83, ftevilRlL
LjulJUanl, v jKdo. 14. aprila 1909.
„Slovenski Narod" rciia:
v Ljubljani na dom dostavljen:
*tio leto.........K 24---
aol leta........ 12-—
it« leta........ 8--
•......2—
v apravniirvu prejeman: celo leto . ... K 22 —
pol leta . • • • H*—
četrt leta. ,550 na mesec * . 1*90
Dopisi na] se franldrajo. Rokopisi ta na vračajo. B7*4nlttvei Knaflove ulice i*. 5, (L nadstropja lavo), teiafen It. 84.
Izhaja vsak dan zvečer UviemJl nedelje In praznike.
lnseratl veljajo: peterostopna petit vrsta aa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 via, aa trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uprmvniitvn naj se poiiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to Je administrativne stvari.
- Posamezna številka vetja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobna vposlatve naročnine se ne ozira, „narodna tlakama" telefon at. 85.
„Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.........K 25"—     celo leto
pol leta.........„ 13*—
četrt leta........., 6*50
na mesec........., 2*30
K 28 -
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30 —
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upiavnlatvo i Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon šu.eo.
Shod v Uotftnotu.
Snoei Je bil v dvorani Pavškove restavracije na Sv. Martina cesti volilni shod glede občinskih volitev. Predsedoval je predsednik političnega in gospodarskega društva za vod-matski okraj g. Bizjak, ki je navzoče pozdravil in podelil prvemu besedo dež. poslancu in mestnemu podžupanu g. dr. Tavčarju, ki je govoril nekako tako-le: Častiti volilei! Za bodoče mestne volitve smo se vas spominjali s tem, da smo vam postavili tega moža (navzočega gostilničarja Pavška) za kandidata, To bo mož na mestu, ki bo rad si)rožiJ Vaše želje in težnje v občinskem svetu. Seveda se pa vse, kar želi ta ali oni del mesta ne more vselej izpolniti. Xa.se mesto je sedaj v hudih časih. V deželi so prišli do moči naši nasprotniki klerikalci. Komaj 2 moža sta. ki imata nekaj razsodnosti, (hi je treba živeti in delati po pameti, in to bi bil dr. Krek in pa tudi dr. Šusteršiča moram šteti zraven. Vse drugo je pa silno ošabno. Gospodariti hočejo s kri\ ičnostjo. Poseben lov pa hočejo napraviti na Ljubljano. Tu v našem mestu je mnogo volilcev. ki pravijo, da je vseeno, pri kateri stranki so. Pokazalo se bo pa, da se s tem izgovorom ne bo dalo živeti. Klerikalci, ki so sedaj pri debeli v večini, imajo silne dolgov, ker so delali mnogo obljub. Sedaj bo pa treba tiste obljube izpolniti. Že sedaj v medenih svojih tednih so napravili mnogo dolga in že sedaj živi dežela čez svoje razmere. Kje pa naj bo stranka jemala denar, da bo tako kakor je začela, živela naprej ? Od kmeta ne bo dosti dobiti, zato se bodo pa vrgli na Ljubljano, da iz nje iztisnejo kolikor več mogoče. Ljubljana pa že sedaj plačuje skoro polovico vseh deželnih doklad in je takorekoč molzna krava za našo deželo. Ti ljudje hočejo Ljubljano samo inolzti, pa ji ne dati nič krme. Tistih 10 milijonov, ki ><> jih klerikalci vzeli na posodo, so jih vzeli zato, da bi kmetu pomagali; vseh 10 milijonov dobi kmet, in Ljubljana ho morala od tega plačati najmanj 4 milijone. Namen imajo, vse iztisniti iz Ljubljane, češ, Ljubljana nam vse, mi Ljubljani nič. Gre se jim za denarnik. Za vsak vodovod m za vsako cesto, ki se napravi, naj plača Ljubljana skoro polovico. Samo ovca bo Ljubljana, ki bi jo strigli, ne dali ji pa ničesar. Povem samo en slučaj. Te dni j-- samo na en dan prišlo 15 prošenj za občinske ceste. Vi,
LISTEK.
V naravi.
Izbrani naravoslovni spisi Frana E r j a v c a.     Za      mladino izbral d r. G v i d on   S a j o v i c. Založila »Narodna založba«.
Ali je še treba govoriti o važnosti naravoslovnega čtivaf Z njim se ne razširja samo pozitivno znanje in I>f>znavanje v naravi delujočih moči, nego vzbuja se ž njim tudi smisel za tajnosti in čudeže narave in za njene lepote in krasote in za u me van je ve-hčastva vsega stvarstva. Naravoslovno čtivo izobražuje človeka in ga blaži.
Pri nas imamo naravoslovnega H iva prav malo, kakor imamo sploh malo izobraževalne literature. Popu-Ijirnoznanstveni spisi so prava redkost. Razen političnih časopisov in največ samo beletristiko goječi h literarnih listov ne čitajo ljudje pri nas skoro ničesar, kar se jim tudi žal le predobro pozna.
Pri teb razmerah trpi največ naša mladina. Premalo ima spisov, ki « ji razširjali obzorje, ki bi jo učili spoznavati naravo in ljudi, svet in njegove uredbe, preteklost in sedanjost narodov. Naša mladina čita ve-
da naj plačate skoro polovico tega, l>a niti ne veste, kje leži tista cesta. Ljubljana za ceste po deželi ni plačevala ničesar, kar je tudi naravno, klerikalci pa hočejo naše mesto pritisniti, da bi tudi ono za to prispevalo. Pobirati nameravajo namreč za ceste posebno cestno naklado okoli 50%. Hočejo pa mestu škoditi tudi še drugače. Kakor znano je mesto kupilo od države bivši vojaško preskrbovališče, ki bo stalo okoli 600.000 K. Klerikalci pa hočejo mestu nagajati in skušajo braniti prodajo tega sveta, češ, da je treba za vsak tak slučaj posebnega tlež. zakona. Če bi šlo tako, bi mesto še 20 let ne moglo prodati tistega sveta in bi tako iz klerikalne nagajivosti imelo mesto veliko škodo. Čutijo dobro, da če v Ljubljani ne bo odpora, pojde stvar naprej (Klici: Ne!) in plačevali bodete, da boste črni, kakor so črni oni. Seveda ne pojde drugače, kakor da zvišajo deželno naklado, da pa ne bo treba pritisniti kmeta, bodo skušali vse zvaliti na mesta , češ, kmet je revež, meščan je pa bogat in bodo tako meščanu davek povišali, kmetu pa ne. Toda bodite prepričani, da se ljubljanski občinski zastop ne l>o nikdar dal gnati v mesnico. Nasprotniki tudi nameravajo spremeniti občinski volilni red in uvesti tako-imenovani proporcionalni zistem. Tako bi s pomočjo Nemcev in socijalnih demokratov radi prišli do glavnega vpliva v občinskem svetu. Saj ima res proporcionalni zistem nekaj pravice zase, če bi ga pa hoteli uvesti samo za Ljubljano, bi pa to bila silna krivica, ki si je ne bomo dali dopasti. Zato pa morajo imeti zastopniki ljubljanskega mesta zaslombo v meščanstvu. Te volitve v občinski svet so za Ljubljano velike važnosti in naj se vse združi v boju zoper klerikalno lakomnost. Naša stranka ima voljo se upreti vsaki krivici in se bo tudi oprla. Zato se oklenite te stranke, ako nočete biti samo molzna krava, oklenite se je, ker se bo naša stranka proti vsakemu nasilju od nasprotne strani uprla z vso silo in se ji postavila v bran. Priporočam Vam zatorej za kandidata   g. Pavška.    (Živio in
ploskanje.)
Nato je govoril g. dr. A. S v i -Lr e I j. V tukajšnjem okraju nisem sicer znan, vendar povzamem besed •>, da Vam razložim neke stvari. Sin sem kmetskih staršev, zastopal sem pa vselej napredno misel in tudi ob vsaki volitvi seveda volil za napredno stranko. Dandanes je pa politična zmedenost   dozorela tako   daleč, da
volijo nekateri nasprotnike, ker jim za tisti moment bolje kaže. Jaz pa sem prepričan, da bom napreden, dokler bom živ in bi to prepričanje rad vcepil vsem. Res, da smo doslej premalo šli med ljudi, bilo je premalo osebnega stika. Tudi se družinski očetje niso nič brigali za to, kakšni politični stranki služi njegova družina. To se mora izpremeniti. Sedaj je dežela v klerikalnih rokah, videli bomo, kako dolgo. Polagoma bo masa le spoznala, kje je vera in kje nevera. Naša mesta so trdnjave, ki jih je treba braniti do zadnjega moža. Ker se v vsaki stranki kaj greši, ne kaže zabavljati zato in stranki obračati hrbet, nego skrbeti je treba, da se napačno popravi. Kolik je bil n. pr. pri nekaterih odpor proti vodovodu, in vendar bi morala nastati prava revolucija, ako bi ga ne bilo. Ko se je svoj čas napravila na magistratu posvetovalna dvorana, so vpili klerikalci, da je to potrata, kaj pa danes čitamo v »Slovencu« f Čitamo, da naj se Ljubljanica preoboka in postavi tja tržnica. Ali kdo naj pa to plačal Štedimo in hranimo, dokler le količkaj moremo. Klerikalci hočejo z železno roko pritiskati tako dolgo, da vse spravijo pod svojo oblast. Ako bi kdaj prišli v Ljubljani klerikalci na krmilo, bi mi bili sami krivi. Zatorej Ljubljano Ljubljančanom! Kar se tiče proporcionalnega sistema, naj ga pa klerikalci uvedejo le prej na kmetih.
Kandidat P a v š e k je, bu7*110 a k la miran, obljubil storiti za svoje volilce vse, kar je dosežno, nemogočega pa seveda ne more obetati. Treba bo poskrbeti za razsvetljavo in pravilno stanje cest, ker je zlasti na Martinovi cesti tako blato oziroma prah, da ni prestajati. Treba bo seveda medsebojnega zaupanja. Poznam težave delavskega stanu, bil sem skoro 15 let železničar in mi tudi tiste razmere niso neznane, sedaj pa kot obrtnik tudi dobro čutim neprilike tega stanu. Za naš okraj je posebno potrebna ustanovitev posebne policijske stražnice, ker moramo sedaj ob potrebi hoditi daleč po pomoč.
Obč. svetnik Ilergant prinaša pozdrave šentjakobskega okraja. Po »Slovencu« ga napadajo-in inu očitajo, da je »auskohar«. On se pa tega nič ne sramuje. Sin je ubogega hlapca, ki si je s krvavimi žulji pridobil nekaj sredstev za življenje. Izkuharji so pa za delavsko ljudstvo naravnost potrebni. Že dolgo zasledujem občinske doklade pri nas in drugod. Res imamo v Ljubljani 257* občinske do-
klade, dobe se pa celo na kmetih občine, ki imajo po 50, 60 70, da celo po IGO''/ doklade. In vendar se je vkljub samo 2o(/< dokladi mnogo zidalo, kar je vse mestu v korist, ker se je zidalo š premislekom in preudarnim gospodarstvom. Zlasti za preskrbo ubožcev se je mnogo storilo. Priporočam zatorej, da naj napredna stranka, ako bi klerikalci hoteli delati Ljubljani silo, začno s hrupno ob-strukcijo!
Nato se je oglasil k besedi gosp. Pust, ki je poživlja] vse navzoče, da naj nas v ponedeljek 19. t. m. združi vse složen nastop na volišču. Pozdravlja dr. Tavčarja, ki se je že od nekdaj največ trudi] za našo svobodo.
G. Miha V e r o v š e k je poživljal k vztrajni toda pošteni agitaciji, v sredstvih ni treba posnemati nasprotnikov, ki agitirajo celo s tem, da je ljubljanski občinski svet kriv, da se s Srbijo ne more skleniti trgovinska pogodba. (Smeh.)
Dr. Gregor Žerjav prinaša pozdrave s Poljan, odkoder pride z zborovanja. Tam smo imeli za glavno misel zborovanja to, da so sedanje občinske volitve prve po 20. septembru. Povedali smo, da odobrujemo nastop obč. sveta v septembrskih dneh. Vlada in Nemci pa obč. svetu najbolj zamerijo to ravnanje in so radovedni, ako je bodo volilei potrdili. Seveda so klerikalci te dogodke izrabili sebi v korist in tako pospravili tisto, kar smo mi izvojevali. Začeli so se priklanjati vladi in Nemcem in se navzgor hliniti za dobre Avstrijce. Mi pa pojdemo v znamenju 20. septembra v boj. (Živio!)
Nato so še gg. dr. Š v i g e 1 j , Verovšek in Pust priporočali, naj se za oddajanje mestnih del uvede nekak turnus, da dobe sčasoma dela vsi naši obrtniki.
G. mizarski mojster P r a p r o t-11 i k priporoča slogo v vseh ozirih, češ, da je volilce treba poznati vedno in ne samo ob volitvah. Kar se tiče mestnih del, je res že prosil zanje, pa jih ni dobil. Tudi se pritožuje, da so mu stavbne komisije delale pri njegovi hiši silne ovire. Torej poznajte nas tudi takrat, kadar kaj potrebujemo.
Obč. svetnik Bergant pripo-znava, da ima g. Praprotnik prav, ali pomisliti treba, da stojita za magistratom pazno na straži obrtno nadzorstvo in vlada. Priporoča obenem, naj magistrat za storjena dela plačuje obrtnikom zaslužek   kakor hitro
I mogoče, ker   potrebujejo   denar za
J druge strani.
Podžupan   dr.   T a v č a r. Culi
j smo neke besede, ki me utrjujejo v mnenju, da stranka z gospodarskega stališča večkrat ni postopala pravilno. Jaz sem vedno stal na stališču, da je treba dati dela svojim ljudem. To je stara rana pri nas, da pride večkrat klerikalec skoro preje do pravice, kakor pristaš stranke. Vsi naši obrtniki morajo priti do dela. To zagovarjam že od nekdaj. Klerikalci n. pr. ne dajo službe nikomur drugemu kakor klerikalcu. Tako bomo morali ravnati tudi mi. Vsaka stranka naj podpira samo svoje ljudi.
