Posamezna številfeua stane X Din. Leto IV.» šlev. 125. V Celtn» forek due 31. oktobra 1922. HMn plBfam ? gonnrtti. wfl^^^E ^^^^^^^^^^^b ^^^^^^K ^^^^^^m ^^^^^^^^^^^^V ^^^^^^^^^^^^^^^^^^B flj^^Bl . * .....-¦¦•'•..... ^^^^^H ^^^^^^^¦puv^T^ ¦^ffS' Siene letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. - Oglasi za mm višlne stolpca 40 p. Reklame nied tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna Stevilka staue 1 Din | Iztiaja vsak torek, cetrieK In soboto. | tlredni&kwo Strossmajerjcva u5. St. I, 1. nadstr. Telfcfon St. 55. I Ispravnlitvo Strossmajcrjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. | c= Račun kr. poStnega čekovnega urada Stcv. 10.066. =3 Ob spomlnn na nase rajnfo. Tuzno jesensko dcževno in mcgleno vreme obdaja prostore, kjer počivajo naši rajni. A to pus to vremc tako lepo harmonira z našimi čuti in mislirni tc dni. Neizprosna srnrt je pobrala marsi- koga iz naših vrst, katerega pogrešamo v Privatnein in javnein zivliüniu. V naj- lepši življenski dobi, sredi naiplodonos- nejšega dcla se ie moral ločiti od nas. V ti'hi žaJosti krasimo danes njihove gro- bove. V treniitku, ko se zavedno /,apro oci, v katcre smo bili vajeni gledati vsak dan, postane našc vsakdanje živijenje drugačno. Koliko važnega postane v tej uri brcz pomena, lc eno čustvo nas ob- vlatfa: kar jc bilo do danes, kar se> nam je zdelo samo ob sebi umliivo, in veC. Nobena tolažba, tu*di verska. in nobeno npanje na nemiirjoenost ne more niC5 spremeniti, kar jc bilo, no bode vee. Nai- večja žalost je, da smo pri mir no spava- joeem, ki ne euti nobene.^a trpjjenja več, marsikaj zamudili, kar bo ostalo zatnu- jeno, marsikaj smo opustili, česar ne moremo vee popraviti. AH res tolažbe od nikod*:r ni? Ako gledamo v prelektost, nc, Prihodnjost pa jo nam midi. Poftiejino naše vrle junakc, ki so dali iz ljubezni za osvobojenje na- se domovinc svoje mlado živlienje, kate- rih marsikateri ne bo imel venca na svo- jem neznanem grobu. Ljubili so do'iiovi- vio, Jjubili so nas, zato nas danes tolažijo in nam kličejo iz groba: »Kar nisi meni ston'I, kar si opustif pri meni, popravi na _ onili, ki' še živijo, delaj, žrtvuj se za nje!« Ponosna. riTora biti muša žalost ob ten besedah, ki naj nam bo do v tolažilo. I")a, tarn spik) v vcčnein snu, jmiaki na bojnem polju, junaki v privatnem, junakr v političnem življcnju. Kohko so delali, koftko misJili, koliko trpeli, koliko žrt- vovadi. Mi pa ki še živimo. moiamo s>e- diti njihovemu vzgledu. Imamo svojo iijedinfleno dornovino, Ijubljcho majko !?as vseh. Ne pozabimo, kaj ie mati svo- jem:n otroku, kako ga nesuje, kak« skr- foi zaaij, kako sc rrudr od jutra do mraka, Ja bode otroku dobro. Taka jc na5a skupna inati domovma. In kako so jo lju- bili sinovi in hčere, nam xovore na5i ra^t- ni iz grobov. Junak na bo.fnem polju s« ni ustrašil zreti snvrti v oui, mislil je, grc sc za moio mifo majko do^novino in pn- del je za njo. Junaki v političnem bo.m uiso odnehali, rajc so prestali vsa nato!- cevanja in obrekovanja, raic so se dali ¦ blatiti in preganjati od nasprotnikov, j kakor da bi se udali, inisel na skupno { majko jih je podžigala, služimo ji, saj nas ijubj in nam toliko nudi. Junaki v privatnem življcnju so se trudili v vsen stanovih, da store svojo dolžnost na vzgojnem, gospodarskem in kullurnem PoJju, vse delo za skupno majko domovi- no. Vse te nepregledne množice koraka- jo danes v duhu nihn-o nas ter nam v«.- .selo vzklikajo: »Castitc in spomhrjaite ¦ se nas mrtvih z vztrajnim dcloin, žrtvuj- te se, kakor smo se mi, delaite neumor- j no eelo življenje v dobrobit naroda in domovine, da okusite resničnost besettl: »Kdor seje v solzah, bo žei v radosti.« Cenjeni eitatclji, ne preslišimo opo- mijiov, tako bodrilnih, tako lepih in zdru- žimo našo tilio žalost nad rajnimi z mi- slijo. da hoeemo slcditi njihovenm vzgle- diu žrtvovati se za splošen blag or do- movine in zatisniti oči v trenotku, ko nas pokiiče veena Ijubezen k sebi z zavestjo, da snioi storili svojo dolžnost in se !ahko prklružimo vcliki množici venčanih ju- nakov, katerih spomin obhajamo v teh cineih. JUGOSLOVANSKI PARLAMENTARCI NA CEŠKEM. Due 27. tm. so se pripeljali v Parka- nany, prvo postaio na Ceškem, poslan- ci jugoslovanske skupščine pod vodst- voTii predsednika skupščine dr. Eda Lu- kiniča. 2 niimi so prisli1 tirdi minisrri Kumamidi, Pucelj, Miladiuovič in Ome- rovie. Postaja v Parkananm je bila okra- šena s transparent]", ki so nosili napdsc: *>2ivela slovanska. vzajemnost! Slava bojevnikom za slovaiisko svobodo?« Došle jugoslovanske goste so pozdravili zastopniki češkoslovaške vladc in parl^- menta. Velikauska mno/ica jc na§e pai- lamentarce živahr.o pozdravl.iaia. Posla- ööc Uhlif je v pozdravnern govoru izva- jal, da jih pozdravlja pr! vstopu na če- škoslovaška tin.. Ob praznovanju kuma- novske zmage se je zavedal čcškoslo- vaški narod, da :e pri Kumano\r;m z idejo jugoslovanske svobode zmagala tudi misel češkoslovaške svobode. Slo- vaiiiski narocli so pokliwini sodelovati I v zgodovini sveia. Ccskoslovaski in ]u- | gosl'üvanski naiod bosta clokazala, da I pomeni njuna >atnwtojno^t okf.pitev in i poveCttnje cvropske in svetovne cixili- zacije- Dr. YAo ^uKink"; se ie zahvaiil in izrazil upanje, da bosta oba bralska na- roda na polju slovanskt- kulture skupno delovala. Tucli v Br;itisiavi je navJušena nrnožfca prirejaia iug-osiovanskim go- stom burne ovacije. V Pragi se je zbra- la na slavnostno okiiieaneni Wilsonoveni kolodvoru velikansku nmožica. Od oii- cielnih oseb so bili iiLV/ači: Zunanji mi- nister dr. l'iencs, miuistri iiodza, Udr- žal. Novak, Franke, predsednik poslan- ske zbornice Tomasek. predsednik se- nata Prašek, mnogo poslanccv in ;sena- torjev, šef generaincga štaba i^littrJhau- ser, generalni inspekior Machar, piaški župan dr. Baxa, zastopniki vseučiušai in legjjonarjev ter Jugosiovanski poslanik v Pragi dr. Vošnjak. 1-ri prihodu vlaka je ztiigrala godba jugoslovansko himno. Predsednik sprejemiiega kor.iiteja je o- menil v pozdravnem govoru, da je to- krat pTvič. ko prihaia osvobo.ieni jugo- slovanski narod po svojih poslaneih k osvobojenemu čcškoslovaškemu narortu. V imenu .Jugoslovanov .lc* odgOvoril tajnik skupščine dr. Janjič, nato Je po- zdravil miše poslamce predsednik par- 1 amenta Tomašek, v imenu vlade pa Je gov.oril minister Hodža v siovaškem je- ziku. V našem jeziku je pozdravil goste praški župan dr. Baxa. Odgovarjal je predsednik uaše skupščine dr. Lukinie: ::Prihajamo k vam due 28. oktobra na dan vaše osvobodrtve, ker smo zvezanj x vami s krvjo in ker nas spaiaio skup- ni intere-si, Zahvaljujern:) se vam za va- se povabilo, za vaš pozdrav in za vai >sprejem, ki ste ga nam priredill brat se euti srečnega v bratskeni obiemu.« Ko so se odpeljali ministri in poslanci v ho- tele, jih je frenetično pozdravljala sto- tisoegjava množica, ki je klicata Jugo- slaviji, kraliu in Masaryku. Sprejem je napravil na Jugoslovane nepopisen utis. Zvečer se ie vršil pri zunaniem mini- stru Benešu velik diner. Prihodnji dan so obiskali poslanci zbornico in senat. Opoklne so bili sprejeti pri predsedniku republike Masaryku, nakar se jc vrši) v reprezentančnem domu slavnostni ban- ket, na katerem so napili predsednik eeškosiovaškega scnata kralju Aiek- sandru, predsednik naše skupseine JVTa- saryku, predsednik češkoslovaške.skup- äcine naši skupščini in našeimi narodu in namestnik dr. Lukiniča pa češkoslo- vaškemu parlamentu in češkoslovaške- mu narodu. Zvečer je biJa v Nar. gleaa- Ivsču slavnosrna predstava. Pela se je »Protfana nevesta«. V nedelio so od- potovali naši poslanci *• Kraljcvi ürauec v jiondeljek p.a v Plzen. Jugoslovansko - češko Dra^novatiJe ,?S. oktobra. Ulede jugoslovanske - češke proslave se še poroča. da ie SDrejel pred- sednik republike vso jugoslovansko de- legadjo. V imenu jugoslovanske vlaüe jc pozdravii pred.scdnika miniskr dr. Kuinanudi v imenu narodTic skiiDŠčine pa dr. Lukinič. Predsednik Masaryk sc je zahvaiil v iskreuem ;covütii. v katerem je naglašal svoje s\alnc stike z Jirgo.s?o- vani. — Po dineju, kateresa je priredil zunanji minister dr. Beneš, je vstopif , iienadomia predseduik republike Masa- ryk, ki je ostal dve uri mod .iugosluvan- skimi gosti. GovoriJ je tudi s prisotnirn giavnim1 urednikam »Jutra« in urednJ- kom »Riječi«. Obljubil je. da pride pri- hodnje leto v Jugoslavijo na obisk. Po- vdarjal je, da je glavni problem tako Jugoslavije, kakor Ccškoslovaške izjeü- naeenje uprave. Ne potrebuiemo sve- tovne polilikc, glavfio je delo in zopet delo. Pdlifißne vesti» Nova zave/tHska pogodba s Ceško- siovaško. Pred odl-.