo jeden na druzega. Žrtva groznega zločina bil je marljiv samec in vrtnar Bourdon, kateri je stanoval kot čuvaj v prazni vili gospoda Chabauda v Auteuilu poleg Pariza. Tako prištedil si je najemščino in s to vsoto pomagal svoji postarani materi. V noči na 17. mar-cija t. 1. peljala se je napominana četvorica iz Pa* liza v Auteuil ropat v vilo Chabaudovo, kjer so se že prej dobro poučili o vseh razmerah. Roparji utrli so okno, pridrli v vilo in našli Bourdona v postelji, kateri se je zapazivši veliko nevainost po-tajil. Napastniki zbude nesrečnega mladeniča in zahtevajo, da jim izroči ves denar. Izgovor, da v vili ni nikakega beliča, ne obvelja, po kratkem posvetovanji ga umore, odpro in do Čistega izpraznijo po hiši vse omare in shrambe t?r meni nič tebi nič odidejo. A mej potjo nastane pri delitvi ropa raz-por in kreg. Glasni krik prepirajočih se roparjev privabi pak redarstvo na lice mesta. Trije pobegnejo, a jednega primejo in denejo pod ključ. Naslednji dan zapro še ubežne tri možake. Ker so zatoženci bistveno svojo krivdo priznali in so jih redarji tudi pri delitvi ropa zasačili, ni bilo treba druzih dokazil in 30. m. m. zaključila se je obravnava. Proglašeni so bili vsi štirje krivim roparskega umora in obsojeni Candelain kot najmlajši na 20 let teške ječe, trije njegovi prijatelji pa v smrt.
Častite gospode volilce
vabim, da pridejo na razgovor o njihovih težnjah in željah, katere naj bi kot njihov poslanec zastopal v deželnem zboru kranjskem,
v nedeljo 14. t. m. ob desetih dopoludne
v stekleni salon Ljubljanske čitalnice.
V Ljubljani, dne 10. julija 1889.
Ivan Hribar.
murnu ZVU
za vse ieto gfd. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld, 1.15.
~~£l4-5?-      '"rti, K
Dijaška kuhinja v Celji.
Za 111. drnitveno šolsko leto 1888/8'.*. so dalje darovali naslednji rasti ti in prečastiti daritelji: Peter Erjavec, župnik v Trbovljah ....
.1. Mastnak, /.upnik v Slivnici......
L. S., hrvatsko-ogerski državljan v Celji. Kkscelenea knezoSkot' Jakob Maksimilijan aa
gld. - kr.
maj
Martin Sevnik, župnik v St. Petru pod Sv.
Gorami.............6
Anton lieich, p. kr. blag« urailnik in hišni
posestnik v (Jradci.........B
Ivau Fijer, c. kr. notar v Mokronogu ... 5 Veselica dne 15». maja t, I. v Žavci .... 8 Kkscelenea knezoŠkof Jakob Maksimilijan za
jun|j..............^
Mat. Ciril, kom ipijent v 1'ostojini, raeaečnino
za inarc, april, maj, junij in julij . . . 2 V. Plaskan, župnik v Žibiki, zopet .... G A. Urumen, c. kr. sodnijski pristav v Slov.
Bistrici.............1   „   — »
J. Cizej, boneficijat v Slov. Bistrici .   .   .   .   1   „   — „ Vsem blagiui dariteljem presrčna zahvala v imenu naše mladine in pridnih ubogih dijakov, ter uljudno pro-Biino še daljnih milodarov.
V Celji, dne 30. junija 1889. Makso VerŠec 1. r.,        Mihael Vošnjak I. r.,
blagajnik. predsednik.
03
50 7,
JL ii j o J j
9. julija.
Pri Malic: Kalhiv iz ErlattB. — Finger iz Prage. — Jungh s Dunaja. — Redi, Ivašek z Dunaja. — Kicdit r iz Gorice — Atko iz Kibnice. — Ilntuor iz Gradca. — Jntikc it, Iatxcubur^h. — Grttnhut Iz Gradca.