Tudi dr. S v i g e 1 j priznava., da se je g. Prnprotniku godilo mnogo krivico. On sam ve, da je mož res storil mnogo krvavih potov na magistrat. Treba bo pa zagrešeno popraviti povsod.
Govorili so nato še gg. P r a -p r o t 11 i k . Pust, Bergant iu kandidat P a v še k, nato je pa predsednik g. Bizjak zahvalivši se vsem navzočim za udeležbo, zaključil ta živahni in zanimivi shod.
Neznosne razmere na novomeihetn gimnaziju.
Odličen in inteligenten rodoljub mi je rekel pred leti, da je vzel otro ke iz novomeškega gimnazija in jih poslal v kočevski gimnazij. Čudom sem se čudil in sem mu odkrito pove dal, da tako početje pač ni rodoljubno. Mož pa se je spustil v daljši razgovor in mi je povedal, kako silno preganjajo dijake nekatere »velesilo« Novomeškega gimnazija. Zaključil je svoj razgovor tako-le: »Če izšolam sinove, da postanejo samostojni rodoljubi, živeči v takih odnošajih. da narodu lahko pomagajo, sem storil za narod pač več, nego če pustim, da vzamejo preganjalci sinov vse veselje do učenja, tako da obesijo sinovi študij na kol.« Mož me takrat nI povsem prepričal in sem še pozneje obsojal njegovo početje, ko sem slišal ledi še od drugih strani enake pritožbe. Pozorno sem torej zasledoval vsako gibanje na gimnaziju in sem prišel do prepričanja, — da je imel mož kolikor toliko prav.
Današnje razmere na gimnazi.m so ne glede na poslopje — take, da vpijejo po temeljiti remeduri. Neki pater Pavel je čutil potrebo in poklic, da se  odpove  svetu   in   preživi svo-
liko preveč pesmic in povesti in veliko premalo drugih spisov.
Med slovenskimi pisatelji, ki so v dovršeni obliki popisovali posamezne pojave nature, zavzema prvo mesto Pran E r j a v e c. Njegove monografije so vzorne. Erjavec popisuje naravo živo in plastično kot umetnik, zabavno in mikavno je njegovo pripovedovanje in njegov jezik je krasen, kakor le malokaterega pisatelja. Erjavec je eden najboljših slovenskih pisateljev in njegovi spisi, naravoslovni kakor pripovedni in potopisni, spadajo med najlepša dela slovenske književnosti.
Ti spisi so že davno pošli. Ljudje povprašujejo pogostoma po njih, a ni jih dobiti, dasi še danes nimamo v slovenski književnosti ničesar, kar bi se moglo primerjati Erjavčevim naravoslovnim spisom.
Narodna založba« je storila dobro in koristno delo, ko je izdala najlepše izmed Erjavčevih naravoslovnih monografij. Knjiga »V naravi« obsega sedem teh naravoslovnih spisov namreč »Rak«, »Mravlja« »Žaba«, »Belouška«, »Domača kura«, »Konj« in »Živali popotnice«. Vsaka teh monografij je mal umotvor.
Za mladino ga danes ni lepšega čtiva, kakor je knjiga »V naravi«. Mladini je ta knjiga v prvi vrsti namenjena, a veseli je bodo tudi odrasli, oni namreč, ki rabijo kaj dušne
hrane, ki svojih dni ne porabljajo samo za izvrševanje poklica in za ošta-rijsko pol iti kovanje in čenčanje.
Komur je mar za izobrazbo mladine, kdor želi njeno vzgojo izpopolniti z naravoslovnim čtivom in vzbuditi v njej spoznanje narave in ljubezen do nje, ta bo skrbel, da se knjiga »V naravi« kar najbolj razširi. Cena za 7l/2 tiskanih pol znaša 1 K 20 v, za dijake vseh šol, ki knjigo skupno po svojem učitelju direktno naroee pri »Narodni založbi« pa samo 80 v« Knjiga zasluži, da se jo tako toplo priporoči, kakor malo katera druga, _ R.
Ob mijionu.
Črtica. Ivo T r o š t.
»Joj, lepo je bilo pri nas o sv. misionu! Trije gospodje so pridigo-vali slehrni dan, dve slovesni maši, popoldne križev pot, litanije, blagoslov, vsak dan odpustki; k spovedi pa si pristopil, kadar si hotel. Lepo,lepo! Za moške, ženske, dekleta, fante, celo za otroke so bile posebne pridige, vse sveče so gorele po cerkvi trikrat na dan in pridige so bile dolge, da si pozabil misliti — na konec. Lepo, zares lepo! čas milosti! Samo nebo se je odprlo in rosilo blagoslov na izpokor-jene ovčice, smelo rečeno: na izpre-obrnjeno faro. Kozlov je bilo le malo
in tem so privoščili samo v nedeljo ]>o sklepu -- posebno pridigo, ki je pa tudi niso prišli poslušat. Seveda: srca imajo zatrjena, pa jim ne more pomagati nič na svetu. Bog nas varuj trdo-vratnosti!« Tako so pomnili ljudje misionski čas, tako jim je ostal v spominu čas milosti. Kozli niso bili deležni ne prvega in ne drugega, pa so govorili o misionu stvari, ki niso za spodobno družbo.
Gospodje v spovednici so namreč vedeli vse. Seveda božji namestniki! Poznali so Toma K revijo, jm>1 črev-ljarja, pol socialista, ki živi z neko žensko in ona ž njim. Oj to je bil vrišč z obema. Kar zapodili so njega z moške, njo z ženske strani od spo-vednice in potem še naravnost iz cer-* kve. Sam gospod ju je izločil iz črede zveličanih.
Poznali so Mico Žabarjevo. ki ima moža v Ameriki, doma pa vsako leto otroka . . . Ta se je jokala že pred spovedjo, zakaj bala se je in ne zastonj. Prav nič ni manjkalo, pa bi se odprlo peklensko žrelo in jo požrlo živo — z otroki ali brez otrok, ni mogoče dognati. Znana jim je bila celo Rjavčeva Lena, poštena, a zapeljana devica... Poznali so vse skrivnosti naše fare. Zabili niso niti Mavčeve Minke, ki se je pred nekaj leti spozabila in dvignila lepe, pregrešne oči na gospoda v črni suknji, z duhovskim ovratnikom . . . Bil je mlad, le-
po obrit, lepo okrogel. Zagledala BO je vanj in trdila, da ga ljubi, naj si je to prepovedano v samih Mojzesovih bukvah ali najnovejših cerkvenih postavah.
No, tudi nji je pomagal sv. mi-sion. Kako krasen je bil po tolikih uspehih šele sklep! Trije mladeniči, najbrhkejši v fari, seveda, so nosili v dolgi procesiji velik, težak kri/, znamenje prisege, znamenje poboljšanja, pevei so peli, gospodje so molili. Kako v srce segajoč govor je imel potem pater-voditelj. Vse je jokalo po cerkvi, vse ol»etalo pokoro in vztrajnost v svojih dobrih sklepih. Marsikatera mamica je v solzeh za mladostne grehe in skrbeh za grehe svojih otrok namočila kar po dve rutici — in ne zastonj. Odpustkov je dobrotno nebo ta dan kar deževalo v toliki meri, da so se lahko poskrili vsi smrtni grehi. Blagoslovljene vode so raznesli toliko čebrov na vse strani sveta, da bi je kmalu mežnar in trije pomočniki ne mogli dovolj nanesti. Pa bi ne pomagalo vse to!
Slovesno, zelo slovesno se je zvr-šil pri nas mision. Lepo vreme si je izvolil gospod, solnčne dneve brez mraza pa tisti teden pred Božičem, kdo še pomni. Snega nismo še imeli in mraza niti za pol suknje. Kramarji so kar goloroki ponujali svoje blago, pušili tobak in hvalili gospode misijonarje.
je mlado življenje za samostanskim i'idom in pri bogato obloženi mizi v reiek toriju oo. frančiškanov. No, tega bi mu ne štel nihče v zlo, če bi s_» bil res odpovedal svetu, toda pater PavcJ se je vrgel v najbolj razburita ne valove političnega življenja. Z vednostjo in pomočjo dr. Marinkota je začel zbirati okoli sebe mbn'ino, i.mdskošolsko in gimnazijsko, in jo je vzgajal za grde denuncijante. V vsakem razredu je imel par špil-.j'nv, ki *■© ovadili vsako maienkosi, on pa je šo gorko nesel dr. Mariukotu. ki ,> : oteti; v šoli v pravem pomenu bese-*e brizgal sline svete jeze po in-cneih. Pate.- Pavel je ustanovil s pomočjo dr. Marinkota in nekaj drugih gospodov posebno knjižnico v samostanu, ki so jo smeli klerikalni dijaki obiskovati, dočim je čitalnica i;i ljudska knjižnica dijakom strogo prepovedana. Tisti klerikalni dijaki, ki sn te zbirali okoli »samotno živečega« patra Pavla, so pač imeli zavest, da tako sna janje ni prav in ni dovo^-no. Enkrat je eden dijakov celo vprašal: »Gospod pater, kaj pa, če izve g. ravnatelj, da se shajamo tu v samostanu?« Namesto, da bi bil ohranil pater Pavel dijaku tenko vest, triu jo je zamoril rekoč: »Nič se ne boj, zdaj smo mi (t. j. 8. L. S.) na krmilu. Tudi če ravnatelj izve, se ti ne bo nič zgodilo«. S tem je dobil ta dijak in drugi, ki so to slišali, nekak »Frei-brief«, da smejo počenjati, kar hočejo. Vsled takih bodril je tem klerikalnim dijakom tako zraste! greben, da se celo profesorjem niso pokoravali, češ, da se jim ne more nič hudega zgoditi. Kako so nastopali proti tistim dijakom, ki niso bili do takrat ne klerikalci, pa tudi liberalci ne, marveč samo dijaki, to si lahko mislimo. Ti klerikalni dijaki so imeli sestanke, so pisali v časopise »Zoro«, »Slovenca« in osobito v »Domoljuba«, so se udeleževali javnih shodov celo v gostilnah in se prepirali celo z od-rastlimi možmi. Tako je baje neki Malešič. doma menda iz Metlike, lani v počitnicah v neki gikstilni v Met liki popolnoči nabrali! nekega X. Pile-tiča, pečarja v Črnomlju, in se bese dičil ž njim o politiki. Piletič je baje debatiral nekaj časa ž njim, ker je mislil, da ima opraviti s kakim viso-košolcem. Ko je pa spoznal iz naivnih odgovorov, da je fant, dasi telesno razvit, še moker za ušesi, ga je vendar vprašal, kdo da je pravzaprav. Malešič se pa ponosno odreže: »Jaz sem tretješolec Malešič.« Nastal je seveda glasen smeh in Piletič mu je baje rekel, da hi on ž njim sploh ne bil debatiral, če bi bil vedel, da je šele tretješolec.« Toda Malešič odgovori samozavestno: »O to je vseedno. četudi sem tretješolec, ker jaz študiram za »gospoda« in že zdaj pišem v časnike.«
Tako ravnanje klerikalnih »lijakov je učinkovalo med drugimi (lijaki, kakor kvas, če ga deneš v testo, kakor glive v sladkorju. Dijaki so odgovorili na klerikalni pritisk z odporom in geslom: »Če smejo klerikalni dijaki uganjati politiko, pisati v časnike, shajati se, posečati knjižnice, zakaj ne bi smeli tudi mi?« In razcepljeno je bilo dijaštvo v dva "tabora, v klerikalce in liberalce.
To razeepljenje imata na vesti dr. Marinko in pater Pavel, ki sta pa, namesto da bi se vdarila na prsi rekoč: »mea culpa«, začela silno perse-kucijo liberalnega dijaštva. Dr. Marinko je švigal po dijaških stanovanjih, da so frfotali njegovi škrici, stikal po gostilnah za dijaki in jih preganjal na vse mogoče načine. Div-jaštvo se je vgnezdilo med dijaštvo, ki je začelo proklinjati dr. Marinkota in patra Pavla.   Neki dijak menda
Tako naglo, prenaglo je minil zlati čas!
Tisto noč po sklepu je pa zapadel sneg do kolena. Mavčeva Minka je letela bosa okolu cerkve, župnišča, okolu šole in po vasi. Letela je v gozd in se zgubila v goro z groznim krikom: »Gorim, gorim! jaz sem pogubljena, prokleta! Hudič me je vzel, ker sem grešila! Le glejte me, glejte! Nisem več tista! Samo duh   je moj.
Jaz gorim v peklu, gorim . . .«
* *
*
Lepo, snažno dekletce je bila Mavčeva Minka. Ko je devetnajstič praznovala svoj god, se je radovala samih rožnatih misli. Vedela je za gotovo — kdo bi dvomil v mladosti f — da pride v zadružno trgovino, kjer se izuči za prvo potrebo, potem pojde izpo|m)lnit svoje znanje v mesto, <xl koder se vrne voditeljica trgovine in sede na pripravljeni sedež. Samo pisala bo in računala . . .
Njen vzornik ji je celo obljubil, da se pojde učit celo kuharske umetnosti, ko sc naveliča trgovskega posla. Ko se privadi kuhi in boljšemu gospodinjstvu, bo pa lahko njegova gospodinja ali pa ix>jde kam drugam, kakor bo hotela...