-c.doi» na Kuinanovo ič pcdpisal kral] uovo zvezno pogodbo med našo kraJje^ino in Ceškoslovaško. Fogodba bo trajahi pet let. Takoj ko to je kialj piKlpisal, ie ivjšei ž nio poseben •wOsKoslovaski kurir \ Prago, kjer bo ur-javljena na slavncstni seji češkega paiiamonta. Valutarna zajednica med JugoslavjJo iu Českoslovaško. Poimocjiik finančnega ministra Piavšič se je izjavil sotrudnikom »Prager Presse«, da ima iMala antanta v politienem oziru za srednjo Cvropo silen pornen. Tudi na gospodarskem po- lju mora enotno postopaii prost ostali Ev^- ropi, zlasti se mora stremiti za tem, da se razmerje med valutama Ceške in Ju- goslavije stabiliziTa. Mi moramo najti v inozenistvn centralo, kj se briga zu dinar in to je Praga. V najkraišcm času bomo mogli1 dvigniti naš dinar na 11 do 12 centimov curišJ^e relaciie. Trsovinska pogodba med Jugoski- viio in Poljsko. Dne 28. tm. so sc vrnHi iz Varšave nasi delegati za trgovinsXa pogajanja s PoJjsko- Pogodba je btfci podpisana 23. tm. in ie veliavna za eno leto. Po tej pogodbi je zagotovljen .tu- goskwiji uvoz vseh predmetov v okviru VINKO V. GABKRC: Oroblje. (Jesenski občutek.) Vsako leto skoro, ko praznuje kato- liska cerkev vseh svetih ^od in se spo- minja svojih vernili duš, se nebo ra-zsol- zi. Meglena jesen zavija ta dan v hlad ¦mcdüli upov, da še zasine solnce živ- Ijenja. In n-obo rosi nam vsern odpu- sčenje in blagoslov. Na mrtvem groblju vre in kipi živ- ÜenSe. Tema ljudij se vali med ozidjem pokopališča, mrke misli se DÜazijo med grobovi, ogibaie se žalostnih križev m temnih seaic. Ljudstvo mrmra svoje spo- irjne, zvonovi izzivajo božio milost. Pe- sem je tako turobna, vzdifo preialosten! Vse naokoli odietava. žoito listje. Velo in vlažno. Nima moči niti volje, üa zivil. Slednja bilka zamira. Doba je po- tekla. # * * Svoje dni, ko sern še bil kakor rosa rn-lad, in nisem niti shitil, da ie na svetu se kaj ra^ven same eiste ljubezni in le- pote, sem se o priliki zaniaknil v grobo- • ve, razmišijujoč O' vernih dušah in njih iajtfnstveniifc usodaih. Niti jednega čJovc- ' ka še nisem poznal, da bi bil umrL, a 5 veliku sem čul o ranjkih, ker sem vJekt-1 na uiho, kar so o njih govoriJi odrasli, kojih vsak mi jc bil avtoriteta za se. Spominjam se, kako sein strmel tja na laporsko pokopališče v migliajoCe lučke in na groblje bistriško, ki ga je po- plavljalo morje svetlobe. Ne morem vc- deti, kako mi je bilo. Ootovo pa je, da sun kopjiel juidnaraviiega straha in da i me je zeblo. Mrazilo me .ie. In ko so sc oglasili v tiho temo zvonovi v Laporju, katerim ie jecal zvon iz Koenega, ko so zastokali črešnjevski zvonovi in sc jim jc ottzval brat od Svetih treh kraljev, sem se stopil v nežnosti. Onemoglost mi je sezala za mlacHm sreem. Ce je pa za- donel veliki zvon v Slovcnski f3istrici, ter so mii odpevali sosedic s PoJiskavc, iz Poljčan, Studenic ali celo iz daljnlh Makolj. so se mi rušili' temelji dn§e. Mo je uboge plane misfi so begale iz tc- me v svetlobo, ozira! sern se, ce bi nasel zvezd - tolažnic. Jaz sem bil takrai verna duša, vsi driigi so mi bili sveti. Bilo je to. ko sein SojiJ Se polno nejasnih nad in še nisem bil nikomur ničesar kriv. Takrat nisem mogc] shititi, cki me sovražna sreča vrže nekoč izpod do- niaecga zvona v veliki svet. ter me pu- sti v sili samega. in v slabosti. Brez svet- nikov pomocni'kov in brez veme dnše. ¦ * * Danes jc isto svet — kakor nekoč jesenski večer ~ poln tcimc. na pravijo, da je prosvetljen. Svetle lučke žare na grobovili, a slepci jih ne gledajo. Zvono- vi pogrebni done, pa jih gluhi ne cujejo. Zlovešče zvezde se utrinjajo in nam zerri'ljo iržigajo. Da nismo otroci, bi se zavedali! Včasi se je ljudstvo stidilo lastne sramotc, danes Jo obeSamo na veliki zvon. Bilo je, da so se tatovi. roparji in sličnj lopovi skrivali, danes hodik) l>Fi luei za svojim poslom in še hudobarijo, če jim jo hoLeš upihniti. Castiti ljudje, poštenjaki, so svoje dni hoditi po belcm dnevn, danes je i za njc Ie še mesečina in svit zvezd, da jih zio obeestvo ne bi opazilo in ubilo- Svetnikov dejanja ni več; živijenja vernih dug jc malo. Bojim se. da. bi se zrusilo nad narni žalostno nebo m nas pokopalo. Kdo bi »eki prižgal in postavfl ptafoo luckü na nesrečni grob? Ob spottier^ Ärmina Gradi^a o5taaoVtU]ja ZaVezc jloVcu. ocitclj5tVa. (Dalje.) PodTejenemu iičitelistvu je bil oprc- zen voditelj in najdobrohotnicjši predsto?- nik — ne, on nam ni bii predstojnik, to- variš v pravem poinenu besede, dober PTijatelj nam je bil. Po očetovsko je skr- bcl za nas. Naslova »naducitelj« ali kaj enakega ni rad slišal iz ust tovarišev. On nam ni ukazovaJ, ni žugal. ni rcntačil, ne graial, pa vendur je bilo povsod vse v najlepšem red«. Vzorna disciplina, skup- ni nastopi ia odkrito tovaristvo so vzbH- dili pozornost celo v nasprotni nam jav- . nosti. Večkrat sc je sam prepričal o uspe- hih na zavodu; povedal jc kaj mu ugaja, malo pohvaliJ, malo vzpodbu.ial — a za- dovoljnost mu je sijala z obraza in iz vsüke kretnje elegantne živahnosti. To- variši so se še z večjim veseljem poprl- jeli dela že zaradi dobre stvari same on sebi, a tudi radi tega, da ustrežejo želji uvkliiemii predstojniku. Ce je OradišnTk QpviH da jc tovariš ali tovarišica v kalti St ran 2. »NOVA D O B A V4«iv. 125. dosedanjih pol'jskih odredb. Dosebno »- voz vina. Nase vino bo delalo, kakor Je pricakovati, veliko konkurcnco francor?- ki'rn in madižarskim vinoni, ki .so sc sinc- ia uvažati Je kot luksuzni predmeti. Z druge strani dovoljuje pogodba Poljsfc! uvoz sladkorja v .Jugoslavijo. Poljska t>o imeki letos 100 trsoč vagonov siadkorfa za izvoz, ki bo nekolik'j dinarjev ceuejSi kakor češki. •> Nobene krize v vladi. Na seji mini- strskega sveta due 28. tin. je izjavil min. prcds. Pašič, da ne vidi vee razloga T.a demisijo kabineta. Med koaliran. stran- kami naj se izvrsc pogajanj-ii siede e- venttialnc rekonstrukci.ic vlade in krat- ketfa parlamentarnega programa. Sporazum o konveiid.Uili z Haiijo podpisan. Nasa vlada .ie dobila uradno obvcstilo, da sta italijanski zunanji mi- nister Schanzier in naš posianik v Rimii dnc 25. tm. zvečer podpisala sporazum o konvencijah k rapallski pogodbi in o jzpraznitvi tretjega pasu v Dalmaciii. Orientska konfereiica v Lausamii. Mirovna konlerenca s Turciio se bo vr- Sila v Lausamii. Glavni zastopnik Jugo- slavije 'bode v siučaju, da se udeležijo posvetovanj minrstrski predseduiki Mafe juitante, min. preds. Pašič. Clani jngo- slovanske dclegaci.ie bodo no večini fi- nančni ekspejti, kcr inoru Jugcslavija u- rediti fhiančne zaöeve s Turčijo. Viadna kriza v itaKji. Kakor je izja- vil tsjnik fašists.) ske o'-ganizacije. jc povod vladini krizi stališčc fašistov. ~ Ki'izii je izvcnparlamentarna in na vidi- kn ,'e fašistovsko minisirstvo z Alussi,- iipjiern na čelu. Fašisli bodn prevzeM v-so odgovornost sami in ne bodo šli v koaiicijo. De Facta je začel pogajanja s parlamcntarnimi strankami, da sestavi nov kabinet s sodelovanjem iašisto\. Pogajanja niso nspeia, zato se je De ?