Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme Azijski sršen (V espa velutina) Dr. Maarten de Groot, Oddelek za varstvo gozdov, Gozdarski inštitut Slovenije (maarten.degroot@gozdis.si) ISSN 2536-264X GozdVestn 76 (2018) 9 1 2 4 3 GDK 453(045)=163.6 LATINSKO IME Vespa velutina Lepeletier, 1836 RAZŠIRJENOST Vzhodna Azija, Belgija, Francija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Velika Britanija OPIS Azijski sršen (slika 1) meri v dolžino 20–30 mm in je nekoliko manjši od domorodnega sršena (Vespa crabro). Po videzu je lahko prepoznaven in ga je težko zamenjati z drugimi vrstami sršenov. Oprsje je žametno črno/temno rjavo, členi zadka so rjavi z ozkimi rumenimi obrobami. Le četrti člen zadka je skoraj popolnoma rumenkasto oranžne barve. Noge so rjave z značilno rumenimi končnimi deli, glava je črna z oranžnorumenim sprednjim delom. Azijski sršen ima enoletni življenjski cikel. Matica, ki prezimi, zgodaj spomladi zgradi gnezdo, v katerega zaleže jajčeca in vzgoji prvo leglo delavk, ki se razvijejo v 30–40 dneh. Nato delavke prevzamejo gradnjo gnezda (slika 2) in hranjenje zaroda, matica pa se omeji samo na izleganje jajčec. Konec poletja lahko gnezdo doseže številčnost tisoč odraslih delavk in tudi od več sto do več tisoč spolnih osebkov (matic in trotov). Ko se novi spolni osebki izležejo, zapustijo gnezdo, zgradijo svoja maščobna telesca in se parijo, večinoma visoko v krošnjah dreves. Troti po parjenju poginejo, do konca jeseni propadejo tudi vse delavke. Prezimujejo samo matice, in sicer na suhih in zavetnih mestih, v razpokah in špranjah. Gnezda azijskega sršena so velika (60–100 cm) in imajo vhodno odprtino na strani (slika 3). Po tem se razlikujejo od domorodnega sršena, katerega gnezda imajo odprtino po navadi na dnu. Glede na opažanja gnezdo azijskega sršena v obdobju zmanjšanja populacije pred zimo plenijo ptice, kot so zelena žolna, šoja in sinice. ZNAČILNA ZNAMENJA (SIMPTOMI) • odrasle živali • gnezda VPLIV Vrsta pleni medonosne čebele, druge vrste čebel in opra- ševalcev, evropske sršene in druge žuželke (slika 4). V Evropi azijski sršen povzroča veliko škodo v čebelarstvu. Ker pleni druge vrste, lahko vpliva na delovanje ekosis- temov. Po navadi za človeka ni nevaren, saj napade le v primeru vznemirjanja gnezda. Pik azijskega sršena je zelo boleč, pri občutljivih ljudeh lahko povzroči anafilaktični šok. V gozdovih lahko zelo vpliva na vrstno pestrost. MOŽNE ZAMENJAVE Zelo velika osa, ki spominja le na evropskega sršena. Nekoliko je manjši od evropskega sršena, ki ima rjave noge, zadek je večinoma rumen. DODATNE INFORMACIJE • Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) • Portal Invazivke (www.invazivke.si) • Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) Slika 1: Odrasel azijski sršen (foto: By Charles J Sharp - Own work, from Sharp Photography, sharpphotography, CC BY -SA 4.0, https:// commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=52006827) Slika 2: Delavke gradijo gnezdo (foto:http://www.vespavelutina.eu/ en-us/vespa-velutina/Nests ). Slika 3: Gnezdo azijskega sršena (foto: By Tu7uh - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index. php?curid=22522800) Slika 4: Azijski sršen napada čebele (foto:http://www.vespavelu- tina.eu/en-us/vespa-velutina/Threats ). GozdVestn 76 (2018) 9 ČE OP AZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA, obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke. Azijski sršen Publikacija je nastala v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru Javne gozdarske službe GIS.