Joj, sreče! Kam drugam od gospoda Valentina! Njena mladostno-krila domišljija je tem načrtom še dodala, ker je nedostojalo od gospod i-lije in kuharice do pravega zakonsk'*-
tretješolec je baje celo rekel v šoli, ko je videl, da je pater Pavel zakrivil vse zlo: »Devetindevedeset hudičev in pater Pavel, pa jih je sto.« Tako zelo je torej podivjana gimnazijska mladež — po krivdi patra Pavla in dr. Marinkota, ki pa hočeta, kakor se da soditi po tem, kar se godi za kulisami, terorizirati tudi profesorje, vsaj ravnatelja Breznika imata čisto v rokah. No, g. ravnatelj Breznik je dijakom zelo dober, tudi blaga duša in dober pedagog — toda premehka duša, da bi se mogel ustavljati vse podirajočemu in brezobzirnemu vplivu dr. Marinkota. Trebalo bi moža, ki bi imel železno pest in jekleno voljo, ki bi zaklical dr. Marinkotu sonornim glasom: »Quem ego —! Tu sem jaz ravnatelj!« Mehka, mila be-scnla Brežnikova ne zaleže nič. Zadnjič enkrat so metali dijaki male koščeke krede, s kakršnimi ni moči več pisati, skozi okno. To gotovo ni prav. Ali g. Breznik, ki je preiskoval, je rekel, naj se javi tisti sam, ki je to storil. Storilec se je javil, misleč, da dobi samo ukor za svoje razposajeno otroško vedenje. Toda dobil je zapor. No, to nazadnje tudi še ni nič hudega. Ali moral je plačati za kredo, ki ni bila vredna niti 10 vinarjev, kar 2 kroni in vsak izmed dijakov, ki niso ničesar zakrivili, tudi 20 vinarjev. Ne vemo, v katerem razredu je to bilo in koliko dijakov je v razredu, to pa je gotovo, da jih je čez 20. Ravnatelj je nabral za koščeke krede brez vrednosti gotovo čez 6 K. Gospod ravnatelj danes že gotovo uvide va, da tako ravnanje ne krepi v mladini čuta za pravičnost, ampak ubija idejale v mladini, če vitli, da so kaznovani tudi nekrivci!
Če se nazadnje še vpošteva, da ima dr. Alarinko dijaško kuhinjo v rokah, da dobivajo v tej kuhinji brano samo klerikalni dijaki, vse tiste pa, ki mislijo količkaj samostojno, pa odriva, dasi pobira darila tudi pri svobodomiselnih ljudeh, potem se ni čuditi, če nameravajo dijaki kar tru-moma oditi v druge gimnazije, seveda tudi v Kočevsko. Novomeški meščani podpirajo dijake, skrbe za nje na vse kriplje in jim gredo na roke brez razločka mišljenja, da bi dvignili gimnazij — pa prideta nesrečni dr. Marinko in »pobožni, samo za Boga živeči« pater Pavel pa podereta meščanom vse lepe upe. To ne more, to ne sme dalje tako iti. Pomislimo malo posledice:
1. Država, ki že tako pravi, da se vzdržuje novomeški gimnazij le umetno, bo zelo vesela, če bodo odšli dijaki v večjih množinah in če jih pride nekaj v Kočevje.
2. Novomeščani bodo trpeli vsled tega, če bo v mestu manj dijakov.
3. Našlo se bo vedno več takih mož. kakršnega smo omenili začetkoma, in vedno težje jim bo ugovarjati.
4. Treba bo vsaj 8 let železne pesti, da se odpravi iz gimnazija politični razkol med dijaki. To generacijo je zastrupil pater Pavel.
6. Meščani si bodo premislili deliti podpore dijaški kuhinji in bodo raje sami dajali dijakom hrano in druge podpore, kar prav gorko priporočamo; ker bodo vsaj vedeli, komu dajejo.
7. Meščani si bodo pa tudi trikrat premislili, predno IhkIo dali frančiškanom pri pobiranju kak dar in bodo te darove raje naklonili ali dijakom ali pa usmiljenim bratom v Kandiji, ki res delajo za trpeče človeštvo. Meščani vendar ne bodo podpirali tistih frančiškanov, kojih član Pavel izpodjeda posredno gimnazij, ki je za Novo mesto in za celo Dolenjsko neprecenljive vrednosti.
To omenjamo za to, ker je obja-
ga življenja. Njena sreča ni potrebovala nobene krone več.
Ali ni gospod Valentin zal mladenič, kri in mleko. Lepo zna govoriti in vselej ostane mož-beseda. Zakaj ne bi tega izpolnil nji, ki mu je do-kazala že tolikrat, da ga ljubi! O to ne more biti drugače! Svet bi se moral preobrniti.
Ne! Svet se ni preobrnil in vendar je bilo drugače.
Miukina sreča je bila prevelika, da bi se ž njo ne pohvalila prijateljicam. Te so jo pa zavidale za njo. Kako jo je to grelo. Pobahala se je slednjič še z vsem, kar ji je naslikala nje bujna mlada domišljija in kar se ji je zdelo najlepše.
Prijateljice so se muzale, ji navidezno pritrdile, med seboj jo pa nazvale — norico. Vest ni mogla ostati tajna že zaradi gospoda Valentina, ki so ga dobro poznale vse, spoštovale in si mislile o njem, no, samo tako daleč, kakor si more misliti posvetno dekle o gospodu — — pa prav nič več. Toda Mavčeva Minka, tista, ki so govorili o nji, da ima gosposki obraz in gosposke — fine — roke, ona je mislila še naprej--Zato ni ostalo z njo samo pri tej nesreči. Plavala je kakor v blišču jutranje zore v svoji ljubezni naprej, naprej . . .
vil dr. Marinko v visokodonečih, skoraj ošabnih besedah v »Dolenjskih Novicah«, da bo iz ljudske kuhinje odpustil še nekaj dijakov, ako mu ljudje in meščan je ne bodo pošiljali obilnejših darov za njegovo krmilni-eo klerikalnih dijakov, in pristavlja sarkastično nekako tako-le: »Meni ne bodete škodovali, ampak dijakom in gimnaziju.« G. dr. Marinko, gimnaziju škodujete največ Vi s tem, da ste s patrom Pavlom vred zanesli politikov gimnazij,kamor nikakor ne sodi, in da preganjate dijake in delite podpore po političnem prepričanju. Prosimo Vas, pojdite v zasluženi pokoj in prepustite nasledniku dijaško kuhinjo, dokler ne pokvarite vsega.
Kmet z Dolenjskega.
K otvoritvi državnega zbora.
Praga, 13. aprila. »Narodni List v k javljajo, da je vlada že sestavila proračun za 1. 1910. Parlamentu bo predložen koncem meseca maja. Državni zbor, ki se zopet sestane dne 27. aprila, bo razpravljal o teh-le predlogah: o aneksijski predlogi, o trgovinskih pogodbah, o odškodnini Turčiji za Bosno in o proračunu. Parlament bo svoja dela končal koncem meseca junija. Delegacije bodo sklicane 14. septembra. Stališče Biener-thovega kabineta je popolnoma utrjeno, ker vživa ministrski predsednik popolno zaupanje tako krone, kakor tudi prestolonaslednika nadvojvode Prana Ferdinanda. Bienertha podpirajo zlasti konservativni krogi, katerim se je zlasti zategadelj prikupil, ker ni kapituliral pred poslansko zbornico, marveč je ojačil stališče birokratskega plemstva. Na rekonstrukcijo ministrstva se tudi sedaj ne misli.
Baron Aehrenthal — grof
B e r o 1 i n , 13. aprila. »Berliner Tagblatt« javlja z Dunaja, da so velesile že poslale svojim poslanikom na Dunaju noto, v kateri dajejo svoje privoljenje, da se razveljavi § 25. be-rolinske pogodbe. To noto bodo poslaniki skupno izročili avstro - ogrski vladi. Čim se to zgodi, se objavi cesarjevo svojeročno pismo, s katerim cesar podeljuje baronu Aehrenthalu grofovski naslov.
Revolucija na Turškem?
Carigrad, 13. aprila. Položaj v Carigradu je yeleresen. Uporniki so obkolili parlament, vendar pa puščajo poslance v poslopje. Pretežna večina carigradskega vojaštva se je pridružila upornikom. Med uporniki se nahajajo tudi solunski strelci. Vojni minister ima na razpolago samo nekaj bataljonov in baterij. Šejkiit islam vodi pogajanja z uporniki, ki pred vsem zahtevajo, da se rekonstruira ministrstvo. Upor je najbrže vorizorila liberalna liga ali pa takozvana islamska unija.
Carigrad, 13. aprila. V Stani-bulu je zbrana silna armada. Iz Gala-te in Pere korakajo še neprestano novi voji v Štambul. Večina teh vojev je brez častnikov, kar znači, da so se vsi ti voji uprli.
Carigrad, 13. aprila. Vojaki so umorili nekega poslanca, ker so mislili, da je eden izmed glavnih vodij mladoturške stranke.
Carigrad, 13. aprila. Vojno ministrstvo je dobilo v roke kompro-m i tu joče spise, iz katerih je razvidno, da obstoji častniška zarota, katere cilj je, da se odpravi sedanji režim, odstavi sultana Abdul Hainida ter proglasi za vladarja princa Jusufa Izzedina. Vodjo te zarote majorja Rizzo beja iz Alepa so včeraj aretova-li. Zaroti so prišli na sled vsled konfiskacije raznih dokumentov, ki jih je nesel neki desetnik na ukaz Rizze beja v Albanijo. Pisma so bila naslovljena na častnike v Skoplju in I peku.
Carigrad, 13. aprila. Policijska oblast je obvestili! predsednika poslanske zbornice, da so vse poizvedbe po morilcu urednika Hasan Pe-mija dosedaj ostale brezuspešne. Enako obvestilo je }>o«lal tudi preiskovalni sodnik. Liberalni komite je razpisal nagrado v znesku 2000 funtov za onega, ki bi izsledil morilca.
Demisija turške vlade.
Carigrad, 13. aprila. Predsednik poslanske zbornice Ahmed Riza hej je poslal vladi pismo,' v katerem izjavlja, da v interesu domovine podaja svojo demisijo. Veliki vezir in ves kabinet je demisioniral. Sultan je demisijo sprejel. Najbrže bo imenovan za velikega vezirja Kiamil ali Said paša.
Dnevne vesti.
V Izubijani, 14. aprila.
— Volilni skadl „tfaredno-aanrodno stranka11 se vrle jutri: si IV. okraj — Trnovo, Krakovo — v gostilni pri SokliČu pred konjuš-nioo, za VI. okraj — kolieejski — v
gostilni pri „Novem svetu" na Marije Terezije oesti. Pričetek povsod ob 8 ■večer.    Prosimo   somišljenike teh okrajev, da se shodov polnoštevilno udeleže.
— Voliike In talile« šentjakobskega Okra|a opozarjamo na volilni shodi ari se vrsi danes sve čer ob 8 uri „pri Zlati ribi". Poživljamo ie enkrat naše som šljenioe in somišljenike, da se shoda udeleže v Čim največjem i te vilu. — Gospodarsko-napredno društvo sa Šentjakobski okraj priredi nadalje dne 15 aprila ob 8. k večer volilni shod pri Vir autu na Sv. Jakoba trgu, dne 16 aprila ob 8. ■večer pri ĆeŠno varju na Dolenjski oesti in v nedeljo, dne 18. aprila ob 3 popoldne pri „Ribiču" na Dolenjski oesti.
— Odbor „Političnoga in prosvetnega društva za Krekovo In
Trnovo" vabi somišjeoike krakov skega*in trnovskega okraja na volilni shod, ki se bo vrš i jutri, Četrtek, dne 15 t. m., ob 8 zvečer v go stilni pri g. Bo kliču, Jeranove ul. Ker so letošnje občinske volitve z ozirom na zastopnica v obč svetu za krakovsko trnovski okraj vele važne, Žebmo, da se somiš'jeniki tega shoda udeleže v najobilejšem stevitu
— „Sloveneo" očlvidno napreduje. Sedaj je otvoril poseben oddelek sa o. kr. armado. Ta armada mu je v vsakem oziru pomanjkljiva, treba bo novih topov, novih ladij, novih bajonetov itd. Boltatov Pepe iz Ku delovega je postal militarist prve vrste, m vse kar bo vojni minister v delegacijah zahteval, bo z veseljem, in brez vsake kritike dovoljeval! Temu zastopniku slovenskega kmeta je armedai budget Še vedno prenizek, in Avstrija, da bo mogla svoj Čas uspešno poseči v žrjavioo po kostanj za blaženo Prusijo, mora Štrleti od orožja! Mi vemo, da je vse to le gola hinavščina, ali naš „Sloveneo" Škili neprestano na zgoraj, da bi njegovega hura-patrioti zrna ne prezrli tam zgoraj! Zaradi tega nas neprestano ia prav podlo denunoira tam zgoraj, ker nismo o sibski af<sri tako pisali, kakor je pisala na primer „Danzer Armee Zeitung". Nikdar se velika podlost naše klerikalne žurnalistike ni ostudnejše odkrila, kakor ravno pri teh denunoijacijah. Mi pa se preklicano malo brigamo tako za denuncijacije, kakor za denuncijante! Take reči se same obsojajo!
— , Proč od Rima" mod avstrijskimi Nemci, Dr. Eger, dr Am-brositsch in drugi taki možakarji, ki se gredo zdaj nekaj tednov sem ve like avstrijske patrijote, bi nam z luteranskim pastorjem Hegemannom vred lahko potrdili, da ima gibanje „Proč od Rima" namen, pripraviti avstrijsko nemštvo godno za oni tre-notek, ko bo te dežele Prusija ane ktirala. Pročodrimovci so to časih brez ovinkov priznavali, češ, potrebno je to, ker bi velika pomnoiitev katoličanov na Nemškem lahko spravila v nevarnost protestantsko cesarstvo. Proč od Rima med Nemoi ni drugega nič kot proč od Avstrije. Da delujejo Nemci z vso doslednostjo na prote-stantiziranje avstrijskega nemštva, priča najnovejši izkaz o uspehih gibanja „Proč od Rima". L. 1908 je prestopilo k protestantizmu 4585 oseb, okroglo za 400 oseb več, kakor 1.1907. Tekom 10 let, kar traja gibanje nProč od Rima", je prestopilo k protestantizmu že 51.177 Nemcev, k starokato-liški veri pa jih je povrh pristopilo 14000. Katoliška cerkev je torej izgubila 65 000 duš a izstopom, še veliko več pa s tam, da so ti novi protestantje seveda tudi svoje otroke zapisali v luteransko vero.