Pri Klonu: Hude it Gorice. —Trauthoim i/, St. Jer neja. — Folakovvskv ii Kranja. — VTelsl, Abe'es z Du naj«. — Penisirio iz Poreča. — „Jochii, IJeruch i/. Trstu. — Saiu-r i/. Kaniže. — 1'auer ;z Škotjc Loke. — Cnmhouaiii iz Tr.-ta.
Pri liuiii'ai kolodvoru: Vudiatko'iski Is 'Novega Mesta. — Grosso iz Lijiskega. — Jousički \% Lovova. — Januas iz Mokronogu.
Prt Avstrijskem ccHiirji: Fi iilunatm g Dunaja.— Blndor i/ Trsta.
Pii itavarsKciii dvoru: Bludor iz Atom.
Meteorologično poročilo.
g Q	Ćaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina l mm.
rt "3 —j ai	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737-7 mm. 737-3 mm. 786*6 mm.	15-2"C B70« C 19 8° C	brezv. sl. p. si. vali	megla jas. jas.	0 00 mm
Srednja temperatura 20 7°, za 1"9° nad normalom.
dnć 10. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Srebrna renta . . . Zlata renta . . . . '> , marčna renta . . akcije narodne banke Kreditne akcije .
London .....
Srebro .....
Napol......,
C kr. cekini  .   . .
260 gld. 10O .
4°/n državne srčike ir. 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska papirna renta 5°/0 . ... or'/0 fitajerske zemljišč, odvez, oblig. • • Donava reg. srečke. &°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4V«0/0 zlftt' zas*-- listi •
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke..... 10 ,,
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 Tramniway-društ, velj. 170 gld. a v.
	včeraj —		danes
gld.	83 80 —	gld.	84- —
	84-70 —	n	84-80
	109-80 —	|	110 —
	9980 —		99 80
n	906-— —		907-—
%	30150 —		302 —
■»	119-10 —	n	119 20
ti *	94«'/, —	n ■	94G
■	5*84 —	n	5-64
	53 32 V, —	n	58-27 »/j
133 gld. 173 „ 89 „ 95 „ o
122 „ 118 „ 183 „ 19 „ 120 „ 229 „
25 kr.
85 !!
36
30 25 75 25
Hiša na prodaj.
Iz proste roke takoj prodam v malem mestu na Gorenjskem hišo, ki ima lep razgled.
VcČ se poizve pri lastniku samem: ,,Poste re-Mtautc Itudovljica št. ilU, Gorenjsko". (531—1)
Svoji k svojim!
Veseloigra v enem dejanji.
Spisal
dr. J. Vošnjak.
Igra se jo prvič igrala pri Vodnikovi slavnosti in bila od občinstva vsprejeta z največjo naudu-Scnostjo.
Dobiva se v ..Narodni Tiskarni" v Ljubljani in v vseh knjigarnah.
——■ Cena :tO kr. (s poštnino vredj. —
Nekaj cisto novega v dijetetiki
je naravna, veliko v sobi ima java, z oblastveno koncesijo z umetno, svobodno o^ljenfevo kislino n asi stena, na novo v trgovino došla
Kostrevniška imska slatina
pri Btip£aaJc*i*
Srečno sjedinjenje prirode in ninelnosii, neprenosljiva dfjetetiftna pijača, kakerino še Soseda] ni bilo,
ruflniško-slatinsta sofliia nt,
zdravejša, kakor tako imenovana v sifonih napolnjena, bolj se peneča, nego drage nahajajoče se
mineralne vode. Dobiva se v vseh boljših lekarnah, prodajalnieah rudninskih vod, pri trgovcih in direktno pri oskrbiiiš'vn Rimske slatine, pošla Rogatec-Slatina
(na Štajerskem). (305—12)
f£~~" ~ [j Proti ognjn varno
VrT ielozne kasete,
ki se dajo z vijaki pritrdili,  kakor tudi
I rabljene in nove, proti
I
'111   1"   m    P'HTIIHlini    1    1 \.....In '.i t [\
L, luserjsv obliž (flaster) za turiste. |
(itittiva In It'.t'ii uplivnjcco sredstvo m
proti kurjim ucesOIR: žiiljrin, tako itne- ^
novini Irilej kozi na pnil](!.-it li in prm!' H
' roti bradavicam in vsem drugim tr<!iin gj
i/.t-.-iKkom kctžc — Uspeli ziijain en. -- zq
žfS3T* Cona Akatljie) 50 kr. a. v. ">~'Xj |
Glavna razpošiljaltrca:
L. Schwenk-ova lekarna
v ileidlingn pri Dnnaji.
