"•oštnlna platen« * gotovtaL,
Leto XVI., st. 270
Ljubljana,
ZL novembra £935
- fid' 'xu>Lvo. Mjubjjtuui. eLnalijeva Ulica a. — leieton St 0122. 8123. 3124. S12&. 312&
Lnseratni jdaeieis.. LtfuMjana, Selen-Ourgova ca (k — Tei B4»2 249Z eouružmca Maribor: UosposKa ulica
AL 11. — ieieiOD st 2455 Pouružnica Jeije. Kocenova ulica 61.
a. — Telefon St 19U -Lačuni pn pošt Cen zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga Oslo 7S.1S0.
Cena t Din
Naročnina znaat> mesečno Oin 25.— Za inozemstvo Din Ul.—
Uredništvo: Ljubljana, Knatljeva uuca O. relefon 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Teleton ftt Z440 Celje, Strossmaverjeva ulica etev. 1 Telefon št 65
Rokopisi se ne v racajo. — Oglasi po tarifi.
Prvi vtisi novega državnega proračuna
V ustavno predpisanem roku je finančni minister 19. t. m. predložil Narodni skupščini predlog državnega proračuna za leto 1936/1937. Držal se je pri tem dosedan.ie prakse, ki je pri nas že mnogo let udomačena, da se s tem predlogom izročajo Narodnemu predstavništvu le splošne, pregledne številke i zaključne proračunske vsote. Podrobni predlog, ki izkazuje državne izdatke in dohodke razporejene po resornih oddelkih, po glavah, partijah in pozicijah, se izroča parlamentu navadno nekaj kesne-je. Skupno s številčnim delom državnega proračuna je izročil minister tudi predlog finančnega zakona, ki tvori s proračunom bistven sestavni del in vsebuje ali bi moral vsebovati v glavnem vse izvršilne odredbe za izvajanje proračuna.
Novi proračun se v svoji sestavi znatno razlikuje od sedaj veljavnega. Z njim smo se vrnili na stari sistem enotnega proračuna za splošne državne izdatke in dohodke ter posebne dohodke in izdatke državnih podjetij in ustanov. Vlada je za ta novi način sestave proračuna dobila potrebno zakonsko pooblastilo že v zakonu, s katerim so bile uveljavljene proračunske dvanajstine. V razpravah je takrat zlasti v Senatu bilo mnogo govora o koristnosti novega sistema, Finančni minister je kot glavni vzrok navajal, da se šele z enotnostjo proračuna dobi potreben pregled in se omogoči sistematično izvajanje proračuna. Proti tej tezi se je iznašalo, da ni dobro spajati državno upravno in državno ekonomsko gospodarstvo v celoto, ker gre za dve različni funkciji države. Priznavalo se ie, da spadajo razne ustanove, ki nimajo pretežno zasebno-gospo-darskega značaja sicer res v splošni državni proračun (bolnice, higijenski zavodi, eventuelno tudi železnice in pošte), da pa je za državna podjetja, kakor so rudniki, gozdovi, razne tovarne in predvsem monopol, položaj dokaj drugačen in da bi se morala ta podjetja voditi in upravljati po trgovskih načelih, ki se težko spravijo v sklad s formalnostmi strogih proračunskih in računovodskih predpisov, veljavnih za birokratično drži' ■> administracijo.
vzlic tem tehtnim pomislekom je ■dno predstavništvo dalo finančnemu r bistro zahtevano pooblastilo in novi
■račun je sestavljen že po novem si-
mu, katerega prednosti je finančni minister v svoji torkovi izjavi novinar-vm krepko podčrtal. Gotovo pa je zaradi tega novega sistema primerjalna ?naliz3 posameznih postavk novega proračuna s sedanjim proračunom precej težka in se bo dala vsaj v glavnem izvesti šele. kadar bodo pred nami podrobne številke. Za enkrat imamo le izjavo gospoda finančnega ministra, ki ugotavlja, da je novi proračun sicer formalno za 57 milijonov višji od sedanjega, toda stvarno za skoraj pol milijarde manjši, ker so postavke, ki so se prej skrivale v raznih pooblastilih finančnega zakona, sedaj odkrito objavljene in prenesene v številčni del državnega proračuna.
Treba je pozdraviti ministrovo izjavo, da za bodoče izključuje iz finančnega /ikona dosedanio prakso, ki je v obliki finančnih pooblastil obremenjevala državni proračun včasih z ogromnimi vsotami. katere v samem proračunskem predlogu niso bile izkazane. Pripomniti .ie seveda, da se taka poblastila tudi do sedaj običajno niso vnašala v finančni zakon ob njegovi predložitvi, nego da so ?e navadno pojavila šele v teku proračunske razprave, včasih celo tik pred glasovanjem, največkrat kot nekak izhod v sili. da se ne pokvari doseženo proračunsko ravnotežje. Ko torej z zadovoljstvom beležimo ministrovo izjavo, želimo, d-a bi na svojem stališču vztrajal vse do uveliavljenja novega proračuna, odnosno finančnega zakona.
Kar se glavnih številk novega proračunskega predloga tiče, je predvsem treba zabeležiti ugotovitev finančnega ministra, da vsote za izredne državne potrebe niso vnesene v proračun. Minister pri tem priznava, da obstajajo nekatere izredne državne potrebe, za katere pa bo treba poiskati tudi izrednih sredstev. Nedavno je minister dr. Korošec poudaril, da st- bomo morali za izredne državne potrebe zateči k najemali ju posebnih državnih posojil. Očividno se tudi izvajanja finančnega ministra gibljejo v tej smeri in smemo sklepati, da se nahaia vprašanje izrednih kreditnih "operacij v resnem in aktualnem stadiju.
Bežni pregled proračunskih številk v izdatkih in dohodkih nam razodeva nekatere važne podrobnosti. Vrhovni državni upravi je proračun povišan za d.5 milijona dinarjev, čeprav so tudi v tem oddelku skoro pri vseh postavkah izvršene redukcije, toda izdatki za Narodno skupščino so se zaradi povečanega števila poslancev povišali za skoraj 4.5 milijona. Postavke za pokojnine m mvabd-nine so ostale nesprememene. Pri posameznih resorih niso upoštevane nedavno izvršene redukcije uradniških nrejemkov in se bodo torej, ako bodo ostale, v teku proračunskega leta pokazale kot prihranki.
NOVI BRANILEC V MARSEJSKEM PROCESU
Po izključitvi Desbonsa je prevzel obrambo treh atentatorjev predsednik odvetniške zbornice — Da bo lahko preštudiral spise, bo na dan le po ena razprava
Ai.v en Provcnce, 20- novembra. AA. Današnja seja se je začela ob 9.20. S.vo je bila ^pnsežeria ga. Zorka Petrovič, uradna prevajalka pariških sodišč. Doma je iz Sremske Mitrovice. od leta 1&S7. pa že živi stalno v Parizu.
Na pozu.v predsednika vpraša ga. Petrovič vse tri obtožence: »Ali me hočete za prevajalko?«
Kralj in Rajič odgovorita: »Ne morem odgovoriti!«
Pospišil pa pravi: »Ne potrebujem tolmača! Tu sem odveč, če nimam g. Desbonsa.«
Novi zagovornik predlaga odgoditev procesa
Predse-drnk izjavi, da spada ga. Petrovič k skupna prevajalcev, nato pa paJeli besedo predsedniku odvetniške soornice v Aix en 1'rovenee g. »oaineauju. kj izjava; Uo^pou predsednik! Gospodje sodnuKi! Gospodje porotnici! Poioiaj predeeuniita zbornice, ki ga unam zaradi zaupanja svojih tovarišev že v drugič, in. je naioau težko naiogo, da proti svoji volja branmn obtožence, ka sede za menoj. Zaradi ^aiosinih včerajšnjih incidentov v tej dvorani, incidentov, ki so globoko ranili moje srce, srce odvetnika, ki ne-lamerno ljub«, svoj poklic, ste, gospod predsednik, odredi k. naj se lotim doižnoati, ki je pretežka za niMje, v veliki vojni močno zrahljano zdravje.
I o doiznost, ki dela čast vsem moji m tovarišem v Aix en Provence, mi naioga moj pravni čut. Tega se dobro zavedam! Svoji dolžnosti se pokoravam. Prav tako prevzemam odgovorno®!, ki je posledica te dolžnost., ker je sploh združena z našim delom. Naš stan tu v Aixu se ]e ved.no ravnal po teh načelih. Že sama ta okoinost je zadostovala. da ma odred,; moje stališče: biti nad samo stvarjo, ne postati partizan, marveč branitelj. tako je ravnal tudi predsednik odvetniške zbornice velikega mesta v pokra jiirm; pozabil je na težko bolest Francozov nn ee dvignil na govornico, odkoder je branil Francoza, ki je umoril predsednika Garnota.
Kako plemenita je naea naloga in ka-o veličastno ie ohranjena! Odvetnik je (»močnik pravice. Svoja stanovski dolžnosti ee ne sme in ne more izogniti, pa naj bo še tako nevarna ali mučna.
Javno prevzemam nalogo, ki m« je bila poverjena Evo me. gospod predsednik, na govornici, da prevzamem in omogočim obrambo obtožencev. Vezan na svojo vest in na stanovsko prisego, ka sem jo položil že davno, ki pa mi je vedno živo pred očmi, pa ne smem pozabiti, da je naloga odvetnika pred vsem ta, da brani z vsemi primennrami sredstva ter spoštovanjem napram zakonu in sodnikom interese tistih, ki so pred njikn in to tem boilj, ker sloje obtoženci, katere moram zdaj braniti, pred udarcem izredino stroge kazni.
Da bi lahko izpolnil svojo nalogo 'im pomiril svojo vest. je neobhodno potrebno — v lem soglašate z menoj —, da ee seznanim z vsem dosdejem. Gospodje, v kratkem času, ki bo med posameznimi razpravami na razpolago, nikakor ne bi mogel proučiti ves ta dosie. Zdi se mi, da bi proučitev dosieja zahtevala več tednov. Hočem izpolniti svojo dolžnost, ker sem jo dolžan izpolniti. Toda sedaj nikakor ne bi mogel braniti obtožencev tako. kakor mi velevajo odvetniška prisega, stanovska dolžnost, požrtvo vanje in morala. V interesu obrambe — obramba je sveta pravica. la: mora zatreti vsa čuvstva — prosim zato sodišče, naj preloži včeraj tako žalostno prekinjeno razpravo na kasnejši čas.?
Razprava bo začasno samo ob popoldnevih
Po govoru predsednika zbornice Sodiineau-ja, ki so ga prisotni poslušali v največji tišina, se je predsednik zahvalil g. Sodi-neauju, da je prevzel obrambo. Državni tožilec Rolle izjavi, da mora proces zaradi zakonskih predpisov teči brez prestaraka. Predlaga pa. naj se dmevno vrši samo ena razprava namesto dosedanjih dveh. in sicer
samo popoldne, da ee bo mogel g. Sodineau seznaniti z djo-siejem.
Sodineau: »Zaradi zakonskih določb se moram pridružit vašim razlogom in izjavljam, da bom obtožence branil, čeprav se proces ne prekine.«
Predsednik sodišča Delabroie povzame besedo in pravi, da se bo zdaj po žalostnem incidentu včerajšnjega dne delo nadaljevalo c najpopolnejšem redu in da bodo razprave začasno samo popoldne
Predsednik zahteva naj prevajalec vpraša obtožence, ali sprejmejo g. Sodineauja za svojega branilca.
Obtoženci molče.