~'acta umaknii Fašistovska revohicijav Itaiiji. De Facta in fasistl so se pogajali glede se- stavc novega kabineta, a vslcd novfli fašistovskih zahtev so se poKajanja raz- bila. V splošni zmešn.mvi so začoli fašisri in naci-onalisti s silo, Fašistovske eete so se pripravile za boj, okoli petdoset tie soč fašistov ie odkorakalo proti Kin™. Drie 28. tin. so fašisti razven kraJjcv- skega gradu, vati-kana in voinega mini- strstva zasedli ve.s Rim. Posadku je prc- šla na njihovo stran razven osmega top- jiiskcga polka, ki se je zabarikadiral v vcliki vojašnici. Usodä vlade ni znans. Istocasno so se fašisti polastili v raznfh provincah občinskih nprav. Najmoencj- se vojaške radioposrajc ne morcjo dobitl zvezc z Rimom. Trst je v zastavah in ic proslavljal fašistovsko zmaao. V tem mestu so zasedli fašisti s poslanceni Ot- unto na celu poslopjc prefektnre. Tekoni dopoldneva so zasedli tudi poštne. br- zojavne in telefonske urade ter je vsa- ka zveza, zlasti z Rimom ;)oooinoiria pre- trgana. V govoru je izjavil poslanec Cli- unta: Kocka iei padla in nazaj ne grc vee. Treba pa je, da se ta revo'ucija v .lulijskj Krajini izvrši lnirno. ker se nc sine pozabiti, da je na nieji na lulijskili Alpali in do Dubrovnika zbranili 80.000 ju.iioslovanskih vojakov. Tudi v Istri so vzeii fašisti v vseli niestili in vecjih kra- iih oblast v svoje roke. Nova irska ustava. trski parlament je sprejel novo ustavo, katero odpošljeio an^leškemu parlarnentu v svrlio ratifi- kacije. Ceijske n®w&&* KRAJEVNA ORGANIZAC1JA JIJ- GOSLOV. ÜEMOKRATSKE ST RANKE V CELJU sklicuje za pondelick 30. tm. ob 8. uri zvečer v raalo d voran» IVar. doina v Cel.ui strankin zbor. ua kojem poroea R. poslancc dr. Kukovec. Vstop imajo člani in članice .IDS. Odbor prosl polnoštevihie udeležbe članstva in vafti vse one v Cel.ie na novo došl^-, l»i žckj pristopiti h kra.ievni organtzaciii. Mestno sledalisce v Celju. V torek 31. oktoibra ob 8. uri zveeer abonement pred'stava. Qostovanje Ijubljanske^a na- rodiicffii glcdališča: »Hedda fiabJer« 4 gostovanjem gospe Mariie V'ere, elanlce beogradskega kralievega narodnega gledališea. Opozarjamo na to nredstavo, ki obeta nuditi Celju. izicdeu umctniski nžitek, naše eitateljc, da si vstopnrcc ])ravočasno preskrbe. Na Vseh svetih dan se bodo pele kakor vsako leto' tudi letos yopoldiic o'D 3. nri žalostinke na okolLškeni pokopa- liščii. V ta nanien se vräi oevska vaja skupnega moskega zbora dnc 1. novem- bra ob '/-2. uri pop. v rnali dvorani Nar. doma. Od tarn odliod na okoliško poko- pali'sce. Celjsko pevsko društvo »vične s pevskimi vajanii dne 3. novembra tl. r. vaja za moški zbor \- petek 3. nov., 2. vaja za moški zbor v sredo 8. nov., 3. vaja za mesani zbor v petek 10. nov., vsakokrat ob 8. uri zveeer. Nadaljne vn- jc se objavijo. — Za CPD sprejema predprijave za te va.ic dništveni tajnik g. Anton Misja pri Zadružiii Zvez! v Celju. Strossinayerieva u!. l/s. nadstr. ob delnvnikih med uradnimi uram! in pn prvi-h treh vajah. Vaje se vrše v mali d\orani Nar. dorna. Društvo vabi vsc pevee in pevke, da se prijavijo, reflektl- ra pa pri tem na skrajno toeno in dosie- cino posceanje vaj. Komorni vecer »Češkoslovaškega kvarte^a« (»ZJka«) v CeJju v sred(j - vembra nam nudi krascn spored, o ka- tereni priobčiin-o prihodnjič par vrstic v razlago. Nam dosedaj pod imenom »Zi- ka« poznani kvartet, si ic pri zadnji tur- neji po Češkoslovaški nadel na prošnjo eeske publike ime »Češkoslovaški kvar- tet.« To vse ie zgodilo zato, da nadaljuje- jo »Zikovci« slavno tradiciio ^čcškega kvarteta«, ki stopa po 30-letnem pre- slavnem delovanjn v nokoi. fskreno nioramo eastitati »Zik(jveem« k pokl'cn na tako odlieno kulturno mesto in fcar nas ]>osebno vcseli, je to. da sedi y tem kvartetu tudi Slovenec g. Karel Sancin. S tem je v eni najodličnejših lock knl- turneKa življenja praktiC'iio iiresničer?n bratstvo češkoslovaškega in jugos'o- vanskega naroda. Skupno z brati Ceho- slovaki smo ponosni na ta slavni kvar- tet, ki tako odlično pred vsem svetom reprezentira našo lmietnost. Zn komorni večer (8. 11.) so vstopniee ic v pred- prodaji v trafiki ge. Kovacevc. Ker bo. kakor sino to pri »ZLkovcih« že vajenn naval na vstopniee zc'lo velik, priporo- camo posebno i/.veneeljskini udeiežni- kom, da si takoj preskrbe vstopniee, ker jili zadnje dui pred komornim veeerom ne bo več ciobiti. Kavarna »Kvropa« bo ta vecer odprta do 1. urc. kar bo izven- cejjskiin posetnikom olajšalo C-akaiij« na jiocna vlaka. \\ .•,: Opozaria se, da je stoiišče na ievl strani v gbdališeu uanienjeni? vecji dci za ženske dijakinie. Važno za hišue posestnike in «ajei«- nike. Te ¦dni se dostavljajo iiLšnim pn- sestnikoni formularji za napoved o na- jemninskem ¦donosu od strani davene^a urada in stanovanjski izkaz od niostncr- ji'a magistrata. Ti formularji bi uiorali biti izpolnjeni in odposlani doticjüni obla- stim v najkrajši dobi. Niti eden hisni pd- sestnik, se niiinj pa najemnik ve, kako sc naj pravilno izpolnijo ti formularji. Tutü dotične O'biasti ne vedo clatl natančnih pojasnil, oziroma navodil. Kar sc tiCc napovedi o najemiiinskcm donosu. katen velia za dobo 1923 in 1924. bi bilo niijno potrebno, da se javnost poduci: a) Kaj je celotna najcmniiia, b) cista najemnina in c) kaj se sine odšlcti. z ozirom na ob- ciiiske dokladc (iiajcinninski vinar, vo- darina), posebno pa glede percentnalnlh prispevkov vsake v Ceiiu pLačane na- jeinniue v prid zakladn za stavbo sta- novanjskih his. 0 tem se ie žc razprav- Ijalo po easopisih, napravila se je tudi že tabelica, po kateri bi morali vsi plačati ta prLspcvek. Ootovo je, da se mora ta prispevek pri sedanji napovedi o na- jemninskL-rn donosu vzeti v poštev kot od'bitek, ker velja ta napoved za 'ieti 1923 in 1924. — Mestui svet je sklenil, da se nckatcrirn strankaiu pavsaüra vodarina, vsem Jastnikoin na. ki imajo napcljau vodovod v stranisea in kopalue sobc, naložiti še posebnc doklade. Ker pa mestni magistrat ne more /e danes dati tozadevnih pojasnil, tudi fatenti na- jemninskega donosa ne morejo prej tew pol izpolniti, doklcr nc dobijo natančncj- ših navodil. Kar se tiče podnajemnikov, ki so v letošnjeni lotn preineiiili več sta- novanj, je vprašanie, kdo in kedaj bo pla- ca'l in kdo je dolžan pobirati od njili Pürcentiielni prispevek za zidaiije sta- novaniskih his. Nadejuino .se. da bo cTrr.- štvo hisnili poscstnikov v Celja tozadev- no vse ukrenilo prej, nego sc bod« te po- le oddale doticnvm oblastim. Sadna razstava v Celju sc ic pniv lepo in sijajno obncslu, za kar sre v prvi vrsti \sa hvala in cast ^". ueiteliu Levsti- ku, kateri jc pri tej priliki pokaza] vso svojo mojstrsko spretnost in izo'brazc- ihisi nc Ie kot teorctik, ncgo tudi kot praktik: občudova-li sino pri tej priliKi vso njegovo potrpezljivost in dosled- nost pri izvrševanju tega, kar smo vsi strmc oglcdovali. Vslcd tcga upamo, da se bodo tudi na merodajnih mcstili našlc osebe, katere bodo x. ueitelju izrckle za- hvalo in priznank ter isto dokumentirale z vidnim znakoin. Sadna razstava Jc pa iinela tudi nckaj pomanjkliivosti, kaic- rih pa ni zakrivil %¦ L. in o katerih }c jiotrebno, da se o njih tudi razpravtja v javnosti v to svrho, da se pri enakih prv-' rcditvah nc bodo vcč ponavljak. Glavm ncdostatek cc!c prircditvc ie bila povr^ sna in nctoena določitev sadm'h vrsf. Olede kalvilov, rajnet in pepingov je bila cela zmešnjava. Dolocitcv imen glavnili. ne lokalnih vrst, bi se morala izvršiti po komisiji, h kateri bi se naj pritegnilo, čc- tudi ue akadcniieno naobražcnili. vendar prakticniii sadjarjev, kateri vendar tudi nckaj vedo. Hruga Wt>a prireditv.e h: bila ta, da se je vstopnina zahteväta." tudi od razstavljalccv — zlasti pa od ru/.stavljalca - kmcta. Mnoßo iruda m prigovarjanja je bilo treba, da si kmet- skega sadjafja pridobil za razstavo — in sedaj pride in" si še svoje in drugih to- varišcv sadjc brezpiaCno ou'ledati .ne .sine. «Knkrat — in nikdar ,yee!