188. šte\ilka.
Ljubljana, v soboto 16. avgusta.
XVIT. leto, 1884.
Ishaja vsak dan tveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa bo za
10 kr. za meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznauila plačuje se od četiristopno petit-vrste po B kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana biši, „Glcdališka stolba". Upravutštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Olcllol
P. n. gospodom volićem mest in trgov: Celje, Brežice, Laško, Sevnica, Gornjigrad, Ljubno, Mozirje, Žavec in Vojnik.
Meščani in tržaui! Že od leta 1861. pošiljamo poslanca v štajerski deželni zbor in vender se ne zboljšajo naše razmere, temveč postajajo vedno slabše in sitneje. Mi omenimo le splošno siromaštvo, vedni propad nravnosti in množitev hudodelstev, denar-stveno zadrego pri velikih davkih in še večih do-kladah, nadloge pri obrtniji in kmetijstvu, težave pri prodaji domačih pridelkov, posebno nasproti ponarejenemu vinu in prostemu uvaževanju tujih pridelkov, nepotrebne, pa drage naprave, pomanjkljive postavne določbe brez pravičnega načela v deželni volilni postavi, narodni prepir kakor tudi pojavljajoče se mnenje o ,,najoži in stalni združitvi". Uzroki za te in jednake žalostne prikazni tičijo nekaj v preveliki naglici po napredku sedanje liberalne večine v deželnem zboru, nekaj v strankarski strasti, nekaj pa v popolnem zanemarjevanji ali napačnem obravnavanji najimenitnejših deželnih zadev. Volilci! 21. t. m. imamo zopet voliti poslanca v štajerski deželni zbor.
Ta volitev je zelo imenitna; kajti pokazati se ima, ali je večina volilcev zadovoljna z nameni in delovanjem dosedanje liberalne večine v deželnem zboru, ali Če ji je mari za pravi napredek in resnično svobodo in si izvoli za poslanca moža, kateri se je pošteno trudil, se trudi in se bo trudil, da pospešuje izomiko in blagor ljudstva in da ohranjuje narodni mir po gaslu: „ Vsakemu svoje".
Da je ohranitev narodnega miru potrebna, pač vsakdo sprevidi. Kajti narodni prepiri ne ovirajo samo gmotnega napredka, marveč zavirajo tudi moči, katere bi se lehko drugače samo v pospeh narodnega gospodarstva porabljale. — Mi smo se trudili da si poiščemo v tem smislu za naš volilni krog pravega kandidata in priporočujemo kot tacega profesorja na c. kr. gimnaziji v Celji gospoda
Mihaela Žolgarja!
S tem, da priporočujemo za kandidata gospoda Žolgarja, katerega pravicoljubje in poštenje celo naši politični nasprotniki pripoznavajo, kažemo svojo spravljivost, da bi zamogli za naš skupni blagor, katerega že tako močno potrebujemo, toliko krep-keje delovati!
Volilci, Nemci in Slovenci! Združimo se pod belo-zelenim praporom, kojega si vender brez črno-rumenega misliti ne moremo, koji je naš ponos, kakor je bil ponos skoz stoletja našim prednikom !
Volilci! Volimo tedaj gospoda Žolgarja, kateri bode oba ta prapora „belo-zelenega in črno-rumenega" visoko in krepko dvigal; kajti mi želimo srečno Štajersko, srečno, jednotno in mogočno Avstrijo!
Celje 15. avgusta 1884.
Konservativni volilni odbor.
Volitve v Slovenje-Bistriškem okraji!
Iz Slovensko-Bistriške okolice 14. avgusta, [lzv. dop.]
Volitve pri nas vr8e se že prav po mngjar-Bkem receptu. Šnops, vino, pivo kar v vrčih, zraven pa guljafi, koštrunovo meso itd., da se nasitijo in nasrknjo lakomni volilci. V Slovensko Bistrico so morale priti volit okoličanske občine, knterih je šest. Na vsacem vogalu mesta in ob vsaki stezi so bili
uastavljeni korteši, da so lovili kmetske volilce, ki so prihajali v mesto. Potem pa ž njimi v krčme, kjer so se iibile mize vina in druge pijače. Toda v hvalo kmetov se mora reči, da, kar je res pravih in zuvednih kmetov, neso se dali odvrniti, ampak šli so v tiste narodne krčme, kjer jim je bilo poprej napovedano se zbirati. Le znani lačenbergerji šli bo z veseljem na limanice svojim Bistriškim krmiteljem. In Se mej volitvijo so se močno tresli Stiger, For-macher in Nasko, da bi kljubu vsem umazanim sredstvom ne propali v tistih občinah, katerim so se ponujali za volilne može. V No vi vasi je Stiger le z jednim glasom zmagal proti narodnemu Adel-steinu, in za R i to zn o j , v katerem je le pet volilcev, ki so vsi prišli, je Nasko le tako za jeden glas zmagal, da je mej volitvijo poslal po staro gospo Baumanovo, ki ima vinograd ca Ritoznoju, pa \ Bistrici stanuje. Ker je slabotna, nesli so jo baje v volitveno sobo. Vrli župan Ritoznojski je prote-stoval proti njeni volilni pravici, češ, da ona v mestu voli, pa komisar je odločil, da umi? voliti in Nasko je dobil jeden glas več. Gornja Bistrica, ki je potem na vrsti bila, je domena znanih Stemberger-jev, ki imajo tam fužine in podije vselej nemšku-tarja. Ostale tri občine : Z g o r n j n Loznica, S p o d-n j a Lož ni c a in Ci gone a pa so se vrlo držale, ne zmeniv8i ho za Bistriške kortešo* ki so jib kakor nadležni obadi od vseh stranij obsipali. Zgornje Lož-ničani in Cigončani so jednoglasno izvolili narodne može, v Spodnji Ložnici je težje Slo, ker je Stiger tam okolu hudo agitoval z novo cesto, ki se jim bode napravila, pa večina mož se tudi tu ni dala zmotiti. Po volitvi so se narodni volilci zbrali v krčmi gospoda Novaka in se veselili, da Bistričani saj vseh občin, kakor so se poprej bahali, neso pridobili.
Potem so su spravili Bistriški korteši nad Črešnjevsko faro, kjer ljudi strahuje tisti zarad razžaljenja cesarja obsojeni Sorschagg, ki pa je kazni srečno odtekel, ker je nadsodnija v Gradci ovrgla razsodbo Celjske okrožne sodnije, češ da je zločin že bil tučas zastarel. Vozili so seboj več sod-čtkov pive, mesa, kruha — šnops pa je tako za neke pijane muhe z mirom v Črešnjevei na prodaj. In zdaj se je začel ta velik lov. Pa komaj in komaj jim je steklo za Orešnjevsko občino, kjer je Sorschagg jeden glas večine imel, v sosednjih občinah pa neso ničesar opravili.