Prevajalka ga Petrovič pove predsedniku, da obtoženci ne odgovarjajo Med občinstvom nastane nemir Delovodja pozove prisotne energično k redu: >Mir!«
Neto čita delovodja priče. Id bodo v teku nadaljnje razprave zaslišane. Ko prevajalec to sporoč- obtožencem. Kralj in Raiič acipet molčita. Pospišil pa pravi: >Dokler se ne vrne Desbons. ne born govoril.«
Položaj po izključitvi Desbonsa
Aix en Provencc, 20. novembra. AA. Glavni stan vsega francoskega tiska je sedaj v tukajšnji justični palači, kt je pri. merno preurejena ^ tako da imajo novinar, ji na razpolago dovolj miz in telefonskih kabin. V novinarskih krogih so danes raz. pravljali skoro samo o izključitvi Desbonsa in postavitvi novega zagovornika. Slišijo se različna mnenja, med njimi mnenja strokovnjakov, s katerimi so se novi. nar ji posvetovali, pa tudi med novinarji samimi jih je mnogo, ki imajo bogate izkušnje in temeljito poznajo tozadevne za. konske predpise.
Prvo vprašnje, o katerem se je danes razpravljalo, je to. ali bo novi branitelj ob. tožencev najel še druge odvetnike kot pomočnike, da bi mu pomagali pri urejevanju obsežne materije. V poštev prihajajo trije odvetniki, ki so bili že poprej določeni kot morebitni zagovorniki in sicer Telac. Gusol in Fn :ycschi.
Drugo vprašanje se tiče prič. Prejšnji zagovornik je predlagal celo vrsto novih prič, ki naj bi se pozvale pred sodišče. Novi zagovornik nima več časa, da bi is. kal šc nove priče in je zaradi tega izjavil novinarjem, da se bo zadovoljil s pričami ki jih je predlagal že Desbons.
Tretje vprašnje. je vprašanje morebit. nga povratka Desbonsa, ki se je pritožil na kasacijsko sodišče. Po sedanjih vesteh pa je izključeno, da bi kasacija ugodila njegovi pritožbi Desbons ni bil izključen zaradi kakega kaznivega prestopka, mar. več zaradi disciplinskih kršitev. Zato je bilo sodišče vsekakor pristojno, ker ob. stoja glede tega že več precendenčnih primerov.
Nocojšnji listi poročajo, da so obtožen, ci danes odklonili vsako hrano. Izredni varnostni ukrepi so bili tekom današnjega dne še poostreni.
Aretacija sumljivih tujcev
Pariz, 20. novembra, p. V zvezi z varnostnimi ukrepi, ki so jih izdale oblasti za proces proti mansejskim zločincem, je bilo v Franciji aretiranih okrog 60 sumljiv, cev. Pozornost je zbudila zlasti sdnočmja aretacija nekega tujca, ki je prišel v Aix en Provence s češkoslovaškim potnim listom, o katerem se je izkazalo, da je fal-zificiran. Izdajal se je za novinarja in skušal doseči dostop v sodno dvorano, to. da še pravočasno so ga razkrinkali. Trdi se. da je to odposlanec Paveliča, ki je prišel v Aix en Provence že še neznanimi naročili. Uvedena je najstrožja preiskava.
Skrivnostno pismo porotnikom
Poročali smo včeraj, da je bilo med razpravo v torek izročeno predsedniku porotnikov neko pismo V teku razprave je prosil za besedo porotnik Pelegrin in izjavil v imenu svojih tovarišev: »Pismo, ki nam je bilo vročeno, je bilo uničeno v naši po-rotniški sobi, kjer se sestajamo.« Radi tega pisma je prišlo med razpravo do ostrega konflikta med predsednikom senata in zagovornikom Desbonsom, ki je zahteval, da se mora pismo na razpravi prečit-iti, kar pa je predsednik odklonil. Konec konflikta je bila izključitev Desbonsa.
O pismu samem poroča teograjska »Politika« še naslednje podrobnosti:
Vsebina pisma ni znana, znano pa je. da je bil v pismu priložen pariški list >Ven-dredi« z dne 15. L m. V tem listu je bil na tretji strani priobčen članek »Marsej-ske misterije« s podnaslovom >Pravi krivci za umor kralja Aleksandra in Louisa Barthoua.« V članku je med drugim rečeno: »Zagovornik atentatorjev odvetnik Desbons je potoval v Bolgarijo in v neko drugo državo. V tej državi je imel brezplačno vozovnico za vse železniške proge.
Med državnimi dohodki je zanimivo, da se predvideva znatno povišanje dohodkov iz poslovnega davka, od 490 na 660 milijonov dinarjev, kar da sklepati na gotove reformatorične mere v tem pogledu. Med taksami se predvideva povišanje dohodka od taks na železniške karte od 220 na 280 milijonov. Za ostale takse se določa znižanje dohodka za celih 126 milijonov, pri čemer se plačevanje šolnine v dosedanji obliki očividno ukinja in se bo šolnina poslej plačevala s kolki.
Zanimivo je tudi, da računa novi proračun s povišanjem dohodkov od carin za 52 milijonov. To bi bilo spričo splošnih gospodarskih razmer gotovo optimistično, zato je bržkone tudi ta povi-šek v zvezi z nameravanimi reformami.
Isto velja pač tudi za monopol, kjer se zadnja leta pojavlja stalno padajoča tendenca, a je v proračunu ostala letošnja brutto vsota 1956 milijonov. Povišanje se predvideva tudd od železnic in sicer za 82.5 milijona Lanska potniška tarifna reforma tedanjega ministra inž. Vujiča ni izpolnila vseh pričakovanj in je zato verjetno, da se povišanje dohodkov od železnic ne pričakuje samo od povečanja prometa. Podobno bo pri ministrstvu za pošte, kjer se tudi predvidevajo za 30 milijonov višja dohodki.
Kakor rečeno so to prvi vtisi, ki se vsiljujejo pri pregledovanju zaokroženih proračunskih številk. Finančni minister bo novi proračun podrobno obrazložil v svojem ekspozeju, ko se stane Narodna skupščina, da proračunski predlog izroči v razpravo finančnemu odboru.
Takšne ugodnosti se dajejo samo visokim vojaškim funkcionarjem, zanesljivim strankarskim osebnostim in zaupnikom.«
V članku je nadalje zabeleženo, da je bil Desbons gost dr. Ante Paveliča in drugih teroristov, na katerih prošnjo je tudi prevzel obrambo obtožencev v marsejskem procesu.' Desbons se je temeljito poučil o življenju, delovanju in preteklosti vseh obtožencev in jo sam zbral vse za obrambo potrebne podrobnosti On je sestavil načrt obrambe atentatorjev in jim s tem dal možnost, da se napram javnosti postavljajo kakor neke vrste »junaki«. V članku je izčrpno opisana zgodovina teroristične organizacije «Ustaša«. očrtane so priprave za atentat in atentat sam. Končno je navedeno. kako in na kak način je lilo razdeljeno orožje, zlasi pa je bilo podčrtano, kdo je dal denar za izvršitev atentata-
Zagovornik Desbons se je na izjavo porotnika 1'elegrina, da so porotniki pismo uničili, napram novinarjem izrazil: >Ta incident bo imel posledico. da bo kasači ja razveljavila obsodl>o mojih branjencev, ker ne smejo porotniki imeti ix> zakonu m*-benili stikov z zunanjem svetom- kij še le, dj bi smeli dajati kake izjave.«
Spričo Desbon^ve iziave, za katero se je povsem razumljivo takoj izvedelo, se splošno sodi, da je pismo jiorotnikoui [so-slal zagovornik Desbons sam, hoteč jih s tem zavesti, da bi kršili pozitivne določbe kazenskega zakona. To bi bil zadosten razlog. da bi nioralo kasacij?ko sodišče ugodili pritožbi zagovornika in razveljaviti iz formalnih razlogov sodbo maršejskega sodišča.
No, ta sklep obrambe, dasi je bil spretno zasnovan, pa se je ponesrečil.
Oster uvodnik v marsejskem listu
MarSeille, 20. novembra. AA. Današnji »Petit Marseillese« priobčuje uvodnik z naslovom »Terorizem pred sodiščem.« Pisec pravi med drugim:'
Dogodki pred sodiščem v Aixu so sc včeraj končali z izbrisom odvetnika Desbonsa, ki je branil obtožence. Nočemo ugibati o pravih posledicah tega dogodka, ki je tako redek. Tudi nočemo vprašati, kako naj se zaščitita objektivnost in do-sto* janstvo sodišča. Gotovo pa je to. da je ta dogodek dokazal, da naše pravosodje ni za krivce, kakršni so sedanji. Ta terorizem je tako nalezljiv, da je zajci samega odvetnika, ki bi se mu moral že po svojem delu, ki zahteva razumno hladnost, prvi upreti. Slaiba stran preiskave je v tem, ker se je storilo v korist obtožencev vse. kaT je bilo mogoče. Ustrezajo jim celo tedaj, ko se jim ne dopadajo prevajalci in ko izjavljajo. da se jim sedanji način sojenja ne do-pade. Spričo takih razmer se narod, ki mu je bil ugrabljen voditelj, s čudom vprašu-
je in vznemirja, ker ne razume na$e po« ča-snosti. Tudi naša javnost je mnenja, da je ta zadeva zelo resna in da pomeni vsako zavlačevanje hudo žalitev napram žrtvam, zlasti tudi napram I.ouisu Barthouru. Naše potrpežljivosti pa mora biti kofnec.
Kaj sedaj? Zopet sc je začelo z razburjanjem strasti. Obtoženci in njihov odvetnik hudo greše, ker niso hvaležni našemu pravosodju, ki pa mora postati ekspeditiv-nejJe. Obtoženci in njihov branitelj hočejo vsiliti sodnikom svoja nabiranja, da bi še ti pred njimi drhteli, če je temu tako, zakaj naj dovolimo olajlave naših zakonov tistim, ki jih teptajo?
Boljši postopek bi bi; na mestu. Za-d-e* va odvetnika Desbonsa je resen s Zadeva z obtoženci pa še m urejena Obtoženci odrekajo našim sodnikom pravico, da bi jim sodili! Dobro! Postaviti jim ic treba tedaj alternativo: ali naj prenehajo z ob-stnikcijo, ali pa jih je treba izročiti jugo-slover-ski pravici.«
Paul Boncour o odločitvi itaše kailise
Aix en Provence, 20. novembra. AA. Paul Boncour je dal preko agencije Ava-le za jugoslovensko javnost tole izjavo:
»Moja vzvišena klientka Nj. Vel. kraljica Marija je obrazložila v bolestnem in plemenitem pismu, čigar vsebina je Jugo. slovenom že znana, razloge, ki so jo vodi. li, da pred sodiščem v Aixu ne nastopi z zasebno tožbo- Morem povedati, da je ta gesta vaše vzvišene vladarice zbudila v vsej francoski javnosti globoko spoštova. nje in velike simpatije do nagibov, ki so vodili Nj. Vel. kraljico. Nikakega proti, slovja ni med njenim molkom kot zastopnico zasebne tožbe pred porotnim sodiščem v Aixuj in prizadevanjem, ki sem ga imel v tem letu glede preiskave, ki je
bila tako dolga edino iz razloga, ker sem hotel stvar popolnoma razčistiti. Samo naša zasebna tožba je mogla povzročiti pri francoskih sodiščih potrebna preiskovanja, ki so prekoračila meje Jugoslavije in meje Francije. Sedaj ima vse elemente, ki so jih rodila ta preiskovanja, v rokah ugledno sodišče, ki edino more danes za. stopati obtožbo in ki mu Nj. Vel. kraljica, tolmač čuvstev vse vaše državej popolno, ma zaupa. Sodišče ima na razpolago vsa sredstva, da zastopa to stvar, stvar pravice in miru. obenem pa tudi vaše in naša bolesti. Mislim, da ne morem dalje razvijati svoje izjave, da ne bi šel preko želja svoje vzvišene kliectke.