Pristnega Imo'o vi.jiioljuiii .r. 8wo« boda, LT. pl. Trnkoezy, v s:<Miolfovem D. ltizolli; v Kaiimikii J, Bloonlkj v C«»lov<-l A. I-^ger, W. Tbnrn wal<i, 1*. Bimbachot; v C revah A. Aiobtnger; v Trgii n.i Koiošken-) 0. Weuner; v llrliul.u P. Scbolz, Dr. E. ajumnfj v Ifo IskorgH _A. llitli; V €!oriei Q, 15. Poutonlj V l*-onj K. Ravnik. Ta obli/, doltiva sc» le v j edin} velikosti po C.O kr.
Prislea Mimo. ee imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki jo tu zraven; tedni naj se pazi in odločno zalitima: I.irserjev ol»l*-« (flastor)
za turiNte*-. (449—3)
I>r. Frlderltc Ijonp;iol-ov
Brezov bal z a mi.
Že sam rastlinski sok, kateri feče iz breze, ako se navita njeno »eblo, je od panitiveka eusn ko^ najizvrstnejse lepotilo; ako so pa ta sok po predpisu fV.uinitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zsidobi pa čudovit učinek.
Ako  80 namaže zvečer ž i.jini obraz ali dregi deli polti, ločijo se fte drugi dau »e-■natne luskino od polti,    i i»osiune vHled l.>:-,u čiMto bela in nožna.
Ta balzam zvjadi ra obrazu nastale gubo in kc-zhvo oiko ter mu dr'e D'adosfcno barvo; polti podc-luie beloto, nelnosi in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoU.' vosi1-, ogerce, nosno rudečino, zajedeo in drage nesnažno i na pob'. — Cena vrču z navodom vred  i 'd. 1.50.
Kalota v  IJiebljaifii  pri  U. pl. Tj'ii-kovz^'-ji, lekarji. (179—9)
Po soglasne] sodbi odličnih strokovnjakov
ruski vrelec
jako odlična zlravilna stuilenrnica pri vratuili, že-Iodeuili,  uiehurnih  in  oldslulli  bolcznili, pri kalaru, liripuvosli, kašljnujl, posebno za otroko, poleg tega pa tudi (424—b)
jako fina namizna voda
s posebno dobrim okusom, b ez vseh organičuih in želodec Otežujfluib primesi. Glavna saloga v T.juidjani pri Bf. E. Supan-u; prodajajo ga  nadale:   M. Knslner in J. Klauer; v Kranji: F. I>oIletiz.
ekarua Trnkdczy
zraven rotovža v Ljubljani
priporoča tulcaj popisana najbolj ta in Svela zdravila. Ni ga dneva, da bi no prejeli pismenih zahval o naših izborno Nkiišenib domačih zdravilih. — Lekarn Trnkdc«y-jeve tvrdke je pet, in sicer: Na Dnnaji Viktor pl. Trnk6ozy, V., Hundnt.1 inrmstr. 113 (tudi kemična Tovarna); dr. Oton pl. Trnk6czy, III., Radeckyplatz 17; in Julij pl Trnk6ozy, VIII., Jcksi fstftdterstr.80. V Gradel (na Štajerskem : Ven-delin pl. Trnkoozy. V Ljubljani: Ubald pl. TrnkOOzy.   P. n, občinstvo so prost, ako mu je na
tem ležeče, da spodaj navedena sdravila s prvo pol to
dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkd-oxy poleg rotovža v L ubijani.
Marijaceljske kapljice sa želodec,
MW«A»ZELLEB TR0PFE%?
