| Posamezne Storilk* 1 H*, radno Din —*50, ob n«* deljah Din 1*—. „T AB 0 K** izi^ju v sik dan, razrn nedelje in pramiltov, ob 18. ori i Ga.umom naalednjfij-a je šele s to razdelitvo v veliki meri T>ostala izvir ljudskih pravi«, pravic;,. — Namreč, da ljudstvo samo odločuje o j ^ ®.;yarnos+i^in točnosti tor se ne lx>de tvojih potrebah. S tratil dragi cas s praznimi besedami. -Da bodo oblastne in okrajne samo-1 vnil? /l!i -?a oprave mogle biti pravi blagoslov zaf^ N j -v 1 \l OKSve~ *«wd, mora iz. njih biti, kakor odgo- ^ ' ai*.ia tudi volji narodne skupščine v- L /_ ', ’ • i , ~ i 'i1 'v en'alna *aPrej izključena strankarska politik«. { 2a veliko splošno politiko jo dovolj^-1-11? moie slo;|lh ^v spraviti v Prilike v narodni skupščini celega na Joda v Beoorradu. Zato se morajo od-weno zaA-rniti oni glasovi v naši za-W©pljeni javnosti, ki oblastne samou-l^rave, kakor jo imamo zajamčeno tu-,}v2a mariborsko oblast, že v naprej v »Jc devajo in zahtevajo revizijo ali spremembo n^voTSSiimm'?era.^T , no-socialma, etramka kljub pozivom sklad s smotri države in je v strupenem boju z državo. Bitko bode očivkl-no izgubila, a bati se je, da bode stroške plačevalo prebivalstvo. SociaAna demokracija kljub dobri volji v danem položaju no moro niti najmanj delati na pozitivnem gospodarskem in soci-Ivmotljska in narod Smislu. Kaka sprememba, sedanje roz-Oelitve tudi za nas seveda ni izkljuČe 11 a stvar in je že po zakonu v zadostni ^eri po volji okrajev samih mogoča ln bomo resnično potrebo te vrsto tudi Rl> vedno upoštevali. S tem pa niti za sekundo ni treba zavleči delova-feja novih eafmouprav, kakor so zdaj z ^fi-konom cine jene. Če bodo treba eden ® i drugi okraj pr id jati k sosedni o-“*a$t-i ali ga. pa od nje k mariborski plasti ot id jati, dalo se bodo to izpe-!}3ati, ako tako sklene.okrajna oblast, 5 kateri želi okraj mriti, kar bode vla-^ gotovo rada upoštevala, če so dani “tva-mi vzroki. Začasno je pa. prav, da samoupravna, zastopstva kav najprej izvolijo in začnejo svoje delo. Izvrševalni odbor podpisane . orga «wačjje vidi svojo dolžnost v tem, da stori vse, kar more, da ee mariborska k tast in oblastna s>lcu!pŠčina oživi kar a.lprej in da se v njej dobro počutijo Jaeti novi okraji, ki so prej bili od ,as odrezani, zlasti koroški okraj in prekmurski in merdjimurski okraji, otoler bodo slednji želeli v zvezi z ma-iborako oblastjo delovati. Vzbuditi ?oramo pri cclem narodu te oblasti ^skupnosti narodnih in gospodar-j ^ interesov (n voljo, stvarno de-®|ati za napredek celote in vseh njo-®*n delov. Tega cilja se ne bode dose-r:,° * medsebojnim bojem političnih rank in razredov. Dolžnost vseh pri-.Jj^ev stvarnega napredka je torej '^naprej vzbuditi zanimanje in voljo _ ^Jznačajnejših in najsposolmejših' oz \iseij teh krajev, da se pripravi na®r*; delovanja samouprav in ^ bodo izvoljeni v skupščine in odbo-^ ^doljubi in dobri gospodarji. ^T^^arski krogi in sicer kmetje, o-ikon ™ trgovci, pa tudi delavci in ti imajo polno pravico, da jj.al e;io.do besede, izključiti pa se mo-°,n^ ki hi hoteli špekulirati na:ina-n okrajev za sebe. demokratske stranke no najdena programa, vrniti se k skupnemu pozitivnemu delu, ki bi bilo danes najnujnejša potreba. Nikdo iz teh krogov danes nima. poguma odreči, se dirjanju za 'popularnostjo, ki uničuje vsak up, da se začne veliko stvarno delo. Namesto, da bi množice bile v rokah močnega političnega vodstva in podpirale vod-tvo moralno pri velikih' narodnih delih, dajo se voditelji komaiidirati od ulice, ker so preslabi, da ibi sledili svoji vesti in pameti. Iz vrše valili odbor demokratske stranko hoče, da kmet, obrtnik in drugi sloji vzamejo javno 'zadeve svojega okraja v svoje roke, toda morajo to biti možje, ki se dvigajo čez ostale množice s svojo večjo izobrazbo in s svojini velikim značajem. Napovedujem« borbo zaslepljevanju množic. V-preči hočemo v delo za napredek' ljudi 7, dobro voljo, s sposobnostmi, s srcem ki bije za blagor skupnosti, zlasti za blagor vseh slabih in pomoči potrebnih Enaka pravica za znosno življenje mora biti zajamčena vsem. Verske nestrpnosti naj naš narod ne pozna. V okviru jngoslovanske države naj slovenski kraji živijo in napredujejo po slovenskih običajih, kjer žive Slovenci, po hrvaških, kjer žive Hrvati, a tudi sodržavljani drugih jezikov najdejo naj vsako pomoč, dokler živijo v skladu z interesi1 državo in okraja in spoštujejo narodni značaj naše zemlje. Vsi se pa posvetimo delu za, vse višjo kul turo, vse večje blagostanje vseh in vsakterega. Osnovanje mariborske oblasti in novih' samouprav- naj bode kamen mejnik’ v kulturni in nacionalni zgodovini tega prebivalstva. Vsi pristaši in prijatelji demokratske misli so dolžni1 razviti v .to svrho vso najvišjo energijo in naj sledijo demokratski zastavi. Izobraževalni odbor mariborskega ZM Beograd, bivanja ministra Ninči&a v Beogradu je danes izšla u-radna objava, katera vse vesti o nesoglasjih med Nineičem in vlado radi izvedbe rapallske pogodbe najodločnej-še dementira. Poročevalcu zagrebških »Novosti« je izjavil dr. Niričič včeraj izjave dr. Ninčiča. maja. Povodom pred povratkom v Genovo, da, se bo v za zun. zadeve dr. vprašanju priznanja Rusije naša. vlada priključila stališču Francije. 'Isto bodo storili drugi člani Male antante, /i cLr. JSlmcičem je odpotoval v Genovo dr. Jtyba.r kot ekspert za vprašanja, ki so se svoj čas obravnavala v Porto-roso. Genovska konferenca. čičerinovo pismo Barthou-ju. DKU Pariz, 1. maja. Posebni poročevalec »Matina« doznava, da je Či-čeiin poslal včeraj Barthou-u piorno, v katerem pravi med drugim: Ruska delegacija kategorično izjavlja, da no vsebuje nemško-raska pogodba, nika-kih tajnih političnih ali militarističnih obveznosti, lci bi bile naperjene proti Franciji ali kakemu drugemu narodu. Cilj pogodbe je, vzpostaviti med državama, ki sta se medsebojno vojskovali, zopet- prijateljske odnošaje ter rešiti vsa sporna vprašanja, kar je gotovo onemu kakor drugemu narodu v korist. Ruska delegacija namerava skloniti še več posebnih pogodb,, ki bo* do sporazum, o 'katerem se posvetujejo v Genovi, še bolj izpopolnile. Te pogodbe morajo hiti not k miru. Kar so tiče Francije, je ruska vlada mnenja,, da obstojajo mod. obema državama nedvomno točke, ki bi omogočile in olajšale sklep enake pogodbe. To smernico je ruska vlada v svoji politiki vedno zasledovala, tudi kljub temu, da jo 'ranči j a tekom zadnjih štirih' let kazala napram Rusiji več sovraštva, kakor pa prijateljstva. Sklep politične podkomisije. i Genova’ 1- maja Končno besedilo na današnji popoidanski sej; politične, podkomisije sprejetega člana se glasi: Ne da bi se prejudicirala pravica, ki jo ima Rusija v smislu kanskih sklepov, da sme v notranjosti svoje države tako urediti lastninsko razmerje, kakor kakor se ji zdi prav in dati onemu sistemu prednost, kateri 3e po njenem naziranju najboljši, priznava Rusija v smislu citiranih sklepov, da je dolžna poravnati, povrniti ali obnoviti, imetje tujih državljanov