« — se jö slišalo iz njegovih ust. Trelji nedostatek je bil prckratko odmerien čas za raz- stavo. Kdor se jc hotel v razstavi kaj na- učiti, ta jc moral irueti v to svrho d-ovolj časa, čcz katcrcga pa nc razporlagu vsakdo. Pisee tch vrst vlovil je tik pred, sklepom nekaj uric in je nezadovoljcn /ai>usti| razstavo. Namen razstavc T)i sc bil dosegel v veliko veeii meri, ako bi sc po zatvoritvi izročilo vsem uenim za- vodom v Celju po eden tipičen komad Jilavnih sadnih vrst; tako jc pa šio vvc lepo sadjc po razstavi v roke t;-govca iili bo.icatina. Hudinjski. Naša pliiiarna. Poročali mho žc. da sc bo ecliska pJinarna preuredila po no- vein sistemu. \~)nc 26. tm. je bila na novo preiwejena plinarna oficiehio izročena javuasti. Mestno županstvo jc povabilo tega dnc ob 2. uri Olanc gospodarskega odseka in članc odseka za mestna pod- jctja v plinarno, da si ogledajo celo na- pravo. Po novem dvoplinskem sistemu profesorja Strachcja se intcnzivire'jse izkorišča delovne rnoči in premog, s ci- miir sc prištcdi miiugo ncpotrebnili iz- ddtkov. Tako upamo. da bo podjetje mo- glo zad'ovoijiti vscstranskc potrebe po pliiiu, ker sc ga bo produciralo iz doma- Cejfa premoga veliko vec in bo šcasoma za polovico ccnejsi. Obraiovanjc bo brezhib.no, w- se pa pokaže radi prlla- Koiienja plinca i>rnrcž.Ui staremu si- stcmu kak ncdostatek, naj se oglasi prf- ziidcta stranka pri vodstvu plinarnc, k\ bo poskrbelo za takojšnjc popravik). Dijaški kuiiinji v Celju je poslal jc. hinerik Supanc, velctrgovcc v Rogateu, pol zaboja jajc^v približnji vrednostt 4000 K. 13'lagcmu dobrotniku naših dija- kov izreka odbor sreno zahvaJo. Celjski drzavni krajevui zaščiti deee in mladine jc darovala Posojilnica v Cc- ]ju 250 Din, za kar ji bodi izrcčeiui uaša prisrčna zahvala. Kino Ciaberje. V lorck 31. oktobra. v sredo 1. in v četrtek 2. novembra y-Sovrastvo1 in Iju'bezen«, drama v 5 tle- lanjih. V glavni vlo^i svetovna igralka Fraucesca Beriini. Predstavc ob delav- nikih ob 8. uri. ob ncdeljah in pia/uikih ob 5., 7. in 9. uri zveeer. PODPIRAJTE KIXBOVO PROSVET- NO DELO S KNJIGAMI IN DENAR- N1MI PRISPEVKI! zadregi ali stiski, pound 11 nui ie iz lasi- nega nagiba svojo podporo. Za tovariSe je imel vselej čuteče sree in odorte roke. Ziveli smo familijarno zivltenjc. Pri vsem tem pa je užival spostovanie v toliTci nicri kakor rnalokdo druffi. J'ako n. pr. se spominiam. kadar so imeTi tovariši kako posebno nroSnjo do njega, niso šli naravnost k niemu; priSIi so do mene. da posredujern in ugladTm pot. Posiušal je, sc ljubeznivo nasmehnil in 'dejal: »Moj Bog, to je vendar samo cb seibv razumljivo«. Naj prii>omnim sc cnkral: lepse vzajeinnosti, lcpžega so- .tilasja in večjc odkritosrčnosti, kakor pod vodstvom Gradisnikovini si sploh misliti ne morem. Bilo je raisko lepo. Pod (iradišnikovim vodstvom jc slu/ilo 25 učiteljev. Razmcrc incd Oradisnikom in du- hovseino so bile do gotovc 'ddbc prav povoljne. Duhovsčini je načeloval ta- krat opat Ogradi od 1. 1876. do 1921. Bil je blajj. mož. mirnega značaja. Kot za- stopniku cerkve v krajnem in okrainem šolskcm svetu se mora priznati, da je bil soli na'klonicn. Z (jradisni'kom sta se razumela edsebo.tno spo§tovaia. Pod Gradišnikovim vodstvom )e na /avodu katehiziralo 14 katehetov. Z 12. smo izhajali prav dobro, z dvema pa ne. Po smrti nadučitdja Kodermana, kateri je bil zastopnik ueitel.istva v o- krajnem šolskem svetu. ie učiteljstvo izvolilo Gradišnika svo-jim zastopnikom. Kot taksen je vec let z vso odloenostjo in neustrašenostio zastopal interese šol- stva in učiteljstva. Pogostoma si je na- prtil sitnosti in odgovoniosti: i>ozabil jc vse, počutil se je vselei zadovolj'iega in ¦srecne^a ob zavesti, da :ie tovarisu po- magal. Oospodi pri zcleni mizi niso ugajali ta.ko sanrozavestni nastopi »učitclja«. Pritiskati bi bil moral navzdol in poniž- no gled'ati navzgor. (iradišnik je zasto- pal stališče: da pritisk vzbuja odpor in da vsa:k, ki vestiio opravlja svoje dolž- nosti, sme zrcti tudi ponosno navzgoy. Cas ne čaka! Prebivalstvo je na- ražčalo. Šoia sc je širila. Prihajale so now učnc moči. L. 190d. ie bila v Cciju napovedana birma. Usodaje hotela, da .u- j čajno ob miy.ino nogo, tniza se je preobr- nila in zaboj jc pade! /.eniei na glrivo tor ji zdrobil erepinjo. l-'repelja.li so jo v j P-clnišnieo. kjer je kinalu mnila. Nove lokoiuolivc in vagoni \/. NeinäUe. Ivfivnatdjstva državnili želc/.nic jc pre- jeio te dui v/, Nerncije na raenn reparacij 3,ri novih lokomotiv in 55 oscbnili vnim- iiov za nunualiii tir. Odlikovana eeška Oasinika. Kruvj Aleksandcr je odlikoval Oeskega \s,cnc- !t:!a Cečckn in kapelaiia Kvapiku ki sta sc udeležila kiniianovske proslave / lxuoiii Karadjordjevc zvezde. Kolektivjia pogodba z bliigitjniönhm /xiiiivniki. Okrožiii nrad za z:ivarov;-in/c delaveev jc sklenii z Zvezo blagajnie- Mili z-dravnikov v Sloveniji pogodbi.) ve- liavni) ocl I. juliia ll>22, kalero je Sre- dišnji urad za osiguraiijo radnika \ Za- greb u odobril. Jubilejnc postne znaiukc Minister poste'idr. Miladinovič je naroeil v Anicrt,- ki nove jubilejne poštnc ziiainke po l, 2 in 3 diiiarje. Na znamkiili po 1 in 2 Dfn se bo naliajala i)odoba krai.ieve dvojiee, na ziianikaii po 3 dlnarje pa raztfleu na beogradsko mesto. Dale se bodo v pro- inct ob priliki kraljjvega kronanja. Ogroiuiio število rib vietlli. V RijeM i..i Oolih pri Dubrovnikii so zajeli taliXo rib, da tega niti najstarjjsi ribiei nc pom- niio. Samo eno podjetie je vluvilo nu- eiikntt 4000 rib, težkih po' I in 1 in en ct'U't kg. Ribarnice so bile ilva dni po?nc rib, ki su jih prodajali po 30 K. pototji pa i:-o 20 in celo 12 K kos. Poskušen saniomor. V Spodiiji ?iiski I : lanujoei Jurij Mohar si je nrerezal vsTed uesreeni'h družinskih razmer na prsih žilo odvodnieo. Prepjljali so ga v bolni- snico, a je malo upauja. da okr^va. ker je zgubil prevee krvi. Nezgoda. Kljiieavnioar v liubljaiisKi bohiišnici, Leopold Mrnševar ie preisko- val plo-čevinasto kroglo, ki je izpuščafa pun. Da dožene hiknjico, jc kroglo ii;'.- polnil s plinom in prižgal vžigallco. Krogla je eksplodirala in drobei so i\-.- ni!i Mruševarju obe očcsi. Opice spoznavalke denaria. Siarnci s;; veliki prijate'lji opic. Piiucijo jih rar- üih spretiiosti, med katevimi je zlasti za- iiimiva, da opica natanko ioči ponarejcn eenar ocl pravega. Skora.i v vsaki trgt?- viiii sedi opica za trgoveem, ki ji vvvx denar, katerega poskusi z zobmi. Če >e liovec dober, ga vrže v skrinjico, ee ni. ga zažene z godrnjanjem proe. Pri Ictvj deln se baje nikdar ne zinoti. Cuden gost. Trža-ška »Kdinost» pc- loea, da je prišel v neko gostilno \ Trstti Oodno obkeen mladenie. Sedel jc za m!- zo ter si naroeil bogato veeerjo in s:c- klenico peneeega refoška. Ko jc vse po- spravil je poklieal natakarja in ga proslk naj gre iskat dva stra/.nika. Natakarlu sc 1 \v siet'r Oudno zdelo. vendar ie !'etre(/f> zelji. Ko .^ia ^Wii/nika ;>rišla. jima jc /n- [ klieal: «Aretirajta me!