avgust i T Vezi sv. Petra * » Procijunkula a S ^'»jd-sv.Štefann J P Dominik + JLfrJtfarua Snež. ' £ Kajetan 9 I ?ir»«l< <$ in Ž Tanw- Vianney 11 T. L°Vr ako bi se b,il sklenil že ]-ien' da Prime za vsako delo> te aPrilu.. ko se je najbolj in-dii2lVno delovalo zanj, vzbu-Ite ne.v°'-i° nazijske Nemčije, t/.ki ga ta Smatrala kot na-tj ,J.enega proti sebi, in sledijo 1 bil znal kaj neprijeten ^ tl5>k na Jugoslavijo ad te ?eani. pa tu d,i od Italije, ki dJe malo prej še bolj zasi-v a ob jugoslovanski meji, ,>reč 1 bilo ________ _ Ifnl ^ ^ ViJXCVIVV^ UOUUU . K°r na Čehoslovaškem. Te-£teea dihi ' napravil princ v Albaniji, in utegnilo priti do enake usode "k, časa pa je, 'Wo ter kakor Pavel v t> m&tska potovanja v Rim, Berlin 3e in zdaj še v London z njimi, kakor se trdi, tjjj^'il tujezemske odnošaje v ^ Povoljni položaj, da se bo ^ notranja preureditev iz-brez nevarnosti. kui-Cer se ne ve> se za Vidi iami,toda javno pa se raz-koliko, da so Hrvati pri-za najskrajnejši ko-' ako se jim ne bo kmalu Hala neodvisnost. V tem J. u Je podal značilno izjavo ta Vodja' dr- Maček, zadnji, ]^ek časnikarjem Associated Ija*8- ^rez vsakega olepšava-se J® pri tem povdaril, da 0 Hrvatska odcepila od e, ako ne bodo iz- Ifoslavi je, hk.0 ne dooo iz-], n'lene njene zahteve. To bi ve ^'iegovem mnenju ne pri-Vev , samo do revolucije,mar-^ Pomenilo bi še več —potto I1,1'0 bi najbrž svetovno voj-vprašanje, ali bi mo-fji Neodvisna Hrvaška sploh toJati ki se mu odkaže, kajti delavcev Nemčija potrebuje in jih zato brez ozira na njih drugačni poklic nastavlja, kjer so najbolj potrebni. Sila pritiska zlasti na polju zdai ob času žetve in poprijeti mora vsakdo. Tako so uslužbenci raznih bank in drugih trgovskih podjetij poklicani ven na kmetije vsak teden ali vsaka dva tedna po en dan. Pred podjetja pripeljejo vladni tru-ki in uslužbenci, hočeš-nočeš, ;ie morajo odpeljati z njimi ven na kmetije.A tudi načelniki podjetij,delodajalci,pri tem niso izvzeti; nasprotno, od njih se celo zahteva, da dajejo s pridnim delom dober vzgled svojim uslužbencem, in obenem morajo tudi oni sami plačati uslužbence za ta dan ter jih hraniti. Nekateri delodajalci so se pritožili, češ, da s tem delom trpi njih dostojanstvo in ugled,toda naziji se na to srednjeveško šaro ne ozirajo in pritožbe zavračajo. --o-- ŠE EN KANAL SE UTEGNE KOPATI Washington, D. C. — Poslanska zbornica je v torek odobrila znesek 277 milijonov dolarjev za to, da se v Panami poleg dosedanjega kanala izkoplje še eden, in sicer iz vojaških ozirov. Predlog je bil poslan še v senat. PARLAMENT PRIPRAVLJEN Angleški parlament tekom razpusta v pripravljenosti. London, Anglija. — Angleški parlament se sicer ta petek razide na počitnice, ki imajo trajati do 3. oktobra, vendar pa je vlada ukrenila vse potrebno, da se v slučaju kake evropske krize zbornica lahko nemudoma skliče k zasedanju. To je objavil min. preds. Chamberlain to sredo, ko je opozicija zahtevala, da ima ostati parlament zbran preko kritičnih mesecv, avgusta in septembra. Obenem je omenil, da je vlada do popolnosti pripravljena za nastop, v slučaju, ako bi prišla vojna. -o- NOV REKORD V HITROSTI New York, N. Y. — Neki bombni aeroplan je zadnji torek preletel brez postanka preko kontinenta, od Bur-banka, Cal., do tukaj v 9 in en četrt urah, kar je nov rekord za armadni aeroplan. Povprečna hitrost, s katero je letel, je bila 264.5 milj na uro in po večini se je držal v višini 25,000 čevljev, a se je ponekod dvignil tudi do 33,000 čevljev. Letalci pripovedujejo c zanimivem pripetljaju, namreč, da so nad zapadnim delom Kansasa naleteli v višavah na sneženi vihar in na temperaturo 13 stopinj pod ničlo, dočim so se mesta pod njimi potila v visoki poletni vročini. PRVA PLAČILA BREZPOSELNE ZAVAROVALNINE Springfield, 111. Državno blagajništvo je zadnji torek objavilo, da se je v prvem tednu, kar je stopilo plačevanje brez-poselnostne zavarovalnine v