kakor tudi poplačati škodo, ki so jo tuji državljani trpeli vsled zaplembe ali sekvestracij. Memorandum Rusiji bo izročen 2. maja. DKU Genova, t; maja. Memoran* dum Rusiji bo dostavljen ruskim za. stopnikom na seji podkomisije, ki se vrsj jutri ob 4. uri. Rusom se na bo stavil noben določen rok za sprejem memor an du ma. i-'' ■ Trgovska zborovanja v Celju. T1P_ Celje, 1. maja. V soboto,*o pobijanju draginje; sklenilo se ie včeraj m danes so se vršila tu važna zgraditi poslopje za trgovsko akademi1. h^KDja 1s,10ve,ns,clh trgovcev^ v so- jo v Ljubljani. Prihodnji občni zbor se boto ob pol 1 uri popoldne je bil občni —y’ zbor trgovskih zadrug celjskega političnega okraja, na katerem ?e je sklenila ustanovitev trgovskega gremija za celjski politični ofcroj (izvzemši sod. okraj LnSko). Ob pol 4. uri pap. se je vršil občni zbor iveze trgovskih gremijev in zadrug Slovenije, na katerem je tajnik dr. Mohorič podal krssno poročilo o uspešnem delovanju zveze. Navzoč je bil za oddelek ministrstva trgovine obrt-no^zadružni nadzornik g. Založnik, za trgovsko-obrtno zbornico dr. Ples. Vršila se je obsežna debata o tesnejših stikih zvez z zadrugami potoni preda- vrši 1933 v Ljubljani. Zvečer se je vršil, v zgornjih prostorih Narodnega doma krasno obiska* ni koncert mariborske vojaške godbe. Včeraj ob pol 9. uro dop. se je olj polno nabiti dvorani Narodnega doma vršil III. vseslovenski trgovski shod. Zborovalce je pozdravil, v imenu celjskega mesta župan g. dr. Juro Krašovec, v imenu celjskega trgovstva g. R. Stermecki. Predsedoval je g.Jelačin iz Ljubljane. Za oddelek ministrstva trgovine je bil navzoč g. dr. Pfeifer, za finančno delegacijo g. svetnik Sedlar, za trgovsko-obrtno zliornico g. dr. Ples. — ~ imu 7fW.LIUi:0 g. UT. nGS, vanj zveznega tajnika; sklenila se je Temeljite in strogo st.va.rne referate so i.—S ~ T * ^ y _ _ i i • . . _ .. ... Cel« , lzoorazervaini odbor mariborskega ««ti d ?r, lval&tvo TOora najprej ve- okrožja pretvarja se danes v oblastno Hoti v* samoul>Tava nalagala ce- organizacijo. V svesti si veliki« naloc-1 ‘>rci^eua, ki^ se pa morajo i ki narod čakajo v novah razmerah zahteva, da ostajrie 'ohranjeno še zana prej trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani kot skupni zavarovalni zavod za tse trgovske uslužbence v Sloveniji; daljo protestna resolucija zoper obligatoriono nezgodno zavarovanje uslnžibencev; zaihteva se takojšnje indanje pravilnika k zakonu podali gg.: ravnatelj Lešničar o valutnem vprašanju, tajnik dr. Mohorič o prometnih vprašanjih, zlasti o poštnem in železniškem prometu, ravnatelj Marinček o organizaciji trgovskih1 zvez .V obširni debati se je razpravljalo o mnogih aktualnih gospodarskih v-prašamjih. dovrši.t.vi velikih' lolMnih nalog solidarno z ostalimi demokratskimi, orga-hizacijami Sloveaiije in. Jugoslavije, ^»adejiamo se, da bode narod sledil našemu klicu in da se bode zbralo pod zastavo pozitivnega, dela za narod vse, kar je. danes še raztreseno in zaslep- ljeno. Mi, ki smo mnogokrat morali čuti sumničenja, da nimamo smisla za ožje domače potrebe kraja, kličemo Vas k trdni 'organizaciji, za srečno borbo za velike lokalne interese, ker bo-tem služili najbolj tudi1 'osno .izkoristiti v interesu oe- noavatiti hočemo \rse svdie sile sreč.uil mo 6 tem služili najbolj tudi celemu narodu in celi državi! Izvrševalci odbor Jugoslovenske demokratske stranke za mariborsko volilno okrožje- »T X * v> tl* jKftrrtnjr d maju 1322 €Cpbb SL«, Italijani in sporazum z JugosSavijo. RapaLlska pogajanja so zopet sprožila vprašanje, kako bi se naj izboljšali odnošaji mod obema državama. 'Sporazum je potreben; tega se zavedajo i državniki i širja javnost tako pri nas kakor v Italiji. Ne gre za kak daleko-sežen sporazum, ki bi do temelja izpre-menil odnošaje med obema državama; tak sporazum je zelo negotov, vsekakor pa še v pravljični daljavi. Gre za praktičen sporazum med dvema sosedoma, ki sta tako navezana drug na drugega, da je v interesu obeli, če se nasprotja ugladijo in čo postaneta poštena, lojalna soseda. Kako pa doseči sporazum, je seveda zelo težko vprašanje. Kdorkoli ga začne reševati, pristopi k njemu z nekakimi predsodki in z nezaupanjem. Manjka tudi doslednosti in resnosti. Če se »klene med dvema državama pravnoveljavna pogodba, tedaj jo je treba izvršiti naravnost in brez ovinkov. Kdor se izogiblje, baranta ali slepomiši, nima poštene voJje in ne zasluži zaupanja. Italijanski državniki radi naglašajo, da so za sporazum z Jugosloveni, a da Ju-gosloveni tega sporazuma ne marajo. Toda vsaki tujec, ki sicer ni poučen o podrobnostih Italijansko - jugosloven-skega spora, bo najprej vprašal, ali obstojajo pogodbo in kako se te pogodbe izvršujejo. Ko bo slišal, da so Jugosloveni za striktno izvršitev rapallske pogodbe, medtem ko Italija cinca sern-int.ja in se hoče izogniti svojim dolžnostim, bo moral reči: Krivda jo na italijanski strani, tembolj, ker je Italija močnejša in starejša država. Da »e Italija te krivde ne zaveda, to je pripisati predvsem na rovaš italijanskemu mentalitfetu, ki ni sposoben presojati situacije in reševati vprašanj hladno in trezno; dalje nepoučenosti in nekritičnosti, ki vlada v Italiji o v-prašanjih, tioočih se Jugoslavije in Ju-goslovenov. Italija pa se tudi — morda nehote — zaveda, da ima na sebi težak, neodpustljiv greh nasproti nam. Čuti, da je bilo njeno postopanj* od londonske pogodbe daljo tako enostransko in sebično, da je že davno izgubila pri Jugoslovenih zaupanje in moralni kredit. Zato se Italija brutalno poslužuje pravice močnejšega in skuša vbiti v glavo, da je Jugoslavija neenakopraven, manjvreden kontrajjpnt. S tem pa se sevecla lovi v lastnih, zanj-kah. Pred par dnevi so je oglasil v Za-fTreber Tagblattu italijanski publioist Giuseppe Prezzolini, ki so mnogo trudi ®a sporazum med Jugosloveni in Italijani. Prezzolini ima istotako svojo predsodke, vendar pa mu je treba priznati, da ima več pošteno voljo nego drugi njegovi rojaki in da se skuša uglohiti v bistvo italijansko-jugoslo-venskega spora. K današnjemu koncertu. Da.nes V sredo dirigira v Gotzovi dvorani gospod koncertni mojster Val. Nikolajevič Cibulevskij simfonični koncert, ki obsega Čajkovskega, Gla-zunova in Riniski-Jvorsakova. V boljše razumevanje objavljamo nekoliko podatkov o programu. Peter Iljič Čajkovskij se je rodil 7. maja 1840 v Votkinskem (Vjntska gubernija) in umrl na koleri v Petrogradu 6. novembra 1893. Čajkovskij je prej dovršil pravno fakulteto ter vstopil na to v državno službo pri finančnem ministrstvu v Petrogradu. Na prigovarjanje svojega očeta, ki sicer ni bil muzikaličen in prijatelja, mladega pesnika Apu litina, ki je prvi odkril v njem muzikaličen talent, so je takoj zopet odpovedal službi in se z vso vnemo oprijel gaslienoga študija. S 23. letom se je torej šele posvetil popolnoma glasbi ter vstopil na konzer-i vatorij v Pertrogradu. Takoj po drugem letu je bil nagrajen zn. neko kompozicijo »Na veselje« ter bil pozvan od