NUR    ECHT BGI
APOTHEKER TRMKOCZV LAIBACH 4 8TliGK20<
Cvet
katerim se ima na tisočo Ijudij zahvaliti za zdravje, imajo izvrstni uspeli pri vseh boleznih v želodci in »o neprekosljivo sredstvo eoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, u rak. vetrove, koliku, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v šoloilci, bitje srca, sabasanjc, gliste, bolezni na vranici, na
jeti - i It iu zoper /lato žile, 1 steklenica velja 20 kr., 1 lueat 2 gl'1.,  5 tUCatOV saino S gld.
ajtT£"~ Svnvllol Opozarjamo, da se listo istinite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trukuc/.y-ja zr.tvfn rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
zoper tiganje (fjriclil)
je odločno najboljSo zdravilo zoper protin ter revntatiiem, trganje po udih, hulečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnelo mle in kite itd. Malo čas i če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj so samo „cvet zoper trganje po dr. Maliiii" z zraveu .stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr., tueat gld. 4.59.
0e ni na steklenici zraven stojećega laamenja, ni pravi cvet iu ga precej nazaj vrnite. i?djn^mnrf#i
Planinski zeliščni sirop kranjski
za rdrasle iu etreke, je najboljši zoper kašelj, hripa-
vost, vratoboljetiko, prane in pljučne bolečino, l stekl. 5(5 kr., 1 tucsit 5 gld. Samo ta sirup za 5(» kr. jo pravi.
Kri čistilne krogljice
no suuelo bi so v nijednom gospodinjstvu pogrevati in so st; /.<> tisočkrat sijajno osvedočilo'pri Zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenili udih, skaženem želodcu, jetrnih in ohistnili boleznih; — v Skailjah a 21 kr.; leden zavoj s 0 Skatljanii 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s poŠto najmanj jeden zavoj.
Zdravila za živino. ^
Stii]»a za živino.
Ta prav dobra Stupa pomaga najbolje pri vseh boU-znih krav, konj i u prašičev. Konje varuje ta Stupa trganja po čre-vih, bezgavk, v.'ch nalezljivih kužnih holez-n i j, kašlja, pljučnih in vratnih DOieii ij ter odpravlja vse gliHte, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Kravo dobo mnogo dobrega mleka. — Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
CJvet sa konje.
Najboljše mazilo za t3i^^~Vi"Ttp.} konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanji kolen, kopiuiih boleznih, otrn-nenji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nngali, izvinjonji, ti-ščanji od BOdlaio oprave, pri sušici itd., s kratka pri vseh v nanj i h boleznih in hibah. Steklenica se rabilnim navodom vred Stane le 1 gld., 5 steklenic Z rabilnim navodom vred samo 4 gld. (45J1—4)
SVARILO T   Nll?i lv:'lclk*1 HO Fistni» zanesljivi •   iu zajamčeni, čo imajo ime Trn-koezj- in iiuno vurstveno znamko. Zoper po-iiKi-ojaiijo istili no ModniJHki postopa.
Vsa tu naiteta zdravila so pristna dobivajo samo
v lekarni Trnkoczy v Ljubljani
zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošiljajo.
14
Odvetniški koncipijent,
doktor juria, z izpitom za sodnika in večletno odvetniško in sodno prakso, slovenskega, hrvatskega, nemškega iu italijanskega jezika zmožen, želi službo. — Adresa pri upravništvu „Slovenskoga Naioda.". (501—2)
Dve stanovanji
v prvem nadstropji,
vsako obstoječe iz 4 sob in iz vseh zraven spadajo čl h prostorov,
oddasta se v Spodnji Šiški št. 66 od sv. Mihaela naprej.
Povprašati naj se blagovoli v hiši pri g. /,igur-|l ali pa pri hišnem posestniku Štefanu l'iiuiit >iiik-u v I.j ii i> I j uh i, FraueiNkauMke nliee tU. «. (50o—3)
Dr. Slane v Novem Mestu
§ £      «» (530—1) j fcr> - •
novinca z legalno prakso.
V čitalnični restavraciji Ljubljanski
se toči sedaj 4
Reiningshaus-ovo eksportno pivo.
J^rTLii JHli^ip l><». restavrater.
(518—3)
Opozarja se na v Časopisu „Slovenski Narod" št. 149 z dne 2. julija 1889. objavljeui razglas za zagotovljenje zakupne dobave slame za steljo in postelje, potem drv in premoga v postajali Celovec s St. Petrom vred, Št. Vid na Grl., Wolfsberg, Belak z Jezernico vred, Trbiž, Mar-borget, Predil, Rajbl in Boleč za čas o«l dne I. septembru IfcNO. «lo konca avgusta INJIO.