Naša kraljica v HnnisisiIJl
Rumunski listi o bivanju Nj. Vel. kraljice Marije in kraljevičev Tomislava in Andreja v Rumuniji
Bukarešta, 20. novem Dra. AA. Rumunski listi, prestolniški kakor tudi pokrajinski, toplo pozdravljajo prihod Nj. Vel. kraljice Marije s kraljevičema Andrejem in To" mislavoin v Rumunijo- Listi spremljajo njeno potovanje z obširnimi poročili in priobčujejo slike Nj. Vel. kraljice Marije in kraljevičev.
Bivši predsednik vlade in član akademije znanosti g. Jorga, priobčuje v svojem listu »Neamul Romanescu« čla.nek pod naslovom: »Eno uro doma«, v katerem pišs med drugim:
»Žena, ki ji je usoda namenila postati kraljica-vdova Jugoslavije, si je želela, da s svojima mlajšima sinovoma zopet vidi kraje, kjer je preživela svojo brezskrbno mladost. Preje je kraljica prihajala iz svoje nove domovine s soprogom, ki je bil v sedanji žalostni dobri materializma popoln
lik viteza. Zdaj pa se je morala odeti ▼ tugo in črnino po tragičnih udarcih, ki so ji ugrabili pono-snepi tovariša v njegovi ptlni močL V neizmerni tugi išče utehe ▼ svoji rodni Rrmuniji. Išče jo tam, kjer najde človek svoje prve otroške spomine.«
Glasilo vladne stranke »Independcnce Roumaine« priobčuje članek Leona Savad-L ana, kj je posvečen takisto Nj- vel. kraljici Mariji. Pisec navaja življenjepisne podatke kraljice in z občudovanjem omenja veliko duševno moč. s katero prenaša udarce usode. Nj. vel. kraljica se jc popolnoma posvetila vzgoji svojih vzvišenih otrok. Članek se končuje z besedami: »Jugosb_ vensko ljudstvo je pri vsaki priliki pokazalo svojo neizmerno ljubezen in zvestobo napram njenemu vzvišenemu sinu, mlademu kralju Petru II.«
Ločeni odgovori Italiji
Francoski odgovor na italijanski protest proti sankcijam že izročen — Francosko stališče se ni izprememlo
Pariz, 20. novembra. AA. Franc0ski odgovor na italijanski protest pr0ti sankcijam je bil včeraj popoldne izročen italijanskemu poslaniku terruttiju. Kakor Poročajo li«*'. ^ odgovor sestavljen sicer v zelo prijateljskem tonu, vendar pa ne predsfairlja nikake izpremembe francoske-ga »tališča napram italijansko-abesinske-mu sporu. Francoska vlada naglaša v odgovoru, da je bila prisiljena izdart-i sank-cijske odredbe prati Itaiiji v smislu 0bvež" nosti, ki jih je sprejela s podpisom pakta Društva narodov, člen 16. pakt a ie avUv matično sitopil v veljavo, čiim sta 6. oktobra svet Društva narodov iin plenum 10 oktobra proglasila spričo vpada italijanske vojske na abesinsko ozemlje Italijo napadalca. Francija se ni mogla izneverita svojemu podpisu na mednarodni pogubi in ni mogla post-opati drugače, kakor je. Odredila je gospodarske in finančne ukrepe, kakršne s0 izdale tudi druge drža-ve, vendar pa francoska vjjatia mi izgubila
upanja, da bo v najkrajšem času prišlo do prijateljskega sporazuma, ki bo končal vojno v Vzhodni Afriki ter sankcijsko akcijo proti Italiji.
Angleški odgovor
Pariz, 20. novembra. \v. Ministrski predsednik Laval je imel dopoldne razgovore i angleškim poslanikom Clerkom. Kakor poroča »Pariš Soir,« je poslanik obvestil Lavala o besedilu angleškega odgovora na italijansko protestno noto glede sankcij.
Poostritev angleških
sankcijskih ukrepov
L0ndon, 30 novembra. »Daily Herald, zatrjuje, da bodo sankcije, ki so stopil« v veljavo 18. novembra, v kratkem še Poostrene že prihodnji teden bodo stopile v veljavo sankcije glede premoga in petroleja. vendar bo o definifivni rešitvi tega vprašanja prej še razpravljala vlada.
Beležke
Abesinci pripravljajo protiofenzivo
Splošen abesinski napad na italijanske postojanke na severni fronti se pričakuje se pred prihocVm maršala
Badoglla v Afriko
Zoprna barva zob
se da hitro in temeljito odpraviti, če denemo nekoliko Chloro-dont zobne paste na suho Sčetko in z njo snazimo zobe od vseh, tudi od gornje strani. Tedaj dobe zobje zopet naraven lesk slonove kosti, v ustih pa ostane prijeten občutek svežosti in čistosti. Tuba Din. 8.- Jugoslovanski Droizvod.
Zagrebški nadškof koadjutor o pravici
do vzgoje mladine
Rim, 20. novembra, o. V odseku šetikot -—An tal—Buja se opaža zbiranje močnih abesinskih čet, ki se pripravljajo na na. pa«. Abesinci računajo, da bo maršal Ba_ doglio takoj po prevzemu vrhovnega po. veljstva odredil novo ofenzivo in bi ga zato radi prehiteli Na več krajih so Abesinci že prešli v napad in je prišlo do hud h spopadov. Abesinci hočejo pretrgati Italijansko fronto in jo razdeliti na dva dela, da bi mogli tako uspešnejše izvaiati svoje ofenzivne načrte.
te v bližnjih dneh se pričakuje pri Ma. kali doslej največji spopad med Italijani in Abesinci. Ras Sejum je zbral zelo ao„ bro oborožene čete in prodira prot| Seli. kota. ki leži 15 km južno od Makale. Glav. ni napad Abesincev pričakujejo v odseku med Makalo in Dolom.
Komunike št. §o
Rim, 20. novembra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo naslednji komiumiike š^ev. 50:
Akcija naših oddelkov v Tembienu f=e nadaljuje. V bitki pri rj^ri G-undii je pa.dflo fieoč abesin&kih vojakov.
Na SoinalijiSkem bojišču f=e nadaljuje Uitr.i&vanje gabredarskesra pasu.
Letalstvo naidiafijuje svoje iz vidne Polete v Tigri
Odlikovanje generalov Santinija in Birolija
Bim. 20. novembra. AA. Italijanski kralj je odlikoval z lento reda Italijanske krone generala Santinija. poveljnika prvega armadnega zbora, ki operira na severnom bojišču v vzhodni Afriki, in generala birolija, poveljnika koloniiskeca armadnega zbora.
Italijani se utrjujejo
Asmara, 3J. novembra. w. Ker kažejo vsa znamenja, da nameravajo Abesinci napasti italijansko fronto med Dolom m Makalo, so se italijanske čete v tem odseku še prav posebno utrdile, zgradile gne* zda za strojnice ter spravile v postojanke celo težke havbice. Oddelki domačinskega zbora niso med čiščenjem pokrajine med Hausienom in gorovjem Gundi zadeli na abesinske oddelke. Ker so Italijani doslej prizanašal: abesinskim vasem, se abesinske čete sedaj prav rade nastanjujejo v tukulih, takozvanih domačih naseljih, iz katerih so pregnali prebivalstvo.
Asmara, 20. novembra, d. O velikem po-ncdcijskem napadu italijanskih letalcev na abesinske čete južno od Ambc Alagi se do znava j o naslednje podrobnosti:
Letala so se dvignila ob 8.45 ter so končala svoj polet ob 10.45. Napad so izvršili Mussolinijeva dva sinova ter njegov zet minister za propagando grof Ciano z 20 drugimi letalci. Letala za bombardiranje so letela zelo nizko, ponekod komaj 15 m visoko nad abesinskimi vojaki tako da so bombe in ogenj iz stroin'c imeli točen cilj. Na drugi strani so nudili seveda tudi italijanski letalci dober cilj abesin-skerrru obrambnemu ognju. Letala je ob-sula toča krogel iz stotin pušk in strojnic ter malih topov. Letalo grofa Ciana je bilo zadeto nad 30 krat, da se je vrnilo s pre-luknjanimi krili in trupom, razen tega pa tudi s po.skodovanim motorjem, ki je bil zadet od kosa granate. V Makali je moral zamašiti luknjo, ki jo je dobil v tanku Ta. olje. Tudi letali obeh Mussolinijevih si* nov sta bili nad desetkrat 7-idet- in prav tako ni bilo izmed ostalih ?"> letal nobenega. ki ne bi bilo večkrat zadeto od abesinskih strojnic. Več pilotov je bilo tudi ranjenih in par letal je bilo prisiljenih k pristrvnku. k sreči še tik za prvimi italijanskimi črtami.
Peking, 20. novembra, g. Položaj na severnem Kitajskem je bolj zapleten kakor kdaj prej. Namesto, da bi se bila. kakor je bilo določeno, danes izvršila proglasitev neodvisnosti severne Kitajske sta general Sungčujuan in stalni japonski dele* gat major Doihara nenadoma odpotovala v Tientsin, kjer se bosta pogajala z zastopniki kitajske vlade. Polkovnik Taka-haši, asistent japonskega vojaškega atašeja v Pekingu, je izjavil zastopnikom tiska, da ne more biti govora o uibmatu Kitajski niti o skorajšnjem vkoraksnju japon* skih čet. Pač pa bi japonski vladi ne pre= ostalo drugega kakor uporaba sile. če bi nankinška vlada na avtonomistična prizadevanja severne Kitajske odgovorila z vko-raikanjem kitajske vojske
Na kongresu Kuomintanga je maršal ČangkajSek izjavil, da nankinška vlada n'" kakor ne namerava intervenirati v severni Kitajski. Japonski ultimat je potekel dn; ne? opodne- vendar pa ni verjetno da bi Japonci izvršili svoje grožnje, ker ie izkliu feno- da bi nankinška vlada spreiela vojno ki bi pomenila končno propast Kitajske
V japonski prestolnici pričakujejo z velikim zanimanjem sestanka maršala Cang-kajška z japonskim poslanikom, ker upajo.
Pomen zasedbe
prelaza Abara
Rim, 2U. novembra. w. Italijanski tisk
poudarja v razpravah o položaju na severni fronti v vzhodni Afriki, da je italijanska vojska z zasedbo gorskega prelaza Aba« ra dobila v roke edino zvezo med Tembi-enom in Geralto. Z združitvijo armadnih zborov generalov Birolija in Maravigne poteka sedaj fronta nepretrgoma od Ender-tc do južnega roba Tembiena.
Deževje ovira operacije
Addis Abeba, 20. novembra. AA. V pokrajini Geralti in Tembienu postaja deževje čim dalje hujše. Zato je prodiranje Italijanov južno od Makale onemogočeno. Po vesteh iz zanesljivega vira se udeležuje gverilske vojne okoli 10.000 abesinskih vojakov. razdeljenih v manjše skupine- Na reki Zdebili so italijanski napad uspešno odbili. Južno od Makale so se včeraj in da* nes pojavile večje eskadre bombnih letal, ki so hotela ovirati še nedokončano zbiranje abesinskih čet.
Brat rasa Kase pobegnil k Italijanom
Rim, 20. novembra. AA. Italijanski listi Poročajo, da se je predal 'Italijanom fitao rari Sabagadis, bra^ rasa Kase, s katerim je že dolgo časa «pi't, ker mu je očitai. da je preveč naklonjen Italijanom. Ra« Kaša sa je ujel in ga imel zadnje dni zaprtega, Sabagarinsu pa je uspelo z bežati iz zapora in preko fronte k IfaHjanom.
Vojni svet v Džidžigi
Harar, 20. novembra, o- V Džidžigi se je sestal abesinski vojni svet, na katerega je prišel tudi turški general Vehib paša, povedjmiiik abesinskih čet na jnžni fronti. Pričakuje se. da se bo posveta udeležil ftidii abesinski c&sar.