V sosednim Laporji kjer je vrla narodna hiša Mlakarjeva, poprej oče, zdaj Hin ravno tako ognjen, so od nekdaj zanesljivi narodnjaki. Tjakoj si Bistričani neso upali. Priplazil se je pa dolgopeti Bauman iz Poličan in kmetom iz Vrhovelj kazal dtsetak: „Tega bomo zapili, če me volite". Kmetje pa so se smešnemu dedu kar v obraz smejali in ga za norca imeli, dokler ni pet odnesel. In zdaj pomislite, kaj se dolgopetcu v lastni fari Po ličan sk i prigodi. V tem, ko je on okolu letal in so-pihal v Bosednjih farab, v M a ko I ah in Laporji, pa mu je sovražnik nasejal luliko v lastno gnezdo. Zmagonosno je stopal na dan voliltve v Poličane, saj še sanjalo se mu ni, da bi si kdo upal drugače misliti, kakor on in tisti Gruutner, kateremu glavni „gseftu je, kmetom na denarni žili puščati. In lej, grozno je slišati, niti njega niti Grutuerja neso izvolili, ampak dva zanesljiva narodna volilca. In tako sti storili še dve občini, ne zmenivši se za jezo Gruntnerja št. 2 iz Stanovskega. In groza, že celo v Peklem, kjer je železniška postaja, je le za jeden glas manjkalo, da ni celo Candolini, ki bo liberalni kandidat, propal.   Ves zbegan peljal He je brad"''
dolgopetec v Bistrico, da pripoveduje o Poličanski nesreči iu preklinja farje in Slovence. Po tem Jobo-vem poročilu ustrašili so se Stiger in Nasko in Rasvvorschegg in celo Pitsehlu so se začele hlače tresti in sklenili so glavoi naskok na Pohorje, da popravijo Poličanski poraz.
V torek 12. t. m. je bila volitev v že znanem Šmartinu,  kjer voli šest občin sedem mož. Reči se mora, da je bilo ta dan pol Bistrice po konci. Plazili so se v to nesrečno faro, kakor tiste potujoče kobilice. Stiger in ves njegov privržek od finega (?) g. Rasvvorschegg-a (Razboršek), mestnega tajnika do Pitschlove ničle; pridružili bo se mesarji in seboj nosili lonce in kastrole. V sredi Šmartinske vuai zakurili so velik ogenj, privlekli dve ovci, ju zaklali, naglo odrli in še tople nataknili na ražen. Zraven pa je teklo vino, pivo, šnops, kar je kdo hotel použiti. To Vam je bilo življenje, kakor pri znanih egiptovskih loncih.   Pošteui možje so se jih izogibali, pa žalibože je spodnji del fare silno demoralizovan, tedaj ni čuda, da  so le tri občine si upale narodne može voliti, ostale tri pa so se tako ponižale, da je na primer za Kalše bil izvoljen Rasworschegg iu za Voj-tino Bistriški mesar   Auer.   Kaj   pravite k tacim kmetom? Poslednji Čas je, da se v tej fari kouec stori Bplošni demoralizaciji, katere zasledek je vsled pijančevanja in zapravljivosti občno ubožanje. Sploh se govori, da veliko krivde zadene tistega moža, ki ima vzvišeni poklic, skrbeti za dušni blagor ljudstva, pa tej  nalogi ni  kos,  ali  jo zanemarja.   Že več let ni kaplana v Šmartnem, pa seveda težko je tam kaplanovati, kjer celo leto opoludne in zvečer nt dru-zegu na mizi, kakor pokajena krača.
Po slavni če tudi nepopolni zmagi v Šmartnu vrgla so se Bistriška junaška  krdela na sosednjo tudi na Pohorji ležečo Ti d j s ko faro, ki voli tri može iu v kateri se je dan pozneje, to je včeraj vršila volitev, sploh zadnja v celem okraji. Mislili so, da bodo z istimi sredstvi ljudi zmotili in ulovili, kakor v Šmartinu, pa tu so naleteli na sicer v po litiških stvareh še malo izvedene, pa poštene kmete, ki ne prodado svoje časti za vino, guljaŠ ali denar. Že zgodaj zjutraj sta se Sternberger, ki kupuje drva od Tinjskih kmetov in trgovec Stiger, že znani aranžer Šmartinskih izgredov, plazila po Pohorji iu izdala parolo: Volite se mej seboj ! kajti da bi tu urinila Bistriškega nemškutarja,  tega sama nesta upala — „le ne farju! vnrujte se teh Črnih in tudi ne tistega doktorja, namreč g. dr. Vošnjaka, od katerega je že vedel, da je sam kot posestnik v tisti fari prišel k volitvi. Za Stigerjem, ki je kmetom ponujal petake, prihrumela je cela tista banda : Rasvvorschegg,   Pitschl  in še kacih deset d nizih. Utaborili so se v neki krčmi in zdaj se je začel lov na kmete.   Toda če Sternberger ne bo v avojem več zajcev nalovil, kakor so Bistričani tačas kmetov, potem bo celo najemnino plačal, pa še vedel ne bo, kakšnega okusa je Pohorski zajtc.
Nijeden  kmet ni šel bluu tem dušeloveem, tako da še pooblastil,  katere so sleparji od dveh bab ulovili, neso mogli oddati.  Vži naši volilci so so zbirali v narodni hiši Dvoršeka, kamor t*ta prišla gg. župnik Lenart, kateremu cela fara in po pravici zaupa in dr. V oš n jak.  Po kratkem pogovoru so se zmenili možje, koga voliti, Šli k volitvi in vsi volili, kakor so se poprej dogovorili.  Ko so Bistričani to videli in slišali, pobrali s » šila in ko-kakor kafra iz poštene Tinjske fare, •a, da tu ni moke za njihov snetljivi je vodil g. okrajni glavar IT e i n slo-Og, da 19. dan t. m. v Mariboru vse
dobro izide. Nikdar ?e še ni toliko denarja trosilo od nasprotne strani in toliko obećalo. Samo za Mariborsko volitev pravijo, da je bilo 4000 gld. pripravljenih. No, upajmo, da uaša pravična reč premaga vse nakane in da bomo 19 dan t. na. se veselili srečne zmage.
Za mesta io trge SI. Gradec, Si. Bistrica itd. kandiduje Tomscbeg, si. graški župan in notar. Če pa dr. Schmderer propade v kmetski občini, potem odstopi Tomscheg.
Politični razgled.
Vodanje dežele.
V Ljubljani 16. avgust*.