Natančneji pogoji ogledajo se lahko pri c. kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Celo vel «»fl dne I. llo IS« Juliju IfcfcJK mej 10. in 12. uro dopoludne.
Štev. 540.
(53G—1)
Razpis službe občinskega paznika.
Mestna obtina Kamnik vsprejme še jednega občinskega paznika (policaja) z letno plačo 420 gld.
Prosilci, slovenskega in nemškega jezika zmožni, naj svoje prošnje s prilogami vred, in sicer tisti, kateri so v javni službi, potom svojega predstojnegii urada najdalje
do 25. julija t. 1.
podpisanemu uradu upošljejo.
Ako možno, naj se prosilec osobno predstavi.
S to službo zvezana je tudi dolžnost prižiganja polovice mestnih svetilnic.
Mestno županstvo v Kamniku,
dne 8. julija 1889.
Župan : Fiseher s. r.
l*ro(eNor<i <-. kr. klinike na DuuajU  |troiewor DraNehe, profi-Mor Nrlindzltr. i»ok- »rofeaor Oppol «t,  kakor tudi vee. ilruzili hIov.m-IIi /travnikov /»p wn<eJo in priporočajo le  priMtuo  in  »\etovno  Klavno  e. kr. «1»<»»-.kzoliozilniviilkt*
W POP
w3feaa voda
za vsakdanjo porabo,  ker jo boljša, nego vsaka druga sobna voda.  kot pre-servativno  sredstvo proti vsi m Bobnim in u t dm boleznini, priznana voda sa grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi uiine-ralnih vod, katera, čo se hkratn rabi z
Dr. POPP-a sobnim praškom ali sobno pasto,
obrani vedno zdravo iu lepo zobe.
l*ri neprestani rabi «lr. Popp-ovih zobnih sreiNdi Ne pre-ilV preei t ■-. o«tt»ftru,iii nci drobnih ■_.!i» i«-, zn katere je tiNtuu i^F" voIIIhk taiio ugodiiit t!a. katere Me lotijo zob, da začuo guiti.
Dr. Popp-a zobna plomba Je "ttSf'iJutvl lit 8'"u Dr. Popp-a zeljišcno milo pr°4r^™ajt™V^oT
O en.a.: Anotlieriu uatiia roda v dvojno povekšanih steklenicah po 50 kr., gld. 1.— in gld. 1.40. — Anatberiu zobna poslu v puščicah po gld. 1.22. — Aromatična zobnu punta ji 35 kr. — Zobni prašek v škatljicah po b3 kr. — Zobna  plomba v oruiji gld. 1.—. — EelJlMno milo a 30 kr.
I»red knpovtmiom ponarejene Anatherin ustne vode, ki |e po annlizi le \/. kislin napravljeni preparat, h katerim ae zobje pre/Rodaj un^ljo, He Izrecno *varl. (615—42i
Dr. J. G. P0PP, Wien, L, Bognergasse Nr. 2.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjifa J. S\voboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Bir-schitz, O. I tccoli, dalje pri trgovcih C. Kuringer, Vaso Petričič, Edvard Mahr, Peter Lassnik bratje Krisper; r Postojini: Fr. Baecarieh. lekar; na Krškem: r. JBOmonOB, lekar; R. Engelsberger, trgovina /. galanterijskim blagom; v Idriji: J. VVarto, le'-ar; v Branji: K. Savnik, lekar: M .rtin Petino, trgovec: v Škofjej Loki: C. rabi.'ni, lekar; v Koievji: J. Branne, lekar: v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; r Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. VVacha, lekar; v Radovljici: A. Koblok, lekar; v Novem mestu: V. llaika, D. Ri.zoli, lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: J. Močnik, lekar; » Trebnjem: J  Bnprecbt, lekar; v Omotnih: J- Blažek, lekar:  r Vipavi: A. Leban, lekar.
Atl. št. 471.
15i II)   1 i
Izvleček razglasa.
AVISO.