Incident na meji
Angleške Somalije
London. 20. novembra AA. Angleški l -s t i obširno poročajo o vpadu domačim o v i-z Italijanske Somalije v Britansko Somalijo. Italijanski domačini so odpeljali s seboj 800 kamel in uibili več domačinov Iz Britanske Somalije, ki so se jim uprli.
Polonijski minister je na vprašanje o tem imcidentu izjavil, da ni še dobifl potr-diila o njem.
V italijanskem glavnem stanu so mnenja, da so bile abesinske čete. ki so jih italijanski letalci bombardirali, koncentrirane z namenom, da bi podvzele iz doline Mai Cio. južno od Arnbe Alagi. napad proti italijanskim črtam. Bombardiranje iz zraka je zavrlo nadaljnje prodiranje abesinske vojske pod poveljništvom rasa Sejuma, ki je hotel onemogočiti vzpostavitev zveze med armadnima zboroma generala San® tinija in Birolija pri Šelikotu.
Po oficielni objavi cenijo število abesinskih vojakov, ki so jih bombardirali, na 15.000 do 20.000 mož Čete so bile zbrane okoli taborišča nad 100 šotorov, med katerimi so bili tudi rdeče in zelene barve, očividno last višjih abesinskih vojskovodij. Letala so zmetala na Abesince nad 5.000 kg razstreliva in oddala 50.000 strelov iz strojnic Abesinci so imeli velike izgube.
Včeraj so izvršila italijanska letala zopet več izvidniških poletov nad dolino, v kateri je bil v ponedeljek izvršen veliki nas pad na abesinsko vojsko Pri tem so ugotovili. da so se Abesinci že umaknili iz napadenih taborišč, niso pa mocla dognati, ali se ^e skrivajo v dolini.
Po informacijah italijanskega vrhovnega r>ov-pt'<rtva skušajo Abesinci udariti na Še-likbt. Večji n.mid pripravljajo tudi na sektorju med Makalo in Dolom.
da ta sestanek ne bo samo odpravil sedanjega spora, temveč bo pomenil tudi temeljit preobrat v razmerju med Japonsko
in Kitajsko
Izmenjava misli mtii Londonom in Moskvo
London, 20. novembra, o. V oficioznih krogih zatrjujejo, da Anglija ne bo inter. venirala zaradi odcepitve severne Kitajske same, sodajo pa, da gre pri vsej stvari za tajen sporazum med Japonci in guvernerji posameznih pokrajin, ki so jih Japonci podkupili. Kljub rezerviranemu sta. lišču angleške vlade pa se vrši izmenjava misli med Londonom in Moskvo v svrho skupne zaščite interesov na Daljnem vzho. du. Ruski poslanik v Londonu je bil vče. raj in danes ponovno v zunanjem ministrstvu, kjer je konferiral z vodilnimi angleškimi uradniki.
Washington, 20. novembra AA Državni podtajnik Philips je obvestil angleške* ga poslanika, da Zedinjene države ne nameravajo intervenirati zaradi proglasitve avtonomije v severnih kitajskih pokrajinah.
Poročilo posl. Lukačiča v Ljutomeru
Iz Ljutomera nam poročajo, da je imel nar. posl. g. Avgust Lukačič v kavarni Res-nik sestanek s oiam JNS, ki « v velikem številu prisostvoval, njegovemu .izčrpnemu poročilu o političnem položaju. Po poročilu g. Lukačiča se je razvila debata, v kateri so navaooi nadašali potrebo prirejanja sestankov po vseh občinah ljutomerskega sreza ter izrekli polno priznanje in zaupanje vztrajnemu in značajnemu delu ljutomerskega noslenoa.
Politično udejstvovanje katoliške duhovščine
V	zvezi s pnporočilii, da eo cerkvene ob-lasti v Sloveniji dovolile katoliški dnihov-ščini vstop v aktivno udejstvovanje v JRZ, ker program stranke ni v nasprotni z načeli iin cilji katoliške cerkve, ©bj-aivIja sedaj sarajevski .> Katoliški tednik j glasilo nadškofa šarča. daljši članek, v katerem oPozairja, da za katoliško duhovščino v d.rug"ih pokrajinah države tako dovoljenje še ni biLo izdano. List svetuje duhovnikom. naj se začasno sploh izogibljejo vsakega političnega udejSrvovanja.
Afera zaradi posebnih vlakov za politični shod
V	novosadski javnosti je vzbudila veliko zanimanje vest, da je vložila tamošnja podružnica sPutnika« tožbo proti novosad-skemu kirurgu dr. Lzelcu zaradi neplačanega dolga v višini 17.922 Din. G. dr. Uze-lac je namreč za 15. september naročil preko »Putnika« celo vrsto posebnih viakov iz raznih krajev Vojvodine za beograjski shod pristašev Svetislava Hodžerc Za te vlake je plača] dr- Uzelac »Putniku« 84.830 Din, dočim je ostal nadaljnjih 17.922 Din dol. žan in je izjavil, da bo ta dolg poravnal akcijski odbor Jugoslovenske narodne stranke v Beogradu. Zanimivo je, da je bik) veliko število železniških vozovnic za potovanje na shod v Beograd razdeljeno brezplačno med pristaše Ilodžerove Narodne stranke.
Varšavski proces proti ukrajinskim teroristom
V nedeljo je bila v Zagrebu proslava 400-letnice uršulinskega reda. Ob tej priliki je imel dolg govor o katoliški vzgoji mladine zagrebški nadškof koadjutor dr. Stcpinac. Zagovarjal je stališče, da gre prvenstvena oblast pri določevanju mladinske vzgoje roditeljem, ne pa državi, »ki bi si sicer lahko lastila tudi pravico vmešavati se v sleherno opravilo svojih državljanov, ka» kor n. pr. s kom se bo kdo poročil, kdaj in kaj bo kdo jedel itd.«
»Nekateri pravijo, je g. nadškof med drugim rekel, da mora imeti oblast vpliv :n pravico do vsega, kar je potrebno za splošno blaginjo. Iz tega pa še daleč ne sledi pravica do monopoliziranja neposredne in posredne vzgoje mladine. Ta pravica pripada samo staršem, državi pa le posredno v toliko, v kolikor ji to dopuste starši, upoštevajoč pri tem seveda vedno pravice Cerkve. Mi vemo, da se danes drugače dela in da se je v zadnjem času poskušalo na pretkan način onemogočiti delovanje katoliških zasebnih šol. Jasno je, da smo vedno odločno razpoloženi proti vsakemu monopoliziranju naših šol s strani državne oblasti, ker imajo po naravnem pravu neposredno pravico do vzgoje mladine starši, po pozitivnem božjem pravu pa Cerkev. Ako želimo imeti katoličani svoje zasebne šole, potem je samo dotž*
Grški kralj J&rij v Rimu
nost države, da to našo voljo spostuje in naše stremljenje podpira, ker niso državljani tu zavoljo države, nego država zara* di državljanov. To naglasamo tem bolj, ker moremo s ponosom reči, da so naše katerii« ške šole najboljše med najbolišim!.«
Kakor se vidi, se niso varali oni, ki so napovedovali, da bo mladi zagrebški nadškof kmalu vzbudil pozornost s svojimi pogledi na državo in njene funkcije. Način njegovega govorjenja je tak, da mora navesti k razmišljanju slehernega politično mislečega človeka
Vsebinsko se strinjamo z g. Stepinoem v toliko, da so starši brez dvoma prvi poklicani odločati o vzgoji otrok. Dvorni pa nastanejo takoj, ko se pojavi vprašanje, kako naj starši to svojo pravioo izvajajo. Vsak roditeljski par za svoje otroke? Ne glede na to, da je to politično neizvedljivo. bi bil g. nadškof bržčas med prvimi, ki bi tak nauk odločno zavrgel. Saj vidimo vsak dan, kako ravno na zahtevo cerkvenih oblasti šolski predpisi mnogokrat utesnjujejo individualno voljo staršev. Preostane torej le kolektiv staTŠev in to je danes samo država. Starši uveljavi Ijajo svojo voljo tudi glede vzgoje po svojih zakonitih zastopnikih. narodnih posla.r cih in senatorjih.
! DefMtivni zaključek osifeškega procesa
Osijek, 20. novembra, o- Danes je bil dp-finitivno končan proces v našiJiki aferi.Dva dni je trajalo čitanje razlogov obsodbe, danes pa je razpravljalo sodišče o predlo, gu zagovornikov, naj bi ,=e nekateri izmed glavnih obtožencev izpustili iz preiskovalnega zapora, dokler sodba ne postane pravomočna. Sodišče je temu predlogu ugodilo v toliko, da se izipuste iz zapora dr. Svetozar Grgin, baron Viktor Outt.. man, Zoltan Herzog in sicer brez kacije, Alfred Czaiczka pa proti kavciji 150.000 Din. Predlog za izpustitev Aleksandra So-hra, Adolfa Schlesingerja, Mavra Suliča in dr. žike 2ivanoviča je sodišče odklonilo. Sklep sodišča je bil takoj izvršen in so se obtoženci, ki so bili iapuščeni, gin-I ljivo poslovili od onih. ki morajo ostati še nadalje v zaporu.
Ban v Prektmirjtt
Murska Sobota, 20. novembra.
Na avojem prvem insipekcijskem Potovanju po dravski banovini je ban g. dr. Natlačen dianes obiskal Prekmuirje. Po vseh krajih so mu priredbi svečane sprejeme I kot vrhovnemu predstavniku drža.'*'ne ! oblasti v Sloveniji. Pri veržejskem no-: stn so ga počakali in pozdravili dotoje-lendavski srpski načelnik dr. Bratina, poslanec dir. Kjer in komandant žandarme-rijske čete. Na pafu v Dolnjo Leoda-vo so bili sprejemi v Dokieževju, Beltincih in Crenšovcih, kjer je bivši prekmurski po-s&anec Klekl bana povabil na zakusko. V Dolnji Len dan-i so bana pozdravili predstavniki uradov, občine, prosvetnih, kulturnih in gasilskih dnušjev, šolska mladina i,ttd- Na sreskem načolstvu je ban spre-jemal deprotacije in stranke.
Na pouU v Mursko Soboto si je g. ban ogledal novo cerkev v Tuirnišču, na meji soboškega sreza pa ga je pozdravil ere-sJci načelnik Lipovšek v družbi narodnega Poslanca Benka.
V Murski Soboti, kjer je bil bamn prirejen svečan sprejem, je biLa slavnostna seja občinskega odbora, kjer je bana po-a-ilravil župan Hartner. Pred občinsko hišo so s^ gimnazijci banu zahvaflšO, dta j*5 gimnazija v Murski Soboti razširjena v PoPofimo gimnazijo. Sledili so sprejemi na sreskem najčelsfvu, nakar si je ban ogledal banavinsko bolnico- Zvečer je bila banu na čast svečana baklada.
Diplomatski sprejemi . pri predsedniku vlade
Beograd, 20. novembra, p. Ministrski predsednik in zunanji minis:er dr. Stoja, dinovič je sprejel danes papeškega nunci. ja Pellegrinettija in avstrijskega poslani, ka dr. Schmidta.