Nikolaja Rubinsteina na moskovski konzerva torij. Njegov napredek jo zelo pospešilo prijateljstvo z Laro-chom, glasbenim kritikom v Petrogradu in obenem njegovim součep-eem na istem 'Zavodu. Laroch ga je (bodril ter mu posvetil pozneje tudi več spisov. Čajkovskli io prav* glasbena Če pride do uradnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ali bo trajen, če ga no spremlja tudi javno mnenje, — vprašanje g. Prezzolini in sklepa, da je treba jVivno mnenje temeljito preorijentirati. A še v isti sapi pokaže Prezzolini svojo slabost, ko trdi, da je v Jugoslaviji manj razpoloženja za jasno in pošteno izvršitev rapalsko pogodbe kakor pa v Italiji. V Italiji da jo skupina, četudi ne velika —- odgovornih in merodajnih politikov, ki se ne izneverijo stvari, ki so jo iz poznali za dobro tudi za Italijo. V Jugoslaviji pa da ni nobene take skupine. To mnenjo jo očividno enostrankarsko in tendenci j ozmo. Nikdar se ne sme pozabiti. da smo mi fizično slabši kontra-hent in da smo bili mnogo bolj prizadeti nego Italijani. Italijani niso izgubili niti enega italijanskega mesta, mi smo pa izgubili cele dežele s pol milijona naših rojakov. Zato bi bilo oportu-no, če bi Italijani pokazali vsaj svoje kavalirstvo in priznali, da pri ureditvi medsebojnih odnošajev no sme biti merodajno samo to, kar je Italiji za dobro. x Prezzolini sodi, da je eden mijglobo-kejših vzrokov nesoglasij med Italijo in Jugoslavijo vsakotlnevno zastrupljanje javnega mnenja s strani časopisja obeh dežel. Razblinja so vsak, neprijetni, četudi neznatni dogodek. Poročila. so pretirana, njihovi nadpisi kričeči, a podrobnosti često spačene. Zlo je tudi v tem, da poročila le redkokdaj prihajajo naravnost, marveč iz nezanesljivih virov, celo z Dunaja. V večjih mestih Jugoslavije bi se morali ustanoviti dopisni uradi, ki bi pošiljali zanesljiva obvestila, kar bi dobro služilo tudi italijanskim trgovcem. No na eni no na drugi strani ne morejo živeti sedaj v kraljestvu resničnosti. Tudi medsebojni obiski bi veliko koristili. Tu^ pripoveduje Prezzolini, kako presenečen je bil neki italijanski nacionalistični novinar, ko je videl, da si moški v Jugoslaviji no mažejo brade z lojem, da no jedo Italijanov za zajutrek in kosilo, da marveč mnogi govorijo tudi italijanski jezik, živijo v mirnem razvoju, imajo bogato trgovino in obdelujejo najlepše polje. Neki drugi novinar pa so jo uvoril, da na razpad Jugoslavije ni misliti kljub vsem težkočam med Srbi in Hrvati. Prezzolini toplo priporoča izmenjavo medsebojnih vtiskov. H koncu omenja, da bo rimski zavod za vzhodno Evropo mnogo pripomogel k zbližanju. Ta.ko namerava izdati veliko monografijo o Jugoslaviji, edino delo to vrste v Italiji. Zavzema se tudi za to, da bi so Jerenimov zavod v Rimu vrnil Slovanom. Prezzolini zaključuje, da se mora italijanska javnost odločiti: ali hočo pošten sporazum z Jugosloveni, a ta ne sme ostati samo pri besedah, temveč se mora pokazati v konsekventilih dejanjih, ali pa hočo ločitev in vojno v kratkem času. Prezzolinijevo delo za sporazum jo natura, nagnjena bolj k liriki; ob e-nern. pa jo tudi velik slavjanofil, zato pa prevevajo njegovo skladbo poleg momentov dekliške nežnosti in milobe tudi nacionalna moč in junaštvo^ Izraz to njegovo dušo nam podajata ravno obe točki današnjega koncerta. Aleksander Konst-a.ntinovič Glozu-nov, to jen 10. avgusta 1865 v Petrogradu, sin knjižničara, je bil učenec Rim-ski-Korsnkova za kompozicijo, ki jo je naučil in predelal v kratki dobi poldrugega leta. S 1<5. letom je kot srednješolec zložil prvo svojo skladi«), ki je bila leta 188-1 v Weimarju pred Lisztom igrana z velikanskim uspehom. Od leta 1899 do 1912 jo bil profesor in pozneje ravnatelj na konzerva-toriju v Petrogradu. Polog Rimski-Korsnkova jo Ghizunov gotovo eden od najboljših in najodličnejših ruskih skladateljev zadnjega časa. Slovita jo opera »Knez Igor« od Borodina, ki jo je dovršil Rimski-Korsakov.. Ovorturo je spisal na pam^t in jo tudi instrumenti-ral. Njegove skladbe so tiskajo v Nemčiji pri glasbenem založniku Relnjeff v Leipzigu. Ena njegovih najboljših skladb za večji orkester jo tudi današnji ^Stenica Razin«. Nikolaj Andrejevič Rimski-Korea-kov rojen 18. marca 1844 v Tihvinu (gubernija Novgorod) umrl ?1. junija 1908. v Petrogradu, je bil spočetka mornariški oficir. Leta 1873. se je odpovedal službi ter> jo bil imenovan za trodb vojne mcurna.- pač redek poskus, da Italijan Italijanom odpre oči jn jim pokaže Jugoslavijo v nekoliko resnejši luči. Izgloda pa, da jo italijanski mentalitet vendar le prenesrečno ustvarjen, da bi se dal pridobiti za dobre odnožajo z Jugoslavijo. Morda je 1o predsodek, a zadovoljni bi bili, če bi ne bilo na italijanski strani le še več in težjih predsodkov o nas Jugoslovenih. Dnevna kronika. — Vprašanje invalidnih domov v mariborski oblasti je sedaj rešeno na ta način, da ostano invaliski dom v Colju, opusti se pa invalidski dom v Rog. Slatini. — Rudarska in gozdarska akademija. V vladi se razpravlja načrt o ustanovitvi rudarske akademijo v Celju in gozdarske akademije v Mariboru. — Ustanovni občni zbor Jugoslov. akad. društva »Triglav«, podružnica Ljubljana, se vrši v nedeljo dne 7. maja ob Vi 10. uri v zbornici univerzo v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev. 2. poročilo pripravljalnega odbora; 3. j^ferat o zgodovini in delovanju »Triglava«; 4. čitanje in odo-brenje pravil; 5. volitev odbora; 6. slučajnosti. Gg. starejšine so vljudno vabljeni. — Pripravljalni odbor. — Škof Aksamovie predava v Beogradu. V prostorih Narodne skupščine v Beogradu lx> prihodnjo dni predaval djakovdici škof Aksamovič o delovanju škofa Sfarossmajerja s knezom Aleksandrom Karagjorgjevičem za ujedi-j njenjo vseh Jugoslovanov. — Naknadno zatrošarinjenje zganja, skuhanega trošarine prosto za domačo potrebo. Kdor mora oddati iz vesten del, žganja, ki ga jo skuhal trošarino prosto za domačo potrebo, lastniku žgalne priprave kot .plačilo zato, ker mu jo posodil kotel, mora po, določilih točke 78. čl. 116 trošar inskega pravilnika predhodno prijaviti pri pristojnem oddelku finančne kontrolo in plačati odpadajočo trošarino. Prijava so mora vložiti pismeno (na navadnem papirju). V njej je navesti, koliko litrov žganja se bo lastniku žgalne priprave oddalo. Izrecno so povdarja, da mora vložiti prijavo in plačati trošarino tisti, ki je žganje proizvedel in oddal, in no oni, komuT se jo žganje oddalo. Ker 60 mora vložiti prijava in vplačati trošarina vnaprej, ko se še ne ve, kolika bo dejanska jakost, izdelanega žganja, 60 vzame po odredbi generalno direkcijo posrednih davkov za podlago odmore trošarino povprečna jakost žganja s 25%. Za vsak liter žganja, ki so da lastniku žgalne priprave kot plačilo za posodltev kotla, so plača torej ne gledo na dejansko alkoholnost oddanega žganja do 31. maja 1922 do 3 Din. 75 para, a izza 1. junija 1922. po rice. Poleg Glinke je Rimski-Korsakov eden najboljših in naj znamenitejših skladateljev glede na instrumentacijo. Na svojem pomorskem 'Potovanju je zložil prvo simfonijo, ki je bila obenem tudi prva ruska simfonija, s katero jo leta 1865. vzbudil največjo senzacijo. V svojih skladbali so je držal bolj pro-gramatično glasbe kot pa strogih predpisov klasične simfonije. Njegova harmonija jo skozinskoz originalna m sveža bodisi v kompliciranih kroma-tičnih enharmoničnih motivih ali v mejah starih cerkvenih spevov; nje- j govo skladbo so sicer jako malo melodične, zato pa mojstersko izdelane in v njih se čuti ruska duša in rusko življenje. Rimski-Karsakov je zapustil mnogo skladb bodisi opernih, simfoničnih kakor tudi kantat, zborov itd. Jako težka in zelo lepa je današnja njegova sinfemiačna slika po ruskih cerkvenih spovili »Svetli praznik«. V naslednjem podamo opis posameznih točk sporeda. • P. I. Čajkovskij: »Slavjanska koračnica« simfonična ulika. Čajkovskij izraža v.tej sliki težki jarem, ki so ga občutili Jugosloveni od 1877.