veljavo, izplačalo na tej zavarovalnini $372,212, katerega je bilo deležnih 28,287 illinoi-ških brezposelnih. To izplačevanje se je pričelo s 24. julijem in podpora znaša za posameznika povprečno $13.10 na teden. Najvišja podpora znaša $16 na teden in je do nje upravičen brezposelni za 16 tednov; najnižja podpora pa je $7. PORAZ ZA PREDSEDNIKA Poslanska zbornica odbila dva predsednikova predloga, drugega za drugim. PODPORO SI HOTEL IZSILITI Cleveland, O. — Nad tisoč ljudi je-' z napetimi živci opazovalo zadnji torek nekega moškega, ki je splezal na vrh ograje mostu na Detroit ave. Tamkaj je ostal v tej nevarni poziciji, 100 čevljev nad 'mostom samim in 800 čevljev nad vodo, eno celo uro ter je na kričanje policistov in dru gih gledalcev, naj se spravi doli, odgovarjal, da bo ostal tam, dokler ne dobi svojega vojaškega relifa. Bdi je to namreč vojni veteran Ch. Davis, kj je to demonstracijo priredil, kakor je dejal, da vzbudi pozornost relifne komisije, KRIŽEM SVETA — Praga, Češka. — Tukajšnja vlada je izdala zakon, po katerem bodo prisiljeni vsi nezaposleni moški od 15. do 60. leta, da se odzovejo za žetveno delo. Doslej so prišli poljedelski delavci iz Slovaške na Češko, toda letos so šli ti v Nemčijo. — Rim, Italija. — O vojaškem letalcu Angelo Tondi se trdi, da je dosegel nov svetovni rekord v poletu na daljavo. Preletel je namreč 7,763 milj v 51 urah, vendar ne v ravni črti, marveč v krogu, preko 600 milj. — London, Anglija. — Okrog 55,000 železničarjev v Angliji je te dni zagrozilo s stavko in se bo vprašanje od: ločilo tekom pas- dni. Zahtevajo zvjšanje plač, več počitnic in posebno plačo za delo ob nedeljah. -o-- ZA STOLČKE SE OGLAŠAJO Chicago, 111. — Razni kandidati se že zdaj priglašajo za kandidate za governerske volitve prihodnjega leta. Pričakuje se, da bo na republikanski listi najmanj toliko kandidatov, ako ne več, kakor jih je bilo v 1936, ko se jih je za ta stolček potegovalo celih osem. Eden prvih, ki so objavili svojo kandidaturo, je bil zadnji torek Edw. A. Hayes iz Decaturja. Iz Jugoslavije Drzen vlomilec iz Sapa pri Šmarju, ki je okradel posestnika Kračmana in v enem tednu pognal 10.000 dinarjev, prijet v Zagrebu. — Velik mladinski tabor v Novem mestu. — Smrtna kosa in drugo. •■A da se bo spomnila veteranov. Splezal je na tla šele, ko je policija prinesla dolgo lestvo, in se pripravila, da gre ponj Washington, D. C. — Kongres je bil sicer tekom celega letošnjega zasedanja v bolj ali manj ostrem boju profr predsedniku Rooseveltu, toda zdaj v zadnjih dneh,ko se bliža razpustitev,je pokazal svojo upornost do skrajne meje in je drugega za" drugim ali sprejemal zakone, s katerimi se predsednik ni strinjal, ali pa pobijal take, katere ie predsednik predlagal. Med zadnjimi takimi udar-eii, ki jih je predsednik dobil, mu je enega zadala poslanska zbornica s tem, ko je zadnji torek skoraj brez debate gladko odbila predlog za nakazilo okrog dveh miljard dolarjev, ki bi se porabili za posojila podjetjim, industriji In farmarjem. Senatska zbornica je po dolgem prerekanju sicer sprejela podobni predlog, dasi znatno okrnjenega, .toda poslanski zbornici se pa ni niti zdelo vredno, da bi ga razmo-trivala. Podobni udarec je sledil takoj drugi dan, ko je odbor za pravila poslanske zbornice odbil predsednikov predlog 800 milijonov dolarjev za izboljšavo stanovanjskih razmer. Predsednik se je napram časnikarjem izrazil, da bo odklonitev predloga za posojila znatno ovirala izvoljšanje razmer ter bo zvišala davke,brezposelnost in relif. -c- NAZIJI SE ZNESLI NAD SAMOSTANOM Dunaj. — Nazijske oblasti so dale pred nekaj dnevi za-tvoriti cistercijanski samostan v tirolskem mestu States, blizu italijanske meje, in so njega premoženje zaplenile. Redovnike, katerih je bil v samostanu 47. so naziji obdolžili, da nasprotujejo načinu, s katerim je Hitler rešil vprašanje Nemcev v južnem Tirolskem, zasedenim od Italije, in da člvierajo opozicijo proti tej rešitvi. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' NA VZHODU VLADALA SUSA k aček brez Srbije, je dr. ocl£ovor,'l> da bi najbrž te prišla in vzela Hrva- j6 sv°j "protektorat," ter "b tem cinično dostavil: % °bro: pa naj bo Nemčija. V 0ria pride in napravi red. Ju rnora napraviti red v poglavij i. Ako Belgrad ne v Jugoslaviji napraviti fe a> ga bo lahko napravila °lede belgrajsfce klike, ki ovira sporazum, se je dr. Maček izrazil, da obstoji ta zlasti v vojaških krogih, V jugoslovanski armadi, je dejal, je točasno več generalov, kakor jih je imela Avstro-Ogrska tekom svetovne vojne. Med temi generali pa ni niti enega Hrvata, toda, ako bi se sporazum sklenil, bi 30 odstotkov srbskih generalov moralo v pokoj, da napravijo prostor hrvaškim. Popolnoma naravno je, da se temu upirajo. Zadnje dni je deževje k sreči končalo dolgotrajno sušo v vzhodnih državah, ki je postala že prav občutna. Slika kaže ,kako j? voda v neki strugi upadla tako, da ni bilo niti čolnov več mogoče rabiti. Nekatere tovarne so bile celo v nevarnosti, da se bodo morale zapreti zaradi pomanjkanja vodne sile. Ukradeni denar je zakopal Ljubljana, 14. julija. — Ljubljanski policiji se Je te dni posrečilo pojasniti vlom, ki je bil 22. junija izvršen v hiši kmečkega posestnika in železniškega čuvaja Antona Kračmana v Sapu pri Šmarju. Tat je Kračmanu odnesel tedaj za 20.500 din gotovine, pri miru pa je pustil dve hranilni knjižici, izmed katerih se je ena glasila na 100.000 din, ker je opazil, da sta vin-kulirani in da ju bo zato težko spravil v promet. Ko je imel že malho polno tisočakov, pa je, preden je hišo zapustil, pobral še 6 din drobiža v kuhinji, da je Ivračmano-ve pustil prav brez ficka. Orožniki so takoj z vso vnemo pričeli poizvedovati za tatinskim gostom, a vse prizadevanje je ostalo zaman. Nekaj dni pozneje pa je zagrebška policija na opozorilo ljubljanske prijela mladega moža, ki je v veseli družbi hodil po lokalih in razsipal denar. Bil je to 26 letni mesarski pomočnik Franc Podbevšek iz Glinka v šmarski okolici, čigar kriminalni list je popisan od vrha do tal, za tatvine je dobršen del svoje mladosti presedel po zaporih. Da bi na zagrebški policiji izvedeli od njega, odkod ima toliko denarja, je bilo vsako prizadevanje zaman. Zato so poklicali na pomoč uradnike kriminalnega oddelka iz Ljubljane, ki so Podbevška kmalu prepoznali in izvedeli od njega, da je on tisti, ki je vlomil v Kračmanovo hišo, kmalu potem ko je prišel iz zapora. S plenom jo je peš mahnil proti Zalogu in se odpeljal v Zagreb. Tam se je najprej oblekel\od nog do glave, nato pa v enem tednu pognal okrog 10.000 din. Ko je bil aretiran, je s tremi pričami dokazal svoj alibi. Naša policija pa njegovim izgovorom ni verjela. Organi kriminalnega oddelka so odšli v Zagreb, vnovič natančno preiskali njegovo stanovanje, nazadnje pa so pod oknom našli zakopanih din 10.000. Tedaj je Podbev-šek priznal, obenem pa je policija aretirala priče, ki so priznale, da jih je Podbevšek podkupil. -o- Praznik dolenjske mladine Novo mesto, 17. julija. — Že v soboto so se začele zbirati v Novo mesto številne skupine dolenjskih deklet in fantov, ki so prihajali na mladinski tabpr dolenjske mladine. Še bolj živahno je bilo v nedeljo, ko so prihajali številni posetniki s posebnimi vlaki od blizu in daleč. Celo iz Beograda so prišli 4 ministri in sicer gradbeni minister Dr. Miha Krek, minister za telesno vzgojo G j uro Cejovič, minister Dr. za gozdove in rudnike Ljubo-mir Pantič. Krasen je bil nastop mladine popoldne na novem Stadionu, katerega je opazovalo nad 10.000 gledalcev. Ob tej priliki je minister Dr. Miljuš imel svoj govor, v katerem je zlasti povdarjal: "Danes smo bili vsi priča moči in sposobnosti slovenske mladine, ki je pokazala, kaj vse zmore žrtvovati za svoje ideale. Prav bi bilo, da bi pri-51 a semk%i na tak mladinski tabor mladina iz vse