— Zakol oo klerikalci raku rlroll prod obči ski volit r i v Idriji? 0 tem nas pouči zadnji „Domoljub", ki pove, da se je zato vložil priziv zoper volitev občinskega odbora, ker so se vršile na podlagi starega volilnega imenika. Tu se je stalni „Domoljubov" dopisnik, naivni kaplan Zevnik, prav grdo in vedoma zlagal, saj je občeznano in tudi njemu prav dobro, da se je za zadnjo volitev sestavil nov volilni imenik na podlagi davčnih podatkov ia 1. 1908, ko je bil imenik javno razpoložen. Velikost klerikalne lump arije, ki se uganja z rekurzi, previdimo iz tega. da so klerikalci pred volitvami reku rrali, češ, da se mora volitev vršiti ua podlagi starega volilnega imenika iz leta 1906. Pred volitvami so torej priznavali, da je volilni imenik na novo sestavljen, sedaj pa v svojem novem rekurzu to zanikajo. Res Čudovita je klerikalna poštenost! Pravijo, da se bo s tem rekurzom bavilo ministrstvo! Prav lahko, ali re-kura ta ne bo zadržaval konstituiranje novoizvoljenega občinskega odbora, o čemer so se klerikaloi že mogli prepričati i« rešitev rekuraov, ki so jih vložili pred volitvami. Odborniki, pravi „Domoljub", bodo imeli čas se posvetovati, kdo bo župan, ali La pajne Dragotin ali Šepetaveo. O tem ne bo treba prav nič razmišljanja. To je bilo že odločeno a dnevom razpustitve občinskega odbora! Kakor so dali volilo! sijajno zadoščenje svo-
jim odbornikom s ■operno izvolitvijo, tako bodo izvoljeni odborniki zopet soglasno izrazili zaupnico odstavljenemu Župana Šepetavou.
— Socijalna demokrartla ljubljansko je imela včeraj v gostilni >npri Levu" na Mar. Terezije oesti volilen shod. Postavila je seveda kandidate za bližajoče se občinske volitve, in sicer kandidirajo v tretjem razredu sodrugi Kristan, Mlinar in Vilhar. O shodu samem ni veliko poročati, zanimiva so edino izvajanja govornika sodruga Kristana. Kristan se spominja deželno- zborske volitve
— ki se je završila za socijalne de mokrate šele pred sodiščem — pravi, da bi rad žrtvoval sto tedanjih svojih g asov, samo da bi imeli sooijalni demokratje glede teh volitev ciste roke, udriha po narodno-napredni stranki, ki naj brezpogojno zgine s površja. Nemcev in klerikalcev se ne boji, zato pa bolj napredne stranke, proti kateri hoče napeti vse svoje moči, da propade. — Mi se po vsem tem pripravljamo udano na smrt, prosimo le Še — a ozirom na ostalo človeštvo — sodruga Kristana, naj pazi, da pri napenjanju ,vseh svojih moči sam ne poči.
— Komo poveli s tvo v Ljnb* liani. Poljskim listom poročajo z Dunaja, da namerava vojna ^uprava v najkrajšem času ustanoviti dve novi korni poveljstvi ia sicer v Ljubljani in v Brnu. V to svrho je vojno ministrstvo zahtevalo od podrejenih ob lastev kvalifikacijske liste onih starejših častnikov, ki bi imeli avanzi-rati v dveh do treh letih. Vsi ti oficirji bodo avanzirali že m a j a tega leta in bodo prideljeni kornima poveljstvoma, ki se imata šele ustanoviti. Za obe komandi v Ljubljani in Brnu se bo rabilo 6 divizijonarjev, 12 brigadnih generalov, 2 generalna štabna polkovnika, m veliko število generalštabnih Častnikov.
— Delovanje nemškega,,Schal •
vereina". V zadnjih treh mesecih je samo eden potovalni učitelj „Sohul-vereina" ustanovil 49 novih podružnic. Pravzaprav je dal potovalni učitelj le migljaj, podružnice pa so si ustanovile občine same v lepi slogi. Koliko drezanja, moledovanja in hoje od Ponoija do Pilata pa je treba na Slovenskem — seveda imamo tudi častne izjeme — preden se ustanovi nova pcdr. družbe sv. Cirila ia Metoda". Nemške občine tekmujejo med seboj, in že zadnje gorske občine je sram, da bi ne imela podružnica nemških bojnih društev. Izmed novih podružnic „Schulvereina" jih je fib na Štajerskem, 1 na Kranjskem (Jesenice), 2 na Primorskem (Pnlj in Opatija) Dohodki Schulvereina so se danes pomnožili za 177.656 K, namreč od 628.880 K leta 1907 ns 804 536 K leta 1908. Letnina je znašala 281.112 K, vobla pa 143.575 K.
— Is davčne slnibe. Prestavljeni so: davčna asistenta g A. Likar iz Tržiča v Mokronog in g. V. Dolenc iz Postojne v Cerknico, davčni praktikant g F. Schweiger iz Cerknioe v Novo mesto.
— Is šolske slnibe. Prov. uči telj v Iga vasi g. V. Mazi je postal prov. učitelj v Starem trgu pri Loža.
— Namesto obolele učiteljice gdč. M. Galle je nastavljena kot suplentinja na ljudski šoli v Cerknici gdč. B. La-p a j n e.
Za vlsokoftolce na Dunaju, v Pragi in v Braden nam je uročil
g. dr. K Triller laO K, in sicer za vsake po 50 K. Plemenitemu rodoljuba bodi izrečena iskrena zahvala za njegov velikodušni dar.
Na današnjo predstavo hrva ftklk Igralcev v „Narodnem domu-opozarjamo narod ano občinstvo.
Domači hranilniki, ki jih je uvedla „ Mestna hranilnica ljubljanska", so razstavljeni v oknu na magistratu. Občinstvo, ki se zanima m to novo napravo, naj si jih ogleda
Vodstvo doielno bolnico na-
■nanja, da je deželna blaznioa n* Studencu prenapolnjena, radi tega ni mogoče novih bolnikov sprejemati do preklica v ta zavod. Občinstvo * naj blagovoli te okoliščine vpoštevati.
Telovadno društvo „Sokol I" priredi v nedeljo, dne 18 t m. v gostilniških prostorih hotela Štrukelj v Kolodvorski ulici svoj VI. zabavni večer. Spored; 1.) Klavir. 2) Dav Jenko: Sto ćutii Srbine tužni ? poje društveni moški zbor. 3.) M. Haupt mann: Ribič. Pesem za tenor solo * spremljevanjem gosli' in klavirja 4») Cetverospev pevcev „ Glasbene Matice" : br. Fr. Matjan, g. Stegnar, g Završan in g. Šebenik. 5) *** Berače*, komični prizor, prednaša br. D Lu&d 6.) a) A. Sohwab: Slanica, b) GHej čez jezero, gor čei gmajnioo. Narodna poje mešani cetverospev. 7) A. W-Kalliwoda: Le v tujino. Trio. 8) Cetverospev pevoev „G1. Matioe". 9) Starinar, vložka, poje br. Počivalnik 10,) Šaljiva pošta in prosta zabav* Začetek ob 8. uri svečer. Vstopnin* za osebo 40 h. Ker se posebna vabil* ne bodo razpošiljala, vabimo tem p0' tom vse brate in sokolske prijatelj*
(Dalje v prilogi).
Priloga „Šio? enskena Marođn" it 83, ine 14. aprila
Dft ta večer,   ki  bode  selo [zabaven kakor kaže   spored   Torej| na svi denje v nedeljo pri Štruklju!
Blizi  & Kosina-   Ta firma j svoje podjetje prodala klerikalni Go spodarski z~ezi. Imenovala se bo sioer Kozina & Comp.,  a samo,  da bi se tako odjemalci laglje premotili, v resnici pa je podjetje last klerikalne stranke, oziroma'^ njene organizacije^ Domača   umetnost,   V izložbi tvrdke Kolman je razstavljena krasna plastična podoba, ki nam predstavlja del narave v gozdu. Ta umotvor posebne vrste, kateri zahteva nenavadno natančnost in potrpežljivost pri delu ter kale fin okus naravne lepote, lju besen in oboževanje narave in življenja v njeni prostosti, je napravil davčni izterjevalec v Radovljici gosp. Franc Roje. Med umetno zloženim svežim mahom, okrašenim z rasnimi vršički gozdnih dreves in rastlin, so posejane kot v naravi žuželke, —- posebno mnogo kozokriloev — nabirajo si hrano v gozdu. Podoba je na prodaj, kakor nam pove pridejana pe semoa umetnika, ljubiteljem narave. Natančneja pojasnila se dobe v trgo vini g. Kolmana.
Društvo slovenskih trgovskih potnikov  je  imelo,  kakor  smo že včeraj poročali na velikonočno nedeljo dopoldne v hotelu „Ilirija" svoj ustanovni shod. Udeležba je bila primerno številu slovenskih potnikov jako lepa Shod je otvoril načelnik pripravljalnega odbora g. Vidi c z dolgim in iepim nagovorom, v katerem je na-glašal pomen trg. potnikov s trgov skega in splošnega stališča za povz digo in razvoj trgovine ter za razšir jenje prometa v širše kroge,  ter do sedaj le težje pristopne kroge za od dajo in spečavanje blaga. Poudarjal je razne  težkoče njih stanu, katere jih nehote silijo k združitvi in skupnemu stanovskemu delu.  Nato je g. Domicelj poročal, da je pristopilo k društvu že 30 slovenskih potnikov kot člani ter 7 trgovcev kot podporni člani. Ker je, kolikor znano, približno okrog 60 slovenskih potnikov, bilježi z navdušenim veseljem, da šteje društvo takoj  pri ustanovnem shodu že polovico potnikov.  G. Dolničar je prebral  društvena pravila,  katera so bila brez vsake spremembe odobrena. Naloga društva bode varovati čast in koristi njih stanu, posredovati in po magati članom pri iskanju službe in ustanoviti za svoje člane razne dobrodelne in podporne naprave. Preskrbelo se bede tudi brezplačno za stopstvo  pri  sodišču ter se sestavil stvarni, politično neodvisni trgovsko informativni   register.   Za podporne namene se je sklenilo že sedaj ustanoviti tri fonde in sicer za onemogle člane, za potniške vdove in osirotele, ter fond za pokritje pogrebnih stroškov za svoje redne člane. Pristopnina k društvu znaša 5 K, letni prispevek pa 26 K. Nato se je konstituiral odbor, o katerem smo že včeraj poročali, ter je predsednik g. A Vidio, zahvaljujoč se zavedni udeležbi z željo vsestranskega napredka in ugodnega razvoja novega društva shod zaključil.
Izdala novik vplačilnic za pla» čevanje davkov in dragih Javnih davščin v nakaznom prometu postao hranilnico. Namesto rdečih vplačilnic (vplačilnih listkov) za bd-rajtovanje davkov in drugih javnih davščin v nakaznem prometu c. kr. poštno hranilniČnega urada, ki so bili vpeljani z ministrsko naredbo z dne 2. listopada 1900, drž. zak. št. 191, in ki so na prodaj po 7 v., se vpeljejo počenši s 1. velikim travnom (majnikom) 1909 nove vplačilnice, katere se bodo dobivale po 2 vin. komad pri o. kr. poštnih uradih, pri c. kr. poštno•hranilničnem uradu ia pri prodajalcih poštnih vrednostnic in kat©ri se razločujejo od omenjenih doseaanjih vplačilnic bistveno edino v tem, tda jim ni več priveŠena do pisnioa. Te rdeče natisnjene vplačil niče se morejo rabiti poleg poštno hranilničnih položnic z z?lenim poljem, katere so strankam na razpolago v zmislu ministrskih naredb z dne 26. vinotoka 1906, drž. zak. št. 226, in z dne 9. malega travna 1908, drž. zak. Št. 65. Z njimi se plačuje (izvzemši carino) blagajnam in uradom, zaznamovanim na kuponu vplačilnice Kakor pri omenjenih zelenih polož aicah. tako tudi pri rabi novih rdečih vplačilnic potrdilo one blagajne, za katero je plačilo namenjeno, navadno nadomešča poštno - uradno potrjena prejemnica. Posebno blagajniško po trdilo se izda samo v sledečih slučajih: 1) Če tako želi stranka in če javi to svojo željo s tem, da prilepi aa hrbtu vplačilnice pisemsko zcamko *a dopisnico ali za zaprto pismo. Posebno prejemno potrdilo se izda v texn slučaju razmerno z vrednostjo prilepljene znamke ali potom nefran-kirane dopisnice ali pa nefraakiranega zaprtega pisma (zalepke), na katerih naslovni strani se napiše beležka: »Poštnina plačana (razpis trgovin skega ministrstva z dne 27. malega ■rpana 1906, štev. 23 079) " 2) Izven ■lučajev, aaznamovanih pod točko 1) takrat, če se mora vplačani znesek
zaračuniti  drngače,  nego je napovedala stranka   [Blagajniško uradno potrdilo  se izda v tem  slučaju na do pisnioi, od katere je plačati poštnino Prej   omenjene   dosedanje vplačilnice se odtegnejo prometu s 30. malim travnom (aprilom) 1909, vendar so dovoljena vpla čila s temi vplaČilnicami še do 31. malega srpana (julija) 1909   Od tega časa dalje niso stare vplačilnice nič več rabljive, mogoče jih je pa do 31. vinotoka (okto bra) 1909 pri poštnih uradih brezplačno zamenjati in sioer tako, da se vrednostna razlika izravna s poštnimi vrednostnioami.
Takso za enoletne prostovoljce na svoje stroške namerava uprava armade zvišati od 348 na 448 kron Kot vzrok navaja uprava podraženje živil in potrebščin za obleko.