-78. ]X)d Turki ter prošnjo lo teh do Velike Rusije, ki naj so jih usmili in osvobodi. Rusija jih usliši in pribori prvo svobodo svojim podjarmljenim bratom Ju goslo venom. Prvi motiv je narodni ju-goslovenski, ki izraža bol in prošnjo Rusiji za pomoč, sledi ruski moti vui slišanja, nato je mala borba in konču- 5 Din. trošarine. Za žganje, ki se 5« skuhalo trošarino prosto za domačo potrebo, a so potem proda, to določilo ne velja, zato se mora plačati trošarina za to žganje vedno le po dejanski jakosti. M&rodno gg@da8!š£e. Repertoar: Torek, 2. maja: »Prababica«. Ab. C, Sreua, 3. maja: zaprto. Četrtek, 4. maja. »Predana nevesta« Abonnement C. Petek, 5. maja ob 15.: »Neznani prijatelj.« Dijaška predstava. Sobota, 6. maja: »Dedni logar.« A« —o— ^Dramatična šola narodnega gleda lišča. Pouk dramatične šolo so vrši danes v torek, dno 2. maja ob M 20. url (ob 'AS. uri zv.). Mariborske vesti. Maribor 2. maja 1022. m 401etnico poroke slavi danes v najožjem rodbinskem krogu podpredsednik Ior. banskega 6tola v p. g. Ljudevit pl. Raizner s svojo soorogo Ma* rijo roj. Koch. Na to redko obiteljsko slavnost so dospeli v Maribor jubilantov svak šef zdravstvenega odseka kr. zemeljske vlade v p. g. dvorani svetnik dr. Reiclnvein, jubilantov brat g-odjelni svetnik Ivan pl. Ilaizner * gospo soprogo. Jubilantu, ki je znan zlasti v naših šahovskih krogih, čestitamo! m.Ob slavju krsta Majdo Ivančič, ( ihčerke solastnika »Jadrana«, so darovali povabljenci za giadujoee v Rusi.;j znesek 500 Dinarjev. Lep vzgled, ki .ga uredništvo jiosebej podčrtava. Denar je odboru na razpolago v uvodni' štvu. m Svečana otvoritev ambulatorij* PTL se glasom sklepa preloži na dne 14. maja t. L. ker bodo šele do tega časa dovršena v velikem obsegu podvze'1 ta adapcijska dela. m Članicam Mariborskega slov« ženskega društva. V sredo 3. t.. m. ee vrši ob 3. uri pop. v mali dvorani Kar. doma važna seja glede zbirko v korist otroško bolnice v Mariboru. Vabimo vse članice, da so soje zanesljivo udeležijo. Odbor. m Za mariborsko narodno gledališče ja ministrski svet dovolil izredno podp^ ro v znesku 80.000 dinarjev. m Slovensko lovsko društvo, P o* družnica v Mariboru vabi vse člane na sestanek, ki so vrši v sredo dne S« maja t. 1. v »Hotel Union« ob 20 uri. Predmet: Dražba lovov, ki se prične 8. maja t. 1. Odbor. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago til in inozemski listi. Eleganten Bar. -* Dnevno koncerti. ............... ■ i i —i— jo z impozantnim motivom zmage* A. K. Glazunov: »Stenka Razin«, sim* femična poema. Mirna površina Volge« Dolgo časa jo bila ruska zemlja okoh* nje tiha in zadovoljna, dokler se a1 pojavil strašni ataman Stenka Razin-S svojimi divjimi tolpami se jo raz* kropil po Volginih pokrajinah ter o* svajal mesta in vasi. Narodna pesem opisuje njegove pohode: Priplavala je lahka ladjica lahka ladjica afamanova, ntamana Stenka Razina. Vsa ladja je lepo okinčann, po kozakih spromljena. Na hjih so jadra svilnata, a vesla so pozlačena.... Sred ladje svilnat je šotor in v tem šotoru pisanem leži sod carskega zlata, na njem sedi pa krasna dekli<*a> to atamanova je ljubica. . Perzijska kneginja, ki jo je uJe' Stanko Razin kot plen. In deklo so z3’ misli ter pripoveduje s dobrim mlade* ničem« svoj sen: »Poslušajte me, dobri mladiči, kako se meni mladi je sanjalo, le malo spala sem, a mnogo snila-neprijetna to je sanja bila: Atamana ustrelili so S kozaki ječe napolnili so in jaz pora utonila v Volgl-materi-* Knegmjičina sanja so je urespičp^ Stenka je bil obdan s carskimi s'°* ekam Stanfcor, 3. maja !92r SFrao 8- ta Reclen mesečn* sestanek Sl rven-Skega trgovskega društva se vrši danes v torek zvečer ob 20. uri v, Narodnem domu. m Ruski dan. Sestanek mariborskih dam in gospodičen, ki so obljubile sodelovanje pri nabiranju darov dne 6.-7 Jddja^v evrho organizacijo deia se vr-si. v četrtek ob 5. uri pop. v dvorani HFudeke univerze v kazini. m Akcija za gladujočo Rusijo. Guštinov bioskop namerava prirediti v ®etrtek, petek, soboto in pon d el j ek ob »• uri v prid gladujoči Rusiji predsta-^ za. šolsko mladino. Film je dober in iz znanstvenega življenja. V prvi J®sfci kaže lepe prirodopisne slike (življenje živali v pragozdu). V pondeljek *tecer ob J48. in id 9. uri pa da v isti n&men predsta ve za odrasle. Vstopni-bo samo 1 dinar. , m Trdovraten samomorilec. Nek 23-Hni Josip Marold na Koroški cesti št. "0 se hoče za vsako ceno izseliti iz te doline solz. Že večkrat si jo hotel kon-^ti življenje, toda vsakokrat so sosedje to preprečili. Minulo nedeljo je skupi ponovno odpotovati s tega sveta ^ je spil precejšnjo mero solne kisline. Ko so sostanovalci zapazili na lem že znane simptome zastrupi jen ja, 80 poklicali rešilni oddelek, ki je ne-®tecneža prepeljal v bolnico. Tam so Im Že!odec očistili, na kar je ahko že drugi dnu zapustil bolnico. — Mrazil pa so je, da solne kislino ne bo J*0 Pil, ker je res — prekisla! m se je V sredo dne 3. maja 1922. ob 20. uti ,e,vv Sokolskem domu v Studencih na •Tlo.šno željo ponovi igre »Pri belem *°nj?