« Sprva sta mo^a ! postave mislila, da se mn je zmesalo. Ko ; l>a jiina je razodel, da niina s ei-m plaeati. ! ;_? i. o ,/dravstvenih | staiistitMiili razniciah ua ozeJ9, od 15 I du 30 let 1.971, od 30 do 50 let 2.272. od 50 do 70 let 5.229. Vzrok smrti: »riroje- na zivlieriska slabost 1.533, tuberkuloza 2.794, pljuC-nica 1.580, davica 102, dnsljivi k'aSelj 110. küzc 2:1. škrlatiJ-t b-'i. ospLe 195. tivbiisni tifnz 185, grižu l.Wtf, vuet- je vnii KH). kolera infantuni 'i4, kolera m.'Stra.s 2, otroemška vi'oeija 53, spanska hripa 2öo. preiKvsne živaiske bole/ni 5, kap 68-). srčna napaka l-07i>, nove tvor- be z'ega zmieaja (Careimnn. Sarkom) 494, ostali uuravui vzroki sitirti 10.615. N'si.'d sliuirijiiili uezgod je nmrlo 4(.7 o- seb i-i sicer: padlo jih je 126, ntonilo jih jv.- 127, povoženili jc biio 31, /mrzniio je !¦(. ni'itili po drevesih je bi!o iO, topie ie ni)il !. zadušilo se jih je 8, opeklo se jih je 3'.'. pesek je zasul 10, /. :)rozjeni se jili je I'-'KiesreciJo 17, zastrupile so se z occ- tovo kislino 3. v pijanosti se jc zažgala I, ,i;i;:nata je nbila s, poik'siveüa se je na lev ii 1, pobilo se jiili jc 10, po nč.sreči zabiHlLiiih jc biio 7. zastn.-pilo se jil1 je :'. alkoliolom 5, po eks;.)!oziji dinamita iihi- tu je bila I, vagon jj /.meekal E, koni ic nbil 4, y.-d solnearico so imirie \ i/krva- vcle so 4, lobanio so si prebile .? zad.i- vi';i S'.e je pri jedi I, vol .ic ualxxlel 1. pri obcšiMijii zvonov sc ic iihil^ 1. strcla jc nbila 4, /gorek1 so .3, siiskalnica je zmeč1- kah I, cleklrični toK \>- nbil J, za vo.ir.inii poškodbanii je uniru J. poncsreeili sta sc \- i-remogokopu .-?. vlak JI ti .ie povozil 9, i.;,ncsreeile so se v ])lanii:ah o, za- st!>i:i,!!i sta se z oglj'kovo kislino 2, škor- piuni je pieil 1, /a iiorodiiimi poskodbami so iimrle 4. Sanio-ii.#r 120 pnmerov. in :-iccv: obesilo se jili je 53. ustrelilo 3s, uiprilo 18, vrat so si prerezaic 3, yoi\ /lak so se vrgle 3, ^r;stnipile so se 3, za- b K:'.i sta se -. IHwr in uboj 81 prim.?- ri'V, ijj sicer: iisir'lienüi je biio 20, s se- k>o umorjenc so bile 4, detomorov je 1/ÜD 13, ubilih pri pretcpn je biio 29. za- kiaiiih je biio \2, /i lavlje.'ii sta bili 2, utopljena v vodiv'akii je bila !. Sestava nove uvoznc carinske ta- riie. Ministrstvo trgovine in industrlje jt v sporazumu s financnini ministrst- \ om sestavilo komisijo za iz-delavo splosnc carinske tarife, ki inia prouelt! vse predloge gospodarskih krogov gfc- de poveeanja uvozne cariue za posainc- zne uvozne predmete. Ker se je vsled ^ aliitaniih izprememb obratni poloZaj ter koiikurenčne razmere posameznih industrij, trgovskiii strok in obrtov \' zadinjeni času zelo izpremenilo, pozivl.ia trgovska zbornica v Ljubljani vse intc- resente, da ji najpozne.ie do 15. novem- bra sporočijo utenidjenc tozadcvnc predloge in sicer za vsako carinsko po- stavko posebej, da bi jih inogia prodlo- žiti pravoeasno novo sestavljeni komisi- ji v uvaževanje. Zbornioa že \ naprcj o- Pozarja, da se bodo upoštevale Ie one vloge, ki navajajo nataneno sedanjo kai- kulaeijo tuzemske produkeije, ter po- drobne podatkc o prodajnih cenah lno- zemskih konkurencuHi produktov, s ka- terirni se da natančno utemeJjiti zahtcvn Po iz|)remeiribi tarifne postavke. Havno- tako jc treba podrobuo utemeljiti zahte- vc za i/premenibo besedila posamezntti carinsko - tarifnih postavk posebno ?;fe- de Jvolektiviiiili, s prinierjanjem oei» vseh prednietov. ki spadajo pod posar.iezno postavko. V iiitcresii zaSeite doniače produkeije in podietnosti je, da se vsi obraii odzovejo zborničnemu vnbilu in pravo'easno pošljjjo utemeljene i)rcc*- lC'ge z zahtevanimi podatki. Novi komtt. Na hamburški zvezdar- iii je (ulkril dr. Baade nov komei, ki se i'lelJlika \ .ili/.il ;v/.litiuii: mih:; i. KujJIlU sc more \'ideti samo /, vehkimi aparati. Na/vali so ga »1922«. Oec mili.iouar.ja se obesil. \ Saraics u se je obesil 63-letni stareek Ivan Hahi- kipf. ker sc vsled velikega siromusiwi ni mogel vee preživljati. Kar je imef. .u- vse prodal. Njegov sin H'rane, eeprav mi- liionar. mu ni hotel v stiski nornagati. Izvanredna trebuha. K.) ie patnilrryl stražiiik \ Trstu po ulici d;:l Sap-on-:, ie zapazil dva sulia možakarja, ki sta >c (Kllikovala z iiesorazmerno veiikima tre- i>ulioma. Ko sta zapuzila straznika, sta jo krenJla \' neko vežo in pustila tarn ^tre- bulKi:<. Kcr je bil nioz jxfstave silno ra- d-uvedc.n. kuko ie s stvarjo, se jinia je pribiižal ter ju vprašal. Sprva sta trdi- la, tin sta nedol/.na. poznoie sta pa«p.n- znala, da sta »trebuh«, oziroma vee ki- logramov inesa ukradla svojemu jiospo- darju. Moža sta' konüala v zaporu. Padanje ceu suroviJj ko/. Y SIuvc- ui.ii so padie eenc surovih ko/. n,i 40 K. Padec irancoskega irankii. Kakm- javlja »Berliner Tageblatt«, on.da fran- eoski frank vedno nlžje. Iz inuicoskili listov' se vidi neki nemir. Padec frunka vse pripisuje zlasti vpiivu Nevvyorku in švicarski borzi, kat-ra kupuje dolarje in iunte. a ne murajo za irancoski lrank. Francoska vlada /.alibog iukaj uc aior.* nič pomagati. Fedok Sary se porocUa. Zuana bu- di.iiiresianska primadoua- l?edi)K Sary. ki, je slovela kot iepotiCvt, se je poročilit v šestdesetem letu svoje starosti z mad- žarskim knji/.evnikoiii l^raujoai Moluar- jem. Ko sedaj radi starosti nit more vee naslopati kot pevka, se zavzema »i, New York 552!;, Lon- don 24.70, Paris 38.70, Milan« 21.S7, Praga 17.65, BudimpeSta 0.22, Zagreb ! 2.27'•¦. Varšava 0.03I4. Dmiai 0.0073. j | BF:(i PR ED MARKO. Pod tern naslovom prinaša »1'rgov- ski list« v št. 120 sledečj zanimivi elanek: »V 39. številki »Ueberseepost« ei- tamo zanimivo poročilo o gospodarskein položaju na Nemškem. Neimko gospo- tlarstvo je danes navidez popolna ugan- ka. Povsod delajo, --- brezposelnih se nikoli ni biio tako malo in kl.iub temu vsak dan veeje obubožanje, sucijaliii nc- iniri, blazno dviganje cen, zraven pa rc- I lativno majhen izvoz, ker se doma veli- ko porabi. Tudi izven nemških mej opa- zimo isti pojav, za katerega imam.) eno samo razlago: Ixij; pred marko. Izrea- no inajhna vrednost nemškega d^narja ni utemeljena v nernški plačibii bilanci, naro'be: pasivnost nemške plačilne bi- lance, ki je ravno sedaj zelo velika,. iina svoj vzrok v zinanjšani vrednosti utm- skega denarja. Kurza marke niso pot1.- snDi dol gospodarski vzroki. temvee po- litični. Zinanjšana vrednost marke je posledica groženj s saiikci.iami in odplu- eili, posledica vpliva govorov. ki. jih je imel Poineare in pa aspiraeii franeoske politike. Kolikor bolj so potisnili ti vpllvl marko navzdol, tembolj smo bežali prco ne posreči, vendar pa neprimerno boJj - kakor če vzamemo marko za mcrlio. Torej prihranke raje naložimo v blasu kakor pa v markah. Tukiij jc kljuc, ?a reši ugaiiko nernškega gospodarstvn. Ta konjunktura — pri relatlvno ma)n- neni eksportu — ni nie drugega, kaKor izraz strahotnega bcjra pr.?d marko ' \ bJago. To pa ne more biti vedno tako, to sc niora enkrat končaii. In sednj to, hi sicer kakor vse kaže. to zinic\ Prihra- njeni denarni kapitali bodo ledaj i/.