Naša plavalna reprezentanca za olimpiado
Be0grad, 20. novembra, p. Jugoslovensk; plavalna savez je na sv0ji snočnji se^ji sklenil, da odpošlje na olimpiado svojo reprezentanco, in sicer za vajerpojo in štafeto 4 krat 200 m svobodno. V reprezentanci bodo med drugumi Wilfan (Ilirija), Stocker (Viktorija) ter Senjanovič (Ja^nan) ter G-aizzari (Jug). Osnovan b0 fUKlii poseben fond, da zbere potrebna e«red-stva za našo reprezentanco-
Vremenski pregled
Evropa: Depresija z deževnim vremeno"1 nad zapadnim delom Evrope, visok priti6k s pretežno oblačnim vremenom drugod. Mraiz v evropski Rusiji do —17. Jugoslavija: Zvediriilo se ie na za padci i polovici, prevladovalo je oblačno z dežjem na vzhodu
Novrtsadska vremenska napoved za danes: Prertežno jasno Po v«d driavl. Temperatura se le malo dvignila, na zapalu Je pričakovati p»novno poobiačenje.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Oblačno, morda tudi sneg.
Največji letalski napacf
Celo ferodovje italijanskih letal napadlo 20.000 Abesincev — Vsa letala poškodovana
V Varšavi se je v ponedeiek pred okrožnim sodiščem začel velik proces proti atentatorjem na pokojnega ministra notranjih de! Pierackega Na obtožni k!opi sedi 12 ukrajinskih dijakov, ki so pripadali tajni ukrajinski teroristični organizaciji ter iz" vršili po njenem povelju junija leta 1934, atentat na Pierackega- Razprava bo trajala, kakor računajo kake štiri tedne. Obtoženi dijaki se baje zelo izzivalno zagovarjajo ter so tudi odklonili zahtevo, da go. vore v poljščini.
Obsofeni nemški
frančiškani
Pred berlinskim deželnim sodiščem sta bila obsojena zaradi tihotapljenja deviz in valut dva člana turinškega frančiškanskega provinciata. Glavni obtoženec pater Štefan je bil obsojen na 4 leta robije, 3 leta iz* gube častnih pravic in na globo 81.000 mark. Drugi obtoženec, 46 letni o. Pankra-cij Wurth. je dobil 1 leto zapora in 2000
Motnje v črevesju,
omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne
FRANZ-JOSEFOVE
Rim, 20. novembra- AA. Grški kralj Jurij II. je v spremstvu članov grške kraljevske družine in članov italijanskega odposlanstva odpotoval danes iz Florence v Rim.
Rim, 20. novembra. w. V spremstvu brata, obeh sester, strica in številnega spremstva je prispel danes grški kralj Jurij II. v Rim. Kolodvor je bil ves v zastavah, za sprejem je bila postavljena častna četa. Razen tega so se zbrali na postaji zastopnik kralja, predsednik senata in zbornice, državni podtajnik raznih ministrstev in mnoge druge odlične osebnosti. Kralja so sprejeli z grško himno, nato pa je kralj pregledal častno četo. Po pozdravih je odšel v svoj hotel. Jutri opoldne ga bo spre« jel italijanski kralj, popoldne pa bo imel razgovore z Mussolinijem. V noči na petek bo grški kralj nadaljeval pot v domovino.
V Egiptu zopet mir
Kairo, 20- novembra. AA. Po uradnem poročilu vlada v prestolnici in na deželi popoln red in mir. Ministrski svet je sklenil uvesti strogo preiskavo, da ugotovi okoliščine, zaradi katerih je redarstvo streljalo na dijake. Ministrski predsednik je kot notranji minister prepovedal rabo strelnega orožja s strani redarjev. Ravnatelji arab-
grencice
Kapitulacija Nankinga
Maršal čangkajšek proti vojni — Proglasitev avtonomne severne Kitajske odgodena
mark globe. Poleg tega morata oba obtoženca plačati državni blagajni še 120.000 mark odškodnine. Za to plačilo mora jam-triti frančiškanski red.
Sodno kazensko postopanje se vrši še proti fračiškanoma o. dr. Benediktu Ggl-zu in p. Fulgensu Reithu. Tudi ta dva sta obtožena, da sta tihotapila devize in valute in tako oškodovala državno blagajno za HiO.OOO mark.
Križarska vojna proti Je vtiče vemu poslancu
V nedejjo priredi bivša HSS veliko zborovanje v Prelogu. Ta shod b0 naperjen zlasti proti poslancu t^sa sreza dr. Janku Baričeviču, ki se je hrvauakim politikom zameril zlasti s svojim znanim govorom ob priliki verifikacijske debate v Narodni skupščini Na shodu bodo govorili dr. pernar, dr. Torbar, prof. Jelačič, dir. Odič in v imenu bivše SLS dr. Knzman.
Vojvodinci v združeni opoziciji
Srbski del iz ven par 1 am en ta rn e združene opozicije nitma le razdora med Ljubo Davi-dovičem nn dr. Dragoljubom Jovanovičem ter njunima skup,nama, marveč ima še tretjo grupo, ki nastopa ločeno in na svojo peat. Vodii jo na Mačkovi listi izvoljeni narodni poslanec di. Duda Biškovič. On in njegovi politični prijatelji vzdržujejo atike direktno z Zagrebom, zelo prdni pa so v prirejanju shodov. \'6ako nedeljo jih imajo po pol ducata in se nadejajo, da bodo z vojvodinskega ozemlja potisnili tako Davidoviča, kakor oba Jovanoviča
Angleško-ruska pogajanja
London, 20. novembra, o. V tukajšnjih političnih in finančnih krogih pripisujejo razgovorom z Moskvo največjo važnost. Potrjuje se. da se ne vodijo pogajanja samo o velikem posojilu Sovjetski uniji-temveč tudi o ureditvi celotnega kompleksa trgovinskih in finančnih o^nošaje*. med obema državama. Del posojila naj bi se porabi! za povračilo bivših carskih dolgov. Sovjetska vlada si prizadeva, da bi bil ta d^l čim manjši in da bi mogla skleniti čim večja naročila vojnega materiala
I Točno plačuj »Jutru« naročnino ' Varuj svojcem zavarovalnino
skih Hstov so sklenili, da v znak protesta proti angleški politiki v Egiptu v četrtek ne izdajo svojih listov
Razkol v čsl« „Orlu"
Praga, 20. novembra. w. Slovaški del katoliških telovadcev je izstopil iz skupnega telovadnega društva jOrla«. Dlsrden-ti &o ta svoj korak objavili z javnim proglasom'.
Habsburške manifestacije na Dunaju
Dunaj, 20. novembra, o. Ob priliki današnje proslave rojstnega dne Otona Habsburškega je prišlo na Dunaju do velikih habsburških manifestacij. Službe božje v kapucinski cerkvi so se udeležili poleg raznih monarhističnih vodite'jev tudi kance, lar dr. Schuschnig, dunajski podžupan ma-joT L-aar in bivši minisfer Fe>".
Splošna rudarska stavka v Angliji na obzorju?
Lond0n, 20. novembra- b. Rudarji; 6o se danes z ogromno večino izrekli za splošno stavko po vsej državi. Za stavko je g'<aso-vaio 400.000. proti pa samo 30.000 rudarjev. Vzrok stavkovnega gibam ja so mezdne zahteve, ki 6o jih doslej delodajalci odklanjpii.' KI juto svoji odločnosti pa so radarji pripravljeni pris<tati na posredovanje vlade im preklic s;avke, če njihovim zahtevam ugode.
Protižidovski izgredi na budimpeštanski univerzi
Budimpešta, 20 novembra, b. pred zaprtimi vrati budim peštanske univerze je prišlo danes pomožno do protižidovskih izgredov in demonstracij. Dijaštvo je imelo pozneje pred tehnično visoko šolo v Pe šti veliko zborovanje. Prosvetni minfciter Homan je izjavil, da bo pro i diMaštvu uvedel najstrožje ukrepe, če ne prenehajo z izgredi
Krst sina Kentskega vojvode
London, 20. novembra. A A. Danes je canterburyjski nadškof krstil v kapeli Bu-ckinghamske palače sina Kentskega princa. Princ se to imenoval Edvard Jurij Nikolaj Patrick.
Aljehin: Euwe 7:7
Amsterdam, 20 novembra b V boju za šahovsko svetovno prvenstvo je Aljehin 21. partijo izgubil. Stanje je sedaj: Aljehin
7 zmag, Euwe 7 zmag, 7 retnisov.
♦
Maši kraji in ljudje
»Mladosti leta, kmalu ste minule . .
Zanimivo predavanje prof. Ozvalda o mladosti in
starosti
Ljubljana. 20- novembra V Ljubljanskem klubu je btl snoči intimno resnobno lep večer. Univ. prof. dr. Ozvsld je v izbranem krogu govoril o »ni vsekakor najaktualnejših tem, o starosti in mladosti \ življenju poedinca in v organski celoti Iju^tva. Preds©cinik kluba dr VVindischer je predavatelja predstavil kot odličnega znanstvenika, vzgojitelja in filosiofa. nato pa je prof dr. Ozvakl v poL urnem govoru, v nazorni, s toplim pesniškim fiuvstvom zanešeni besedi razčlenil miselno in življensko problematiko mladega in starega rod«, kakor se nam kaže na vseh področjih osebnega in socialnega življenja.
Svoja zanimiva, izsledkov življenj. £kih izkušenj bogata izvajanja je strnil v ugotovitev da človeška starost in pa mladost ni dvoje reči, ka bi se med seboj izključevale ter bi ena pomenila sposobnost in pomenljdvost, a druga nesposobnost in brezpomembnost za svet in življenje, če kdo ni več mlad, to še ne pomeni, da bi mogel biti trhel štor v gozdu gospodarskega, znanstvenega, umetnostnega, poli. turnega prizadevanja, samo na poti drugim, mlajšim, ki šele hitijo življenju naproti. Res, da stara kost ni borbena kakor mladi svet. Toda vzlic temu je ta ali oni visoko v letih mnogokrat polnovreden tvorec na kakem delovnem poprišču in sicer zato. ker zlasti življenje v jako razvitih kulturah vselej in povsod terja, da se njegovim zahtevkom, potre-bana in nalogam streže na tak način. ka. kranega mladi človek še ne zmore. Mla. dino označuje to, da živi neposredno, naravno, v naglem tempu in s te strani ji narodni pregovor točno očita, da čez jarek skače, kjer je most. Mlademu človeku prihaja vse dejstvovanje iz prvobitnih, tajno žuborečih virov, ki se nahajajo v podzavestni »Človeški. prečloveški« plasti naših gonov in želja Odtod se mu tudi jemlje vse tisto neugnano hlepenje po novem, drugaCnem. njegova brzoeodnost, nepoča-kanost in zlasti še revolucionar, nost. Dober psiholog je moral biti politik, ki je bojda rekel: »Kdor ni bil do svojih tridesetih let radikalen, je idiot«.
Starejši rod pa ima za seboj trdo šolo življenja m pa neizprosne, stvarne nuj. nosti, po kateri se snuje resnično življenje. življenjsko izkustvo, ki ga mladi človek Se nima brani normalnemu odrasle-cu, da bi samo z nekim prirodnim čutom ta pa kar od blizu grabil za življenje, ter ti svetuje primerno distanco do življenja, kadarkoli stopa predte v novih oblikah Tako sta torej mladost in pa starost vsaka po svoje, svojemu bistvu primerno naravnana do življenja in vsega, kar je-Mladina hoče s prožnim korakom ne-obrabijenih sil v daljavo, za vedno novimi cilji m pa v širino, a starost v globino in kvišku k sintezi in pa do pedagoških, za kontinuiteto kulturnega prizadevanja skrbečih vidikov- Pri tej priliki je g. predavatelj opozoril na zanimivo dejstvo, da so za njegovih šolarskih let otroci gore-če želeli, da bi čimprej dorasli in bi lahko živeli kakor veliki danes pa je tako, da si odrasli, pa Se celo starci m starke kaj. krat krčevito prizadevajo, da bi os'ali mladi ali da bi vsaj kazili videz mladosti. življenjska modrost pa izkušeno svetuje starim in mladim: vse ob svojem času. Plod teh dognjanj pa je velevažen apoznatek da mladost in starost nia a dvoje kontradiktornih da že po svojem bistvu ne bi drug drugega istočasno tr. pela, na primer, v celoti kul: urnega živ. ljenja tega ali onega naroda Starejši ge. neracijj pripada največ ta naloga, da vse tisto, kar je posamič odkrila, ustvarila in si osvojila v mladosti na tem ali onem kulturnem poprišču pozneje sintetično pretvori v enotne celote različnih obrazo. valnih dobrin, da se bo mladina ob njih oblikovala in rasla navzgor. V življenju je torej tako, da sj na nobenem poprišču. ki se res plodno razgibava, starejše gene. racije ne moremo misliti brez mlajše Kakor mladost, prav tako ima tudi starost svoj smisel, svojo vrednost in svojo notranjo nujnost.