č?ru«. Pridite vsi! ' ruskili skladateljev Graeenlnova Kanmninova; spremljal ga bo na kla virju gosp. Plecity. Sl. občinstvo prosi, da pride 5 minut pred osmo uro da ne moti izvajanja. Čisti prebitek namenjen v dobrodelne svrha. x Nova krvatska knjiga. V založbi »Književnega juga« v Zagrebu je iz šel te dni nov hrvatski roman B. Ma. šica: »Deda Joksim, narodni poslanik, likvar i predsjednik svakojakih društava za pomoč i humanitarnost Roman stane 18 Din. ter so naroča pri založbi »Književni Jug«, Zagreb, Gun duličeva ul. 29. s Češki prevodi iz jugoslovensklh literatur. »N. Listy« poročajo, da se pripravljajo sledeči prevodi na češčino: Niko Bartulovic »Kuga« (dramam v prevodu F. K. Strakaty -A. Mlinar ova; Milan Bogovič. Dunja u kovcegu (F.K. Strakat,y); Ivan Cankar »Moje življenje« (F. K. Strakaty); Anton Funtek »Telcma« (F. K. Strakaty) Janko Kersnik »Agitator« (F. K. Stra-katy); Milan Šenoa »Iz kobnih dana« (Jan Tlušty): Dinko Šknunovič s-Gjer gjan« (Jan Tlusty). x Dr. Rihard Ratkh, slavni glasbe ni kritik in libretist, jo umrl te dni na Dunaju. Skupno z našim Risto Savi nom (Frid. Širca), je sestavil tekst za opero »I*opa Vida«, katero jo uglasbi R. Savin in ki so je z uspehom predvajala. Objave. , § I. Mariborski bioskop. V torek, /jedo in četrtek se predvaja drugi John M8genbeck film „Sam vpragozdu“ (hiša “plesti) v 7. dolgih činih. Ta film z “Njimi zverinami presega vsa dosedanje “eia. pri vseh predstavah godba. § Mestni kino. .Zakladnice Narod-e banke", interesantna in zanimiva pu-lOlovgčina v 2. epohah, I. del .Zlobci d. z o. z. ° v 5. činih se predvaja torek, sredo in četrtek. Kulfsjra in umetnost S Ruski simfonični koncert. Opo-r^janio cenj. čitatelje na današnji ®°dlistek, ki podaja razlago o impo-F^tnih orkestralnih točkah, ki se boji0 izvajale na današnjem koncertu Jakega mojstra Val. Ciibulevskega v jtetzovi dvorani. Izven sporeda nasto-jj1 Sosp. Arlvipov, baritonist uikaišnje-p gledališča, učenec- znanega Dublinskega opernega pevca gosp. Ro-^novgkega, ki bo pel dve romanci jo spoznal svojo nesrečo je dejal: p-rldeset let sem se sprehajal semintja 0 materi Volgi, razveseljeval svojo mdostno dušo in z ničemur pisem na-radil nje, hraniteljice. Naj nagradim ater-Volgo, pa ne s sodom zlata, ne z ragulji, marveč z onim, ki je lepo, da j.u ni na svetu enakega in ki nam je mbše kakor vse drugo«, in s temi be-®dami je vrgel kneginjo v Volgo. —■ ^ _jn tolpa mu je zavpila »slavo« in. so a3im vred spustila v zadnji boj s čarnimi vojskami.... Celo pesnitev preveva motiv »Ej ^nneiin ...«*) ji-N* A. Rimski-Korsakov: »La. grande J^iue russe« (Svetli praznik), simfo-slika. koma: Davidov psalm 67: Vzdigne Zanimivosti. Slika bodo na Dunaju. — Država brc himne. — Krvavo srce na grobu. — Katera dekleta / se najlažje može? Od mrtvih vstala. Na »Karntnerici« na Dunaju se je te dni pripetil slučaj, ki jasno priča, v koliki bedi žive posebno nižji sloji na Dunaju. Pred vhodom hotela »Nadvojvoda Karl« so je zgrudila približno 30-letna ženska, oblečena dostojno in čedno, a že iz obraza se ji je lahko videlo, da je morala v zadnjem času mnogo trpeti. Ko je prišla k zavesti, jo izjavila, da že cele tri dni ni ničesar jedla. Nesrečnica poteka iz premožno častniške družine. Njen krat je med vojno padel kot dragonski nadporočnik. Po vojni je popolnoma osirotela ter se je dolgo časa. preživljala z delom svojih rok. Bila je v službi kot kuharica, gospodinja in tajnica. Povsod je dobila lepa spričevala. Vsled bolezni pa je izgubila službo in od tedaj je šlo rapid-no navzdol, dokler mi zabredla v popolno bedo. Glad jo je tiral na ulico, kjer so jo zapustile zadnje moči ter se jo nezavestna zgrudila na t-lo. Prepeljali so jo v bolnico. To je le eden slučaj. takih nesrečnežev pa je na Dunaju še na tisočo. ta 3 se Bog in razškrope naj se njegovi 0,?ražnlki in beže naj izpred njegovega , heja, ki ga sovražijo! Kakpr izgine fct ’ naj ^Sinejo; kakor se vosek raz-opi prj 0gnju, tako naj poginejo greš- niki Pred obličjem božjim! In Markov ^ai)gelij: »in ko je sobota minila, so ina^3a Magdalena irt Marija Jakobova rn°ma kupila dišav, da bi prišle in' Dri*/ • 6 'f°ZU8a- In prvi dan po soboti Ijgj e-10 zelo zgodaj h grobu, ko je že Solnce. In' So govorile med seboj: uhlnem...« rabijo mornarji tv.*, Rb ko spravljajo bacnko na suho fu je toliko kot pri nas • 1- ri zlogih ej uh se pripravijo pri Da r*otegacju vrv; -vei aa en- Kdo nam bo odvalil kamen od grobnega vhoda? In so se ozrle ter so videle kamen odvaljen: bil je namreč silno velik. In so vstopile v grob in so videle mladeniča sedečega ob desni, ogrnjene ga v belo oblačilo, in so ostrmele. On pa jim reče: Nikar se ne ustrašite!. Jezusa iščete Nazarenskega, križanega; vstal jo, ni ga tukaj. Glejte kraj, kamor so ga bili položili. Toda pojdite povejte njegovim učencem in Petru, da gre pred vami v Galilojo; tam' ga bodete videli, kakor vam je rekel. One pa so prišlo m irt so zbežale od groba; kajti trepet in strah jih jo prevzel in' niso nikomur ničesar povedale; balo so se namreč.« Novica se jo razširila po celem svetu in' njegovi sovražniki so bežali pred njim in izginili kakor dim’. »Rexurexit!« pojo angelji v zboru iz neba. »Resurexit« pojo svečeniki v tem-plih irt nebroj sveč so žarele in trijum-falno je bilo naznanjeno »Vstajenje Gospodovo«. (Po temi speva v ruski cerkvi...) P. I. Čajkovskij: »1812. leto«, simfonična slika . Tema: Napoleon pride po Bvojili velikih zmagah celo v Rusijo. Prepričan je, da bo premagal tudi »Belega medveda«. Marsiljeza bodri francoske vojake na končno zmago, ali usoda jim postano pred Moskvo nemila Zmagovalna sreča se nagne na Ruse in' požene v beg Napoleona z vso njegovo vojsko. Narod poje zahvalpo pesem' Boga za podeljeno mu grečp, *-*4k Človek, ki o-ct prej pozna Nemčijo in mentaliteto nemškega naroda, si pač ne more zamisliti, da jo ta nekdaj vsemogočna država danes brez državne himne. In vendar je temu tako. »Deu-tschland iibor Alleq,« ki je bila nekdanja himna, je po izgubljeni vojni romala med staro šaro. »Heil Dir im Siegoskranz« se s pregnanstvom Viljema prav nič ne strinja, in tako ni bilo nobene primerne pesmi več. Pozneje so skušali potom razpisa dobiti kako novo himno, toda brezuspešno. Najprimernejši so jim je baje zdel predlog, da proglase za državno himno, znano dunajsko »O du liober Vu-gustin, alles ist bin!« £ Pred kazenskem sodiščem v Parizu so je razpravljal zadnje dni neki nenavaden procc-s. Neka gospodična Dufaur jo šla na pokopališče, da obišče grob svoje, dan preje pokopane matere. Pri tej priliki-je zapazila, da leži pod venci na svežem grobu škatlja in ko je isto odprla, ji zagledala v njej vsa prestrašena krvavo si-ee. Takoj je -pohitela na policijo. Policijska komisija se je podala na lice mesta in ugotovila, da, to ni človeško sroo nego telečje in da so v srce zabodene tri igle, ovite s človeškimi lasmi. Nadaljna preiskava je raztolmačila ves ta misteriomi slučaj. Neka druga gospodična, Bacand po imenu, ee je zatekla k vražaricii, da jo vpraša za svet, kako bi zopet privezala na.se svojega nezvestega ljubimca, ki jo je zapustil. Vražariea je zapu-čeni svetovala, naj nese na kak sveži grob telečje srce, kateremu naj pride-ne nekaj nezvestnikovih las, srce pa naj prebode z iglami. In revica je to storila. Bacandova je obtožena, radi skrunitve groba, toda sodnik jo je oprostil z motivacijo, da je že itak dovolj kaznovana radi svoje ljubavne blaznosti. , ...... ...., i sr.,1 j.j ^ Na' vprašanje, katera dekleta se najlažje može, odgovarja angleška novinarka Eliza Keifch Norris kratico: ona, ki imajo brate. Bratje znajo voje za možitev godne sestre najboljše od-gojiti. One najboljše vedo, lcaj je drugam moškim prav in kaj ni prav pri dekletu ter tako najlažje vplivajo na svoje sestre. Kljub temu pa so bratje zelo redko direktni posredovalci pri možitvi svojih sester. Nasprotno se navadno zelo upirajo. S tem pa le še podžigajo ljubezen izvoljenega, ki si hoče ljubljeno dekle na vsak