Jugoslavije, da bi videla požrtvovalnost in delavnost slovenske mladine in se od nje učila. Mladina, tvoje delo sloni na zvestobi do Boga in na zvestobi do domovine! Zato je Slovenija lahko ponosna na svojo mladino, domovina in država pa na takšno Slovenijo. Ponosni smo na mladino, ki bo branM« Jugoslavijo in zyeato služila kralju!" Te besede priznanja slovenski mladini je sprejela vsa množica z nepopisnim navdušenjem ter z vzkliki kralju Petru II., državi in kraljevskemu domu. -o- Godbeni dom V nedeljo 23. julija je bil na Svetju pri Medvodah slovesno blagoslovljen in otvor-jen tako imenovani Godbeni dom, katerega je dalo postaviti godbeno društvo "Sora-Medvode." Smrtna kosa V Ljubljani je umrla s. Bo-ieslava Marija Fink, usmiljena sestra, ki je v oddelku nalezljivih bolezni ljubljanske bolnice več let lajšala bolečine trpečim, dokler se sama ni nalezla nalezljive bolezni in podlegla. — V Tomažki vasi pri Slovenjem Gradcu je umrl Grilov Niki, ki ga je vse poznalo kot veselega vojnega muzika. S 15 leti je hotel po-fitati duhovnik, ker pa ni imel daru učenja, je vstopil k vojakom. Ko je začutil da se mu je omajalo zdravje, je prišel umret domov, kot je sam želel. -o- Hrošči Iz Št. Jurija ob južni železnici poročajo z dne 15. julija, da so se pojavili hrošči v znatnem številu. Poročilo dostavlja, da jim bo gotovo prevroče in se bodo zopet zarili v hladno zemljo. -o- Velike nevihte Okolu Osjeka in Vinkovcev so koncem prve polovice julija divjale velike nevihte, ki so napravile na polju veliko škodo. Po nekod je padala tudi debela toča. V Tenju je na pr. toča padala celih 20 minut. Bila je debela kot kurja jajca, zato ni čudno, da je sklestiila polja, sadovnjake in uš in minister J vinograde. EM5KIH NAS AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 4. augusta 1039 Amerikanski Slovenec ,' Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. i Ustanovljen leta 1891i- " Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta ........................................ 2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto .............................*....... Za pol leta ................................. Za četrt leta ....................... Posamezna številka ......... The first and the Oldest Slovene Newspaper in America., Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 9 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: one year .....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 three mouths ...............i............ 1.50 Chicago, Canada and Europe: one year ....................................$6.00 half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 1.75 copy ...........i............................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-ništvo ne vrača._ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kdo je vodil boj zoper katolištvo? O framasonstvu je ogromna literatura, odkar pa je napisal Lennhoff svoji mojstrski deli o tej tajni družbi, imamo vseskozi zanesljive podatke o njenem značaju in delovanju v zgodovini. Ta vir je tembolj dragocen, ker terega pa njim samim praktično ni dosti mar. Seveda se včasih tudi mednarodni politiki zbudi vest, kadar sama vidi velike razvaline, ki jih povzroča splošno preziranje nravstvenih načel v življenju narodov. Zato so marsikatere izjave, zlasti sodobnih državnikov, odkritosrčne, kadar tožijo o preveč oči vidnih posledicah brez-nravstvene politike v mednarodnih odnošajih. Tako na primer nismo čitali lepših besed v tem oziru, kakor jih je spregovoril poslanik Zedinjenih držav Severne Amerike na minulih spominskih slavnostih sv. Jeanni d'Arc v Rou-enu. Tako je dejal: "Glasovi, ki jih je svetnica slišala in ki so ji svetovali, da se žrtvuje za razkosano domovino, niso prišli do ušes oblastnikom tega sveta, ki so se jim upirali. Oni jih sploh niso slišali, dočim se jim je ona popolnoma pokorila. Tudi danes so imenitniki, ki