Druga polovica tega meseca pripada volitvam za štajerski in zgoriijeavstrljski deželni zbor. Na obeh straneh je huda agitacija. Posebno je v obeh deželah valna volitev veleposestva, kajti od ujeuega izida Zivisna je več na v deželnem /.doni In v tej skupini so se ravno v obeh kronoviuah razmere konservativcem na bolje obrude, zlasti ker so se izpustile iz volilnih zapiskov hiše, up:sane v deželuo desko.
Kol. 11-ki „SokolJ podal se je v Krakovo. Ž njim so šli česlii poslanci Tonner, Hevera, Žak in Oregr. Rieger in Pražki župan sta se pa opravičila, da se ne moreta udeležiti tega obiska Poljakov. Slovesen vsprejem čeških gostov v Krukovu je danes.
Viiiinje države.
Poročila raznih listov, d i je črnogorski kntz potu,-; l v Carigrad in se od tam podal v Bolgarijo, se D« potrjujejo. Knez Ci tinja ni ostavil.
Kakor poroča „Reforma",  pride  ruikl car v 5. ali 6. dan septembra v Varšavo. — Kakor se poroča „Czasu" iz Varšave, so tn mošnjo zaroto našli VBled ovadbe avstrijske policije, da neka ženska, z imenom Novak potuje iz Genfa naravnost v Varšavo. Ko je prišla v Varšavo, nastauila se je v „Pariškem hotelu",  in   njen  prvi  pohod  je  bil k mirovnemu sodcu Baniovskeinu.   Ko je  policija   osledila vse njeue zveze,   n vse, s kom da občuje, zaprla jo je. Bardovski je bil že dolgo časa na sumu. Že Bitur-lin je trdil, d>\ ima ta človek zveze z nihilisti, pa v Petrogradu se mu ui verji lo. Njega naslednik Tolstoj našei je v Baturlinovih knjigah razne notice o Bardovskem, pa ni se ga upal zapreti radi njegovih visocih zvez, Zdaj pa, ko je še ona dama prišla, se je še sum poveksal, in policija je sklenila vsekako dognati, ali je res Bardovski nihdist.   Priložnost Be jo kmalu ponudila. Bardovski je menjal stanovanje. Nekaj žuiidarjev seje prtobleklo v postrežčeke. Ko bo prenašali stvari v Bardovskega novo stanovanje, se jim je neka kaseta zaradi teže zdela sumim, odprli bo jo z veti ikom, in našli notri  (evolucijske tisko- ; vine.   V sled te najdbe ho vse dobro  pregledali, in i našli  raven  n hilističuih okhcev,  mnogo dinamita, bomb, oitroglicerina, strupov in blagajno, v katere j je bilo pol drugi milijon rabljev. Poleg tega so našli dolg  zapisirk  osob, ki so dobile  denar za revolu-cijske namene. Našli so tudi arhiv, in pečat skrivne vlade, ter nje organizacijska  pravila.   Zarotniki so se imenovali „ Mej narodni i evolucijski  komitet". V zaroto so  zamotani   sami Rusi.   So Ii vse te vesti resnične, se ne ve, zlasti ker prihajajo iz poljskega vira; Poljaki pa marsikaj še črnejše vidijo v Rusiji.
Fraiiceiki kongres je končal svoje delo Vsprejel je vse odstavke revizije ustave, kakor jih je uasvetovala dotična komisija, potem pa vso ustavo s 509 proti 172 glasom. Kakih 150 radikalcev se ni udeležilo poslednjega glasovanja. Zdaj je vlada premagala jedno vtliko težavo, a čaka je že druga. Razmere s Kitajem se nečejo zboljšati, Ker Kitaj neče dati zadoščenja, morali so Francozi poprijeti se sile. Bombordovali so Ke-Lung in imeli že nekaj izgub. K'tajci pa zaradi tega ueso nič prijenljivejši postali, samo njih vlada se hoče bije pr-tožili proti postopanju Francozov pri drazlh vladah. Francosko niiuisterstvo bode sedaj moralo zthtevati od zbornic nov kredit za vojno v Aziji.
V Toulonu in Marseillji kolere pojema, širi Be v departementih Basses Alpes, Gani in Hw rault. Od začetka do sedaj jih je že neki 250.000 za kolero zbolelo. Novejša poročna javljajo, da je kolera se že tudi ugnezdila ua zapadnem italijanskem obrežji. Poroča se, da je tam že več oseb za kolero zbolelo, več jih tudi umrlo.
Dva mornarja angleške ladje „Eizabeth", ki sta bila v Hamburgu zaprta zaradi aoarlilsllčnili rovanj, sta se že izpustila, druga dva se pa v kratkem izpustita. Našlo se tedaj ni niti bomb, uiti dinamita, iu pokazalo se je, da so mornarji tiste tiskovine samo zaradi zaslužka hoteli spraviti v Nemčijo ter sami neso nikaki anarhisti.
31. t. m. snide se v Ambergu na Bavarskem velik shod iierašltlli katolikov. Posvetoval se bode, kako bi se dalo rešiti socijalno vprašanje s pomočjo katoliške cerkve. Že pred leti se je ua Bavarskem ustanovil poseben socijaloo-politićni komitet, ki je imel izdelati dotične nasvete Zdaj bode pa Bhod i'rekel svoje mnenje o teh nasvetih.
Razmere mej t it t* l i Jo in Nemčijo so veduo siub.še. Nemški vladni listi hudo zabavljajo zoper Angleže, in se dobrikajo Francozom, „Kulni-
sche Ztg.u piše, da Anglija povsod zavira in škoduje Franciji, da pa Nemčija hoće pomagat' Franciji, zlasti v kolonijalnej politiki. „Nord. Allg. Zeit.u trdi, da Angleži povsod skušajo škodovati nemškim interesom.
Turčija je hotela v sanitetni sovet v Carigradu uriniti sedem mahomedaocev. Ker bo se pa druge vlasti temu uprle, tega ne bode storila, in sanitetni sovet bode nadalje Še ravno tako sestavljen, kakor je bil do sedaj. Gotovo bode ravno tako Turčija odjenjala tudi v zadevi tujih pošt in konzulskoga sodstva. Turki so le takrat neupogljivi, kadar se jim od kod daje potuha.
Anff leski parlament se je v četertek odložil s prestolnim govorom. Prestolni govor pou darja, da so odnošaji z drugimi velevlastimi dobri, ob jednem pa obžaluje, da konferenca ni imela m-kakeršnega vspebu. Potem ureka nado, da bode čete, ki so v Egiptu, dobro izvršile nalogo, ki jih še čaka. Z veseljem konstatuje prestolni govor, da m- je število agrarnih zločinov na Irskem pomanjšalo, in naznanja, da bode postavodajstvo moralo obračati svojo pozornost na vprašanje narodnega zastopstva.