Poslušalci so g. predavatelja nagradili za njegova stvarna, premišljena, objektivna izvajanja z živahnim aplavzom, predsednik dr. VVindischer pa se mu je še posebej zahvalil z laskavimi besedami.
Milijonski polom s hranilnimi knjižicami
Afera se bo razrasla v izredno velik obseg
Ljubljana. 20. novembra. Afera s hranilnimi knjižicami, o kateri «n. že zadnjič na kratko poročali, je na rinalnem oddelku policijske uprave pri-do svojega prvega zaključka. Te dni roma precej obsežen akt s kupom cor-• ra delicti, samih zaplenjenih hranilnih knjižic, na sodišče, ki bo potem izreklo - ojo zadnjo besedo. Kakor kaže, se bo vsa afera razrasla v tolikšen obseg, kakor ga mi dosegel doslej še noben podoben kriminalni primer. Ze na prve vesti, ki so jih zabeležili listi, so začeli oškodovanci trumoma prihajati na policijo in se priglašajo še zmerom novi. Dosedanja preiskava pa je dognala, da je kupči^ski promet s hranilnimi knjižicami, kj bo predmet obtožbe, dosegel nekaj milijonov.
V dobi gospodarske krize, ki je zanesla xmedo in stisko v vse panoge trgovine in denarnega gospodarstva. so se nekateri koncesionirani obrtniki in trgovci, pa tudi mnogi zasebniki pričeli baviti s preprodajo hranilnih vlog, ki je v zadnjem času zavzela že kar velikanske dimenzije Središče tega prekupčevanja je v naši državi Zagreb, kjer se je tem poslom posvetilo par manjših denarnih zavodov, katerih iast-niki žive v krivi veri. da imajo za te vrste trgovino dovoljenje. Po zagrebškem vzorcu so se razmnožili trgovci s hranilnimi knjižicami tudi v Ljubljani in nekateri izmed njih so bili vobče samo malopcmem"
KINO SLOGA Jutri premiera Prigodbe iz »Wienerwalda« Najboljši dunajski šlager sezone! I9HHBBHHHHH
I
bni agentje zagrebških tvrdk. Resnica pa je vendarle, da za to trgovino nihče v ar. žavi nima dovoljenja, ker spada nakupovanje hranilnih knjižic pod njihovo nominalno vrednostjo pod paragrafe kazenskega zakonika, ki strogo prepovedujejo vsak trgovinski posel pri katerem skuša nekdo izrabiti težki gospodarski položaj nekoga drugega v svojo korist.
V Ljubljani so se v zadnjem času, ko je na trgu s premičninami nastal precejšen zastoj, poprijeti prekupčevanja 6 hranilnimi knjižicami zlasti nekateri lastniki realitet. nih pisarn. Jože Grašek eden izmed njih, si je v tej stroki izmislil nov način, ki je zanimaj ogromno število vlagateljev, da so žrtvovali svoje prihranke v posle, ki se jih je od vsega početka držal kriminal Kakor je znano, imajo hranilne knjižice posameznih denarnih zavodov, odkar so banke in hranilnice zaščitene, svojo posebno, od nominalne vrednosti razmeroma nižjo ceno, ki se giblje po nekem neoficielnem tečaju. Da bi dobil čim več knjižic v roke, je na-kupovelec nudil zanje nad običajno mero visoke cene, ki so pogostokrat dosegale prav 100% nominalc. Kar se tiče kupnine, se je po navadi pogodil, da jo bo izplačal v več dolgoročnih obrokih. Kakor hitro je imel knjižico v posesti, jo je prodal dalje — in sicer skoraj zsmerom mnogo pod ceno. ki jo je pračal sam. Tako je na primer neko knjižico, ki se je glasila na vlogo blizu enega milijona dinarjev in ki jo jc kupil za par stotisočakov ceneje, prodal za takšno ceno, da je imel blizu četrt milijona čiste izgube. Od izkupička je nekaj malega vrgel na obroke prvotnemu lastniku, izplačal primerno provizijo akviziterju, ki mu jc knjižico prinesel, ostalo pa nridržal za-
se. Jasno je, da takšen način trgovanja ne more biti brez kriminala in na takšen način je opravljal do mala vse svoje posle. Nekajkrat je knjižice prodajal dalje s polovično in še večjo izgubo, kar je nujno moralo vesti v polom.
Kolikšno rmrežje je zavzelo p-islovanje in koliko je bilo klientov bo mogla do kraja dognati šele sodna preiskava. Največ plodonosnega posla so imeli p iecovi agentje po Kočevskem in po nekaterih krajih Dolenjske odkoder se nateka doslej največ ovadb. S h šno preiskavo pri osumljencu je policija zaplenila hranilnih knjiž'c sicer samo za nekaj desetti««čakov ves njegov promet pa gre v milijone, kar bo pomenilo gospodarsko katastrofo za co'o množico osleparjenih vlagateljev.
Smrt srbske pisateljice na Golniku
Golnik. 20. novembra
Davi je v zdravilišču na Golniku po daljšem bolehaniu za tuberkulozo umrla ualed-na. mnogo obetajoča srbska pisateljica in novinarka, uradnica beograjske »PoliHke-, Selena Dukičeva. stara šele 27 let. Bila je
po rodu Beograjčanka, a ker je zgodaj ostala brez staršev, je morala že na gimnaziji sama skrbeti zase in za svojega mlajšega brata iu je tako mnogo prezgodaj za-čela trositi svoje sicer bogate duševne in telesne moči. v Beogradu je položila izpite na filozofski fakulteti, a še kot študentka je nekaj časa vršila posle tajnice v uiedništvu >Srpskega književnega illas-nika;.. ki velja za vodilno literarno revijo na našem jugu. Pozneje je vstopila v uredništvo »Vremena«, ki mu je nekaj let urejevala kulturno rubriko iu opravljala re-lx>rtažo izpred sodišča, kot vsestransko sposobna. talentirana časnikarka pa je pomagala tudi v vseh drugih predalih lista.
Ko je pred kakšnima dvema letoma prestopila v uredništvo »Politike*, je bila fizično že precej izčrpana. Tudi v Politiki-; je skrbela za sodno rubriko in njena j>o-ročila »o bjla vsem njenim tovarišem /.n vzor. Predlanskim je za pravoslavno veliko noč potovala v Palestino in v Egipt. Z dolgega, napornega potovanja pa se je vrnila tako izmučena, da je bruhnila kri. Zdravniki so jo poslali na Golnik, kjer je lan: prebila pet mesecev in si toliko ojk>-mogla. da «e je i. novim, vedrim upanjem vrnila na delo. Pred meseci je morola zopet v zdravilišče, a vsi napori zdravnikov, da jo rešijo, so o=tali zaman. Srbsko-hrvat-ska književnost izgubi s Seleno Dukičevo eno najbolj simpatičnih, najbolj nadarjenih mladih pripovednic. ki je bila sotrudnira vseh večjih književnih listov.
Dva dneva slavja šole na Grabnu
Spored svečanosti za šestdesetletnico deške šole
Ljubljana, 20. novembra
60 letnica državne deške narodne šo-'*' na Grabnu v Ljubi jam bo proslavljena z naslednjim sporedom: V soboto ob 15. t>o šolska akademija v telovadnici. Po nago voru bo mladina zapela >Našo pesem«, nakar bodo učenci izvajali igro »Matevžev stric pripoveduje« Učenci bodo na^o IH> gošč eni Ob 17. bo obhod z go*Hbo »Sloge* Po ulicah šolskega okoliša. — V nedeljo ob 9 bo skupna maša za vse umrle učen ce, pridigova! bo trnovski župnik Finžgar Peli bodo učenci s spremljevanjem orkestra. Nato bo šolska akademija v telovadnici z tjomjimi točkami, s pozdravom šo;-
■ KINO UNION ■
Telefon 22-21 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. PREMIERA Sedeži od 4.50 — 13 Din. Film, ki mu dela reklamo samo eno ime, je
PETER
FRANČIŠKA GAAL Nedosegljiva igralka in komičarka v nedosegljivem filmu.
REZERVIRAJTE VSTOPNICE od 11. do 12.30 in od 15. ure dalje.
t^Kega upravitelja ter z dvema prigodnima deklamacijama in državno himno-
Po gornjem sporedu bodo učenci graben ske šole tudi pogoščeni. Občinski evut ljubljanski je dovolil prispevek, s katerim 'K> lahko vsak učenec dedtžen majhne ju-žine v soboto popoldne. Godba »Sloga* sodeluje pri proslavi v soboto pri obhodu po ulicah šolskega okoliša, v nedeljo pri sprevodu izpred šolskega poslopja, v cerke in nazaj. V cerkvi se u vrste za šolsko eta.vo najprej gospodje bivši učenci, potem sedanja grabenska mlaniina. Po maši gre sprevod v šolsko pc&lopje za zastavo v obratni smeri: najprej mladina, pojem učenci. Pred šolskim poslopjem poz.rl.avi mladina v špaldrju vse udeležence, ki odidejo k proslaivi po maši v telovadnico.
Al. Potočnikov igrokaz »Matevžev stric < pripoveduje zgodovino našega okraja, pesnik Peruzzi proslavlja prapor in nnladost. ki je pognala c-vet iz starega debla. Lucija Petelinova opeva lepoto mladih let in hram, ki naj.aja duše. Lepa trnovska pesem je gotovo najbolj primerna za šolski okoliš V soboto ob 17. bo šola razsvet Ijena. Za proslavo je veliko zanimanje t*i-dj na deželi pri bivših učencih. Nekaj pisem priča, kako navdušeno so sprejeli ve»t o pros-lavi 60 letnice. Neko pismo konča: Želim se nerteljske slavno-sti uiieiežiti ter kličem 6Vojim dobrun šolskim nekdanjim učiteljem na Grabnu večno -Slav©«!
Strašna noč krstne slave
Kako je hajduk Bogosavljevič ubil svojo ženo in dva
bratranca
V samotni vasi Virinu. ki leži kakih 15 km od Čuprije, se je ono noč, kakor je »Jutro« že kratko porovalo, že dolgo zasledovani razbojnik Miljutin Bogosavljevič pregrešil s tremi krvavimi zločini, kakršnih ne pomni prebivalstvo niti iz dobe strašnega razbojnika Babejiča. Vas in okolico so že mnogokrat obiskati razbojniki, a še nikdar se ni dogodilo, da bi se bili znašali nad revnimi ljudmi in celo nad svojim najožjim sorodstvom. Hajduk Bogosavljevič pa je s svojimi tremi umori — ubi] je svojo ženo in dva bratranca — izzval strah in trepet vsega naselja. Najbolj pa seveda svojega sorodstva, ki ima v V;-rinu kakih 20 d mov Nihče si ne more razložiti, zakaj je okrutnež baš v noči. ko je rodbina — in tudi on sam — praznovala krstno slavo, izvršil tri umore. Vsi Bogo-savljeviči so morali že mnogo pretrpeti zaradi zločinca, ki se je pojavil v njihovem rodbinskem krogu. Ko se je Miljutin pridružil razbojniku Draži Gligorijeviču. so orožniki mnogokrat preiskali vse hiše nje.