način priboriti. V družini, kjer imajo dekleta brate, se dekleta sama od sebe na-uče in privadijo občevanju z moškim. Seveda se omožo tudi dekleta brez bratov, toda ta dekleta se morajo poslužiti v tem »'boju« posebnih sredstev, lepote in veliko spretnosti. Dokle povprečne zunanjosti, ki nima bratov, ee težje poroči., kakor tudi manj lepo dekle, ki ima bmte. Posebno težko pa se omože »afektirane« lepotice, ki se v družbi moških obnašajo le prisiljeno. S svojo afektirainostjo hočejo ujeti moža, dosežejo pa ravno nasprotno. Moški ljubijo na ženski prirodno, neprisiljeno, afek-.iraniost vzbuja le nezaupanje. Najlažje pa se omoži deklo, ki ima ono »nc-saj,« kar se ne da definirati-, kar pa zapelje vsakega moža. Dekle, ki ima ta dar božji, je lahko brez skrbi za moža, in če bi bil na svetu le eden samcat, ona bi ga dobila! nika. Je Mia žena že nezavestna. Preiskal jo jo in konstatiral. da je mrtva. Odšel je -domov da izpolni mrt-vaški list. Ravno ko je hotel list izročiti javnemu lunicijonaa-ju v podpis, je prihitel za njim nek član družine umrle žene ter mu povedal, da je mrtva zopet oživela. Odhitel je nazaj in res našel ženo živo. Poročal je o tem slučaju zdravniškemu društvu v Londonu ter pripomnil, da v svoji tridesetletni praksi še ni doživel takega slučaja letargije. Darujte za,Sklad otroške bolnice' v Mariboru. Svetopisemski Babilon je še za današnje vernike vedno pravcati čudež, četudi imamo danes več takih Babilo-nov. Eden izmed teh je mesto Nev-york. Glasom ljudskega štetja 1. 1920 je štel Ne«vyork 5,352.000 prebivalcev. Od teh je bilo v inozemstvu rojenih 4,295.000, a le 1,161.000 je bilo domačinov. Po narodnosti jo bilo 994.000 Rusov, 803.000 Italijanov, 603.000 Avstrijcev in Madžarov (po narodnosti 12 jezikov!) in 593.000 Nemcev. Rusov je torej bilo v Nowyorku več, nego v Varšavi, a Italijanov več, nego v Na-puljn. Seveda je bilo tudi mnogo Ircev, Angležev in še drugih, tako, da se Newyork po vsej pravici lahko naziva modemi Babilon, ♦ I* Londona poročajo, da ec j c v neki mali vasi blizu Londona zgodil sledeči nenavadni sl učni • Neka žena jo povila zdravo moško dete. Tretji dam po porodu pa so je njeno zdravje nenadoma obrnilo-na labo, tako, da ©o morali poklicati zdravnika. Pri nrihodu zdrav- Gospodarstvo. g o gospodarskem razvoju Jugosla. vije leta 1921 daje zanimivo sliko statistika novih ustanov iz leta 1921. Gla-6om_ te statistike se je ustanovilo v etari brbij-i 55 novih akcijskih družb s skupnim premoženjem 133 milijonov ainarjev. Od teh je 10 denarnih zavodov s 43.5 milijoni, 29 industrijskih in trgovskih družb s 63.8 milijoni dinarjev, eno parobrodno društvo s 7-5 mil. dinarjev, dve premogokopni družbi e ,■'> T^liJoni dinarjev in 4 zavarovalne družbe z 14 milijoni din. Od 55 novih družb jih ima 31 sedež v Beogradu m sicer 6 denarnih zavodov, 18 industrijskih in trgovskih podjetij, 4 zavarovalni zavodi, parobredno društvo in dve premogokopni družbi. V Bosni in rlercegoviii se je ustanovilo 28 akcijskih druži s 101.7 milijoni kron in sicer 12 denarnih zavodov ter 16 industrijskih in trgovskih podjetij. V Sloveniji se je ustanovilo 20 novih podjetij s skupno^ 71.6 milijoni kron. Od teh so dve banki, 15 industriskih in trgovskih podjetij, dva zavarovalna zavoda in imen tega še dve zadrugi. V Vojvodini se je ustanovilo z 42 milijoni kapitala dve banki, 11 industrijskih in trgovskih podjetij ter dve zadrugi V Dalmaciji je nastalo 6 novih industrij -ekih in trgovskih podjetij ter dve banki g skupnim kapitalom 75.8 milijoni kron, razentega pa še parobrodno društvo e 25 milijoni kron kapitala, la Hrvotske še ni natančnih podatkov, misli pa, se, da ustanovitve na Hrvat-skem presegajo vse druge pokrajine- g Muzej-mednarodne trgovine in industrije v Beogradu namerava na dan porotke našega kralja otvoriti m®tava trgovskih in industrijskih izdelkov te« P^jva, vso interesente, da nemudoma prijavijo svoje sodelovanje z označbo vrste in _ količine vzorcev. Raastava se spremeni ^kasneje v stalno inštitucijo. Muzej hoče tudi otvoriti podružnice vi Bukarešti, Sofiji, Carigradu, AteoaF in v Draču. g Kolekovanjo vlog za železniške reklamacije. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja vse interesente, da veljajo pri reklamacijskem postopanju, glede pristojbin po naredbi ministrstva saobračaja št. 37.286 z dne 16. novembra 1921 sledeči predpisi: Reklamacijske vloge, v katerih se prosi za povračilo voznine, toda ue za refakci-je, kakor tudi reklamacije za povračilo škode so proste kolekovine po točki 1. iz zakona o taksah z dne 27. junija 1921, izvzemši one slučaje, v katerih! je prošnja neumestna. Pri neumestnih prošnjah je treba doplačati za koleko-vino prošnjo 2 dinarja, a kolekovino za rešitev 5 dinarjev. Kolekovine proste so reklamacijske vloge samo v kolikor se nanašajo na prvo reklamacijo. Vse nadaljnje vloge v isti reklamacijski zadevi so podvržene predpisani ko-lekovini. Razentega se ima v zmislu zakona o taksah z dne 17. junija 1921 tarifna postavka 33 odbiti od izplačane vsote y> % zn pobotnice. Za eesija se plača !4 % dobljene odškodnine. Pol-nomoči morajo biti kolekovano s kole-ki 2 dinarjev (člen 15 imenovanega zakona). Trgovska obvestila in nakazila »e kol skujejo kakor menice po lestvici I. Glasom Obvestitve ministrstva za promet se smatra vsaka urgenca kot nadaljna vloga, katera j« 'Podvržena predpisani kolkovini. g »Vinarla«, delniška družba vinogradnikov v Ptuju se jo ustanovila na ustanovnem občnem zboru dne 2. aprila 1922. S tem se je končno izvršila na--cijonalizacija podjetja »Weinhauge-nossenschaft In TVAtau. Genoesenschafi mit umivschramkte'" Haitung«. Nova /sasr* -apaooaaM jMšribbr, 3. mafa" 1922«^ Bolniška družba ima namen, Ba izvede organizacijo vseh domačih vinograd-»iifeov. Da se ji bo to nedvomno posrečilo, je poka/zal že ustanovni občni Bbor, na katerem se je zbralo skoro sto aajodločnejših vinogradnikov r>tuj&ke-ga, ormoškega in ljutomerskega okraja. Kot delničarji so pristopili v velikem številu zlasti tudi naši kmetje in s tem pokazali, da imajo razumevanje za skupno delo. Nova delniška družba noče biti navadno špekulativno podjetje, temveč hoče tvoriti zdravo podlago za razvoj vinogradništva, skoraj najvažnejše gospodarske panoge v Sloveniji. V velikih kleteh se naj zbira najboljše vino ljutomerskih, ormožkih, haloških in drugih slovenskih goric, tu «© naj goji umno kletarstvo in se naj, j okraj. Na poziv začasnega odbora 1 domače vino v najboljši obliki »prav-i $ krajinske zveze Jugoslovanskih vi na trg. Le potom močne organizacije {gradnikov za Slovenijo so se zbrali v •vinogradnikov bo mogoče pridobiti iz- j nedeljo dne 23. aprila t. 1. v tnkaj-vrstnemu vinskemu pridelku še vedno j šnjem Narodnem domu zaupniki vi-premalo manifa vinorodnih krajev Slo-j nogradnikov celega okraja, da se posvetujejo o ustanovitvi krajevnega vinarskega društva, v okvirju Zveze Jugoslovanskih vinogradnikov. Izvolil se je pripravljalni odbor, kateremu na-čelujeta kot