V Kajiri se delajo velike priprave za sudansko ekspedicijo. Nekaj parnikov pripelje v kratkem novih angleških vojakov iz Anglije in Indije. Sudanska ekspedicija, ki bode brojila vkupe 4000 vojakov, podala se bode po Nlu do Dougole, od tod pa po puščavi v Chartum. Izbral se bode ta pot, ker je najbolje preskrbljen z vodo, kar je jako važno v teh vročih in suhih krajev.
Dopisi.
3B Dunaja  14. avgusta.  [Izv. dop.] (Dr. Russ pa volilna reforma. Vitez Schbnerer) Posla-iec za Karlove Vare uporablja svoje počitnice v to, da prijavlja resultate svojego razmišljevanja o volilni n farmi.   Svobodo mi selen človek, ki so mu znane pomanjkljivosti sedanjih volilnih določil, more biti vesel ti*cih poskusov, dokler sme od njih pričakovati količkaj  dobrih nasvetov za pravii'ue <n res liberalne poprave.   Ali veselje ti že pri prvem pogledu ua dr. Russove studije izhlapi, ker vidiš, da je v njih prav tako malo liberalnih mislij kakor sicer tam, kjer vlada raisoonement nemškega liberalca. Di. Russ ne išče odgovora k vprašanju: Kateri prebivalci nemajo  volilne  pravice   in kateri jo imajo dobiti prej ko možno? Njega ne vodi jednakopravno nučelo, nego v prvi  vrsti  mu je do tega,  da mu njegov princip, njegova reforma ustreže potrebi, ki je on kot strankar, kot praktičen politik ima. Če pa je merilo krivično, tedaj tudi mera pravična ne more biti! Dr. Russova reforma se naslanja na trojno načelo: ua število prebivalstva, zemljiški davek in stopinjo vzobraženja.   Da bi se število poslancev ravnalo po glavah prebivalcev, to veuder ne gre, treba si je zraven vzeti še zemljiški  davek kot podstavo za razdelitev poslanskih  mandatov. Samo zemljiški davek? Da po dr. Russovem, četudi 33 */a milijona zemljiškega  davka  znaša le tretijno davkov, ki jih države na  prvo roko,  in le jednajsti del davkov, ki jih država na prvo in drugo roko pobira od svojih državljanov.   Nemško-liberalneinu poslancu ne zadostuje sedanje zastopništvo zemljišča, dasi premorejo veleposestniki nad jedno četrtino sedežev v poslanski zbornici, torej  veliko preveč v primeri z davki, ki jih država dobiva od zemljiških posestnikov.   Število prebivalstva iu zemljiški davek pa še ne bi dala  tiste sestave v državnem zastopništvu, kakeršno bi rad dr. Russ.  Zato on meni, da se je še treba ozirati na stopinjo vzobraženosti, a ne tako, kakor se ti godi v volilnih zakonih Italije in Ru-munije, — nego po dr. Russovem naj bi se število poslaucev  umerilo po tem,  koliko jih v deželi zna pisati in brati, tako da bi po njegovem cela pokrajina trpeti morala, če ima v svoji  sredi  več ali menj topoglavcev,  ne le  topoglavci  sami, kateri bi ne Brneli voliti S tem bi se pač boljše obiskovanje šol doseglo v deželi, koprneči za  večjim številom zastopnikov, a pravično bi kaj tacega ne bilo! Vse to originalnosti dr. Russove pa izvirajo le iz posebne ljubezni do Češke, Moravske, do Spodnjega in Go-renjega Avstrijskega, iu k večjemu  še do Šlezije, — kajti le te pokrajine bi imele dobiček od take volilne reforme. Na to je dr. Russ mislil, in zarudi tega njegova volilua reforma v liberalnih očeh ni čisto nič bolji.
Vse je mislilo, daje vitez Schbnerer zaspal kakor kralj Matijaž, celo poletje ga nikjer ni bilo čuti. Pa se je v 12. dan t. m. zopet vzbudil in za-rohnel, da se je vse potreBlo! Hotel je le brzojavno pozdraviti veliko nemškujoči učiteljski zbor v Opavi, a na konci telegrama se mu je od srca utrgal: „Iloch
I Bi sina r k"! In to je bilo, kar je tako po ušesih
I popraskalo . . , Aj, aj naši Nemci !
Iz Zagreba 15 avg. [Izv dop.] Danes je leto dmj prešlo, odkar je ljudstvo skinilo gibe i magjarskimi napisi. Ko je komisar za vesenje grbov, Štefan Hrvoić, ki |c te dni nagloma umrl (radi svojih dolgov in obiteljskih neprilik) obesil grbe brez napisov, reklo se je, da je to storjeno le provizorično, dok se ne ustanovi potom regnikolarnih deputacij, kako bo ima odno-na zakonska ustanova tolmačiti. Zdaj visita dva mutasta grba že skoro leto daij in vojaška straža se šeta pred finančnimi zgradami v gorenjem in dolenjem mestu noč in dan, a regni-kolarne deputacije še neso izrekle konečne razsodbe.
NaS ban grof Khuen Hedervarv potuje zdaj po gorenjej Krajini zaradi predstojećih saborskih volitev, a uaše oficijozuo časopisje opisuje to potovanje ravno tako, kakor da bi sam cesar potoval. Tukaj nihče ne veruje, da je vsprejem tako veli-kausko-sijajen, kakor ga opisujejo plačani novinarski dopisniki.
Iz Kam ulita 14. avgusta. [L v. dop.] Veselica, katero je v nedeljo 10. t. m. priredilo pevsko društvo „Lira" na vrtu g. Grašeka je v vsem prav dobro izpala. Muiikalične kakor pevske, točke izvršile so se v občno zadovoljnost, posebno dopadtl je pa moški zbor „Cigani" in moramo priznati, da je ta zbor in posebno tenor solo tako krasen, da ga /•-luno zopet v kratkem slišuti. Po končanem programu zbrala se je ples ljubeča mladina v hišnih prostorih in začelo se je živahno gibanje, katero je trajalo pozno v noč. Omeniti moramo še, da je to veselico počastilo tudi nekaj gospodov iz Ljubljane, Kranja in Brda. Da je bila postrežba vse skozi hvalevredna, ni treba podrobneje popisati, ker je itak že iz raznih povodov požrtovalnost Grašekove gostilne znana.