črpa- ni, razdalja med placami in cenami Tv> še večja. povpraševanjj' po bla^ii Tjo preuehalo. To tembolj, ker se bo §e?e pozirni pokazaia dragmia v vsej obSlr- nosti --- ker se bo pač še!e puzimi ol)- CutiJo zvi'iane cene preinoga, Jut bo šele tcdaj notranji nivo cen s Iiitrimi ko- raki sledil inozemski vrednosti rrnike. Ta čas z najvecjo brzino so dvigajočih cen nam bo priuesel breiposchmst, kcr bo notranji konsum pre.ien-il. Nadonic stilo borno mogli iskati It v poirmoij nem eksporcu. Vprašanje ie tudi, ce sc ni industrija pieve-e razvjla. Ni se samj prenovilu, ui samo popravila svojih pomanjkljivo- sti, temve-c je povečala tudi svoj pro- dukeijski aparat. Tudi tukaj je deloina vzivk beg pred marko, deloma pa tuai aitveno zakonodajstvo; nai bu kakor hoee, tako W ia» vpra/Šanje je, če ni prc- več. Šele prihodnjost bo pokazaia, če *e ta ruzvoj svetovnogospodarsko oprav:- 6jh, če je bil zdrav in v koliko je prc- i.oracil meje rentabilitele. Za V-se bistvene poiavo iiuse^a ?.r;- spodarskega položa.ia iiuarno sanio eno razla^o: beg pred marko. Ognjišče bo- lezni je naša vrednota in vse drugo, Kar lie gre za zdravljeujeni vrednote, je na- pačno, ne cUi življenja, teniveč snirt. Irmirno pa eno sanio razpoložljivo srecr- stvo, s katerim našo vrednolo lahko u- zdravirno: to Kvi zlato državne banke. b teni pu prehajanio k enema najbolj le:n- nih poglavij nase vrednohie politike. Kajti vodilnu iduja narodnc banke je tn, da pri'hruni zlato tako doko, dokler nr plačilna bilanca zop^i aktlvna. Z drug-»- rni beyedarni: zluio državne banke naj bo shranjeno tako dolgo, da g?, nc boino vee potrebovali. Ce je plačilna biianca tnkrat ukiivna, potem stabiliziranje marke pae ni nobena tcžava več. Veliko govorijo o zlateni državiiem posojilu; idifja je prava. \ najpreje se inora začeti siaibilizacijska akciia dr?av» ne banke. Poglejnio samo na zunajiK- politične. nčinke. Znano je. da želi ves svei stabilizacijo marke. "vioy;oce je sta- bilizirati marko brez vellkili Zrtev ree,- rno za enkrat za tri mesece. Kako bl se dvigmiU upi Nemčije na posojilo, če Dl bila stabüizaüjska akcija prei vpeljanu? So to zaninüva razmotrsvania In imo slišali podobno tudi že pri nas. Ravnattlj Andrej Žniavc, Mari'bor: PRESOJA IN OCENA VINA S POKUŠNJ0. L*ta 1917, iy2U in 1921 so riani nudi- !a v splošnem izborriu vinsko kapljlco. So to »konservirant solnčni žarki« po- sebne vrednosti. Kakor po letnikih, tako tudi po vinskih sortah in krajih nudijo ta vina razlicne dobrote in vžitke. Pa o tern s'C ne bomo prepirali. katera vina so uajboljša. Neki tak prepir, ki sem ga sam doživel pred kakirni 20. led v ncm- škern Porenjii, je nekdo hudomusno kon- cal približno z bcsedaini: v.Ie veliko le- pih deklet, pa vsaka krasotica ie drugu- Ce löpa«. Te izborne vinske kvaiitete zadnjih letnikov nudijo prvovrsten materijal za vspešno prireditev raznih vinskih ruz- stav in sejmov: laui in letos v Ljubljana letos v Zagrebu, Mariboru, Becgradu, uelonia v zvezi z vinskimi poloinijami, delo'ina br»z niili, kakor bi se pravza- | prav spodobilo. Usp«.1!» teh r'lirccli'.ev jc ' v splošneni tudi spoznanjc, da naš vin- | ski svet razume Ie i'zjemoina praviino j vživati nebeške darove. Za strokovlio j presojo in oceno vina so pa vcijavna go- tova pravila, ki so jih utanacili prakti'vi in teoretiki na podlasi mnokro!etni1i iz- kušenj in raziskovanj. Dobra kemiena analiza \\i\w nudi !e- po, si:cer jie čisto popolno sliko o sesuv> vina, a ne more nadomešeati poKUŠJije za sigurno oceno vina in je tedaj Ie cto- ber, v mnogih slučajih celo n^obho-ilno potreben pripomoček za praviino pre- sojo vina s pokušnjo. Pri tern nas v no- vejšem easu zelo podpira mikroskopiia, ki nam razkriva earobne tajnosti vm- skega življenja. In to življeuie traja do>- go, tudi daleko preko sto let, ako ga clo- ve.ška roka ali žejiio grlo prej ne mi;ci. PokHcno ali strokovno pokusanjc vina ni pitje in vzivanje. ampak težavno t!e- !o; pu'ineten in prevklen konsimieut. pa užlva ploJove tega dela. Ako ve vinski slrokovnjak z.; lo:- JiiK, sorio in provenience) vina. ie presoja kižj;.!: pozuauje »etüvj'tC" n;i \ciK!ar v;>"ji prav lahko do nnpačnili zakljnčkov, zl-vsti ee je bescdilo elikete. kakor se čcsče dogaj,1! v spekulativ ne namene, *e .izraz bujiie f:»nt:tzije. Zato je i>rii>ovočI.U- v;i viiiska poknšnj^i na.jprei brez vsakih podatkov in sole potem / vivJrn>s!jo un?,» V\v? in eiikeie. I >obi-T vinski stro!vovnj.tk im;>. •¦¦c*.i- bee jezik« (v dobreiu Sinislu bestvle), To jc »dobro pokirši»jo<- ali 'dobrj probo^ O'J narave a!i vsied vail*. Pozna n;ijra;--- lienej'sa vina in skrbi. da čula zu pravil- ijo presojo ne izgubi, kar bi se ygodlTo, ako bi n. pr. za redno vsakdanio. fiotrebo pil bokHia vina inesto zdravih. ZJ:isli na naSeni jugu, pa tudi dniK'OiJ imaio r;nii nedosialkov v kletarstvu nmogo cikastih vin- ki se jim domačini tako privadijo. d.i te vinske baiezni ne spoznajo, ne On- tijo; nasprotno, Oisto zdrava vina ozna- eiijejo včasih kot neuaravnu in uaje.m preduost ¦doniaeiiTi cikastim vhioni. 2?n- ninitvo je, da se eik bolj občiiti, aK<. sc tako vino nekoliko. razredei z vodo. PokuševLilee ne more vin praviino oceujevati, ako se ne počuti U-obro, n. pr. vsled katara a!1' kake zelo'dcne bolezn; tiiLii ne po bogati pojedini; najboljs;) p]'o- bo ima viiitro Po prvem zaitrku, dasi Je to najbolj razdražljivo za Organizern. Na piesojo vina vpliva neii;/*vinski pliuvalniki«. Pri oee/ii vina igra tcniperatura vi- na zelo važno vlogo. Buketne snovi sc izgubljajo odnosno se ne izražaio pod 5" C, aromatiene snovi pa žj pod 8° C. BoljSe vinske kvaiitete prenašajo veeje izpremembe temperature brez škode zn dober učinek glcde njili liar/nonijc ne.^o slabše kvalilete. Pravilna srednju Un-.- peralura za be!a vina je 11" C, za črjif- no pa 16.5° C. Nekoliko nižje temperatu- re so ugodneje nejio previsoke. NapaKc glede dulia in okusa so najrnani očitne pri navedenili temperaturah, in sicer e?m več vsebuje vino ekstrakta. ki deloiua krije napake. Za peneča vina (^arnpa- ujec) se priporoča temperatura I—')" C Za merjenje toplote vina v easi rablmo posebue žepne termomelre. Ne vživajo praviino pivci, ki uienijo, da mora biti vsak šanipanjee in tudi vsako fincjSe vino mrzlo kot led. Navadno ka/.ejo Ie svojo smeSno baharijo, ako zahtevajo K vsaki buteljki na niizo so kiblo k-du, ko bi vcasi zadostovala rnrzla sdideočnicn. I Prosveta. .!<>i.ip lii'ui-df, Siüvensli« vadnien. ' ViSia stopiiki je temeljitu delo izkuseue- ! ga šolnika - praktika, ki koraka z Ctu- | hum ea>;a in dobro pozna naše slovstvo. j Primere za slovniška pravila zajema r/ j cislega vrelca našili najbol.iših književ- nikov ali pa jih erpa iz bogaieira zaklacM narodnega blaga. Vsaka orilika mu je dobro'u'osla, da opozarja na slovniške in I stilistične izrodke materinSeine; na tak naCln nam je sestavil poraben šolski »Antibarbarus«. Puuk matcrinščine bo rodil ob tern dobrem kažiporu brez- dvormio lepe sadovc. Cena iz\odu je 1-4 dinarj^v. Dr. ivo biorji: V dc/eli Čirirmirccv.H P'ocizeinska jiovest za rnladlno. V Ljui>*n liani \()22. Založila Tiskovn:-! zadniRa..1] Strani 1/m. Cena bros. kujigi Jo Din,; vez. 2\ Din, po pošti I.75 Din vcr. Dva clecka Mihec in 'i'oncek ziüdeta v pod- zemlje. kj^r prcbivajo pritUJcavci Ciri- i;¦ iirci. Ti j'mia onemogočijo -povratek ?ri t:;ko jih zaOueta deeka uvajati v »pri- dobitve kulture«. dokler sc nc niutce tn- 'f!i \roj.S'kovanja in se ne začno jnodsebdi- no pobijati. Po raznih doživljinih in nc- \i:niostiir zniaga člove^ka prebrisauost nad pretkanostjo ciriinurskea'a pogiavar- j^ in dečka se vrneta. Kujiga ie naine- niena v prvi vrsti že nekoliko razv?;! in lad in?. Naslovna stran profesorja Ka- se'j'.i s tsjinstvenim niodrirn kamenom iz cl'oztfe Cirimiircev in nje?;ovrh devet cc- irstranskih prav lepih slik. lvi privku:- nost tega vsekakor novs;:k('aiijc\i';:' spis-i še poveca!:.!. Knji.iv;1 se ii'iroea pri Ti- sk-ovni zadni^?;]" \- Liiib'.hn-. PrevjrnovM rile-;. 5-1. „Brakada^. »K'Jo Sl( ne wscli ^br^k-ic'e-'?. ti z«>.brusi v obrnz \ >;'!¦: prislni iager sa- vir-Jskcy,":» plenicii;!. i'riprave za braküiV:) so prcce.i o1 "e/nc. r'oslevoJeci obcr- ji'.'.vcr ir.iira ze liajüianj 10 diii !">red siav- nostniti! diiem i\i7.|>:)šili;ili vabila ver skiiCi. v l:i /iiiiiion luisehiK-, lovsk;; ko«'.i- sijo, ki iiurekuje imena va-bÜenceN', 'i.i ni žalUve u:» eno a!i drugo stran. Ohvc- sceui morajo biti pravooasno vsi pa/.n>- ki, brakirarji. ftonjači, p^i lid. In ko W \se v re-!1.!, more tudi br.ikuda brezhii)- nu funkcijoijirali. A t:\ ^»nohorsko bra- k:-ulo sij je uvedlc prvic nosebno srei*- 'slvo, l\a bo uspeh liin izdatne;.1?:. .Jo;.:vi so si nam re C' omislili klooot^e. s kaierv mi so oborožili gonj:!