predešeidnik veleposestnik g. Ivan Janžekovič .fe Lajtembevga in kot podpredsednik g. Franjo Thaler iz Št. lija. Odbor se obrača tem potom na vse p. n. vinogradnike mariborskega okraja ter jih vabi, da pristopijo društvu. Imenovalo se bo zaupnike po vseh župnijah, ki bodo zbirali člane ter dajali ppjasnMa.o namenu društva, ozir. organizacij/e sploh. Končno je odbor sklenil sklicati ustanovni občni zbor društva n a nedeljo dne 28. majni- Jurea, veletrgovec 'v Ptuju, dr. Ivan Fermevc, odvetnik in posestnik v Ptuju, Ignac Vindia, velep. na Bregu pri Ptuju, Jakob Zadravec, velen. v Središču, Ivan Perko, posest, v Ptuju. — V nadzorstvo so se izvolili gosp.: dr. Fran Jurtela, odvetnik in načelnik Hranilnega in p os. društva v Ptuju, Janko Lesničar, ravnatelj Zadružne zveze v Celju. Ivan Steudte star., posestnik v Ptuju, Anton Puklavec, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru, Jakob Klemenčič, posest, v Središču. Upravni sVet in nadzorstvo je vsestransko tako sestavljeno, da smemo upravičeno prerokovati družbi najlepšo bodočnost g Vinarsko dra&štvo za mariborski Po-ino- tem katalogu, naj se obrne na upravo ] ku mora biti natančno navedena uvoJ' zagrebškega velesejma. Katalogu, ki j na carinska postaja, kakor tudi na" venije veljavo, katero v resnici zasluži. Samo potom te organizacije je mogoče delovati za izvoz našega vina v inozemstvo. Jugoslavija pridela mnogo več vina, kakor se ga more, in kakor bi se ga smelo porabiti doma. Vino mora postati naš važni izvozni predmet. Ti razlogi so bili merodajni za ustanovitev družbe. Zadružna zveza v Colj n ter Hranilno in posojilno društvo v Ptuju ste akcijo iz teh. splošnih gospodarskih vidikov krepko podpirali. Delniška glavnica znaša začasno samo K 3,000.000, se poviša v kratkem na 5,000.000 ter stopnjema do 10,000.000 K. Na občnem zboru so bili izvoljeni v upravnd 6vet sledeči gospodje: Dr. Bela Štuhec, zdravnik in posestnik v Ptuju (predsednik), Fran Majcen, upravitelj vinogradniških posestev štajerske hranilnice v Podlehniku (podpredsednik), dr. Anton Božič, odvetnik in posestnik v Celju kot zastopnik Zadružne zveze, bo obsegal nad 500 strani, bo pridejan še poseben adresar. Oficielni špediterji so: »Expedit« in »Skladišno i otprem-•ničko društvo« v Zagrebu. Južna železnica v Zagrebu je dovolila vsem razstavijalcem za prevoz blaga 50% popusta. g Dobava gumijevih izdelkov. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 10. maja t. 1. pismeno ofertalno licitacijo glede dobave raznih gumijevih izdelkov. Predmetni oglas je interesentom v pisarni trgovske im obrtne zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Izvoz in uvoz klavne živine in sladkorja iz Češkoslovaške. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente na novo regulacijo izvoza in uvoza živine in mesa. Pri izvozu in uvozu živine in mesa so mora postopat na sledeči način: Prošnje za dovoljenje uvoza in izvoza živine in mesa morajo biti vložene pri ministrstvu trgovine, oddelek bivšega urada za inosfcramsko trgovino Ministrstvo obehodu (Urad pro zahranični ob-chod) («MerkuT« Praha I. Re vol učni tr. 2). Izvoz klavne goveje živine se dovoljuje na podlagi resničnega uvoza klavne živine in obratno, in da ni ne izvoz ne uvoz vezan na kompenzacijo ali kavcijo. Uvoz klavne goveje živine je prost pristojbin, carina pa znaša Kč ISO za kos, pri izvozu se plača H % od zaračunane cene. Pr,i uvozu klavne živine je treba izpolniti vse veterin ar-sko-policijske pogoje, naznanitev teh slovna postaj:i. kam se bode'živina U' vozila, z opombo, ali je la postaja,i'-®' rana z dovlačno železnico s klavnico« kjer se bode živina klala. Uvoz ki«** | no živine in mesa se dovoljuje ra/-‘l t tega, da se'cene mes\i 'na.domaČeffl^* gu znižajo.' Uvodnik mora torej dati zadostno jamstvo, t\a se bode cenej* nakup živine v tujini pojavil tudi _y> znižanih cenah mesa v drobni prodal1* kar bo ministrstvo trgovine, kakor to* di prehranjevalno ministrstvo, . svojih organih strogo nadzorovalo. Prosilcem, ki ne dajejo tega ja-mstva* se uvoz sploh ne . dovoli. Za izvoz i® uvoz sladkorne pese in sladkorja velja sledeča naredila: Po razglasu urada?'3 inozemslco trgovino z dne 21. oktete® 1921. č. 6S088, poverjena je bila společnos«. nrO uvoz, cukru, spol. s. * v Pragi, dovoljevati do preklica in uvoz sladkorne pese, sveže, znd®‘8 pese, sladkorja, sladkornega sirupa,’1* metne strdi, kandiranega sladkorJ9, zrezkov in kali' Na prošnjo imenovan9 ka t.■!.'ob 30. u^i'predpoldne v Mari- pogojev je treba zahtevati pred izvr- bor v GambrkTovo dvorano, na kar se vinogradniki sedaj opozarjajo. g Zadrebšld vclesejm se vrši od 3. do 15. junija. Uprava velesejma bo izdala poseben katalog, v katerem bodo po določenem; redu uvrščeni vsi raz- šstvijo uvoza pri poljedelskem ministrstvu. Prošnje morajo biti dopolnjene z vsemi potrebnimi dokazi posebno pa z dokazom, da je importer oziroma izvoznik sam producent, odnosno, da ima obrtno dovoljenje (obrtni list) in razen a pr družbe se regulira i«voz blaga na ta in uvoz teg* n a (mj, da l>o imenovala Lovro Petovar, velp. v Ivanjkovcih. A. i stavljalci. Vsakdo, ki' žoli inserirati v * tega upravičenje do trgovine. Pri uvo- Pretrgana pesem Poljski spisala Eliza Orzeszkowa, prerel Vinko Alblč. (Dalje). (S) V tem trenutku je prišel sem od grada po drevoredu, ki se je v velikem sosednjem vrtu cepil na tri strani, visok in lepo zrastel mož živahnega kretanja v domači obleki dragocenega blaga in finega kroja ter z majhnim klobukom na temnopolavih laseh. Pod klobukom se je videl bled nežen, ovalen obraz'gladko obritih lic: zlatorjavi brki so senčijj ozke ustnice, ki so bile nekaj ironskega, nekaj dolgočasnega jzraza. Star je moral bit malo čez trideset let; kretanje njegovo je bilo mladostno, spretno, skoro da malomarno. Odkraja je, povešal glavo, potem pa je opazoval, drevesa ter se čudil njih krasoti. Nepremično so stala v tihem zraku in jslatem sijaju že skoro jesenskega solnca, le tuintam se je 'svetilo skozi rumeno ali rdeče pobarvano listje. Zdajinzdaj so listi narahlo zašumeli pod nogami šetalca, ki so mu bili koraki čedalje počasnejši. Njegovi pogledi so polzeli preko zelenih sten drevorednih, od rdeče in Blato pretkanih vrhov do debelih debel, katera je ovijal mah kakor zelene krpe čipk. Mislil si je, da je ta vrt prav čaroben del zemlje, Čeprav je majhen in leži v majhnem mestecu. Ali pa mu je morda dušo polnila tista tihota, katere v velikih mestih ni najti skoro nikdar, na velikih grajskih posestvih pa le poredkoma... morda ga je bil očaral ta globoki molk. Dolga časa bi ne vzdržat na takem kraju; za kra- družha dajala dovoljenje samo sa voz sladkorja na debelo in drobno. t»* ko da uvoz vsega blaga kakor tudi i*j voz istega, razen sladkorja, v koli*0 se so ne nahaja v seznamu blaga«;*®' terega izvoz je prost brez dovoljeni?111 brez pristojbin, (zmleta pesa, sladko^ ni sirup, kandiran sladkor, um^11? strd) bode dovoljeval preb ran je vali" odsek ministrstva trgovine, ki