Pouk na 1 ndski šoli v Spod
Šiški,   kateri je   bil  radi škrlatioe zadnji    teden    pretečenega meseca ustavljen, se je danes zopet pričel. Gruss von St. Katharlna". Na
prijaznem hribu Sv. Katarine proda jajo tudi razglednice. To je napredek, a da so te razglednice nemške, to je škandal. Kar daje temu škandalu poseben značaj, je pa to, da je na teh razglednicah široko in vidno natisnjeno P K a t o 1 i s o h e B u c h -druokerei, Laibaoh". Teh klerikalcev pa res ni prav ničesar več sram.
Uršulinke v Skotil Loki so nedavno dobile, tako se nam piše, od naučnega ministrstva dovoljenje v ustanovitev ženskega nči-teljišČa. — V deglednem času seve dobi potem ta zavod pravioo javnosti in tako je zopet korak nadalje storjen v poklerikalenje ženske naše mladeži. Smo pač v Avstriji!
Menglška pivovarna, kije samo imenoma last Julija Stareta, dejansko pa je last klerikalne rLjudske poso jilnicea pošilja svojim odjemalcem po Dolenjskem— nemške račune. O, klerikalci so vedno narodnjaki, a taki, da bi se nad njimi zjokal!
Vinski semeni in vinska razstava v Novem mestu dne 17, 18 in 19 aprila t. 1.   Vinska kupčija je letos tako slaba, da ne more biti nič bolj. Vse polno leži še vina po naših kleteh. Ne le, da nam manjka kupcev, je tudi cena vinu nizka.   Ako  bi ne imeli upanja, da se zopet zboljša ne ugodni položaj naše vinske trgovine, ne vem, kaj bi bilo. Vsak upa, da se sedaj spomladi povzdigne kupčija in da se proda vse vino.  V teh razmerah je res nujno potreba kaj storiti, da se pospešuje vinska kupčija. Delati je pa tudi na to, da se pridobe domači kupci.   Treba jim je olajšati in   posredovati   dobavo potrebnega vina.   Delati je pa tudi na to, da se poiščejo novi odjemalci izven dežele. Ko bi storili  naši gostilničarji svojo dolžnost, ki jo imajo uapram domačemu pridelku,  bi se že mnogo po znalo in marsikatera klet bi bila že prazna.   Kmetijska podružnica novomeška uvažuje v polni meri obstoječo vinsko krizo in je sklenila, za povzdigo vinske trgovine dvoje. Prvič se   ima v Pragi   prirediti pokušnja kranjskih vin, da se seznanijo čeki z našo dobro   vinsko  kapljico,   ker je vendar le nekaj  upanja,  da  se bo dalo tudi tam naše vino prodajati Drugič je sklenila,"da se priredi sedaj spomladi v Novem mestu še en vinski semenj in da se ta semenj združi z vinsko razstavo, oziroma s pokušnjo in premovanjem  vin.   Glede vinske pokušnje v Pragi je  podružnica na tem stališču, da treba na vsak način skrbeti za vnanje  odjemaloe in da utegne biti Češka pred vsem pripravna in poklicana za prodajo našega vina. Seveda so tudi tukaj težave. Vožnja na češko močno podraži našo ceno, razen tega so pa ondotni pivci va jeni cenenim ogrskim vinom,  ki so milejšega okusa.   Težko nam bo tek movati na Češkem, ker so naša vina dražja in ker imajo  precej kisline, kateri se bo treba šele privaditi. Več uspeha je pričakovati z vipavskimi vini, ki so v obča oenefa in češkemu okusu   bolj   prikladna.   Vendar je treba, da se tudi mi pogajamo za češki trg in da'pokažemo ondi naša dobra dolenjska vina, ki se utegnejo s časoma priljubiti kakor so se pri ljubila po drugih krajih.   Seveda bo treba poslati na Češko le naša najboljša vina. Doma je pa kmetijska podružnica sklenila prirediti še en vinski semenj in to pot v zvezi s premovanjem  vin.   Prirediti se ima vinska pokušnja, ki bo trajala 3 dni, 17., 18. in 19. aprila. Vinski sej-movi se čimdalje bolj vpeljujejo, ker se splošno priznava njih pomen za povzdigo vinske trgov ne. Vinograd niki se jih zvesto udeležujejo. Želeti pa je, da se zbirajo na teh sejmovih tudi vinski kupci v večjem številu. Saj je pa pri takih sejmovih najlepša prilika, pokušati razna vina in se prepričati'o njih dobroti in vrednosti. Treba je samo en dan in pol potovati in kupec ima najrazličnejša vina na   ponudbo.   Zato   pa vabimo naše kupoe,  da se v obilnem številu zbero na belo nedeljo
na s pomladnem vinskem sem
nju vNovem mestu inda si po iščejo tam, kar jim bo najbolj ugajalo   Da se zanimanje poveča med našimi vinogradniki in kupci, se priredi to   pot   tudi vinska pokušnja   in   premovanje vin Razstavljena vina bo pregledala po sebna presojevalna komisija, ki bo se stavljena is domačih izvedencev in strokovnjakov in ki jih bo presoje-vala glede kakovosti in vrednosti. To prisojevanje se bo izvršilo čisto nepristransko, ker se bodo pokušnje je male is zakritih steklenic, tako da ne bo nihče vedel, čigavo vino je na vrsti Vso pokušnjo kakor tudi vinski semenj bo vodil poseben odbor. Za najboljša vina je določenih več premij in  daril.   Kmetijska podružnica upa za trdno,   da bo tudi c. kr. po • ljedelsko   ministrstvo podarilo za to razstavo nekaj državnih daril. Sedaj je na kupcih, da se odzovejo vabilu in da se mnogoštevilno  udeleže prilike, ki se jim nudi s to prireditvijo za nakup pristnega dolenjskega vina.
Postajenaćelnlkom na Zida nem mostu je imeoovan dosedanji postajenačelnik v Hrastniku, gospod A. Ludvig. Po rodu čeh je gospod Ludvig zaveden Slovan in vnet za slovensko narodno stvar. Da je tudi res odličen uradnik, priča dejstvo, da je imenovan, Čeprav ima primeroma še malo službenih let, postajenaČel nikom na tako važni postaji, kakor je Zidani most, kjer so bili doslej nastavljeni Še sami Nemci. Njegov naslednik v Hrastniku je zagrizen nemškutar K. Oroszi
Razpisano le definitivno mesto učitelja na ljudski šoli v Senožečah. Prošnje do 10. majnika t. 1. okr. Šolskemu svetu v Postojni.
V Senovem pri Ralhenburgu je zmagal pri volitvi župana z ogromno veČino vrl naprednjak g. M. S eni o a.
Pri občinskih volitvah v Bučah
v kozjanskem okraju na Štajerskem so zmagali pristaši narodne stranke. To je že Četrta občina v tem okraju, kjer je prodrla v kratkem Času po vodom občinskih volitev napredna misel.
Pogorel Je na veliko soboto velik del železniškega gozda ob progi med Falom in Št. Lovrencem na Štajerskem. — Zažgala je iskra iz loko motive. S pomočjo okoliških ter 2 mariborskih brizgaln ter 200 domo brancev iz Maribora so ogenj do 11. zvečer pogasili. Med gašenjem se je 5 delavcev jako hudo opeklo, ker jih je ogenj pred neko pečino zajel in so bili primorani bežati skozi gorečo ho8to.
Prodaja konja Upravna komisija o. kr. irenske divizije štev. 3 v Gradcu bo dne 15. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne na mestnem konj skem sejmišču (klavnici) v Gradcu prodajala po licitaciji enega konja proti takojšnjemu plačilu.
Kolesarsko društvo „Brda" na
Dobrovem priredi na Križadi na Primorskem 25. t. m veselico s plesom in zanimivo polževo dirko.
V Opatiji je bilo o Veliki noči 3834 tujcev.
Zaprli 80 v Trstu livarja I. Met-beka iz Ljubljane, ker je v kavarni ,AUe Nazioni" razbil mramornato mizno ploščo.
Ustrelil 80 le v ponedeljek v Trstu pri sv. Andreju 241etni strojnik N. P api h iz Pulja.
Avtomobil fe hotol ustaviti 43 letni A. Peruzzi, ko se je vračal v ponedeljek sladko ginjen iz Bazovice v Trst. Voznik je sioer zaviral in se mu umikal, vendar pa vsled njegove trmoglavosti ni mogel pravočasno ustaviti. Pobil ga je na tla, na več krajih lahko poškodoval in zlomil levo nogo.
Parobrodna družba Trst-Jnžna Amerika se ustanovi v kratkem v Trstu. Pravila so izdelana in se predlože ta teden vladi Družbe se udeleže: ^Avstrijski Lloydu, „Avstro Američana" in nNavigazione Libera".
Izgubil 80 Je v Tržiču na Primorskem 54 letni sluga tamošnje finančne postaje Jos. Fontanin.
0 i|Velolzdalnlškom,< procesu v Zagrebu. V političnih krogih trdi jo, da je sodišču že došel vladarjev akt, s katerim se izreka abolicija nve* leizdajniškega" procesa. Kdaj se abo ■ lioija razglasi, še ni znano. Predsed nik senata Tarabooohija je odšel na dopust.   V petek je  bil brzojavno pozvan v Zagreb.  Senat je imel na to dve seji, na katerih je baje sklenil, da se ima z obtoženci mileje po stopati. Govori se, da je proti predsedniku Tarabooohiji uvedena kazen ska  preiskava   radi  raznih nočnih sfer. Državni pravdnih Aocurti postane baje v priznanje njegovih izred nih zaslug — višji dvžavni pravdnik, preiskovalni sodnik dr. Kolutić pa — vseučiliški profesor.
Bivši hrvaški ban — tožltelj
Profesorja dr. Friedjunga, ki je obre-koval hrvaško-srbsko koalicijo, da je bila v zvezi s srbsko vlado, tožijo sedaj radi obrekovanja vsi koalicijski poslanoi. Med tožitelji se nahaja tudi bivši ban grof Teodor Pejačevia.
V bolnici usmiljenih bratov/ v Zagrebu je umrla nasilne smrti bolnica Cecilija Jedvajeva. Usmiljenke pravijo, da jo je usmrtila umobolna Terezija Blažević. Hrvaški listi temu zatrdilu ne verjamejo in izražajo sum, da je Jedvajeva bila umorjena od po-strežnio.
Zavarovanje pomorščakov. Po
morščaki vsake vrste so bili dosedaj radi njih nevarne in težke službe izvzeti pri vseh zavarovalnih pravilih. Sedaj pa je vlada izdelala primeren načrt, po katerem bodo zavarovani tudi pomorščaki proti boleznim in nezgodam, ter preskrbljeni za starost. Vendar se pa mora vzprejeti vest o tem zakonu, kateri je bil izdelan z neobičajno čudno vladno naglico le z rezerviranjem, v očigled težkočam, katere se imajo premagati pri sestavi podobnih določil, katerih umestna re šitev se dosedaj niti vladi niti zasebnim zavarovalnicam vkljub skrbnega dela in raznovrstnih poskusov še ni posrečila.
Nek podonavski vlačilec oblo
žen s strojnimi deli v vrednosti 50.000 kron je zadel ob manjši parnik v bli zini Budapešte in se potopil. Moštvo se je z največjo težavo rešilo.
Prvi »Kinematograf Pathe" prej „Edison'1 na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evrope" ima od srede 14. aprila do petka 16. aprila 1909 sledeči spored: Lehmann in ženske. (Komično.) Požrtvovalnost po tepuha. (Žaloigra.) Vojne priprave v Srbiji. Lov na medvede v Ameriki Prstan Rdečekožoa. Mali Ivan kot vozač z avtomobilom.
Prvo zelenje- Na Trnovskem pristanu sta vsled zadnjega dežja takorekoČ kar čez noč ozelenela dva kostanja, medtem ko drugi vrstniki še počivajo še v zimskem snu.
Po Stoike so že priletele iz toplih krajev v svoja poletna bivališča.
Aretacije« Mestna policija je od včeraj do danes zjutraj aretovala 7 oseb in sicer eno brez sredstev, dve sta si bile postali na cesti, dve zaradi suma tatvine, dve pa zaradi goljufije. Zaradi hudodelstva goljufije je bil na rekvizicijo tukajšnjega drž. pravdni štva aretovan bivši 62 letni posestnik Jožef Rebolj, rodom iz Šentjurja v ljubljanski okolici. Drugi pa je se dlarski pomočnik Ljudovik Starič, rojen 18. avgusta 1885 v Št. Petru pri Rudolfovem. Ta je hotel na jako zvit način izvabiti Štirim strankam na deželi večje vsote denarja, toda mu je korenito spodletelo. To je oni Sta rič, ki je pred par leti razpečaval po Ljubljani falzifikate po 5 K in ga je takrat dne 19 aprila 1907 policija izsledila in aretovala ter izročila sodišču. Obsojen je bil potem pri okrožnem sodišču v Rudolfovem na 13 mesecev ječe. Fant je bil že pred navedenim dejanjem tudi zaradi goljufi e pred-kaznovan, toda kakor se vidi, nima prav nič volje se poboljšati in vedno iznajde kak nov trik. Oddali so ga deželnemu sodišču, katero ga bode dalo eskortovati novomeškemu okrožnemu sodišču.
Karambol- Ko je včeraj stal v Florjanski ulici pred neko gostilno vprežen Auerjev konj, je pripeljal mimo električni voz, katerega se je konj ustrašil in skočil proti njemu tako naglo, da bi ga bil električni voz gotovo podrl, ko bi voznik ne bil naglo ustavil voza. Trčila sta skupaj oba voza in se je vsled tega tudi električni voz nekoliko poškodoval.