Ljudje, ki poleg trde stelice,
trpe na hemoroidih, morejo vzeti za izči-ščenje črevesja zjutraj in zvečer po četrt čaše naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice
govih rojakov in vsak član rodbine je bil kolikor toliko sumlj:v, da ima zveze z zločincem.
Bilo je že pozno zvečer in hiša Kojadin* Bogosavljeviča. ki je slavil kritno slavo, je bila polna gostov. Med njimi st« se pojavila dva oborožena moža in prvi je za-klical prestrašeni družbi:
—	Ali me poznate?
Nekateri so odgovorili, da ga poznajo, vsi pa so se stiskali v kote pred naperjenimi puškami. Hajduk Miljutin se je postavil pred bratranca in ga vprašal: Ali sva brata?
—	Sva, je odgovoril Koiadin-
—	Nisva brata! je zavpil hajduk in v istem hipu je že ustrelil nesrečnega gospo, darja. Njegov pajdaš pa je s strelom razbil visečo svetiljko, v temi je padlo še nekaj strelov, potem pa sta razbojnika izg;-nila. Z njima je bil baje še eden. ki je ves čas stal pred hišo na straži.
Besni hajduk Miljutin se je potem podal v vinarsko zadrugo, kjer je njegov drugi bratranec opravljal službo skladiščnika in čuvaja. Nesrečnega moža so zajeli pred poslopjem in takoj ustrelili
Kakih 30 korakov od zadruge je hajdu-kova domača hiša. kjer je živela njegova žena Stanoja z 10 letnim sinom. M»!jutin je sam stopil v izbo. Ženo je vprašal, če ima goste, in ko jc odgovorila, da jih nima. jo je prijel za roko in potegnil iz sobe. Tedaj jc stopil v sobo drugi razbojn:k ter pridržal dečka, ki je hotel za materjo. Po vrsti so
... na njej se zrcali Vaša ne^ govana lepota. Polt bo lepa in ostane lepa, če jo boste redno negovali z Elida ideal-kremo. Zakaj to je novo na njej:
izboljšana kakovost požlahtnjen vonj povečana tuba popoln učinek
Ona se vleze takoj v kožo — odpravi, ker ima v sebi
„hamamelis v i r g i n i c a"
majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znoj-niče. Ona je idealna podlaga za puder— varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi polt medlo in enakomerno lepo.
■ 10 f ai-
mmmunnusm
PODHfVr
UliUlIlMI
NOVA
IDEAL
počili trije streli. Zadaj za hišo je razbojnik ubil svojo ženo-
Vse to se je zgodilo še prej ko v eni uri. Streli so alarmirali vso vas. v kapelici pri šali jc nekdo začel zvoniti plat zv ma, mnogo vaščanov je teklo proti Čupriji tet spotema kicalo na pomoč prebivalce obcestnih hiš. V splošni zmedi s < razbojniki seveda pobegnili brez s'edu. Orožniki so prišli v vas šele proti jutru in vsi Bogosav-ljeviči jih rotijo, naj ostanejo na str-a/i, ker nih'v-e ne ve, kdaj bo postal žrtev besnega zločinca
KINO SLOGA
Danes nepreklicno zadnjikrat DON J OSE MO-IIOA
kot kozaški oficir v sijajnem filmu čarobnega petja in velenapete vsebine
DONSKI KOZAK
Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
Iz Judenburga skoz Neumarkt v domovino
V kadru nekdanjega »železnega" lovskega bataljona
Srečno, Judenburg! V ponedeljek zjutraj smo se poslovili. Solnce še ni priflcu-kalo izza hribov, a oblaki visoko na jas. nem svodu so rdeči — kaj nek' pomenijo? Ah, prav gotovo to, da na vojsko nič več ne pojdemo. Imeli bomo na povratku !>o koroški zemlji, skozi Celovec in napo. sled čez Ljubelj ugoden dan, kakršnega si želimo, da se bo naš izlet v celoti srečno obnesel. Legla je slana. Pašniki, ki n»a spremljajo ob venomer padajoči cesti, so kakor posrebreni. Gluha samota vlada v teh krajih. Velike, sive kmetske domači, je samevajo po pobočjih, nekatere so po. dobne gradovom Pred vsako, tudi naj. manjšo vasjo stoji ob cesti velika tabla z imenom kraja onkraj vasi pa je spet napis v Informacijo popotniku: Ortsende. da lahko pospeši tempo- Venomer tudi obcestne tabie opozarjajo, kako daleč je še do ceste na Veliki Klek m kam vodijo stranske poti. izpeljane k planinskim le. loviščem in zdraviliščem. Unzmarkt. Scheifling Perchau. . še sama znana imena, kjer so nekoč postopali ln stradali rekonvalescenti Danes pa preurejene go stilne in leseni paviljoni vabijo letovišča je še pr klancu mzdol — in skoz smreč je se nam v prijnzni dolini pokaže Neu raarkt. kjer so v vojnih 'etih kadrov-, najboljši 90sedje Janezov pripadniki dvaj. .setega lovskega bataljona.
Še je nad trgom p©nsion Barbara, kjer so jetična dekleta hlepela po ljubezni, še je tam blizu stari gradič Pichelschloss, kjer 90 v nudih zimah prezebali in gla_ dovali Bosanci. Dvajseti lovski bataljon, ki se je pred vojno rekrutiral največ iz slovenskih krajev, je zlasti pri obrambi železniškega nasipa od 11. do 13. junija 1915 pri Zalesczykih v Galiciji propadel takorekoč do zadnjega moža. Da je lahko obnavljala marškompanije pri tem bata. ljonu. je vojaška uprava tudi zanj zajemala nadomestek iz velikega kotla, iz Bosne tn Hercegovine. Bosanci so v tem hladnem kraju, nevajeni ozračja in ob slabi oskrbi močno propadali. Kje je danes haAiptman Auer. ki je sleherni dan pri raportu rožljal s sabljo in ostrogami in s stisnjeno pestjo udrihal »srbske svinje« iz Bosne v obraz in kamor je padlo? Kje je danes nekdanji strah vsega kadra, oberj&ger Peter Kumpeta, od Bosancev imenovan »kume Petar«, ki je po en®™ kopitu brbljal osem jezikov in je go. vorilo. da bodo nove avstrijske kolajne nosile poleg cesarske tudi njegovo podo. bo? Kje 1e bataljonski adiutant oberiajt-nant Wo1fei kje računsk' podčastnik 5n mai' bog Tobstl ki sri ie na°rab:1 premo ■Senie fr» nato oreiskav' ^mu^ra) b'az nost?. . Kakor da Je veter odpihnilple. v*, tako je vsa njihova slava minila, in
sicer še preden je vavihral prevrat, že kmalu po majski deklaraciji so se sloven. ski, bosanski in češki enoletniki pritožili pri parlamentarcih na Dunaju, uvedena je bila preiskava in stotnika Auerja je domala zadela kap. ko se je pravkar s slavo ovenčan vrnil s fronte, kamor je bil šel za štirinajst dni na dopust, da bi se lahko hvalil: tudi on je bil poleg...
Po tej beli cesti so v maju 1918 prt. marširali judenburški uporniki, namenjeni v domovino, v dolgih vrstah, sklenjeni kakor fantje na vasi in prepevajoči, ko jih je prestregla četa dvajsetih lovcev in so šli radevolje z njo v Lindschloss pod Neumarktom. Tisto noč je nevarno šumelo tudi med dvajsetimi lovci, med pre_ stradanimi Bosanci — ali z nočjo so že priapeli oddelki Madžarom, oboroženi do zob so potem odgnalj uporne Janeze nazaj v Judenburg k sodbi ... Košček slo. venske zgodovine je v teh krajih. Toda črto preko vsega tega! Kaj je že napravil orjaški Bosanec širne, ko je major Cap ob prevratu rekel Bosancem, naj po. bero tamburaške instrumente, ki so bili last bataljona? Vzel je največji instrument in treščil z njim ob kostanj sredi trga. da so se berde razbile v tisoč kosov Am'n!
še je drevored no sred; trga N"um > rk a še so oštarile kikor so bi'e pri Mol zerju v Ste'rerhofu pri Pichlerju in Kiisterbergerju. In grad je nad trgom last knezov Starhembergov, če se ne mo.
tim. Ob cestah vsepovsod pa reklama, da je Neumarkt slovito zračno in solnčno zdravilišče. Cestna popravila nas prisilijo h kratkemu postanku, še nekajkrat na nadaljnji poti smo priče, kako ureja av. strijska zvezna uprava svoje glavne ceste. Pri Hammerlu, kamor smo včasi ob nedeljah hodili na izlet, vidimo, kako so odsekali pol hribčka, da bodo cesto speljali iz dosedanjega ovinka v ravno smer. Potem nas objame samota, a venomer moramo zaradi cestne gradbe voziti previdno. Kopališče »Wildbad Einod« je še v takšnem stanju, kakor je bilo. Tu blizu je v vojnem času uredil lani umrli France Simčič kot landšturmlajtnant vojaško strelišče 20. lovskega bataljona. Vedno nasmehljani mož je bil povsod priljubljen in prav gotovo ga še danes pomnijo sta. rejši prebivalci Neumarkta. kakor ga bo. mo vsi, ki smo z njim služili, ohranili v prijaznem spominu ...
>Zdravo. Slovenci!« — »Zdravo!« zagrmi v en glas iz avtobusa. Ali jc Simčič iz gToba vstal? Ne košat delovodja stoji ob cesti in nas je pozdravil. Najbrž je koroški rojak Preklemano dobro nam je del ta pozdrav v einddski samoti.
Proti Brežam (Friesach). kjer smo spet na koroških tleh. se odpira svet. Po dolini so velike in lepe kmetije. V Brežah je v začetku vojne bila šola za rezervne oficirje Zelo lep kraj. obnovljen po velL kem požaru 1906. ki pa ni prizadel gradu, starega obzidja in gotike cerkve iz 15. stoletja.
Šentvid ob Glini — semkaj še hodijo slovenski Korošci na sejme in kupčije in starčki med njimi še pomnijo, da so pred 60 leti tod okrog še bile slovenske primi-cije.
Gosposve^sko polje se širi pred nami. Kdo bi le mogel slutiti, da tod še prebivajo Slovenci. Stari še govorč jezik. po'n prvinskega bogastva in lepote. mladina, jih samo zvedavo posiuša in vse ji je tu. je. Z motornim viakom. ki dirja po trač. nicah. se kosamo mj na široki cesti. Mimogrede komaj z očmi ujamemo kame-niti vojvodsiki prestol, ki ograjen samuje sredi polja, na robu nekdanjega rimskega mesta Virunuma. Slednjič zavijemo navkreber proti sivi veličastni Gospe: sveti. Ogledamo si zgodovinsko svetišče, neštete spomenike, prekrasne novo odkrite freske in zakladnico, povzpnemo Se slednjič tudi v stolp, da potrkamo na gospo. sve'.ski zvon. Vse to pa je vredno posebnega poglavja.
Le še nekaj kilometrov je do Celovca, že se razprostira na levi Hajdina, kjer je ostalo letališče iz vojnih časov. Hajdina se vleče proti znanim slovenskim vasem: Sv. Tomažu. Pokrečam. št. LLbšu. odtam dalje se razprostira Podjunska dolina proti Velikovcu do Strojne in Pece. . še mimo pokopališča Annabichl, skozi Trnio vas, potem zavozimo po lepih ulicah celovških na glavni trg, v bližino kamenite. ga Mntverna. ki Se dandanes zamiglje z repom, kadar gre mimo devica ali pa čistokrven celovški Nemec. (Konec)
PRIDE SENZACIJA
DIVJI
Domače vesti
*	Spomenik padlim občanom v Dobavi
bodo odkrili v nedeljo dopoldne Po prihodu osebnega vlaka ob 9.06 bo maša za padle in odkritje, popoldne pn bo koncert godbenega kluba iz Loč v kramarjevi dvoran::. Spomenik stoji pred farno cerkvijo na najvidnejšem mestu in vse je delo domačih mož in fantov. Vabljeni so vsi tovariši iz vojne, pa tudi vsa društva iz sreza. Povratek iz Dobove je mogoč z vlakom ob 18.30 proti Zidanemu mostu.