^-1, d.-i je brakaS'J Slimier t!m silnejši, vfliraslnejii in v^e skozi uc-iukovit. Dan pred bnkado ie ^elo ('.L'?.e\en: kiavenio so hodili lovci ^ovi in doli ter (>b(ipno gledali v zukrito :iebo. ki ni piv- $remeni. .Nekakri so bill za - drugi kontra. Za »za« so govorile prvic avstrijskc frank fur ta rice, ozironia iugos.lovavi^ke klolbasice, ki so bile že skrbno zavite -¦- 70 po številu. zbrane v srju Saksonvje, pričakujoč odrešilnejjcu trenotka. a;1. >iza< je govorilo drugie dejstvo, da so že ue- ¦ ka'eri jogri na predvečor počivali pod Smohorsko goro. Za -'/.a<-< tudi divja večerja, ki se k' .jo p:ir dui pri- ' pravijala v roniarski kuhinii Za >/.:;¦' služi tudi veC'iLa resnica, d;i nikdar in nikoli ni tako lustno, ne^o fajhtarij;1. na divjačinski ponrlngi. Za »konlra« je rnanj ra/lo.^ov; pra\' /;i pwav Ie ede.i in to .Te bi] neizprosni dež in uprav nesranma moirla. Oba predloti'j) pndet.i slednjic nn .^lasovanje. »Kdo je za, naj vzdi^ne ro- ke«, zakliče joorov kapeluik. StoKJie se pet desnic. »Kdo je kontra?« -..... Vse molči. »Torej nihee. Predlojr je sorejet, k prvim, drugini i:i tretjim.*. In piksen- španer zakliče junaško: vLov se vrši. Da bi viclel:, k.'iko je odle.;slo vsjni na.vzoci'in, zbranini v Saksoniji, na tr- gu Svobode. v senei jelensklh rogov. Sedaj se §e enkrar preffledajo pa- tronske torbice. ce so vsi patron; pravii- no 'ba.sani, da imajo pra\ ilne šievilke, pa tudi v zad-.)sfiicm Steviiu. kajt1. divja- čine jc v izobilju i:: iovci nvkdar ne sme» jo priti v zadrego. Pa-ronski re\ :zot je naše! vse v najlepsem re»1u ter nsoto- vil, da so iineli nekatcvi lovsld navttii- SL'nci celo no 12 pravi'ii:: in /-.u'onito ;\0.- instiriin'T! zabo:ev. In ko je se1 cb:.'v.i:!¦.•.,: \-^\ ..-:.i.rai -/¦jpe Riede orozwiii listov in iovn'c i/ k1- ta 1922, ?.c spravijo ocl tloir.a. Naanknit pride Petn:sk:;i scl in Iov- sko javlja, d:\ so Kimiiani pii svehiiskili s>-:LŽnikili i'^topil: ter korukajo prot; sv. Mezi.v Le-le seJ.ij )i: paula konecna odio- eitev. Saksonci sedeio s klobasicanji vred na pripravlieue Kareie in haidi v raj srnjakov in lisjakov. Stik Saksoii.:ev in K'hiil'uiiüv W Ml mid vse pretrüsljiv. I Vso pot je m'silo z nela. j:a tncli de- : zevalo je vmes in i,'os(a incMla je prili- ! skala vso drnžbo k tloni. Lovci se postavijo na svoje staleZe za biikvami, süirekumi in '.i.ibri /. Oivjr,- čiuo prepojeue in uasiOcue Šmoliorske i^'oie. D(j!m'o jf iraj'iia sMiotrena razvrsti- tev in oborožilev. "i'romba zadoui, psi ze k:jajo. \olkovi tuliio, klopotci zvenke- c.'sjo. Z liajiTiojvočiiejšo člo\čško sik'i je zaorii j.jonjaški orkvSt'jr, dn se je razle- K.iio daleč po hriliili in doiinnli. Z najvecjo skrbiiost.io, vestnostjo in mirnostjo, ])omešair; z nervoznim ^e- stikuliranjei)! je stalu:-i na svoii-Ii odloce- i:;h jim stališčih /vesta iovska družba ter z napetim! puškinimi petelini v bo?.je:T! stra.lni vztrajala do onc.n'a nebeško-le- pega trenotka, ko ho treba poirerUi in sprožiti. Divjaciuska ^»M.'a p.i ic šl.i s'.o.io lu-o.L'.'ramsko pot. Dann je bila parola. da si: ;vrec;aiija in odžcne vse, kar !e/e in ,^re. kar frC-i in b'vizi, Ie v smeri proti 'ioz'iiku. kjer ;;e bodo poslro'ile lisle xvitf-rcpla1. sr- nia';i in druo;i v/ozdiu prvaki, kojiu; se j- šc (lanes posrcčiio iileči iz . ^molior- s?cc.v:n lovišOa. - tu je na prihodnji bra- l-'di v ¦sni'slu obilneišesa lovskcv.a blaftTa. Doh;-() ji- traialci planiiiska'ü'od.lvt, ki ¦>l'"i ler oil daleč poslnsal planiiiske ;-.- ' konkMii da si v lrližini ov-.loduieni presr- Ij'rvariie oz'romu, beu" Planinski'tca ilivja- i'inskiv.a »naroda«. Za vse slucaje sem v/el s..1m ii,.i. Tfšiit-tliii in iniiM sinn st' inali) sreCv yjv de irenome.ii'a raz^leda, riiav r:iö pa y}t ¦ de preseljevMnja. Vprasa! seru blizujc sose.de. ki niso pryv nie viileii po nedo!'/- rcTii pre^tinjane minj'.- .^orske prebival- cv. A koncerl vendar le nlilme. (lonje je konec in preiirifan sen: bik da .ni uslu niresar, ker ni nobedeu reu oasiral moio I.-.üznjo okolico. Srečo so imeli Saksonci in k'imljani, si mislim sam pri sebi. K sreči se za trenotek vzdigne me- yM\. razpoka pa in! dovoli za hip krascn polled k starodavnim Smohorskim li- » pam. Krpsna sli'ka! Zbrana je tu lov^ka dražb?, — sann sinri znanci —¦, ki sede pud košatimi U'likan!, klobasice so prišle na svoj m- čiiii. prva pomoč v megleni nezšrodi. llitro jo udarim tudi jaz tja; dobim še vse zbrane, ko se odpravliajo ravno- kar zopet v do-lino. Vsi so se in: dozde- vaii ne'kain otožni in rnolčeči. Vzrok je bil kmalir pojasnjen, vLs dan namrcč ni pa del niti eden strel. Spominjn! sem sc nehote liepotrebne jutranie natmnske vizite. Kiia svitla zvezda se je na nokazatn vendar-le. Mladeniu saksonskomu lovcu sc Je predstavil srnjak, zaved'aioc se, da rm: neizkii'zeni jc'Ker nič žale.iCa ne stori. Sr- njak jc dobro znal, da puska bre/. — ¦ pa- tron — ne poči. Jo&ni se srnjak spo- štljivo priklon], a tudi lovec Ka rxlslovi v najprijazncjsi obliki. Mnogo se je govorih) pod lipami. svetniki v cerkvi pa so skrivaj »prislu- skovali«. Megla je pokvarila vse. Polna žalosti sc vrnc lovska dru?.l>a na večer v romarski kraj, kier so se pn- slovili Rimljani. Saksonci pa so sc še maio poniudiü pri izborni dobrodošli divjačinski večer-. ji, dokler ni klical vcčerni vlak «Sak- sfvnski lovski khib« v domovino. Katarina Schratt. Marsikdo je že slišal ime Katarine Sehrati, morganatiC-ne žene cesarja Franca Jožefa. Zanimalo bo nase bralcc, kako se je spoznal cesar ž nio. Franc Jožef je vpeljal običaj. s po- iiioOJo katerega je ostal v stiltu s svoü- nii podložniki gledv njih osebnega bia- gostanja. Enkrat na teden je sine! prTtl vsakdo, ki je želel ter vložil tozadcvno prošnjo. k njemn ter mn potožiti svoje ležave. Katarina Schratt, v evetju svoje inl?.d-o-Sii, stara šes-t in dvajset let, plesal- ka in prvovrstna i'gralka, je prišht v de- name stiske, ni mogla plačati raeima ši- \ iljo. ki ji je delala oblekc za nj<-"ne n-a- stope v dvornem gledališču. Bila je dolž- üa skoro petdeset tisoč dolarjev. Da bi se rešila iz te zagate, je sklenila itf k cc- sarju. O prvem sestanku s eesarjem je pripovedovala sa-ma naslednje: »Ko sem stala konečno pred nasmi eesarjem, se me je lotil tak strah. aa ' scni \ trenutku po/.ai'ila lepi j?.ovor. Va- Stev. 125. «N OVA DOSA. Stfjm 5 o.jvi.a scin pripravila ter celo stališee. teiiero je zavzemal človck, pred kate- Tim sem stula. Cula scm cesarja vpra- suti: ' ' ' " • »Zakaj pa nas hočete zapustiti. mi- 'usrijiva?« Odgovorila sem na to: »Ne «norem plačati oblck za s\ uje viogc s pjnčo, katero placiijetc, ekscelenea. in vsied tega si morain poiskati srečo dru- gcxf.