Mačka ugriznila je včeraj na dvorišču hiše št. 12 Radeokega cesti 14letnega Alojzija Gorjanca ter ga na levi roki znatno poškodovala. Mačka je hotela ujeti domačega zajca, in ko je deček to preprečil, se je mačka spustila vanj
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 47 Slovencev in 1 Hrvat. V Buohs je šlo 15 Hrvatov, v Heb 15, v Dovje pa 31 Dalmatinotv. Včeraj popoldne se je peljalo skozi Ljubljano 13 že lezoiških vozov, ponoči pa s posebnim vlakom 19 vozov laških zidarjev in težakov, od katerih jih je do 100 ostalo tukaj. — Cel promet je bii še včeraj cel dan in celo noč ogromen. Vsi v Jaki so bili polni in so nekateri imeli po dva stroja. Imeli so večinoma tudi manjše zamude. Tudi hoteli in prenočišča so bila po mestu skoraj vsa oddana. Osebni promet je danes sioer še zelo živahen, a že znatne po-jenjuje. Pripomniti je še, da je bil red na južnem kolodvoru kljub velikemu navalu izletnikov vzoren in da *6 ni pripetilo nobene nezgode, kar kar se zgodi ponekod ob takih pri likah prav rado.
Izgubljeno In najdeno. Gospod
Makso Semen je izgubil črno denar ni oo s srednjo svoto denarja. UČi-teljioa gdč. Marija Kozamernikova je izgubila srebrno uro z dolgo srebrno verižico s 4 obeski. Zasebnica Marija Tekavcova je izgubila double o vratno iglo v obliki čebele vredna 7 kron. Pravnik g. Peter Vavpotič je našel srilnat dežnik. Stanislav OkoviČ je našel Črn sokolski pas.
Ii gubljene znamke. Nek! uradnik je včoraj izgubil v Prešernovi ulioi   10 vinarskih znamk v znesku
7 90 K. Pošteni najditelj jih naj odda v „Mlekarski zvezi."
Dotični gospod ki Jo včeraj v torek v trafiiki g. Blaž na Dunajski cesti kupljene stvari plačal z dvema desetakoma, naj se zglasi is to tam.
„Slov Filharmonija11 koncertira jutri, v četrtek, dne 15. aprila, v restavraciji hotela „Ilirija". Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost.
Drobne novice.
— Srbska nota — Izgubljena.
Cernoviški listi javljajo: Pred tednom je poslalo pravosodno ministrstvo kazenskemu sodišču v Čr novicah v poslovanje neki akt ministrstva zunanjih del. Popoldne istega dne je dobilo sodišče brzojavno vprašanje, ako se v dotičnem aktu ne nahaja — srbska nota, ki so jo v ministrstvu izgubili. Sodišče je odgovorilo, da dotične note ni najti v aktu. Da-li je baron Aehren-thal nato našel srbsko noto, o tem molči zgodba; dogodek sam pa izpričuje jasno, kak vzoren red mora vladati v ministrstvu zunanjih del, ako je mogoče, da se izgubi tak važen diplomatski spis, kakor je zadnja srbska nota!
— Spomenik pisatelju Gogolju
postavijo Rusi. Spomenik postavijo v Petrogradu v letnem parku nasproti spomenika pesnika Krvlova. Za spomenik je daroval mestni občinski svet v Petrogradu 25.000 rubljev to je okroglo 54 000 kron.
— Nemška cesarska dvojica na potovanju. Cesar Viljem in cesarica Avgusta Viktorija sta včeraj dopoldne v spremstvu princa Oskarja odpotovala v Benetke Ob 1. ponoči je dvorni vlak!prispel.V Inomost. V Boloanu so danes zjutraj nemški nacional ci priredili na kolodvoru oesarju Viljemu navdušeno ovaoijo.
— Sestanek državnikov. V nedeljo sta se v Benetkah sestala nemški kanoelar knez Biilow in italijanski minister zunanjih del Tittoni. Kakor javljajo listi, sta državnika razpravljala o odnošajih Nemčije in Italije napram Angliji in Franciji.
— Župnik Hiinka. Škof dr. Parov je obvestil slovaškega župnika Andreja Hlinko, ki je bil obsojen radi „šČuvanja proti madžarski narodnosti" na večmesečno ječo in kateremu je bila zaradi tega odvzeta župnija v Rožnovu, da je rimska kurija razveljavila škofov 'dekret. Hiinka prevzame torej zopet svojo župnij d v Rožnovu, čim ga izpuste iz ječe v Segedinu.
— Požar v Olognlci  V Giog-
nioi na Nižjeavstrijskem je zgorela znana papirnica Soblogmuhl. Škode je 2 milijona kron. Vsa škoda je po* krita z zavarovalnino.
— Amerikanski dvoboj. V Pešti se je na grobu svoje matere ustrelil privatni uradnik Hirsohel. V pismu, ki ga je zapustil, pravi, da je žrtev amerikanskoga dvoboja. Zaljubljen je bil v neko dekle, ki je na ukaz sta-rišev vzela drugega uradnika za moža. Ta je bil na Hirschla ljubosumen ter ga je pozval na dvoboj. Sporazumela sta se za amerikanski dvoboj. Hirsohel je potegnil vžigalico s črno glavo in se je po sklenjenem dogovoru moral tekom 48 ur ustreliti.
Telefonska in brzojavne poročila.
Imenovanje novih članov v gosposko zbornico.
Dunaj, 14. aprila. Razni listi priobčil jejo imenike oseb, ki bodo baje imenovane za člane gosposke zbornice. Po informacijah na kompe-tentnem mestu temelje ti imeniki na prostih kombinacijah.
Novi poštni ravnatelj v Pragi.
Dunaj, 14. aprila, Uradna »Wie-ner Zeitung« priobčuje imenovanje sekcijskega svetnika dr. Jaroslava Kalandra sa dvornega svetnika in provizoričnega poštnega in brzoj a v-negS ravnatelja v Pragi.
Pomiloščenje. Sarajevo, 14. aprila. Cesar je po-milostil konzistorijalnega s vetnika X i kolo Prokopoviča in Ljuboniira Ugrenovica ter jima spregledal Še ostalo kazen.
Revolucija v Carigradu. Carigrad, 14. aprila. Tekom včerajšnjega dne so uporni vojaki u m o-ri i i justičnega ministra, ranili ministra vojne mornarice ter ujeli vojnega ministra. Po ulicah v Štambulu se vrši krvavo klanje. Kolikor je dosedaj znano, je v borbi padlo 80 ljudi j, nebroj pa jih je bilo ranjenih. CTporni vojaki so v Štambulu zgradili barikade.
Carigrad 14. aprila. Število upornih vojakov znaša 5000. Uporniki tabor«' pred parlamentom. Med njimi ni nobenega častnika. Upornikom poveljuje neki podčastnik, Ustajo so vpri-zorili nekateri mladi častniki iz višjih krogov, ki so bili brez potrebne vojaške izobrazbe uvrščeni v gardne polke. —   Parlament jim je črtal
plače, na kar so prizadeti odgovorili s tem, da so naščuvali vojaštvo proti vladi in parlamentu. Carigrad, 14. aprila. Uporniki zahtevajo, da se razpusti mladoturski komite, da odstopijo vsi ministri in da se upornikom zajamči, da ne bodo kaznovani. Ministrski svet ima sejo od ranega jutra.
Carigrad, 14. aprila. Uporniki so porezali vse brzojavne in telefonske zveze po mestu. V Štambulu je prišlo do hoja med uporniki in vojaštvom, ki je ostalo zvesto. Padlo je (> mož, ranjencev je brez števila.
Carigrad, 14. aprila. Šejk iil Islam je v vladnem imenu pričel pogajanja z uporniki. Vlada ima na svoji strani samo par polkov in baterijo s 3 topovi.
Carigrad 14. aprila. Ob l/all- ponoči je prečital pred parlamentom sultanov tajnik vladarjev irade,v katerem se naznanja, da je sultan sprejel demisijo vsega kabineta ter pomi-lostil vse upornike.
Carigrad, 14. aprila. Ob 11. ponoči je bil uradno razglašen sultanov irade, da je sprejeta demisija velikega vezirja Hilmi paše, vsega kabineta in predsednika poslanske zbor niče Ahmed Rize beja. Uporniki so to obvestilo vzeli z viharnim navdušenjem na znanje.
Carigrad, 14. aprila. Sultan je imenoval za velikega vezirja Kiainil pašo, za ministra zunanjih del Said pašo, za vojnega ministra pa Edhem pašo, bivšega poveljnika turške armade v vojni proti Grški. Uporniki so Edhem pašo med viharnim navdušenjem spremili v poslopje vojnega ministrstva.
Vojna med Turčijo in Bolgarsko.
Berolin, 14. aprila. »Vossische Zeitung« javlja iz Sofije: Bolgarska vlada bo izrabila položaj v Carigradu in če bo treba tudi Turčiji napovedala vojno. Za Bolgarsko je sedaj nastopil ugoden trenotek, da brez Turčije in proti nji izvojuje popolno neodvisnost, ne da hi ji za to bilo treba plačati kake odškodnine.
Sofija, 14. aprila. V vladnih krogih sodijo, da se vprašanje neodvisnosti Bolgarske reši ne v nekaj dneh, marveč v nekaj urah. Splošno vlada mnenje, da lahko izbruhne vojna med Bolgarsko in Turčijo že v najkrajšem času. Bolgarski delegati so odpoklicani iz Carigrada.
London. 14. aprila. Vsled dogodkov v Carigradu je postal položaj na Balkanu veleresen. Z vso resnostjo je treba računati, da izbruhne vojna med Turčijo in Bolgarsko.
Krvopre'Mje v Carigradu.
Carigrad, 14. aprila. Žrtev vo jaške revolte je veliko več, kakor se uradno priznava. Gotovo je toliko, da so uporniki pomorili nad 30 Častnikov. Koliko Jjudi je padlo v boju, se ne ve, ker vlada prikriva resnico.
Carigrad; 14. aprila. Vlada skuša prikriti včersjšnje krvave dogodke ter razglaša, da v Štambulu ni bilo nikakih bojev. Ako se je slišalo pokanje pušk, ne dokazuje to ničesar, ker so baje vojaki streljali samo iz veselja, ker se jim je sporočilo, da je sultan naklonjen njihovim tein jam.
Dogodki v turških provincialnih
mestih
Berolfn, 14. aprila. Iz Carigrada javljajo, da so se slične revolte, kakor v Carigradu, prigodile tudi po raznih provincialnih mestib. Uporno vojaštvo se je povsodi polastilo mladoturških častnikov in jih zvezalo. V Skoplju so uporniki umorili 10 častnikov.
Evropci beže iz Carigrada.
Berolin, 14. aprila. „Tageblatt" javlja iz Carigrada: Med inozemci je zavladala zaradi včerajšnjih dogodkov silna panika. Angleži, Nemci, Fran-oozje in Italijani «rumoma zapuščajo Carigrad ter beže iz Turčije. Železniški vozovi so prenapoljeni. Splošno vlada prepričanje, da je izbruhnila krvava državljanska vojna.
Veliki vezir.
Carigrad, 14. aprila. Za velikega vezirja je imenovan bivši minister zunanjih del Tevnk paša in ne, kakor se je napačno poročalo, Kiamil paša.
Na potu proti Carigradu.
London 14. aprila. „Timesu" javljajo: Mladoturkom vdano vojaštvo v Drinopolju se je napotilo proti Carigradu. Bati seje, da pride med uporniki in mladoturski m i četami do krvave bitke.
Japonski dementi.
London, 14. aprila. Tukajšnji japonski poslanik dementuje vest, da bi se Japonska nameravala odpovedati zvezi z Anglijo.
Umorjeni dostojanstveniki.
Carigrad, 14. aprila. Vest, da je bil umorjen pravosodni minister, se potrjuje. Uporniki so ga umorili, ker so ga imeli za predsednika poslanske zbornice Ameda Rizo beja. Poslanec, ki so ga umorili pred parlamentom, se imenuje Mohamed Arslan. Bil je predsednik parlamentarnega odseka sa zunanje stvari.
Novi   predsednik   tureVega parlamenta.
Carigrad 14. aprila. Na mesto Ahmed Rize beja je poslanska zbornica izvolila za predsednika Ismail Gemaila, vodjo Albancev.
Mladoturski polki na potu v Carigrad.
London, 14. aprila. nTimes" javljajo, da marširajo oni polki v provinciji, ki so vdani mladoturškemu komiteju, v hitrih pohodih proti Carigradu. Vse kaže nato, da bo se na Turškem vnela krvava državljanska vojna.
Kaj ukrenejo Mlsdoturki?
Carigrad, 14 aprila. VapriČo razburljivih dogodkov, ki so se doigrali včeraj in suoči se drže Mladoturki nenavadno rezervirano in mirno. Splošno se sodi, da se pripravljajo na odločilen udarec proti reakoiji in morda tudi proti sultanu samemu.
Odkionjenl veliki veiir.
Carigrad 14. aprila. Sultan je prvotno imenoval za velikega vezirja bivšega ministra zunanjih del Ta v ti k pašo. Ker pa so uporniki to imeno vanje odklonili, se je sultan takoj vdal in imenoval za velikega vezirja Kiamil pašo.
Kcc je povzročitelj turške revo lucije?
Duoaj 14. aprila. Po soglasnih vesteh iz Petrograda, Londona in Pariza ni nihče drugi pravi povzročitelj vojaške revolte v Carigradu kakor sultan Abdul Hamid sam. Sultan je bil že dlje časa natančno poučen o tem, da se namerava v pri z oriti revolta na korist reakoionarnemu sistemu in je v ministrskem svetu s tem celo grozil velikemu vezirju Hilmi paši. Iz tega se sklepa, da je bil Abdul Hamid v direktni zvezi z uporniki in da je vedel za vse njihove načrte.
Ureditev   jezikovnega   vprašanja v Dalmac ji. Dnnal, 14 aprila. Dne 20 t. m. pridejo delegati iz Dalmacije na Du naj, da se z ministrskim pre&sedni kom baronom Bienerthom definitivno dogovore glede ureditve jezikovnega vprašanja pri dalmatinskih uradih
Častniki kot poroki. Dunaj, 14 aprila. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se prepoveduje častnikom in vojaškim uradnikom prevzemati poroštva pri najemanju posojil s strani oficirjev. Noben Častnik ne sme najeti posojila, &ko nima v to izrecnega pismenega dovoljenja višje oblasti. Isto velja tudi za Častnike ki hočejo prevzeti kakšno poroštvo.
