ČUDA   V   NARAVI
Največja puščava. Sahara v Severni Afriki je ozemlje, kjer je aarava doceJa po/alnla na življeiije in zelenje. Poiniki opij-ujejo prostrane, neporasle, nerodo-vitnc in enolične planjave kot nepregled-no jifsi-eno morje, ki je osobito ob Času vihv;ivtiga vetra strah ljudi in iivali. Kdor pa rad in mnogo prebira razne potopise, se Imm prepričal, dfa so aajžalostnejši del svt;ia hribovite pokrajine v državi Chi-I e. ki je zapadna soseda argentinske državp v Južm Ameriki. Tukaj brzi že-lezuiški vlak tri dni io tri noci po samih peštc-iiinah ln skalovinah, kjer oko ne zapazi nobenega zelenja. Je pravo pe-kJensko orenilje. Nobenemu človeku bi ne prišlo na misel, da bi silil v to stra-hovito pustinjo, če bi ne bilo tam naj-večjili zalog solitra, v SOTE& chilenskili pa ir-lih skladov bakra in železa. Ti za-kladi pa privabljajo tisoče ljudi. ki se za siio prt-življajo, četudi oe vidija ne no-beiifjru drevesa, ne grma ne bilke ne cvetke. živila jim dovaža vlak od dru^od. Odkar so pri31a v rabo umptna gnojila, je pa indi kupčijo s aolitarjom zadel ob-čutRn udarec, zato je tndi doseljevanje IjuiJi. ki so v teh samotah iskali lcraha, na^udovalo.
»Ina  Želodec  ltakor Idic  Tafco  imajo
tuintam navado reCi, če hoCejo kdga ozna-čiti kot floveka, ki je si!a jeM in spravi celo kopo jedi pod svojo >streho<, Ho, pa je ta primera s kitovim želodcem le malo predrzna, kajti kit je brez dvoma najtež-ja in največja žival, kar jih danes zemlja premore. ln kitov želodec je tak, da more pospravitt v svojo bisago nekatero tono raznih rib, rakov in podobniU morskih prebivalcev. Tema se ne borao čudili, te pomislimo. da doseže ta ogromni velikan do 150.000 kg teže. Se bolje si bomo pred-očevali to strasuo ribjo pošast, če izvemo težo posameznih organov njegovih: Kitov jezik tehta do 3000 kg, srce do 650 kg, je-tra do 1000 kg, obisti do 500 kg, prazen želodec 400 kg. — Dobro, kajne, da se nam te zveri ni treba bati. V naše mor-ske vode se priplazi kvečjemu kaklen morski volk, ki ps tudi ni povsem nedolž-na stvar, kakor nas je novejša žalostna zgodovina   poucila.
Koliku pa da mesa tak-le kolos, kot je kh? Saj meso njegovo ni kaj prida, pač pa je veliko vredoa njegova mast, Masti se dobi od enepa jnnaškega morskega kiia približno 30.000 kg; slauiae okrog ^.000 kg; mesa prav toliko. To nekaj za-
Kolifco   časa    živi    slanik    (riba    — »arenk«)? Naravoslovci zatrjujejo, da do-
127
seže ataiost 25 let. Bolj zanimivo pa je,
da si iščejo slaniki v času, ko polagajo ikre, vedno le stalne, ene in iste kraje. Tak kraj je n. pr. lslandija. V nepregled-aih rojih se drste in drve tja gori. Zakaj vprav do tega otoka?
Pruv tako zagooetoo je Življenje jegulj. Ko pride Čas, da bodo polagale ikrfc, za-puste reke in veletoke, pa romajo v ši-roko morje. Kot zbirališče t Atlamskem oceauu je znano Bermuda otočje. (To so majhni otoki severovzhodno ocf Floride.) Leto m leto vidijo tam ogromne muožine jegulj. Noben učenjak ne zna tega po-java prav razložiti. Ni karsibodi prepla-vati take daljave. In vendar znajo te ka-časte ribe oajti smer in tvegajo vse, da dosežejo svoj cilj.