Dne 19. julija t. 1. ob 10. uri dopoludne bode v uradnih prostorih c. kr. pmskrl»ovalnega ma^aeina v Ljubljani pismena ponudbena obravnava ya\ zagotovljenje zakupne oddaje sena, slame za steljo in postelje, trdih in mehkih drv, potem premoga in šote, oziroma koaksa, za potrebščine postaje Ljubljana, za čas od 1. dne septembra 1889. do dne 31. avgusta 189o., nadalje za zagotovljenje slame za postelje in drv za postajo Toplice na Dolenjskem za čas od dne  1. junija do 31. avgusta lKi)().
Natančneji pogoji in ponudbeni formulari se pa raz-vidijo iz v št. 153 tega časopisa z dne 6. julija t. 1. v polnem obsegu objavljenega razglasa.
Upravna komisija
c. kr. vojaškega preskrbovahega magacina v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 1. julija 1889.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja
Zaradi teh praktičnih laatnostij in jednostavnega rabljenja se posebno pripo- ? roča, kdor noče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. P — Dobiva se v razltcnin barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki <biiejj| samo svit) — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe le v vseh zalogah ?
Dobi s a se v IJubUani pri PRA.N CHRISTOPH, |
IznmitelJ in Jedini izdelovatelj .-tiarurisn P svetlega laka za tlu, i'KAMA & BEltOLI.N. A
IVANU LUCKMANN-U.
• tu. đB, dtw mik št* <m ar,* Ar. miT m <t~- fnj -fh fs\m     itra i
~X7~ t7-3eli. tra.fil-ra.il..
(})«—M)
NAJBOLJŠI
PAPIR za CIGARETE
JE PRISTNI
H0UBL0N
FRAUCOSK FABRIKAT a«i,i:v-« a m:v eAKixi
I PRED PONAREJANJEM SE SVARI!
n n
u n
n
i
n
u u n
i
n n n
n n
"tTa. cesa-rjst Josipa trgrm.. ~we> Karola G-a/briel-a
veliki svetov »oznani
618—4)
n
n
	
cl>	-—
Ti	TJ
o	o
	
o	
>c/>	
	
o B	i—i
d	
	
V*.-:ii   torek   in   p e t e li
Znižana ustonnina:
Od s- daj nstopninn mhiiio 10 kr., otroci 5 kr. — Za vse oildelke brez vsa-eega doplai^-.la Nttiuo SO Itr., za vojake <lo narednika 1<> kr.
E/N
						S2a,lsui.p>:n.a, o"bravnava									Toocie											
				'2				za nastopne			v o j	aške p r e s k r			bovalne		potrebščine				Približna tekoča letna potrebščina predmetov za krmo znaša v naslednjih postajah					
		.S	o f	s	za	čas	vsak dan							i 4mM.			ra es	ečn o								
		._ 3 -2 =s	o a,				oŠ	rt	sena a			»kopne steljne		•	po leti			po zimi								Opazka
1 š		m t: O 3	o.		CJ	ci ti g M o iS	p .7i	> o				slame h		0, ta S o	t ti -s J*	_ ob Mm	eo o	c w>		c4 dO o	rt	rt	»kopne1 štel jm		J	
		oj a	a pM ca N	h	> U Gl, -a		840	.•t3f',0	3400 4600i 6600 gramov			860	17O0	— Q-co rt N	mehkih a 282	trdih a 423	S B P<	r= cm -iS od -2 CM	trdih k 423	S H M cu	ca > O	a <l> L/J	slame		1 es >	
				-	o		p o r c i j							ml.ml.	m8		mt 'ni.			naeterBkih centov						
				I.   Za. posailkine čete, zavode, osnmlj								ene	in deželnobiambovske vojskine oddelke.													II. Za k vojaškim vajam poklicane dopustnike, rezerviste, nadomestne rezerviste in deželne brambovce se mora pripraviti zahtevana potrebščina service in slame za postelje tudi po aktuelnih cenah. III. Za prehode (marže) je na vseh zraven navedenih postajah (izvzemši Schattleiten in Marein) ponudba staviti po točki IV. ponudbenega zvezka, n. pr.: po lit. A—c, A—b, C, B ponudbenega zvezka točke IV.