Izpuščeni Srbi. Zagreb 14. aprila. Včeraj so iz pustili iz zapora 8 Srbov iz kralje vine,  ki so jih  pred  meseci zaprli radi suma, da so srbski vohuni. V zaporu so bili nad dva meseca. Bolgarska mobilizacija.
Solila, 14. aprila. Vzpričo dogodkov, ki se doigravajo v Carigradu, je vojno ministrstvo odredilo splošno mobilizacijo. Veliko polkov je Že odšlo na mejo. Položaj je skrajno kritičen.
Darila.
Za dražbo sv. Cirila in Metoda:
Ob priliki godovanja g. Kranjca v Šiški 90 nabrali v veseli družbi 9*10 K sledeči: gdč. M. Korošec, gg. Kokalj, Sever in g.
Mencin
Na sestanku  „Slov. omizja'
dne 3. t m. bilo nabranih 14'69 K, kot kazen za napačno salvo ob priliki zdravice »Zvončki u — G. Franc Medica v kraju Mori na Tirolskem 10 K za piruhe ter za odkup ne kupljenih velikonočnih dopisnic družbe. — Zbrana družba v Ume-kovi gostilni v Klecah 2'54 K. — G. Janko Premrov rač. svetnik v Sarajeveu nabral med ondotnimi Slovenci 8 K.
Za Aljažev dom. Gg. Sokiič, škof
in g. Lavrič darovali pri Zalazniku 5 K. — G. Zdravko Novak v Metliki 1 K. — G. prof Gangl v Splitu 250 K. — G. F. Smole bančni uradnik v Splitu. 25O K. Skupaj ti K. — Srčna hvala 1 Živeli!
Za visokoselce na Dunaju G.
dr K. Triller za velikonočne piruhe 50 K. Živel!
Za visohošolce v Pragi, g dr.
K. Triller za velikonočne piruhe 50 K, Živel!
Za v! sokošolce v Gradcu, G. dr.
K. Triller za velikonočne piruhe 5O K. Živel!
Za nedolžne žrtve. Voiosko-opatij-
ski Slovenci in Hrvatje 83 K kot velikonočni dar. — Srčna hvala!
Za Učiteljski konvikt Vesela družba v Idriji darovala 33 K. —Živela! Vsoto smo izročili g. J. Dimniku v Ljubljani
Mnogostranska poraba, (tatovo ni do
malega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „MoUo-vo francosko žgaige in sol", ki je takisto bolesti uteSn-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1*90. Po pošt-nem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik. DUNAJ, Tuchiauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, zaznamovan z varnostno namko in podpisom. 6 8-i
Priporočamo našim rodbinam
holinsho cikorijo.
Rogaški
tempeljski vrelec
zbuja tek in dela labko prebavo ter ureja menjavsnje snovi. 1128-3
Pecite 536 6
pražite
kuhajte samo s
Kunerolom!
v _
J
ormnn
proti
nabodn
Škatljica 40 vin. Po vseh lekarnah
Učinek presenetljiv. Ob pricetku na-bod» skoro nezmotljiv uapeh.      o;8 10
ereUa, fariz. Kisi iti.
Kemik dr. ing. HJrsch, Olomuc. Ke-
mično-tehničn i preiskava je izpričala, da je „Seydlln" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. 3
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
TaDDO-iDifl tinta
katera   okrepčuje   laeliče, odstranjuje
luske in preprečuje Izpadanje las. 1 sieltlenlea z navodom f krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina! vin, špecijali tet, najfinejših parfumov, kirurgiskih obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarna MIlana Leusteka
v Liubljani Rssljava testa št I.
poleg novozgrajenega Fran JoŽefovega
j ubil. mostu 19-15
Umrli so v Ljubljani.
Dne ll. aprila: Ana Kovic, žel snažilca hči, 8 let, Metelkove ulice 27. — Franja Tomec, mestna uboga, 74 let, Japljeve ulice 2.
Dne 12. aprila: Ladislav Rozman, monterjev sin, 9 mes., Streliške ulice 15. — Ana Pušlar, paznikova hči, 14 mes., Cesta na loko 18.
V deželni, bolnici:
Dne 8. aprila: Andrej Kastelic, mestni ubogi, 82 let. — Lovro Kas man, hlapec, 55 1.
Dne 9 aprila: Fran Kepec, mizar, 29 let.
Dne lO. aprila: Terezija Šilar, sitarjeva žena, 32 let.
Dne 11. aprila: Ivan Jonke, delavec, 50 let. — Uršula Jerančič, tesarjeva žena, 38 let.
Dne 12. aprila: Anton Mihelič, kajžarjev sin, 9 dni.
Sitne oene v Budimpešti
Dna 14 aprila 1909. Ta>nalai.
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 14 4 • Pšenica za oktober 1909 za 50 kg K U7o Rž za april „ za 50 kg K JO 10 Koruza za maj . za 5C kg K 752 Oves    za april       ,     za 50 kg K 873
Efektiv.
10 vin. višje
Meteofolo$ltiH) porodio.
Vitina nad morjem 8061. srednji mini tlak TM*0 mm.
a m	Cat •paaa-vanja	Btaaja bars-matra v mm	it	Vetrovi	Nebo
13	9. zv.	726 9	| ! 61	al.szahod oblačno	
14. *	7. zj. 2. pop.	730-4 729-3	2*6 17*2	ar. avzhod   megla 1 al jzahod del. obl. 1	
dobi službo pri 1417-1
Josipa Janko v Kamnika.
Učenca
a primerno šolsko izobrazbo sprejme v dvojo Špecerijsko trgovino in glavno tobačno zalogo Oabriel Jelovsek na Vrhniki. 1489-1
Sprejme se takoj
1491-1
blagajničarka
v kavarni Avstrija.
Proda se 200 stolov dobrega
Cena po dogovoru. 1490—1 Poizve se v uprav. „S1. Naroda".
Lepo svetlo
stanovanje
z 2 do 3 sobami, kuhinjo in drvar nioo, se odđa za maj na Gruberjevi cesti štev L 1448-2
Jutri, o četrtek. 15. aprila
bode
v hotelu „ILIRIJA"
velik
KOMCCRT
Slov. Filharmonije.
Začetek ob 8. Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
fHarijs Jfovafe
1488
restavraterka.
Spretni
lahko delajo sijajen dobiček s prodajanjem senzacijskega predmeta
Disponent neke dunajske firme dospe danes in bo interesentom podajal zadevne informacije. Eventualno se primerni osebi odda generalno za stopstvo za Ljubljano in okolico. Predmet se prodaja tudi na obroke.
Ponudbe v nemškem jeziku pod „1- 8. 380" na upravniŠtvo »Slovenskega Narodau. 1435
Igličasto drevje.
Smreke, jelke, beli ii črni borovci, mecesni, amerikanski borovci itd
Boljši otrok
81etna deklica, se odda k boljši rodbini, ki je brez otrok, v oskrbo. Plača po dogovoru. 1480—1
Ponudbe pod „deklloa" na uprav. „Slov. Naroda".
Prodaja1
radi preselitve in sicer: jedilna omara, viseča svetilka, predsobna stena z ogledalom, preproga sa divan, skal za vodo in drugo na Rimski cesti  110, II. nadstropje
Prodajalka
z  večletno  prakso išče službe na deželi
Ponudbe pod „deiela" na uprav. nSlov. Naroda". 1*51 3
Visokošolco
kot odgojitelja
Istem k dečkoma v 2. in 4. razredu ljudske šole. Dotični bi moral stanovati doma in nadzirati dečka dopoldne in popoldne po šoli Nastop ta^oj. Več po dogovoru.
Naslcv pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 1482—1
Vetja manufakturna trgovina v LJubljani sprejme takoj 1 dobro vpeljanega
potnika
1 detajlista.
Naslov pove upravniStTO „Slov. Naroda". 1483—1
Velike z&logo
gramofonom m ploft
tud: s slovenskimi komad plošče od
naprej
priporoči
FR. P. a^AJtu, urar
34:  Ljubljano, S ari trg 26. 29
Hotel
Visokost v cm	1 komad	UO komadov
10 -2 J	K 0*0	K 1^50
20 - to	„00	„   2* -
100-150	',. 096	„ 8*—
150-2 0	n 180	„ 300
200 2f0	„ 150	n »15 -
210—400	„ 2-	i ,, 165
Eksotične (inozemske) v 70 najlepših vrst h, dalje pos?b :o lepe tuje in clpre-se, cena za t kos od K 1 nap-ej Zbirka 00 kos > t tnzemskih in inozemskih igličast h dreves, I 0 bQ0 cm visokih ifj*0 K, 5'i kos f 5 K, 2f> kosov 3 K, »6 milijonov gozdnih sadik rairtk, belih in činih* borovcev, 1, 2 in 3 letne haUiko kubvV od
K 3 do K 8, hrastici, t, 2 ia 3 letne sadike 10LO kosov K 6 do K 15.
Na zahtevo katal g zastonj Grofa Žige Battfeyanyja graščinska oprava Caendlak pri Radgoni. 1400 -3
Ljubljana, Kolodvorske ulice 22.
Priporoča svojo 1415-5
restauracijo I n Izvrstno kuhinjo.
Abonement na hrano
- po najnižjih cenah. -
Uinotoč:
Namizni cviček, cviček (iz Gradovi peči), bali cviček (od Sv. Duha), belo vipavsko« črno istrsko, goriški rizling, vodice« zavrliko, te ran, Dol* Portugalom refosko, Ver-month.
Čez ulico pri litru z* 8 vin. ceneje.
Vedno sv. že pivo i a delniških pivo-varen Žalec-Laški trg in plzensko nivo.
Udolino urejene elegantne sobe za tulce.
Pozor! Pox«»z»!
V kratkem se otvori na novozgrajeno
S- kegljišče! %
Za obilen obisk se priporoča Telefon št. 103. JML JCOtak
norm. «3°. Padavina v 24 urah rt mm.
Vozna kolesa „STYRIA"
znamka  poznavalcev,  prve vrste materijal, konstrukcija in oprema.
1486-1
vozna kolesa so neprekosljivo pred vsemi.
IVAN JAX * sin v Ljubljani
na Dnnilski oeatl it. IT, poleg kavarna „Evrope11
51
jpov, hrastov, gabrov in javorjev   . ■'
II naprodaj.   Cena  po dogovoru. Več se izve v tovarni sodov v tare! pri Kamniku. 14«— 3
368 16
Vsa
parketska dela
prevzema ter hBi daje materijal
Josip puh
(jraflaske ulice št. 20, Ijubljana.
Ceno!        Solidno I
Predstave ob delavnlklk:
ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri
Ob nedel|ak ta prassdktk:
ob 10. in 11. ari dopoldne in ob S., 4., 5., 6 , 7., 8. in 9. uri popoldne.
Vsako soboto in sredo nov program
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Frerea.
Kinematograf Pathe
Ounajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Ceoe prodorem:
L prostor 00 vin., II. prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., n. prostor otroci in vojaki do narednika 10 vin.
VsO Četrtek Id sobote
od S. do 6. ure predstave za učence po znižani ceni.  1. prostor 10 vin II. prostor 10 vin. 1484
Pri , Jololu" v Št Vida nad L)nb liano je naprodaj veS mladih
in linovlh
za presaditev za vrte in drevorede. Več se poizve istotam. 1446—1
Xi^^» ^am^ ^am^ *am^ ^am^ ^aW i^*m      a^^      a^^      a^^      a^^ a^^
817 16
icn
Priporoča se
Ml jri
(nasproti glavne poste).
Lepe sobe za tujce
od 1 K 20 h naprej.
več mesečnih sob
--po nizki ceni. -
!
Častitim Damam priporoča
: klobuke:
k najfinejšega oknsa
ga Škof-Vanek
::   pod Jranco.
Žalni klobuki vedno pripravljeni. Cako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, ::  doma izgotovljene. z
Xijj       ^m?       ^aS*       ^al"       ^a%* ^a>" i^*m i^^fc ^^Tl
jb
fe bolan ns želodcn£črevJh, nima teka,
in nagiblje k hujšanju, naj rabi že več let preizkušeno Aesloale&aaae sol lekarnarja Schanmanna v Stockeran.
za uravnavo in vzdržan je dobre prebave
rabi Schaumannove i»i»as*ll|** Aeloel^en«- »OH
bo neprimerjajoči uspeh zapazil v dobrem počutenju. 126-7
sftmm      a ■ w a   odstrani takoj preobito že-
f £^ 1 aO Cl C\ Y% ffk SOl ,odčno kislino in pospešuje ™" W" W ^* W   1 w w     prebavo.Škatlica stane K 150'
Pascilje želodčne soli
pripravne in prijetne, so natančno odmerjene in učinkujejo kakor Želodčna sol. Omarica s 3 fiolami po 10 pastilj želodčne soli K 1*50. — Po pošti pošilja najmanj 2 škatljici __——^—— po povzetju ——^———————
Dobiva «e v vseh lekarnah.
Razglas.
V smislu § a 45. pravil »Mestne hranilnice ljubljanske« naznanja podpisano ravnateljstvo, da je c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani z razpisom z dne 4 aprila, št. 7600 odobrila k točki 9. §-a 25, tičočega se porabe hraniloičnih zakladov, dodatno določbo, da sme »Mestna hranilnica ljubljanska« ta denarna sredstva obrestonosno posojati tudi kreditnemu društvu, ki ga hranilnica ustanovi na podlagi sklepa občinskega sveta mesta Ljubljane z dne 17. novembra 1908 in sicer po dotičnih določilih državno odobrenih pravil.
Dalje naznanja ravnateljstvo, da je deželna vlada odobrila pravila za
kreditno društvo „jtfcstne hranilnice ljubljanske".