Le nekaj manj veselega smo zapazili pri tej veselici in smo, — akoravuo ne radi,  — prisiljeni o tem nekaj besed   spregovoriti.   Ravno omenjene veselice se je le majhno število Kamničauov udeležilo, niti 20 jih nismo mogli našteti, in da ni prišlo toliko p tuje -v, reči bi se moglo, škoda za trud in čas, katerega porabi pevsko društvo in čitalnični orkester z namenom  občinstvo s svojim programom zabavati.   Ne mislite sicer, da ju bil to danes prvi slučaj. Isto tako se godi s predstavami „Narodne čitalnice", katera, kakor se sliši že namerava dvorano opustiti, da ee reši najemnih stroškov in tudi deficita vsake veselice.   To je napredek mesta Kamnika — katero je kot jedno od prvih narodnih mest slovelo.   Ali je /nabiti temu rakovemu potu tudi kdo kriv? Ako bo to tako naprej šlo, v kratkem nobeno narodno društvo več obstati ne bo moglo, kajti brez podpore ni obstanka. Želimo le, da bi se v bodoče narodna društva podpirala,  da buiio  mogla  živeti, vsak naj stori kuj po svoji moči, kar bode tudi rad storil, ako premisli, da to ne stori v prid posamičnim udom društva, temveč za napredek socijalnoga življenja.   Pomisli naj se, da ima  godec diletant in pevec veliko truda, in pri vsem  tem se sam prav malo zabavati zamore. Apelujemo torej na vse somišljenike, kajti od uemškoliberalne in od konservativne stranke itak ne moremo pomoči pričakovati, ker le ua propad delajo. Toraj na noge in ne bodite mlačni.
Domače stvari.
— (Cesarja rojstni g o d ) praznovalo bode Ljubljansko vojaštvo v ponedeljek zjutraj ob 8. uri s sv. mašo v „ Zvezd i". Na Kongresnem trgu bodo postavljeni domači polk baron Kuhn, 27. lovski bataljon, topničarji, dva eskadrona 12 ulanskega polka, deželni brambovci, Banitetni vojaki, žandarji in veterani. Po sv. maši se bode defllovalo pri kavarni „Marzulini". Popoludne bode v zgorenji dvorani kazine slovesoi banket, katerega se udeleži nad 200 Častnikov. — V stolni cerkvi bode ob 10. uri slovesna sv. maša, katero bode služil stolni prost gosp. Zupan. Zvečer bode v razsvitljenem vrtu na kolodvoru slovesni koncert.
— (Včerašnjega volilnega shoda v Postoj in i) udeležilo se je okolu 40 rodoljubov. Ker vsled slabega vremena in zaradi nopasilw na Pivki in v Vremski dolini ni bilo zadostnega števila volilcev, se ni zborovalo v beBede strogem pomenu. Ampak se je isti smoter dosegel v mejsobuih dogovorih in napitnicah. S Slatine doposlal je g. Božidar Raič brzojavko: Slava dru. Zamiku, značajnemu zagovorniku svetih pravic slovenskega naroda 1 Živeli Slovenci od Mure do Jadre!
— (Slovenski konservativni kandidat je.) Goreča želja vseh slovenskih domoljubov je, da bi od Slov. društva priporočeni kandidatje bili
19. avgusta t. I. izvoljeni: 1. V Mariboru: Baron »oedel in Dr. »'r. RadaJ. 2. V Ptuj i: Božidar Hale. 3. V Ljutomeru: Dr. ■,»-voslav Gregorec. 4. VSlov. Gradci: Dr. JoriefŠuc. 5. V Cel ji: Mihael Vosnjak i u Dr. Verd Domlukus, G. V Brežicah: Jožef Jerman. Volilni možje slovenski, stojte trdno za svoje narodne kaudidate. Zmage bodemo vsi veseli. Odbor Slov. druitva.
— (V pojasnilo.) Za okraj LjutomerBki-Ormoški in Goreojo-Radgonski bil je sprva kandidatom postavljen g. J. Kukovec. A slednji jedne 12. t. m. gosp. dru. Gregorcu v Mariboru poslal brzojavko: Jam kot narodnemu mučeniku prepuščam svojo mesto. Kukovec". Gosp. dr. Lavoslav Gregorec je to izredno blagodušno ponudbo vsprejel, torej je on kandidat namesto od-BtopivSega g. Kukovica. Rodoljubom prav iskreno priporočamo kandidaturo neumorno delavnega iu ve-lezaslužnega g. dr a. Gregor ca, ter upamo, da bode isto tako jednoglasno voljen, kakor bil bil sicer vrli gosp. Kukovec.
— (Iz Maribora) se nam piše: Narodna stranka v Mariborskem okraji ima nedaj 145 glasov. NaBprotua 81. Neodločnih je 15. Osek (v sv. Le-nartskem okraji) in Komen (v Mariborskem okraji na desuem bregu Drave) še volita vsak po jednega volilnega moža. Narodna stranka ima v vseh okrajih veČino. V okraji sv. Lenartskem ima narodna stranka 45, nasprotna 6 glasov; v Mariborskem ua levem bregu Drave narodna 43, nasprotna 27; deani breg Drave narodna 29, nasprotna 24; v obeh Mariborskih okrajih skup ima narodna stranka 72, nemšku-tarska 51, 13 jih je nezunesljivih. V Bistriškem okraji ima narodna stranka 29, nemškutarska 24, 2 sta uezanesljiva. Nemškutarji so račuuili, da dobe v Bistriškem okraji dve tretjini volilnih mož, pa so se grdo varali. — Zmaga je torfj gotovo naša, samo treba, da delajo v t* i narodnjaki na to, da ostanejo vsi narodni volilni možje zvesti našej stvari, da jih nasprotniki, ki zdaj denarjem, kar sipajo okolu, ne podkupijo, ali pregovore, da od volitve ne izostanejo. Toraj vsi narodnjaki bajd na delo, da se ne bo reklo, ko so spali, pa je došel vrag, in je nase jal In: i ko me; pšenico.
— („Slovenski Gospodar") se tiska v 2600 izvodih, je torej najrazSirnejši slovenski list.
— (F. Z. M baron Kub n) udeležil se bode velikih vojeških vaj ua Gorenjskem od 25. t. m. do 6. septembra. Rodovim g. generala bode prebivala mej tem časom na Bledu.
— (Iz Velikovca) se nam piše: Gospod učitelj Podobnik, ki je pri zadnjej volitvi za de želni zbor volil konservativnega kandidata, a ne dr. Luggiua, dobil je brezimno listnico, polno naj-surovejših psovk, kakor nwindischer Hundu, „Dick-Bchiidel", potem se govori o „durchhauenM, „am Kopf Ader lassenu itd. Živela nemška kultura! Pri nas pač potrebujemo bolj energičnega deželnega predsednika.
— (Deputacija Mozirskih dijakov,) ki ima izročiti slavnemu slovenskemu pesniku S. Gregorčiču album, odpotovala je 12. t. m.