		krboval-. 36	Gradec	-	1. Bep. i -pri senu in slami p. porabi er. zal.		—	—	892	286	72	72	760	604	100	—	480	400	—	2052	—	10.883	221	4690	I	
1889	poladne	i d c i pri c. kr. vojaškem pres ;m magacinu, Schorgelgasse st	Schattleiten Marein	—	m	o S OD	—	1	—	1	—	—	1	3	—	V. V,	—	—	3 2	—	13	17	—	7		
25. julija	ob 10. uri do		Judenburg Ljubno Strass Radgona Bruck na M.	—	dne 1. septembr	dne 31. avgui	—	6 3 6	16« 63	6 3 7 84 6	—	—	6 3 169 137 6	42 7 19 33 42	2 3 6	7 16	88 10 25	9 6 16	36 60	140 30 100	73 37 78	98 49 1974 2010 98	—	37 19 974 839 37	J ■T o	Za postajo Gradec se morejo tudi alternativno staviti ponudbe za zalaganje cele letne potrebščine (izvz. premog) v preskrbovalnem ma-gacimt v Gradci in sicer za predmete za krmo v zraven povedanih množinah, potem za 1600 kv. slame za postelje, 2940 kub. m. mehkih ali 1960 kub. m. trdih drv. Pri prodajnih ponudbah za več predmetov si erar pridržuje pravico, da vsprejme le nekatere predmete ali delne množine.
		o >	I		8. sept. 1889	3l.dec. 1890	300																			Prodajalec pa tudi more na zahtevano množino kacega predmeta tudi manjše odločene množine ponuditi.
1. Javna obravnava bode pri c. kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Gradci zgoraj navedeni dan, pri kateri se bodo vsprejemale le piamene ponudbe (izključivši ustne ponudbe).
Podjetniki , ki c. kr. vojaški upravi neso znani , morajo pridobiti spričevalo trgovinske in obrtne zbornice, oziroma taki podjetniki, ki nemajo firme, spričevalo pristojnega politiškega oblaatva prve instance o njihovej solidnosti in zalagalnej zmožnosti v obsegu ponujenega podjetja. To spričevalo pa mora vender biti novejšega datuma in mora na prošnjo stranke vsaj v dan pred obravnavo priti potom imenovane trgovinske zbornice oziroma političnega oblastva c. kr. vojaškemu oskrbovalnemu magacinu v Gradci. Nasledki kakeršne morebitne zamude zadevajo v vseh slučajih le stranko.
2. Pismene ponudbe morajo doiti pri obravnavnej komisiji vsaj do 10. ure dopoludne določenega dne za obravnavo za dotično postajo. Na poznejše ali pa v brzojavnoj obliki došle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi v kakej ponudbi cenin nastavek v številkah se ne ujemal s ceninim nastavkom v pismenih, zmatral se bode v pismenih navedeni za pravi.
3. Skupne ponudbe, to je ponudbe, v katerih se izgovarja neločljiva oddaja cele potrebščine vseh ali večine preskrbovalnih potrebščin izrecno in 8 pristavkom, da bi se delna potrditev ne mogla vsprejeti, so dopuščene le:
a) za vse krmilne predmete v postajah, v katerih  ni več nego jeden polk ali jedna baterija;
b) za predmeta seno in slamo v vseh postajah;
c) za predmeta derva in premog v vseh postajah ;
Tudi na te dopustljive skupne ponudbe se le smejo za jedno zakupno postajo s konkurenčnimi kraji vred staviti; na take ponudbe se le tedaj ozira,  če so v skupnosti ugodnejše, nego posamezne ponudbe.
Ponudbe, ki se tičejo več zakupnih postaj, se brezpogojno zavrnejo in sicer že od obravnavne komisije. Ponudbe za krajši čas, nego je razpisan, se ne morejo staviti.
-4. Natančneji pogoji in ponudbeni vzorci se lahko vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne pri vojaškem preskrbovalnem magacinu v Gradci ogledajo, kjer leže nalašč za to obravnavo v dveh jednako se glasečih listinah napravljeni zvezki o pogojih ddo. Gradec 1. julija 1889. Tudi se v preskrbovalnem magacinu dobi tiskovina „ Arrendirungs-Bedingp'&sheft" proti plačilu oziroma doposlanju zneska 4 kr. za tiskano polo.