ne slišijo glasov dobre volje in nasvetov. Gluhi so, da ne slišijo glasov zdrave pameti, bratskega prijateljstva in vzajemnosti človeške družine ter tolčejo na boben sovraštva, da ne bi narodi, ki so v svojem srcu za večne resnice in vrednote, slišali blagega poziva k miru. Toda kljub vsemu bo na koncu zmagala resnica. Njen glas se bo uveljavil in ta glas pravi: "Kar nočeš, da bi tebi naredili, tega tudi ti ne stori drugim." Nad snovnimi silami so duhovne sile in zveza z njimi velja več nego vsaka politična in vojaška alijanca." Resnica je čisto jasna in zelo preprosta, zapletena in težka pa postane, kakor hitro bi se morala uresničiti v življenju. Najhujše pa je, če tisti, ki to resnico zavestno, odkritosrčno in z vso močjo izpovedujejo in naglašajo ter od vseh terjajo, da jo spoštujejo in udejstvujejo, v mednarodnem življenju sami delajo tako, kakor ne želijo, da bi delali drugi. Mednarodno politično življenje ne bo ozdravelo, dokler se ne bo našel človek ali politična skupnost, ki sem. Darilo je bilo podano po načelniku skavtov Mr. Kane. Mrs. A. Kegel je razdelila lepe spominske podobice "Scout Mother." Arthur Kastner je sain lepo zaigral na accordian. Končno se je večer končal z lepimi domačimi pesmimi od samega Rev. Dr. Setničarja in ob enem z njegovimi skavti. Navzoči so bili Rev. Ko-nieczny, odborniki, matere | skavtov in prijatelj j. Im. je imenovani pisatelj framasonstvu prijazen in ga hoče braniti pred sodbami, ki se naslanjajo na napačne vire. Iz bo prva delala tako, kakor zahteva nravstveni zakon in njegovih zanesljivih podatkov vemo, da je cilj te družbe borba zoper katoliško vero, da je ta borba v prvi vrsti naperjena proti Cerkvi in da izpoveduje neko svobodomiselno "vero", ki do temeljev ruši krščanski vesoljski nazor. Vemo tudi, kakšne skrivnostne navade ima, kako so člani med seboj vezani ne samo po skrivnostnih obredih, prisegah in navadah, ampak tudi po strašnih kaznih za izdajstvo, in da sega vpliv te družbe tja do vrhov ter skuša po vsem svetu zajeti vse javno življenje. So dežele, kakor nam pove Lennhoff, ki jih framasonstvo vseskozi obvladuje, kakor na primer Združene države Severne Amerike, Anglija in po velikem delu tudi Francija, pa v dobah liberalizma Španija in Italija. Te dni je "La revue internationale des societes secretes" objavila na podlagi izvirnih dokumentov in izjav španskih in francoskih framasonov samih zelo zanimive podatke o vlogi framas.onstva v minuli španski boljševiški revoluciji, ki je zahtevala toliko krvavih žrtev in razdejanja. Vodilne osebnosti španske republike Azana, Ler-roux, Fernando de los Eios, Indalecio Prieto, Alvaro de Albornoz, Largo Caballero in Martinez Barrio so bili in so vsi framasoni. Framasonstvo ni igralo samo velike vloge v preobratu 1.1981, ampak se je framasonstvo tudi polastilo vodstva vse politike nove španske republike in so vse protiverske in protikatoliške postave republike njegovo delo. Vrhovni svet španskih framasonov je 12. aprila 1981 v neki svoji resoluciji ugotovil: "Nemogoče si je zamisliti bolj popolne framasonske revolucije, kakor je španska". Nekaj tednov potem je izjavil vodja argentinskih framasonov: "Odpravili smo monarhijo, toda monarhija ni edina ovira na poti framasonske misli. Že od srednjega veka gre za to, da se uniči Vatikan." Cela vrsta dokumentov nam pove, da je bilo geslo voditeljev španske republike, da mora po starem režimu pasti tudi katoliška Cerkev. To naj bi se bilo doseglo po drugi španski revo-ciji 1.1936., ko je vlada po načrtu framasonske lože, kakor vemo, ponaredila rezultat občinskih volitev, dala ubiti poslanca Caiva Sotela in se pripravila na iztrebljenje vseh ovojih političnih nasprotnikov. Temu naj bi sledila Cerkev in dokumenti nam povedo, da je framasonska loža izjavila, da je v ta namen potrebna pomoč Sovjetske Rusije. Manifest katalonskih framasonov od oktobra meseca 1936 med drugim pravi: "Framasoni imamo zaslugo, da je prešla vlada popolnoma v roke onih, ki hočejo v bratski zvezi z boljševizmom uničiti ne samo politično reakcijo, ampak tudi katoliško verstvo, ki je temeljno zlo naroda." Da je framasonstvo tisto, ki zdaj ruje proti narodni vladi, se razume samo po sebi. To je isto framasonstvo, ki je prav med špansko državljansko vojsko "ponujalo roko" vsem katoličanom sveta, da bi lažje in čim manj opaženo opravilo svoje razrušilno delo . potegnila za seboj druge. Čeprav je veliko vredno, da danes najodločilnejše osebe priznavajo, da mora tudi v politiki biti vrhovno merilo božja postava (kar so do sedaj ideologi najrazličnejših taborov zanikovali in neodvisnost politike od nravstva proglašali za največjo in najblago-nosnejšo iznajdbo našega časa), pa ne bo boljše, dokler se v praksi nihče po tem spoznanju ne bo ravnal. IZ RAZNE NOVICE LA SALLE La Salle, III. Naši rojaki, ki spadajo pod faro sv. Roka se zopet veselo pripravljajo da dne 27. avgusta poromajo v Lemont, 111. Zato, kdor želi iti tja, naj se o pravem času zglasi v farni hiši pri č. g. Rev. Josephu Ca-granu. V bolnišnici se nahaja rojak in zvest faran cerkve sv. Roka Mr. John Pelko, Mož je moral v bolnišnico, da si tam izboljša zdravje. Vsi mu želimo, da bi mu skoraj bilo bolje in da bi se čimprej vrnil zopet na svoj dom k svoji ljubljeni družini zdrav in vesel. — Mr. Rudy Furlan, sin Mr. in Mrs. Jopeph Furlana, je na novo otvoril gasolinsko postajo gori na Pety in Union cesti. Zato rojaki, kadar bo vaš avto potreboval goriva, olja, ali kakih takih mazil, pojdite k mlademu rojaku Ru-detu. — Rudetov oče Mr. Furlan je star pionir tukajšnje naselbine in že dolgo let naročen na Amer. Slovenec, kakor tudi naročnik lista Novi Svet. Cerkev sv. Roka bo dobila lepo novo notranje lice; Torej, barvatft so jo pričeli zadnje dni meseca julija in pravi- jo, da tja do srede septembra, ali morda še poprej, bo delo že izgotovljeno, če se bo dobro sušilo, seveda. Father Joseph se vsem dobrim faranom zahvaljuje, kateri ste darovali za to delo pri cerkvi. Tem, kateri še niste darovali, se pa priporočajo, da po'magate po svojih zmožnostih. — Vsem najlepše pozdrave in pa priporočajte Amerikanskega Slovenca in Novi Svet povsod, kjer ga še ftimajo. Poročevalec) KAJ NOVEGA NA WEST ALLISU? West Allis, Wis. Pretekli teden so tukajšnji Boy Scouts, ki spadajo k fari Marije Pomočnice Kristjanov, v West Allisu, končail svoje dva tedensko letovanje (Camping) s praznovanjem suprise party za rojstni dan č. g. Rev. Dr. M. J. Setničarja. Matere teh fantov so napravile in pri nesle okusno večerjo za vse skavte in vse navzoče. Predno se je serviral 'Birthday Cake,' so matere in prijatelji zapeli veselo pesem rojstnega dne. Za tem je par skavtov dekla-miralo zdravico Rev./ Dr. Set-niča,rju in nato je okolu 30 skavtov zapelo "Birthday" pe- NOVICE IZ MONTANE WalkervLlle, Mont. nedeljo 23. julija sta se v Svetega Odrešenika po-Mr. Frank Crnič in Anna Petritz. Poročal ju je č. Rev, Father Pirnat. Ženin je sin Mr. in Mrs. K. Crnič, nevesta je pa hčerka Mr. in Mrs. John Petritz in vnuka Mr. in Mrs. George Stefanich, ki je star naročnik Amer. Slovenca. — Iz Dulutha, v Minnesota, je prišel v Butte, Mont. Joe Sterk na obisk k svojemu bratu Mr. Peter Sterk, kateri živi na Ash St. Jože je prišel s svojo soprogo in otroci in nameravajo ostati tukaj kake dva tedna. — Ljudje tukaj precej posečajo piknike, kfer je precej vroče in se tako vsaj nekoliko ohlade v prijazni senci. — Pozdrav vsem naročnikom tukaj in v starem kraju. Mary Kotze -o- ZANIMIV DOPIS IZ STARE-GA KRAJA Iz Šmihela pri Novem mestu Veselil se je devetdesetletnice, a Gospodar življenja je prej zaključil. bilanco in odšel je po plačilo par tednov pred svojim rojstnim dnem bivši kapiteljski in dolgoletni šmihelski mežnar g. Franc Knafelc. Mnog ameriški rojaki se boste še spomnili vedno vedrega, šegavega humorja in smeha