— (Poroka.) Danes se je poročil v Kloster-neuburgu g. Karol Leuče, posestnik v Lavrici in Ljubljani z gospodičiuo Betti Arocker, hčerjo vinskega trgovca v Klosterneuburgu.
— (Iz Sevnice) se nam poroča o dijaškej „Besedi" : Prvi dijaki dospeli so semkaj že v četrtek. Gostoljubni Sevničani dali so jim brezplačuo prenočišče. Hvala jim! Včeraj so šli vsi na kolodvor VHprejemat novo došle goste in dijake. Gospod Župan Ver še c jih je na kolodvoru v imenu Sev niče pozdravil. Zvečer ob 8. uri bila je beseda, katero je otvoril g. Veršec s primernim govorom. Ker je g. O. obolel, njegov namestovalec pa izostal, govoril je ex abrupto, a dobro g. abiturijent G. slavnostni govor. Petje je bilo vseskozi izvrstno, posebno odlikovali so se pevovodja g. P. iu gg. D. F. G. H. deklamaval je „V pepeluičnej noči", po končanem delu programa pa je govoril g. Fon, predsednik Triglava. Potem so se prečitali razni telegrami. Ples trajal je do 4. ure zjutraj, trajal bi bil še dalje, da ni godba morala vrniti Be v Zagreb. Prisotna ni bila Bamo narodna, ampak tudi nam tuja Sevniška gospoda, nekaj kmetov in gostov, mej slednjimi g. Fon, A. Bezenšek iz Sofije/^Nabergoj, Dolenec in Dolinar in dve gospici iz Trsta. Soba je bila natlačena in dasi ae je bilo zaradi dež'a bati primanjkljaja, bode vender blizu 70 gld. čistega dobička. Dijakov bilo je uad 100, njih obnašanje pa|! vseskozi dostojno,
da, vzgledno. Slava jim! (Podrobnega poročila pričakujemo. Uredn.)
— (Otroški vrt) otvori ae s prihodnjim šolskim letom v Ljubljanskem nunskem samostanu in sicer 8 slovenskim in posebe z nemškim učnim jezikom.
— (Na poljedelski tečaj,) ki se je danes pričel na sadjarski in vinarski šoli na Slapu, vzprejetih je letos 14 učiteljev b Kranjskega. Trajal bode do 5. dne prihodnjega meseca.
— (Kegljanje na dobitke), ki je je priredil Ljubljanski „Sokol" v Čitalničnej restavraciji, zaključilo se je včeraj zvečer ob 8. uri; kegljalo se je ves čas 2300 serij. — I. dobitek 10 cekinov g. Jager za 23 kegljev; II. dob. 7 cek. g. A. K. za 22 kegl., od tega dohitka pripade polovica „Sokolu", druga polovica pa namestniku kegljalcu; III. dob. 5 cek. za 21 kegl., IV. dob. 3 cek. za največ serij g. A. J.; V. dob. 2 cek. g. S Nolli in VI. dob. 1 cek, g. A. J.; VII. šaljivi dobitek za največkrat vseh devet pripade na pol društvu, na pol pa namestniku kegljalcu. Čistega dohodka bode kakih 130 gold.
— (Prememba posestva.) Hišo št. 4 v Judovski stezi kupil je od g. Spin tre- ja pek g. Janez Godec za G500 gld. V tej hiši bila je, kakor se v obče pripoveduje, nekdaj židovska sinagoga.
— (Veteransko društvo v Celji) pra-znovulo bode blagoslovljenje svoje zastave 7. dan septembra. Slavnosti se udeleže tudi Ljubljanski veterani. V Celji je patrijotično društvo pač silno potrebno, da puduši nekoliko pruski duh, kateri se v tem mestu itak preveč Šopiri.
— (Velika m en a ž eri j a) pride v Ljubljano prihodnji teden. Postavljena bode na njivi pod Tivoli, kjer je bila lani ob cesarski slavnosti ljudska veselica.
— (Nesrečna ljubezen) spravila je neko Račic v četrtek v cesarski graben, kjer je tavala simo tamo, a ne da bi se utopila, nego da bi po-lovila perilo, katero jej je nje ljubček, ko  sta se
j skregala, pometal v vodo.
— (Bab j i boj) bil ja zidnjo soboto zjutraj i v poslopji stare hranilnice. Žensko jezično, ki rada
jemlje ua „pufa, kjer kaj dobi, prišla je tirjat mo-karica za precejšujo svoto. A namesto plačila začne dolžnica mokariuo udrihati  s  korcem,  na  kar se i slednja ohrabri in počne obdelavati jezično dolžnico ! s pestjo, in to tako energično, sosebno ker je imela I mokarica na roki dokaj prstanov, da je je/.ifna dolžnica vsa višnjeva po obrazu.
— (Razgrajal) je v četrtek po uoči v go-stilnici „Zum Anker" na starem trgu vojaški podčastnik. Ko so ga iztirali iz goatiluiee, hiti v vojašnico na Žabjek in se vrne s puško m nasajenim bodalom nazaj v gostilnico, preteč gostilničarki, da jo prehode. Policija je komaj izvila razjarjenemu vojaku puško, da se ni prigodila kaka nesreča.
— (Strela) je udarila zadnji četrtek v Gorenjem Logatci. Pogoreli sti dve hiše. Zgorel je tudi jeden človek.
— (Kako se dandanes zida.) Iz Trsta se nam piše 14. avgusta. Nt Še temu 2 meseca, kar se je tu podrla uovo zidana hiša. Sedaj popravljajo notranje prostore državnega poslopja na Lip^kem trgu, v katerem so gimnazija, realka, meščanska deška in dekliška šola. Nevarno je, da se vBe znotraj ne razruši in posuje, kajti les pod podom, tramovi in dilje, je ves gnjil in piškav in vendai ni poslopje staro več kot 8 let, reci: osem let. Zidalo se je leta 1875. in 1876. pod vostvom necega inženirja Ricci-ja. Stalo je ogromno svoto okoli 450.000 gl. in sedaj se morajo notranji prostori vse z nova popravljati. Pač kaj solidno delo! Ubogi kmet pa plačaj 1
— (Banka „Slavija") razpošilja ravnokar svoje računsko poročilo za leto 1883. Iz tega poročila je razvidno, da je imela 1,921.110 gld. 75 kr. dohodkov; da je koncem leta ostalo členom čistega dobička 65.001 gld. 42 kr. in da je premoženje njeno narastlo ua 6,093.964 gld. 32 kr. Število členov znašalo je koncem leta 1883. 209.417 in glavna blagajnica v Pragi prejela je od njih naravnost 147.645 poštnih nakaznic tedaj razmerno po 405 na dan. Za škode plačala je banka doslej 7,989.041 gld. 50 kr. Gotovo lep uspeh !