5. Občine so oproščene uložitve varščine ali kavcije brezpogojno, in se ravno tako kakor kmetijska društva in producenti posebno opozarjajo na predstoječe razpisano zakupno preskrbovanje vojaških potrebščin.
6. Ponudbe za oddajo potrebščin za vojaške prehode (marše) se imajo staviti v zmislu točke IV. zvezka o pogojih.
7. Predmeti se oddajajo v zgoraj navedenih postajah, konkurenčnih postaj ni.
Gradec 1. julija 1889.
8. Ponudniki se odreko glede izjave vojne uprave o sprejetji ponudeb spolnenju v § 862 občnega državljanskega zakona, potem v članih 318 in 319 avstrijskega in v § 314 in 315 ogerskega trgovskega zakona določenih obrokov o izjavi sprejetja obljube ali ponudbe.
9. V postaji Gradec se oddajajo predmeti za krmo četam vsacih pet dni, v druzih postajah se smejo predpisani petdnevni oddajm obroki, ako krajne koristi in interesi čet to brez večjih stroškov za erar dopuščajo, raztegniti na 10 eventuelno 15 dnij. Slamo za postelje oddaje se vsake štiri mesece. Vojašniško, kuhinjsko in kurilno service pa polmesečno.
10. Namesto „mehkih" ponudi se lahko „trda drva". Razmerje mej mehkimi in trdimi drvami je 3: 2. Ponudbe za mešane drva se ne dovoljujejo.
11 V Gradci se more zakupniku v porabo prepustiti erarično shranišče za seno in shranišče za slamo proti letnej najemščini 360 gld. in proti zavarovanju za čas najema in soporaba erarične centesimalne mostne tehtnice proti plačilu odškodnine za obrabo, o visokosti katerega se pogodi.
12. Rezervne zaloge sena je imeti v stlačenem stanji.
13. Pri ponudbi za premog, katerega kurilna moč še ni znana, mora se dotični ponudnik pravočasno na razpišoče mesto (preskrbovalni magacin v Gradci) obrniti se, da se odredi pravočasno po danih predpisih kemična analiza premoga na stroške podjetnika.
14. Pri zalagalnih ponudbah daje se domačim štajerskim pridelkom prednost pred onimi druzih provincij pri jednacih ali vsah skoro jednacih cenah ; zatorej mora se v ponudbah povedati, od kod so ponujeni predmeti.
15. V onih postajah, kjer je za ponujene predmete užitnarina, mora ponudnik izrecno povedali, če je v njegovoj eventualnoj zalagalnej ponudbe v prodajni ceni že zapopadena uživatnarina (in sicer . . . krajcarjev od . . .).
16. Zakupniki so izključeni od ugodnosti železniškega vojaškega tarifa.
17. Ponudbe naj se stavijo: za porcijo: kruha a 840 gramov, ovsa a 3360 gramov, sena a 5600 gramov, slame za skopo a 850 gramov, slame za steljo a 170O gramov; potem za kubični meter mehkih ali trdih drv, Z izrecnim oznaćenjem njih vrste, potem za meterski cent slame za postelje in premog (pri poslednjem se mora povedati premogovnik in njegova lega). Ker se v Gradci računa tudi na oddajo VVieserkega svetlega premoga za c. kr. garnizijsko bolnico št. 7, in sicer po letu 17. q in po zimi 122 (/ na mesec potem za c. kr. infanterijsko kadetno šolo v Liebenau in sicer mesečno po letu 40 n in mesečno po zimi 125 r/, ima se staviti ponudba tudi za VVieserki svetli premog. Ponudbe za zalaganje se imajo staviti za meterski cent, oziroma kubični meter ustavljeno v shranišče v Gradci.
18. Ponudniki se izrecno izjavijo, da se podvržejo določbam za obravnavo nalašč pripravljenega zvezka v pogojih ddto. Gradec dne I. julija 1889.
19. Ponudbe, ki obgsegajo krajšo zavezanost nego 14 dnij, se zavrnejo.
Upravna komisija c. kr. vojaškega preskrbovalnega magaoina.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".