Po določbi §-a 3. teh pravil se kreditno društvo sestavi, ko upravni odbor imenovane hranilnice sprejme prvih 20 članov.
Pristop k društvu je prijaviti pismeno. Kdor torej želi društvu pristopiti kot njega član, naj se ustno ali pismeno obrne na »Mestno hranilnico ljubljansko«, kjer dobi vsa zahtevana pojasnila, društvena pravila in tiskovine za prijavo pristopa. 1440-3
Raonateljstoo »Mestne hranilnice ljubljanske".
.^▼O^OtC^t^^tC^tC^vC^vC^vCb^vC^tOvC^
Preselitev gostilne.
Slavnemu občinstvu ter svojim cenjenim gostom vljudno naznanjam, da bodem dobro znano
Zupanovo gostilno na Starem trgu št. 18
preselila v sredo, dne 14. April« s. I. za»
Dolenjsko cesto št. 10 v novo hišo g. Babica.
Cenjenim gostom bode na razpolago lep senčnat vrt ter prijetna udobna terasa Gostilno bodem vodila vestno ter postrezala častitim obiskovalcem a priznano dobro, pristno pijačo in okusno kuhinjo.
Zahvaljujem se kar najiskreneje za dosedaj izkazano mi zaupanje ter se priporočam v p o set tudi na novem mestu.
Z vsem spoštovanjem
Morila Zupan
1457-2
vdova po Antonu Zupanu, gostUnlesrka.
Prod* SS dobro obranjen
avtomobil
s 4 sedeži.
Vež pove Lovro Sebeoik ¥ Sp.
ftlikl 1437 -4
Vsled  bolesni Usfcnioe |s nsprođs| ▼ Kolezijekih ulicah it. 8
posestvo
obstoječe iz dveh tali In z«lan|ad-
nega Vrta. — Cena je selo ugodna.
Pojasnila daje lastnica Marila Mihellć ravnotam 1397-3
Ugodna
V" d
vTaaA*
JCaročite tako)!
Pristni kranjski
lanenooljnati Jirnež
Oljnate barve
¥ posodicah po 1    i kg kakor tudi ¥ večjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano In strokovno preizkušeno najboljši.
Karbolinej Jfiavec (gips)
za počobarje in za stavbe.
prve vrste
Čopiči
219—27
domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
fiMj ^auptmann
v IjubljanL
Prva kranfaka tovarna ollnatlk barv, Ilrnelev, lakov In steklarskega kle|a.
Zahtevajte cenike!
Proda se s
oelaj starega ioltn
v Hotnih nlloak it 41, L nadstr.
Prvo teiku tvornica
reklamnih trakov
S. Čamperlik,
Praga vin.
Holcenejie vezanje In najkoristnejša reklamo. 4457 20
Ceneje ne*o motvoz.
Krp miiit
za stalno delo so spre|sse taksi,
Biti mora dober, izurjen pomočnik za hlače.
P. CASSERMANN
¥ Llnbliani.        i Ml 3
H. Volk
v Šoštanju, Štajersko
kemična
pralnica
arejeoa z najnovejšimi stroji na par in elektriko se priporoča za SUŠ leni 6 K 32     vsakovrstnih oblek itd. 6
Sprelemalnlca za Llubljano prt
I. Hudiču
krojaču, Miklošičeva cesta st. 18.
Modni salon
M. Sedej-Strnad
priporoča cenjenim damam veliko izbiro
klobukov
I
najfinejše izvršbe.
1403-3
1
O. Kr. avstrijske    ^    državne Zeleznloe.
Izvleček iz voznega reda.
Vsljavan sd 1. oktobra 19081 leta.
9dhad is LiakUsas las. isLi
7*os x)utraj. Osebni vlak v smeti: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica,
i i*, žćiTrst, ckr.drz. ici., Beljak čea Po-droxjco, Ce.ov«c , Prago. 7*07 utr*j.   Osebni vlak v smeri i Qro-snplje, Rudolf o vc, Straža-Topliee, Kočevja.
»•26 pre4|»*fdne. Osebni vlak v smeri i jasenke. Beljak, (čes Podrožčlco) Celovec, nssjSi
,i'S8 preapeidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, jstenice, Trbiž, Beljak jul. iei., Gorico ara. ieL, Trs dri. icL, Beljak, (čea Pod: ožčico) Celovec.
.•os |t»peidne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovc, Straža-Top lice, Kočevja.
s-45 pepeldna. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žet, Trst drž. žet, Beljak, (čez Pod; c i cico} Celovec, Praga.
r-io zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje. Kudoilovo, Straža-TopUce, ICočevje
r*ss zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Eeljac (č«= P^d/ožGco) Celovec, v riga.
iO*o p«n*Oi. Oset>ni 7 v rmeti: Jesenice, Trbiž, Beljcja, jui. t Ooriea d«a. čei. trst dra. iet, Bclja> iui. ici-, (cea ^udroačico).
Odkod Is Llakllaae dri. kolodvori
7-20 zjutraj. Osebni vlak v Kamni*. S-O6 pepeldne. Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zveoer. Osebni vlak v Kamnik »oso peneol. Osebni vlak v Kamnik. (Same eb osdsljab in prauniikik do 31. oktobra.)
Prlaoi ¥ I.2akllus las. SsLt__
0*56 zjutraj. Osebni vlak is Btliiks i \
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržič* 8"34 zjutraj. Osebni t lak ia Kočevja, Strast
Toplic, Rudolf o vega, Orosupija. i!-22 i§rodp«idne. Osebni vlak   la Prage
Celovca, Beljaka juž. žet, čez Podrožčlai
in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic, Tržiča 2 32 pa poldne.  Osebni vlak ia Kočevja
Straže-Toplic, Rudolf ovega, Gro sup tja, 4-13 i»ep«idn«.  Osebni vlak is B*Hak>
luž. žel.. Trbiža. Celovca, Beljaka (čes
Podrožćico) Gorice drž. žel., trsta dri
sel. Jesenic, Tržiča.
6-50 avećer. Oseb. vlak la P*age, Cetov«* Beljaka (čez Podrožčlco) jesenie.
887 zveoer. Osebni vlak ia Kočevja,Straie Toplic, ftudollovcga, Grosuplje.
a-4S zveoer. Osebni vlak ia Beljaka jut zel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čea *>uz* rožčico) Trsta drž. žeL Gorice dri. ml Jesenic, Tržiča.
11-50 »eneoi. Oiebnl vlak la Trbiža, Celovca, Beljaza (čea Podrožčlco) testi drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Prtaod v Makija** dri. kolodvor:
o-*o zjutraj. Osebni vlak ia Kamnika. 1 o* s o jeroarpaidn*. Osebni vlak ia Eaauilks 010 ivsoor. Osebni vlak la KesssJfcs. 0-50 p«neOI. Osebni vlak la Kamnika. \* m: ob nedeljah in pnanikik do 3i. oktobra.)
ćCdkodi is prihodi so označeni v srsi evTopsjaksm času.;
G, kr. ra<rEiateifs!^o eriavslh ialssaie v Trstfi
M  Pozor kolesarji!
Edino zutopstm za Kranjsko
za prava        860—15
Puchova kolesa
Puch-,Special' K 150
t
„Curier"-kolo  K 115 £
k t k
Najbolj, pnevmatike Relttiofferjeoe
Najnovels! šivalni strop od
66 K naprej. Za prekupovaloe ista oena, kakor v tovarni.
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko. ceneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
nrsr la trgovec ¥ LJubljani.
-s>g
Znaten
postranski zaslužek
si lahko sagotove na deželi stanujoči igilni ljudje, ki pridejo s občinstvom mnogo v dotiko.
Ponudbe po i mPt%M D» uprav.
»Slov. Naroda41. 1378
Sprejema szvarovaoja "ftlavaškega Življega po Bajraznovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti jo agodno aavarovaajo na doživetje ia £szait z manjkajočimi M vplačili
Vaak olan
po protaka potih de diviaeado.
•f
S L AVIJft"
12— 2
- - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  -  - . . Ros. fondi: 41,335.041 01 K. Izplečene odškodnine In kspltslijs 974814.430'97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ t*o*B4*>*1 sloTSiSisfco asrodao upravo.
kili
Vaa
LjaMjaal, ilgar pisarne so v iastnej baninej
BSOVa
Zavarojo poslopja ia promienine proti požarnim ikonam po najnižjih eeaah Škode eenjnje takoj in najkalantneje. Ušiva   najboljSi  alovee, koder peeiaje.
Dovoljuje ts čistega dobička isdata« podporo  v   narodne  ia ohdaeketietae
2252 43
F. JUST-MASOHKE
priporoča po najnižji ceni
3cn, tliimo in otroke
najfinej^ bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zii
Zunanja naročila točno in vestno.
perilo,
itd. itd.
Slovenska tvrdka čevljev
domačega i a tvorniškega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v Ljubljani
se slavnemu občinstvu pnporoča.
Po meri naročena dela se najsolidncjc izvršujejo
347—15
v lastni Delavnici.
Za pomladansko in letno sezonn
velikanska zaloga 1157 11
narej enih oblek
In modernega blasa za narotna po meri.
PrUnano fina postrežba. Stalne, najnižje cene.
hvarski trg itev. 3. J) verski trg Ste v. 3.
Podružnica: Novo mesto, Dolenjsko.
J. Zamljen
eevl|srsU ■•(■tor
t UoMiml. Kongresni trg itev. 13
se priporoča za vsa v svojo stroko 349     spadajoča dela. u
3zdelnje prave gorske in telovaoske čevlje.
Krasne
BLUZE
H
največja izbera v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, parilo In otrofejo obleke*
priporoča po nafnlijlli
M. KRISTOFIĆ A
por- Bučar ŠTABI TB8 H. IS.
in
Speletič & Remžgar
Rimska cesta štev. 16 v Ljubljani
86 priporočata slavnemu občinstvu za vs© v to stroko spadajoča dela V Ljubljani kakor na deželi.
Delo solidno!
1296 3
Cene primerne!
! Pozor !
gg. lovci in učitelji
Priporočam se za nsgSČtDje (sopsnje) divjih petelinov m vseh drugih živali in pripravljata tudi rogove, vse ps nalnlijt osni. Delo je izborno, kar največ mogoče po naravi. Najboljše reference. Na željo pridem po naročilo sam in prinesem tudi sam nazaj. Zadošča dopisnica ali se pa delo lahko odda pri hišniku na glavni poŠti. 1442—3
Ivan Robida
* LlablJanJ, Triaika cesta it 22.
Pozor!
Pozor!
Gostilna Dolnicnr
v Šmartnem ob Savi pri Ljubljani
«    lepim    go«tilwiišk!m vrton«
zopet otvorjena.
Za prijazen obisk se priporoča
Mat. Dolničar,
1465—2
vinotržec.
Šfc. 9629
#^/a. Vivod-Mozetič
Ljubljana    Stari trg 21 Ljubljana
priporoča cenjenim damam 2321 51
vsakovrstne modele po znano najnižjih cenah^^,
Popravil« klobukov izvršuje lino In ceno. y//\\Sr'*
Z\xiia.aaja.  ia.a.rcčila, točno-
podružnica v pranju.
i
Stroje za košnjo, mlatilnicc, slamoreznice, vratila, travniške = brane in pluge =
w najboljše vrste in po najnižjih cenah
1   priporoča dobro znana veletrgovina z železnino
}x. Stupica, Ljubljana
(zraven „flgabirta") Velika zaloga železniških sin, portland in roman cementa, vodovodnih cevij i. 9r.   1449 2
Ml Bajec
naznanja al. p. n. občinstvu, da se 356-16     nahaja njegov*
vrtnarija
na Karlovski cesti št 2,
cvetlični salon
pa pod Trančo.
tsdelovsale šopkov, vencev L t i. Oanano dalo in smerne cene.
Velika zaloga suhih vencev.
:: lunini* naročila točno, s
Razglas.
3422
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji sej dne 25 maroa 1909 sklenil, da se pešpot na zapad ai strani Sv, Martin
ceste paroel fct. 618 fcatastersfee občine Sv. Petra predmestje I. del v cbseg^ 1306 m- kot |asna pešpot opusti, v zaznamka oest, trgov in potov mestni občine v Sv. Petra predmestju zbriše in prenese kot last mestne občim ljubljanske v zemljiško knjigo Sv. Petra predmestje I del.
To se javno razglaša z dostavkom   da je vsakemu dano na pr • voljo, da do 30« aprila t» L svoje morebitne ugovore proti sklepu obči:-skega sveta pri podpisanem mestnem magistratu ob navadnih uradnih urah vloži ustmeno ali pismeno. Na ugovore, ki bi se vložili po preteku danega obroka, se ne bode oziralo.
Mestni magistrat ljubi anski
dne 5 aprila 1909.
Župan: Ivan Hribar.
i
Na debelo in drobno po nizkih
cenah priporočam svojo bogato zaloteno
trjouino
z galanterijskim In vseh vrst kramarskim Ma$om 354 In pleteninami. "
Devocionalije
in vse vrste blago za boif a pota.
Tvornlika zalogo kroni, glavnikov.
finlon Skof
A Ernast Jevnlkar|ev ■MlMiiilli .■•
nonasko t, v hlil gostilne .it. S*
J
X ^SS^       _ <t^a _
STavno xčLšfopšfvo*
cJ>7unqj. M.
Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD
ao priporoča slavnemu občinstvu io67 10
za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani in na deželi po jako nizki ceni.
Naročila se   sprejemajo pri     saisssssaassaassssasaasaassssssssssssssssssssssssa^ ■■■   »JOSIP  TURK a-a
FRANC VIDALIJU ZZZZZZIZZI^-^
PreSernove ulice, Ljubljana bsssssssssbssssbbssssssssss^^
lastnik prvega slovenskega :-:   pogrebnega zavoda. :-:
Izdajatelj in odgovorni urednik Kasto Pustoslemiek.
Lastnina in tisk »Narodna tiskarna«.