« Cesar se je smejal, ko sem ga na- zvaia z ekscelenco. a jaz niseni zapazila svoje napakc tcr L;i se nadalje nagovar- jaJa na ta liaOin. Poshišal me je zelo ml- losrno ter mi obljubil. da l>o vse urejeno in da ne bom imela nikakSnih sitnosti s svoiiani upniki. Ko sem sra zapiistila, mi je cesar dovolil poljubiti njegovo roko tor mi rekel. da sem nuciüa »nje.gov? tk^ceJenei« zelo prijetno po] are. s Cez tcden dni je prevzel nek; dvor- ii! nrudnik vse denanie posle Katarinine ter plaeal vse njenc dolgovc. Ker je bila cesarica Elizabeta ralile- ga ztiravja. jd sklenila iti na potovanje, a ni hotela* pustiti cesarja samega. Vpo- stev ie prišk) več dam, katerim bi eesa- rica lahko zaitpaJa. da boclo zabavaic cesana v njtsiU todsotnosti, no da bi sku- šalt vplivati nanj, a po daljscm prerm- sleku je cesarica odklonila vse te ženske. Cesar in cesarica sta prisia slučajno y hoiimamiovo gledališče, k.ieir je nasto- pa.Ia Katarina Schratt. Po končani prcd- sravi je sei cesar s cesarico v sobo igral- fce, Po tem sestanku se je Katarina na- ytanila v blizini cesarja in prav do dne- \a njegave smrtj üi živela nikdar daieč .! niega. Za njo je zsrad'i cesar majlnio vilo prav pri vratih cesarske palace in du- najsko prebivalstvo se je navadilo za- znamovati obiske cesarja pri lepi igralki nomočjo luči, ki so gorele in nsasnile nkiiili tc vil-e*. Zavcdiila se je. kaksne dolžiiosti ima v cesarjevem gospodinj- stvn in v svoiem stanovauju. Igrati je snoraia vlogo razvcsclievalkc in prlja- :cljice. zabavat! i;a ter odvračati .tijegu- ve misli od trag'icue usode, ki Je zasle- clovala njegovo drnžino. • Prvotno ni hotela postaii maiiama Montespan ali madama Pojnpadour. ?.ele pozneje. ko si jo. pridobila naciviado nad poslanike !i Kat:irini Schratt, cfa zastavi ona svoj \pliv pri cesarju ter iz- posluje to ali ono. Celih pet in trideset let je vzdržala Katarina Schratt tradl- cije svoje vrste ter dejanski vladala Avstriyo s pomočjo svojega vpliva na cesarja. Nikdar pa ni zavzela nobenega inesta na dvioru, ki ji je »ripadalo na tc- meljn vzgledov drngih kurtizank. Osta- la je hišna gospodinja in v tcin je tičala njena1 sila. 2ivljenje Katarisic in cesarja je po- tekalo prj'blizno talcole: Cesar je navad- n-o večerjal v hiši Katarine ter ostal pri nijelj do polnoči, a le redko preko ce!e noči. Ce se je vršil kak clvorni ples ali kak sprejem na dvorn, katerega sc je moral cesar udeležiti, je prisel h Katari- ni na zajutrek. Cesar je vstal vsak dan ob petih zjutraj. nato ie obiskal Katari- no. Ko je končaj dnevno delo, se je zo- pet vrnil h Katarini, kjer je večerjal zelo priprosto ter pil plzcnsko pivo. Katarina je bila jako dobrosrena. Na stotinei ljudi je dobilo -penzije po njenem l^osredovanjn. Tudi sama je od svojega vse razdala rcvežcm, zato ni čnda. da je bila vedtio v dolgovili, ;.- *;.•<*¦•..,. Kü js ld.strani>n. Minio je čakala, da je prišla na vrsto m tako jasno je bilo. da želi biti nepoznana. Naenkrat Pa je prišlo na dan, da je ta ženska Katarina Schratt. V zadnjih par leti'h je morala prodati dragiilje. Kupila ji'h je neka mlada gledaliska israika >n plcsalka, ki je zelo priljubljena na Du- naju. Darovi starega cesar.ia so prišli v roke rnlade ženskc, ki i'zvrsuje isto obrt kot Katarina Schratt. Tako se veono ponavlja na svetu, da je vse pod boÄJTm solncem minljivo. Izdaia in tiska: Zvezna dskaraa v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Suunic. Brivnica .,UNI0iflK iztielovanje d. kift in pafrumerija Fb*«sbi Košfomaj WÄRIßOR CEUEj Glavni trg I. Presernova 19 Sppspsm ucenca pi*o«ä plači. Nasiop takoj. Janko Bovha, trgovina papirja, CELJE 4 Licifacija Dne 3. nov. ob 8. uri dop. Ljubljanska c. 14. (Mestno kopališče). Novo kompletno pohištvo, razl. perilo, oblqka, čevlje, nova *"''' kuhinjska posoda in razücno. 1 ZflG^EB — Kaeieeva 3. prodaja hiše, vile, posestva, vino- grade, stavbišča in mline v Zagrebu ter v celi Hrvatski in Primorju. Nadalje, kdor 2eli v Celju ali okolrci prodati hišo ali posestvo, naj se 1244 obrne na mene. 3—3 Okxajni zastop Laško odda službo cestnega nadzornika. Reflektant! naj svoje s spričevali o dosedanjem službovanju opremljene prošnje in z navedbo svojih zahtev viožijo do 10. novembra 1922. 1263 Nastop čim prej. 2-1 Mwei bjBbüsnske He We j=zr ii Celji —— obrestuje pričenši z dnem 1. novembra 1922 stare in nove viogc no tapee s % cisnti. vloge v tekočem računu pa po dogovoru najugodneje. Imä flui zhor GFeiija iryovcey, Celje, se vrši v sobofo, dne 4. no- vembra ob 7. uri zvecer v mali dvorani »Narodneg:a doma« s sledečim sporedom: 1. Sprememba pravii. 2. Slučajnosti. Načelsfvo. vino letnikov 1920 in 1922 skupaj 30 polovnjakov proda Drž. vinopsHa in sadjapsha sola v Iflaribopu. Poskušnje samo za resne reflektante v zavodovi kleti pnevno od 10. do 11. ure. O biščite bnivnioo Kostomaj, Prešemova 19. Izvrstna postrežba in znižane cene. — Briije 3 samo 2 Din. i Kupim po wiso&i ceni vsako 834 množino 67-33 trdih in webHib drV plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, lesna trgovina, Gorenie 7, Rečica ob Pakl. Drobno sol ^1^ in šp@cei*ij8ko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka SIRC-RANT, KRANJ telefon int. 6t. 9, tier kupuje po najvišjih cenah poljske pridelke in suhe ! gobe, ki se naj povzorijo. ! Furniture in orodje ter ure samo no debelo. 1167 Rudolf Pick 10-7 Zagreb, Ilica 47. Naznanilo, Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila I na SlomSekovc.ni trgu v Dečkovl hiii I w CcSju, poleg fame cerkve 1264 13—1 trpno i dežniki Boguta izbira vseh vrst, od najnavadnej- 1^.^ IZ-^-^-^S ^I^ §ih do najfinejSih vedno v zalogi. Spre- W|||S VrSrii^K jemnm tudi popraviia po najni?.ji ceni. ^***-^**-*» » * %A>MMJ+*E^9 Stiai 6. »NOVA DOBA. Štev. 125. 1254 Kupujem star suitiec. 3anko Bouha — Ceije. Proda se približno 800 hl ifina starega in novega, po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi „Nove Dobe". 1243 3-3 *lV\AAT6U« Prvovrstna umetiia 1153 12-12 • •* gnojila dobavlja najceneje veletrgovieta Vinho Vahic, ZüiC[ Jamstvo za w&ebiwo! Vse vrste v zaloge! 18% Thomasovo žlindro, 40—42% kalijevo sol, 18—207okostni superfosfat, 15% rudninski super- fosfat, 15—17% apneni dušik. 29-3 Kava, čaj, Čokolada, moka \z banatsklh mlinov in vse äpe- cerijsko In kolon. blago po zelo znižanlh cenah pr! tvrdki . Ludovik Petek - Celje . Nakup deželnlh pridelkov ! Seno, slamo, iln, poj, Ä tatf. sadle ! in druge deželne pridelke kttpuje in prodala ; Oset Andre], Maribor I AlekMBdrovB ce*la S7 81869-35 Telefon 88 Proda se priflična hlša 126° z obširnim dvoriščem na ze;o pro- metnem mestu v B^eŽICati» pri- pravna za vsako obrt, tudi za trgovino. Odda se Udi nekaj zemljisca, travnikoT is njlv. Prodaja se vrši v nedeljo 5. novembra v Brežicah. Natančnejša pojasnila daje interesentom fihfop Fetan, trgouec, Brežice. V najcm dam | to lliSO 7. že vpeliano trgOVll&O meSanega bSaga v sredi ::g-.a Savinjske doline, na prometnem kra;u, event, prodam. Nastov v upravniStvu. Ill \im drva in wm prodaja in dostavlja v hišo tvrdka 1257 Brala Batič 2-2 Savinjsko nhbre/.je. Ljubljanska c. 14. Jadraoska banka d. d. V BEOGRADU javlja, da bo pričenši z dnem 1- novembrom 1922 obrestovala pri vseh svojih poslovalnicah v Jugoslaviji stare in nove vioge na hnjižice s čistimi fyX otati Vloge na tekočem računu se bodo obrestovale po dogovoru najugodneje, po- sebno pa vezane vloge proti eno-, tri- ali šestmesečni 1252 odpovedi. 3_2 KAROL PAJK CELJE, KRALiA PETRA &E8TA Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga, posebno moškega perila. V zalogi vse nove sokolske potrebščine. 807 25-16 ^P^ ^* • • 1172 24"4 S%l ¦ till za obdelovanje feovine, ^™1^ * * ^^¦nLr^ pSocewine in fesa» ^^«M^^^iJI^^ kaKor tudi fransmls»|e, plugs, OFOUJC motorji an mlal^lnt siroji so stalno ir aesAlogfi jar»! fiarlo letzbactter d. d. ZÄGSREB. VlasKa ul. 25, Tel. 4-90. Generalno zastopstvo: Zimmermann-Werke, Chemnitz, A. B. C. Motoren- Ges. Wien. — Guntramsdorf, Artur Hauser & Co., Schweissanlagen.________ Registrow. kreditna in »tmrbeHMi Ktdpugazom.zaw. f^ÄÄ«»« "LÄSTNI DOM" Sprejema hranilne vlofie In jih obireataje po 5% to je 5 Din od sto, proti odpovedi po S'/iVo DBn od sto. Pri večjih naložkaln po dogovoru. Centrala: Razlagova ulica. 60-35 Lastni kamenolomi. Imosei industritska družba o Celiu ixvpiuje nagpobne spomenike, ffi?oto- nlce, oltapje,pohiätven® ^loäö©, zidne oTbklctdLe Iz pohershega granitain vseh vrst mavmopja, aalj© stopnice, pod- Btavke In vsa v to s*x»ol*o Bpadajoca del a.