bogatega moža. V nedeljo 12. maja je še z g. Lovrenčičem, svojim dragim zetom, ki ga je očetovsko rad imel, prebil ves popoldan v veseli družbi najprej na Hribu, potem sta obiskala še Vindišerja v Kandiji. Nato je stari očka, ves razigran, spremil g. Ivana na kandijski kolodvor, naročil pozdrave za hčerko gospo Justino v Ljubljani in se vrnil domov. Doma je zvečer v krogu prijateljske družine še mnogokako šalo vrgel med otroke in legel nato zdrav k počitku. Okrog polnoči je nalahno potrkala bela žena na okno s svojo koso: "Hajd, zdaj gremo, na-zanj nas več ne bo!" In živahni starček je neustrašeno odgovori: "Dobro, pa pojdemo."'Domačim je omenil: "Nekaj me v prsih duši, ne vem, kaj bo?" — G. kaplan Oražem je v petih minutah vstal in prihitel k umirajočemu, ki pa ni kazal nobenih znakov smrti. Vedro in ša-Ijivo je pozdravil sredi noči duhovnika in ae z njim razgovar-jal na svoj prirojeni mu šegavi način. Nazadnje reče g. kaplan: "Očka, dajva, obračunajva, da bo zapisnik in račun v redu, potem smo brez skrbi." "Dobro," je bil nasmejani odgovor. bila ocena prav dobro. Duhovnik je podelil sv. poslednje olje, opravil molitve za umirajoče, bolnik je pri polni zavesti veselo sledil. "Očka, obrnite se na to stran, bom še Jezusa Vam prinesel,". "Ne morem," je bil odgovor in nevidno neopaženo je zdrknila kosa iz rok božje bele poslanke. Pretrgana je bila tenka nit življenja in sproščena duša šmihelskega mežnarja, velikega prijatelja otrok, je v večnosti ponovila: "Et Introibo ad altare Dei, k Bogu, ki je veselje mojega življenja." — Lep je bil pogreb. Vedro nebo, ki je poslalo vzlic trajnemu deževju častitljivemu starčku na zadnjo pot še spremstvo bogato zlato sipajočih sončnih žarkov, je bilo dokaz, da je Bog milostno sprejel svojega hlapca. R.I.P. V samostanu šolskih sester je umrla 19. junija gluhonema, starejša dekle, Bučar Marija. V Ameriki ima brata in nekaj sorodnikov. Štiri mesece je Boguvdano prenašala trpljenje težke bolezni. "Vse za Kristusa Kralja in rešitev duš, rada trpim, da ne bo treba meni v vice, grešnikom v pekel." — Bila je v svetu nepoznana, vendar je imela pogreb, kakršnega ima malokdo. Trije duhov niki, dolga vrsta belooblečenih deklic, znancev in prijateljev zavoda so jo spremili na tiho šmi-helsko pokopališče. V juniju t. 1. je dobilo šmihel-sko pokopališče vodovod, kar je zasluga g. župnika Antona Ber-ganta. Na koncu božje njive je pipa, ki bo poslej osveževala tihe gomile naših dragih pokojnikov. — Stara mrtvašnica se bo v najkrajšem času umaknila novi, ki bo imela okusno opremljeno mrliško sobo. Pod kaplanijo imajo naši kat. prosvetni krožki lepo široko igrišče in telovadišče. Še letos bo vse pripravljeno za zidavo novega prosvetnega doma, ki upamo, bo odprt vzgoji naših doraščajočih mladcev in mladenk že v letu 1940. G. župnik se ne ustraši dela in truda, in tudi ne stroškov. Zdaj s kolesom, zdaj z vozom, pa peš roma od vasi do vasi, trka na vrata kmetov, trgovcev, obrtnikov in graščakov; sprejema zase, kar da človeška slabost, vse drugo je v korist Cerkve, župnije, faranov v večjo čast božjo. 18. junija je bil slovesno blagoslovljen nov moderni gasilski avto jhnihelske gasilske čete. Slovesnost se je pričela s sveto mašo, ki so pri njej igrali novomeški godci. Boterca je bila gospa Angela Agnitsch, lastnica gradu Sreberniče. V Šmihelu imamo lepo novo uro v zvoniku, ki s svojimi zlatimi daleč vidnimi kazalci kaže pot tudi proti večnim zlatim ciljem . . . V Novem mestu je bila 2. julija tombola v korist fonda dolenjske sirotišnice. Zdi se, da ima društvo precej skritih ovir, vendar nekaj agilnih delavk se ne da motiti. Tretjo nedeljo v juliju je bil v Novem mestu velik mladinski va na mednarodni Kongres Ki'1' stusa Kralja, ki se mu je poklo* nila zlasti vsa mlada v življenj0 kipeča Slovenija in z njo Ju£°" slavija. Zato hiti tudi Šmihel veliki111 zgodovinskirp dnem in novem11 času naproti. Da raste katoliška zavest v vrstah naših mladih, je poka®'3 letošnja telovska procesija. Vsa* ko leto je lepa, vsako leto J" prihajaj9 gledat nele domačin'* ampak tudi tujci. Letošnja Pr°" cesija v Šmihelu je bila ven* častna manifestacija Kristus Kralja sveta in neba, ki je rala vse, ki so jo gledali. Pre< znaki našega rešenja, pred si"1' boli vere, upanja in božje lju* ' bežni, pred skritim Bogom v b6' j li hostiji se vklonilo marsikater° | trdo uporno koleno. V dneh 26.