Telegrama „Slovenskomu Narodu":
Slatina 17. avgusta. Raič od volilcev navdušeno vsprejet, najprvo poroča o svojem delovanji v državnem zboru; vse odobreno. Pred-
stavi se ob jednem kot kandidat ter razvije program. Bil je jednoglasno kandidatom proglašen. Končaje svoj izvrstni govor, biča še delovanje nemškega šulfereina obetajoč, da se bode na to delovalo, da se to ostudno delovanje prepove. Ljudstvo je to z dolgo trajajočimi živio-klici odobravalo. Vršilo se je vse v najlepšem redu, akoprem je bilo nad tristo občinstva zbranega in akoprem so naši purgarji nekaj hoteli. Slatina je naša! Živeli vrli volilci!
Ormož 16. avgusta. Sinoč volilni shod. Ausserer se predstavil kot kandidat. Volilcev do 80, od teh nad polovico narodnih. Interpelacije raznovrstne, na koje pa ni mogel odgovoriti. Shod se je razšel, ne da bi se Ausserer kandidatom proglasil.
Središče 16. avgusta. Naši zastopniki pri včerajšnjem Aussererjevem volilnem shodu v Ormuži možato stali. Robič govoril po hudem naporu slovenski. Geršak, Omulec, Žižek izvrstno borili, nasprotnike pobili. Aussererjeva kandidatura uničena.
Berolin 16. avgusta. „National-Zeitung" piše: Nemški glavni konsul v Egiptu Deren-thal odpotoval je včeraj v Varzin. Iz tega se sklepa, da bode pri pogovorih s Kalnoky-jem egiptovsko vprašanje glavni predmet.
London 16. avgusta. „Times" poročajo : Francoska je odbila posredovalno ponudbo Anglije, Nemčije in Amerike. Kitajska od svoje strani pa je definitivno umaknila ponudbo in-demnitete ter zaukazala vojno s Francosko.
Zahvala.
Vsem istim p. n. gg. spodnještirskim narodnjakom, kateri so blagovolili podariti nam za Gregorčičev album svoje cenjene slike, izrečem v imenu Mozirskih dijakov najpresrčnejšo zahvalo.
Josip Blaž.
Ltstnlea uredništvi«: Gg. dopisnike prosimo malo potrpljenja, v kratkem pride vso na vrsto.
Javne dražbe.
18. avgusta: 1. eka. držb. poB. Franca Huboša iz Št. PeterBkega predmestja gruntno knjižne uloge St. 57.283 in 296 pri dež, sodni ji v Ljubljani.
10. avgusta: 3. eks. držb. pos. Viljema Dolenca iz llakitnika, 2210 gld., v Postojini.
Xwjci:
dno 15. HvgustH. Pri Nloun j   Dr. ('oca iz Trsta. — GOrich z Dunaja.
— Peinkoflfer iz Trsta. — Baronica Call-Kaltenegger iz Gradca. — Kichtarić iz Zagreba. — Langbank, Polizor, Stecher iz Trat«.
Pn ti »i u-1:  pl. Tazkovjr iz BdiumpeSte.  — Haardt z Dunaja. — Petermandl iz Gradca. — Bnyer iz Hrvatskega.
— Fischcr z Dunuja. — Ritto iz Trsta.
Pri avatrljHkeni cesarji: Maior iz Solnograda. — Gusel iz Htranskevasi.
Poslano.
JfcTeizog'i'blji-v©! S to besedo začenja se unonsa v današnjoj številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Roborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, golobradcih In osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo So doseženo. Nečemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso iu priporočamo puskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj den:ir brez ugovora povrniti.
.Meteorologieno poročilo.
1 s	C'tti opn-rovanja	Stanje barometra v mm.	Tem* pei a tura	Vetrovi	Nebo	Mn-kriia v mm.
> I «« •J 2	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	786*83 M< 784*51 mm. 73428 mm.	4-15-4" C + 25-4" 0 -f 19-3H!	si. svz. si. svz. Drozv.	megla jas. obl.	ll-SOma. dežja.
j bb > et ! irf	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-72 mm. 734'22nim. 735-32.11«.	-f 18-4° C + 18-1" C -f- 170° C	si. zali. brezv. sl.ssvz.	dež. dež. d. jas.	19-00mm. dežja.
Srednja temuoratura obeh dnij je znašala -+- 200° in -f- 17-8°, za 0-6° nad in 15u pod normaloiu.
ine 16 avgusta t. 1. (Izvirno telegrahčno porodilo.)
Papirna reu a     ... .....80 gld.
Srebrna renta .... .....81r
Zlata reu.........103 »
5°'„ marčna renta.........86
859 313 121
A.keijo narodne banko......
Kruditne kcije.......
London........ • •
Srebro ..........
Napol.....•.......
(J. kr. cekini........
Nemške marke.......
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 2f>o gld Državne srečko iz i. 1864. 100 gld ■i     avs*r. zlata vet Ha. davka prosta.
Odrska zlata renta K°/0......122
.... «2
n n «t        - ....
„     papirna renta 5°/0    ..... oM
9 5 59
124
l«l» 103
95 75 85 15
70
65 V,
75
55
75 75 65 10 50 20
5°/, Štajerske leroljiM. od /e*. obli*. .   . 105 gld. — kr.
Dodava rag. srećke 5°',    .   .   100 gld. U5
Zemlj. ohi. avstr. §«/,* „ zlati zast. listi . 121
Prior. or»lig. Elizabetiue zapad, železnice 108
Prtor. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105
Kreditne srećke......100 gld. 179
Rndolfove srećke ....        10   „ 19
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 110
Trammway-druSt. velj.  170 gld. a. v. 214   . —
Sprejme se
proti stalni plaći in proviziji v zavarovalni stroki popolnem izurjen
agent za Ljubljansko mesto.
Ponudbe:  Plnlzagent Sir. 14  poste restunte Uram. (511—2)
75 £0 40
50 50
75
Pekarija,
dobro renomirana, v večjem trgu, se d& v nafeni. — Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda".     (498—3)
oskrbnik ali knjigovodja,
kateri mora biti zmožen slovenskega in nemškega jezika. ■— Pisma naj se pošiljajo pod naslovom »—z. upravniStvu „Slovenskega Naroda". (497—3)
Po najvišjih cenah kupuje se
kotlom (taftr), cio, cink in staro železo
pri (442—6)
Ivanu Dolhar-Ji
v Hrenovih ulicah it. 4 v LJubljani.
Ravno tam se dobivajo tudi fttedilna ognjišču (Spar-herde), ki so uzidavajo, ter se preskrbi tudi njih uzidanje.