d««** krog bivšega urada za Jnoetranfsko govino. Izvozno dovoljenje za, m^-L množine sladkorja do 10 kg daj a tu<)^ ra.zen tega. odsek za prtljage pri va}", nistrstvu trgovine za delokrog, 0^ Urad za. inozemsko trgovino in bira pristojbiha za vsak kg a K* ** Ta odredba je stopila v veljavo dne - ■ marca 1922. . j in v $rcu jo magnetsko vleče k torbici zaljubljenega pastirja. Tukaj, daleč proč od ljudi, bi bilo vredno citati Rochefoucaulda. tisega francoskega satirika, ki se je drznil resnici pogledati v obraz. Kako zvesto slika temne, toda resnične strani življenja! V ta drevored mora človek res s sabo jemati Rochefoucaulda, sesti pod drevo jn ... Ali je tudi kaka klop tu? Da se prepriča, se li v starem, senčnatem drevoredu nahaja prostor, kjer bi lahko sedel s svojim Roche-foiicauldom, je dvignil glavo in obstal kakor okamenel. Nekaj korakov pred sabo, prav za plotom, je ugledal na ozki klopici pod bezgom sedečo, pridno šivajočo deklico v priprosti. sivo in rožnato pisani katunasti obleki. Rdeča cvetlica ji je kakor plamen žarela v črnih laseh; narahlo zviti vozel ji je deloma pokrival čez delo nagnjen! tilnik iti slepilno belo progo, ki je obdajala vrat na koncu jopičinega ovratnika. Srednje postave, vitka in gibčna, bledega obraza in rdečih ustnic je bila na oči nežna in obenem sveža. Naglica, s katero je šivala, je ni ovirala, da bi zdaj-inzdaj segla po kruh v košarico, stoječo na mizici, ki je bila sestavljena iz dveh debelih, od starosti razpoka* nih desak. Odgriznila je košček in jedoč šivala dalje. Kruh. je bil črn, zobje, s katerimi ga je grizla, beli in enakomerni kot biseri. Šivala je dve, tri minute, potem pa je roko, na kateri se je svetil naprstnik, zopet iztegnila po kruh. ki je vidno postajal manjši. Zato pa je riistlo delo. Pdsamezni deli so bili že skoro vsi sešiti. Še enkrat je odgriznila kruha, napravila zopet vrsto ubodov, ki so postajali čedalje hitrejši, dokler ni nazadnje namesto kruha odgriznla nit z belimi zobmi. Sedaj je vstala, s postrani nagnjeno glavo gledala končano Zahvala. Podpisani se sr. primariju dr. Černiča** pobro uspelo operacijo, izvedeno pri moji ženi, jj g. dr. J a e s? e r j u za pozorno zdravniško oskn70 najtopleje zahvaljujem. 669 Miloš Herman, posestnik, Pobrežje* KI T i ‘ "J “ I « ~ ’ *--------- ' ’ --- ---- ------------ . - ~ - • — — - - - tek čas pa je ta mir učinkovat j^ko blagodejno. Iz njega delo, in je bila pač prepričana, da je delo dobro oprav je vrelo nekai blažilnega, kar je vzbujalo tudi nejasne ; Ijeno, kruh okusen in vreme lepo, kajti z ustnic se ji je sanje. Človek bi v tej brezglasni tihoti, sredi teh starih - oglasila-vesela Valčkova melodija: La, la, la! La, la! dreves rad ugledal idilo... Vse je bilo tu kakor ustvlar*: La, la la! VeSJe strojne delavke za izdelovanje nogavie se iččojo za »talno sloibo. J’a«lužek rfoher. Javiti se je pri tvrdki J. Kar-nifnik, Maribor, Grajski trg 1. 659 Prazno stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin ss iSSe. Plača najemnino ?.a 2 leti na-prej. V nasprotnem slučaja se stanovanje kupi s pohištvom. Posredovalci dobe n£-prado. Ponudba je poslati na naslov: J. Knmičnik. Maribor, Grajski trg št. 1, za 'Veselinovič. 660 Proda se: Nov plato voz na peresa, nosilna teia 1500 kg, tovorni voc i lestvicami, ročni plato voiižek, 400—500 kg nos jne teže in trgovski voziček lakiran. J. Stanjko, Jugoslovanski trg 3. 070 2—1 Poznana oseba, knter« , 25 aprila pri vefierii v 5 večerji - . .-0, bonentov gostilne g. voj iča pomotoma zamenila*^ dežnik s tujim, ga prinese v svrho zop* se prosi, ztunenjave natakarici stilno. Proda se stenski telefon, slov pove uprava. Več tesarjev in tesarskih preddelav^** soreime takoj IVAN KOTNIK, mestni mojster, perna žaga, ljana, Dunajska cesta 649 6-4 jeno za to; tu je človek pozabil da je zunaj burno šumeč svet, da se življenje brez prestanka vali dalje. Morda pa bi to idilo rad samo videl? Se li ni v njem dvigala želja, da bi se je udeležil dejansko... idile, ki bi bila tako naivna, kakor so pravljice o zaljubljenih pastirjih, tako skrivnostna, kakor so v zeleni goščavi skrita gnezda. , ( . Te sanje niso posebno razorite, svet pretresu joče, ki ( men, in kot blisk ji je šinilo v glavo, da bi odslej utegni-[ zopet razpuhte, a za nekaj ur v dnu srca zapuščajo ne-5 lo biti konec dobrodejnega, vseh skrbi opraščajoČega > Mladi-mož je šel nekaj korakov dalje in stopil izza drevja, kjer je skozi veje dalie časa opazoval deklico. Suho listje mu je zašumelo pod nogami. Ona je okrenila! obraz, ki je izražal osuplost in iznenadenost. Iz zlato-] rjavih oči ji je odseval celo strah. Odkar je posečala skrito senčnico, je sedaj prvikrat ugledala šetalca v! onem vrtu; prvikrat jc opazila, da je imel vrt svoj na kaj koprnenja. Kaj pa jc sploh razboritega na svetu? Ljudska množica in vsak posameznik brez izjeme je prožet z ravno toliko brezumnosti kot modrosti: ta miru. A te misli so se kmalu razpršile, in tudi strah ni; trajal dolgo. j Vnanjost človeka, ki ga je bila ugledala tako nepri- f Velika razprodaja v zalogi se nahajajočega bi0- primera jc celo preoptimistična. V človeškem vrvenju in j čakovano, je delal prijeten vtis. Kazalo je tudi. da mo-hitenju sc ima modrost proti neumnosti kakor boren (ra biti olikan, vljuden človek, kajti ko se mu je pogled odstotek proti celoti. Ravno tako resnica proti prevari: Ta drevesa in ta tihota ne varajo nikogar, tudi sami sebe ne. A pokažite mi med ljudmi čudo, ki ne pozna niti pretvarjanja, niti hinavstva, niti prilizovanja, niti niccmurnosti. Moški so prilizoValci, ženske kokete, več- po fako nizki ceni, se ujel 'ž njenim, sc je spoštljivo odkril. Sedaj je bilo vi-, deti njegovo lepo oblikovano čelo, katero pa je med obrvmi podolgem rezala brazgotina. Ta guba jc v,sled mladostne postave in mladih potez tujčevega obraza takoj vzbujala pozornost, uič manj pa podolgasta obli krat pa dobiš ti dve lepi lastnosti združeni v enem in^ka in bela, koža roke, ki jc bila privzdignila klobuk. ;stem spolu. Prijateljstvo moža in ljubezen ženske je i Sala narave, ki zato ljudem kaže ideale, da vse svoje žive dni ostanejo otroci, ki tekajo za metulji. ■ Toda ne da se vsakdo za zmerom voditi na travnik. Mnogo je takih, katere izkušnja — pa še ne dolgoletna — prepriča, da od ujetega metulja kaj kmalu v roki ostane gnusna mrtvaška vnanjost. Ti radi včasih uživajo tihoto in samoto, iz katere, diha idila... katero-pesniki zlorabHftiP1. Kajti;\ resnici' irtia idila rdeče. »oke Nekaj trenutkov je vidno omahoval In preudarjal; potem Pa je s hitrimi, odločnimi koraki stopil k plotu in. še vedno s klobukom v roki .rekel rzcIo vljudno: >'AIi vas smem vprašati, kdo stanuje v tej ličjii hišici?« •1 . (Dalje prihodnji*.’) ■ Glavni urednik: Raclivoj Rehar. •i i -Odgovt^-p.^ gtfedniki Rmiol? Qy,!M». < ia iadaiatelj: Konzorcij »Tabor*. — Tisk«; Mariborom tiskarna d vršš radi predelave podjeti^ od 2. do 20. ma|a pri J. LETONJA Maribor 6613"' Aleksandrova cesta št. 23’