-29. julija so kat slovenske mladenka zborovalev zavodu Ubogih šol. sester. S^ tre so jim odprle za par dni svfr jo gostoljubno hišo, kapelo 111 vrt, Dolgo deževje v maju in jufl1' ju je vzelo najlepši čar naš"1' vrtom, polju in travnikom Je mnogo škodovalo. Žito je P°. žano. Trava zalita z bla.toffl.-J1! nogradi oškodovani, ker je ■ cvetje uničil. Crešenj smo imeli vel^0, Brusničani so vso Dolenjsko P1!" vabili na svoj črešnjev sem^ cele vagone sladkega sadja izvozili. i Ce ne bo toče ali hudih vihf jev, bo jesen zorila obilo s'lV: jabolk, breskev in hrušek. Tu orehi po nekod lepo kažejo- Okrog Šmihela in Novega ^ sta pridno zidajo. KaRor " po dežju rasto nove večin01;, po angleškem vzorcu zidane . šice malih obrtnikov in pen2" nistov. Ce bo šlo tako naprej, m , daleč čas, ko bomo mi S1*1 čani morali pomagati Novo11 ščanom plačevati davke. Tujcev pa kar mrgoli ših cestah. Avtomobili švt skozi tihi Šmihel od jutra večera in često tudi ponoči i*1 ti j o trudne ljudi v kratkem P čitku. In opravila sta, in bilanco je Večni podpisal, upajmo, da je 'tabor Dolenjske kot predpripra- zgarano mamico Dolenjsko-Ljudje na zapadni meji sq» kam tihi, boječi, kot bi Prl^ a vali, kar nas Bog varuj. — »i".. ni so in marljivi, občudoV; vredna njih skrb za vsa kruh. ' Na strmih rebrih se je ult! ki TARZAN IN SLONOVI LJUDJE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Resnica in praksa Kakor je sodobni nekrščanski svet na gospodarskem polju proglasil načelo, da nima nravstvo z gospodarskim življenjem ničesar opraviti, tako trdijo, da je politika svoje področje, na katerem nravstvena postava ne velja, češ, politika ima svoja lastna pravila. Kakšna so ta pravila, vemo zlasti iz prakse mednarodne politike, v kateri se vsaka država, naj pripada temu ali onemu bloku, da voditi zgolj od svoje lastne koristi, neozirajoČ se na vrhovno vrednost občega blaga. Navadno se zatekajo velika politična občestva k nravstvenim načelom samo takrat, kadar jim je povdarjanje teh načel potrebno kot orožje v borbi zoper svojega nasprotnika, ki da krši nravstveni red, ka- Med begom, se je Gonfala vedno ozirala nazaj, kajti zanimalo jo je vse to, kar je videla. — Velikanski levi, katere so držali krepki črnci za močne vrvi, za njimi pa beli vojaki, tako nenavadno opravljeni, vendar vsi junaških postav, vse to jo jc zanimalo. "To so vendar beli ljudje!" t "Morda so prijatelji," zakliče Gonfala proti Špiku. "Meni se ne zdijo preveč prijateljski," odvrne mrzlo Spike. "Pa tudi nimam misli tvegati ničesar, odkar sem toliko prenesel da sem dobil tebe in dijamant." "Vseka-ko bi bili ti bolji kot si ti," odgovori Gonfala in noče več naprej. Spike se naglo obrne, pograbi Gon-falo krepko za roko in jo jezno vleče za seboj. "Pojdi z menoj, neumnica," je vpil Spike. — "Troll, Troll! Pomagaj!" je kričala Gonfala. Troji, ki je bil že precej naprej od Gonfale in Spj-ka, se je naglo obrnil. Njegov obraa se jc strašno spremenil. Obenem je z naglico, ki bi mu jo ne pripisal, zdrvel proti Špiku in skočil "Pusti jo!" je zavpil nad Špikom, nanj, da sta oba padla po tleh, kjer sta se brcala in suvala, da je bilo kaj. Gonfala se je pa obrnila stran od njiju in gledala nenavaden obhod. To je bilo za njo najbolj zanimivo. Gorenjska polja zlasti ljanski okolici so dokaj lep^1 .fl dolenjskih; tudi več obetaj Kar se pa tiče ličnosti domov, pa ni več mnogo i*a5! ^ V krajih tujskega Pr0irL Gorenjska prvači, bolj od