Dva šivalna stroja
(HOWE in SINGER)
se prodasta (507—2) ■v Spodnjej Šišlszi št. 53.
Trgovsk učenec,
okolo 14 let star, čvrst, slovenskega in nemškega jezika i zmožen, vsprejme se pod dobrimi pogoji pri J. N. Ititiil-u I v Polhovem graden pri Ijjubijn.nl. — Ponudbe naj se pošljejo naravnost v Polhov gradeč ali jih pa vsprejme iz prijaznosti g. Hugo Turk v Ljubljani. (489—3)
Polkrit „Phaeton"
za, dva Iconja,      (510—2)
uvožen   in   dobro ohranjen ,  se  po ceni proda.
v Igriških ulicah h. št. 8.
Krčmar,
ki je izurjen in zmožen položiti kavcijo, more takoj prevzeti z ugodnimi pogoji večjo, jako dobičkanosno
Več se izve v P. Ks. Miillor-jevom Aunoncen-Bureau v Ljubljani. (500—3)
Prodaja hiše.
V Knuiniku pri l.iubljtml. v predmestji Nntna 35, na lepem kraji stoječa, pred petimi leti popravljena hiša, v najboljšem stanji, v jedno nadstropje, dobro zidana, pripravna za vsako podjetje, proda se s pri-zidanim poslopjem za stanovanja, dvoriščem in vrtom za zelenjavo, radi le štiriletne v bodoče pa stalne odsotnosti posestnika, po skrajno nizkej ceni 3100 gld., od katerih polovica ostane lahko mi hiši, da se le obresti odrajtujejo. S hišo je združeno uživanje meščanskega premoženja d. pr. mesta Kamnik. V prvem nadstropji so tri sobe, hram in kuhinja, v pritličji jedna velika soba, hram in kuhinja s tremi drvarnicami; pod hi so je klet.
Kaj več pove lastnik ilT'r&n. Prešena "V 3E£a,-dLo-v-ljlel- (512—1)
Pri suhem vremenu trgana (ne tresena)
jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje  finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane
kupuje vsak čas in v vsakej množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—2)
Die Central-Station fiir Obst- und Gemuse-Verwaltung in draž.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Umetne
32
2—61) t
odprl je svojo
I zol>e In zobovja
J  ustavlja  po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse sobne operacije
zobozdravnik A. Paichel, |
poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. X
0. k. privilegij ^V. za zboljšanje šivalnih vijj$ strojev.
v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero Šivanje,  (ua—a7) 6letna garancija!
Poduk brezplačno. Na mesečne obroke po 1-5 g\.
f     ADOLF EBERtf
a stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec k ^ slikanih napisov. Lakirnik. Z
^ Lnstnu fabrlkacija ^
< oljnatih barv, lakov in flrnežev. ►
^ Prodaja na debelo in drobno. y
4 Ljubljana,      (dol—16) ►
4     Marijin trg, tik frančiškanskega mostu. ^
^ Ceuilniki so pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. ^
MBjnaroflna linija.
Iz Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK.
Parnik
Odhod iz TRSTA.
1. dan septembra.
Te-o.toaa.la",   3400 ton, „O-erirtania", 4200 „
Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 golil.
Potniki naj se obrnojo na
CT- TERKUILE,
generalnega pasažnega agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnjo blaga obrne naj su na Fiseher A Comperz, generalna agenta, v Kekl. (48u—11)
Sadvokatno pisarno
\      v Novem mestu 502 3)
<*
3}    v prostorih  ..Varodm-jja doma",
Pivovarna bratov Kosler-jev^
Izvrstno
marčno pivo
v zabojih po 25 in 50 steklenic
se dobiva iz
ALOJZIJ MAYER-jeve
I zaloge piva v steklenicah v Ljubljani.
(476—6)
^4 kI 4-^1121,
ro6na Tos
in
kolesa za vozove
vsake vrste.
CARL MORGENSTERN & Comp'
Tovarna strojev za plinske vodne in trombue naprave. (298—17)
Wien, I ii i> t hit us, Gasgatise «.
Takoj deluj ode.
Uspeh zajamčen.
l>enar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plesali, ispalili in osivelih laseh.
Uspeli po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. HO kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
«X- GJ-folidi. v Jh5r*ini.
V l.Julfl/igni se dobiva jiri g. tu-*iit   it*ihr-ut v
Trstu Peter Slocovich, via Sanita 13; v Gorici lekar C, Cris-toffoletti; v Reki lekar C. Šilhavy; v Celji Fd. PelU; v Mariboru J. JMartinz; v liovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi:
orijentalsko lepotilno sredstvo, ki narja nežnost, belino iu obilnost telesa, odstranuje pege iu hiše      cena 85 kr.
Eau de Hćbć,
NI sleparija!
(333—13)
VIZ1TNICE
priporoča
..NARODNA TISKARNA"
v Ljubljani.
Zaradi opustitve prodajalnice
POPOLNA RAZPRODAJA
po jako znižanih cenah
W DUNAJSKEM BAZARJI W
Priporočevanja vredno blago v bogatej izberi:
Otročje igrače, usnjato in bronasto blago, O albumi, kinč, razne drobne stvari
več rečij za različne potrebe.
(504—2)
$ ADOLF HAUPTMAN
rr I_>5x3.telja.r».i,
stavbeni in hišne oprave mazilec, lakirar in izdelovalec naznanilnih tabel,
prcvzaiuo po uiijcenejSili cctiuh (482—3)
likanje zvunanjih sten hiš
z raznimi oljnatimi barvami pod garancijo,
M
M M
■ 1 i i i i 1-t-M i 1 i i Ti i i i i i! i i i i i i
:: Prodaja hiš v Ljubljani. ::
Jaz prodam svojo lastne hišo it. 6 na Poljanskem trga, št. 4-3, 45 in 47 na Poljanskej cesti in hišo it. 2 poleg mestne klavnice in živinskega trga v Ljubljani. Hiše imajo vsa dvorišča, na dveh je neprekljioljiva pravica imeti gostilniee, v katero prihajajo kmetovalci in trgovci s svojimi vozovi in živiuo, ea kar je potrebnih hlevov v ozbilnosti. Poleg tega je pri hiši pravica imeti javno tehtnico od b1. c. kr. deželno vlade nepreklioljivo dovoljena. Hiše imajo dohodka, bruz gostilnic, 3018 gld. Kupno plaćilo je Jako ugodno iu lahko, ker se plačuje v obrokih. Kupci izvedo natančneje pri podpisanemu.
(503—'2)
Klija. Predović,
Poljanski nasip št. 5.
lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar.
Lastnina In tinfc „Nuronno Tiskarne".
62