*	Spomenik Matiji Gubcu. Hrvatsko pevsko društvo 'Zvonimir- je, kakor znano, uvedlo akcijo postavitve spomenika kmečkemu voditelju in mučeniku Matiji Gubcu v Zagrebu in v Goniji Stubici. Pevsko društvo je povabilo k sodelovanju druge narodne prosvetne organizacije in naposled je bilo sklenjeno, da bo imela pri akciji rSoljačka sloga : vodilno ulogo. Že ob uvedbi akcije so računali s lom, da bo spomenika izdelal naš slavni kipar Ivan Meštro-vič. Sedaj se je umetnik obrnil na vodstvo akcije s sporočilom, da 1k> spomenik izdelal na svoie stroške ter tra ]>odaril narodu. Odbor bo imel na ta način samo izdatke za bron___
*	Predavatelji ZKD bodo predavali: pri Sokolu v Črnomlju 23. t. m. ob 20., o temi: Koroška in Korošci v sliki in besedi, dr. Fellacher, pri Sokolu v Planini pri Rakeku 23. t. m. ob 20 dr. Vrčon o Abesiniji; pri Sokolu na Vrhniki 25. t. m. ob 3). g. Kravos o grozotah svetovne vojne. Predavanje spremljajo skioptiene slike.
*	Začetek jubilejnega Ciril - Metodovega, leta. Danes je začetek cerkvenih in pro_ svetnih proslav v spomin blagovestnikov sv. Cirila in Metoda ob 1050 letnici smrti sv. Metoda. Spominsko leto blagovestnikov traja do ."). julija 1930-
*	Odjroditev koncrcsa za zaščito otrok. Prvi jugoslovenski kongres Unije za zaščito otrok, ki je bil določen za '23. in '24. L m., je odgoden na 30. t. m. Program kongresa pa .ie ostal, kakor je bil sestavljen in že objavljen.
*	Natečaj. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani razpisuje osnutek za ovitek ^Planinskega vestnika«. Nagrada za sprejeti osnutek znaša Din 500. Osnutki morajo biti po.sln.ni na pisarno SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4 najkasneje <k> 1- decembra 1935.
*	Prvi sneg na planinah ob morju. Po divjanju neviht na Jadranu se je temperatura močno znižala in na Dinarskih planinah jo padel prvi sneg. Precej snega leži na Biokovu, Mosorju in Kozjaku.
*	Iz ^Službenega Listam. »Službeni List* z dne 20. novembra prinaša uredbo o upravljanju in potrošku vseh lastnih dohodkov dnevne filmske centrale, uredijo o izpre-membi in dopolnitvi uredbe o zaščiti kmetov, odloči« k pravilniku o ureditvi prometa z devizami in valutami glede na pred-io«;' št. '2 a sankcij proti Iialiji, prepoved uvoza blaga iz Italije in njenih kolonij v Jugoslavijo in prepoved izvoza jugoslovanskega blaga v Italijo in njene kolonije (se. /.nam), uredbo o razporeditvi zvanj zvani-fnikov I. in II. kategorije in služiteljev. pravilnik o letoviščih, vseučiliških slušateljev, izpremembe in dopolnitve v pravilniku o uporabi, vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku za davke in finančnih direkcijah, pristop Estonske h konvenciji o telekomunikacijah, ratifika-ii jo mednarodne konvencije o telekomunikacijah po republiki Kini. po Madžarski in Panami, imenovanje predsednika komisije 7-a opravljanje kmetijskega, strokovnega iz_ pita uradniških pripravnikov in objave Lanske uprave o pobiranju občinskih davščin v občini Ruše.
UKAN KREMA polmastna, izgladi nabrano, hrapavo in razpokano kožo ter
obvaruje od lišajev. ■■HIIIHlBllllillliillMIlti llBB—BH—M
*	Preiskava razmer v rudniku lvancu.
Pred dnevi je, kakor znano- skupina rudarjev v Ivancu napadla in nevarno poškodovala inženjerja Kulika, ki se zdaj zdravi v varaždinski bolnišnici. Zaradi napada so zaprli in izročili sodišču 12 delavcev. Inž. Koman Kulik je bil zaposlen v rudniku šele nekaj tednov in, kakor so ugotovili sedaj zastopniki rudarskega gla-varstva, je v rudniku uvedel režim, ki je strašno razburil in ogorčil vse delavstvo. Sestavljeni so o tem številni zapisniki. Nekemu kopaču je inženjer zagrozil, da bo odpuščen, če ne bo nakopal več premoga-Ko mu je kopač odgovoril, da se mora ukvarjati tudi z varnostnimi napravami, da mora postavljati stebre in drugo, mu je Kulik baje odgovoril: Naj te ubije, za drugo tako nisi! Ko je inženjer hodil po rudnikih in videl, da rudarji jedo kruh, ki so ga prinesli s seboj, jim je kruh trgal iz rok in ga metal v mlake. Bog varuj, če je našel vozača, ki je polagoma porival na-tovorjene hunte. Od njih je zahteval, da morajo hunte voziti tako. da ves čas tečejo za njim. Značilno za razmere je udi to, da so delavci pred nekaj meseci sami pristali na znižanje mezd za S odstotkov, da bi moglo podjetje sanirati rudnik. 0 vsem tem, kar so sedaj ugotovili z zapisniki, se je že prej razpravljalo pri vodstvu rudnika in glavni ravnatelj je baš za tiste dni. ko je prišlo do incidenta, obljubil natančno preiskavo in izboljšanje razmer. Poškodovanega inž. Kulika doslej še niso zaslišali.
« Smola trgovca na meji. Iz Gornje Radgone poročajo V nedeljo zvečer ee je vračal iz Avstrije preko Radgone s svojim modernim luksusmim au^om neki slovenski trgovec že spotoma domala treščili v večerni vlak. Ko je nato prispel čez obmejni murski most v Gornjo Radgono, sta ga finamCna organa vprašala po carinskem blagru kakor je običajno na meji. Ker ni da] povotljnega odgovora, je moral na carinski urad. kjer je bili avto t®03®-Ijito preiskan V zadnjem prtljažnem delu so našli okrog 280 kg torpednih delov za prostotek koles, med tapeciraniimii vrat-mi autor»obija pa nekaj 6vilene robe. Ke,-
je trgovec izpavil, da bo plačal vse pred-picaue takse, ki bodo znašaie okrog du.uvo Din, je bila roba AačatAno priniirža.na ua ca-riinairmci, avto pa poSjavLjien v garažo, dokler se lastnik ne vrne z denarjem.
» Huda nesreča v kamnolomu. Na Orehovem pri Sevnici je obsežen kamnolom, ki zapuSiTuje precej delavcev in razpoš.i.ja tlnevno do 20 vagonov gramoza raanun železniškim sekcijam za vzdrževanje prog. Ker je dosti naročil, mora podjetje Lavor zaposluti delavce riuiii čez nedeljo, preteklo nedeljo okrog pol 13. je priletel kamen na glavo 26-letiiemu delavcu Martinu Vovku iz Šmarja pri Jelšah. Vovk se je takoj onesvestil in padel 15 merrov globoko ter obležal z vdrto lobanjo- Zdira<v-kni dir. Mušič mu je nuditi prvo pomoč, nakar so ranjenca odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer mu upajo ohraniti življenje.
*	Tihotapec diamantov. V Beogradu je policija zaprla prodajalca draguljev VVoll-manna, ko je diamante in drusie dragulje prodajal beograjskim jiivelirjem. Mož je sveje zaklade že dolgo časa tihotapil preko meja raznih držav Wol!mann je avstrijski državljan in živi stalno na Dunaju. V zadnjih dneh so ga zaradi tihotapstva zasledovale oblasti raznih držav. V Beogradu je napravil dobre kupčije. V nekaj dneh je prodal za milijon dinarjev draguljev.
*	Avtobusni izie^ v Gorico — Trst bo 2. ?n 3. decembra. Cena 170 Din za osebo. Prijave sprejema >Putnik • v Ljubljani do vštetega 27. t.m.
*	če se deca ne uči z veseljem. Radost prvih šolskih dni mme, ko je treba rezilu prijeti za knjige. Pri pomanjkanju veseuja •za šolo in učenje pa ni vedno kriva ortro-šfca narava. Pomanjkanje volje je mnogokrat poledica fizičnega napora in zato vidimo, ua baš -slabotna deca slabo napreduje. Otroški organi-zeim je treba krepi/ti, da bo lažje prenašal telesne in duševne napore. Vir' moči otroka, kakor tud odraslega človeka je hrana. Zaradi tega je treba z]asti pri deci paziti na to. d,a hrana ne bo samo zadostna po množini, temveč tudi bogata redilnih snovi. Mnogim otrokom zelo pomaga, če se rediilna hrana izpopolni s skodelico Ovomaltitrie Oivetm.aJtina že v malih k a! i čina h daje telesu one seslavine, ki so najpotrebnejše za razvoj mišic in kosta ter za obnavljanje krvi.
s Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Lffsblfane
u— Z banske uprave. G. ban dr. M. Natlačen v petek 22. t. m. zaradi službene odsotnosti ne bo sprejemal strank.
u— Obisk bolgarskega publicista. Včeraj je obiskal naše uredništvo mladi bolgarski publicist g- Radoslav V>zubomir0n Vasiliev, dopisnik sofijskega »Dnevnika za propagando in kulturo«, član narodne zveze bolgarskih študentov in Mednarodne dijaške konfederacije. G. Vasritljev je prepotovali že dobršen kos Jugoslavije in jp prispel [.urili v Ljubljano, da se na licu mesta seznani s slovenskimi ku'lturnimi ra.zmeraimii. Kakor na.m je izjavil. pripi-av-Jijia sedaj knjigo o kulturi, ki bo zlasti mladiini odprla globlje poglede v sosedno deželo. Mlad i bolgarski publicist je navdušen aa Jugoslavijo in namerava posvetiti s v o* najboljše moči velikemu ideaiu vzajemnosti med Bolgari in JugoS-loven:. Pri tem dehi mu želimo tudi mi kar nai-več uspeha!
u— Tekoča voda — vir energije je na-
s'lov 3. predavanja, ki ga priredi Prirodo-Silovno društvo v soboto, 23. t.m. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Govoril bo g. univ. prof. dir. inž. A. Kral. Na to zanimivo i« akfU-ailno predavanje se vabijo vsi člani in prijatelji društva. Vs;oPnime ni. Začetek ob 18 uri.
Strogo dijetetično in vendar okusno pecivo — po navodilih zdravnika — za bolne na želodcu dobite pri »PETRICKU«
na Aleksandrovi cesti.
u— Dramski tečaj ZKD se otvori v torek 3. decembra. Vpisovanje se vrši v Kazini II. nadstropje vsak dan med 9. in 1*2. ter 15. in 18. uro. Na tečaju, ki bo trajal
pet mesecev, se bo razpravljalo o vsem,
kar potrebuje gledališki obiskovalec, ljubitelj gledališča ali amater za dognano pojmovanje gledališke umetnosti. Dostop je omogočen vsakomur, ki se zanima za to panogo umetnosti. — Vpisnina je 10 Din. mesečni režijski prispevek znaša 20 Din.
u— V Šentjakobskem gledališču ponove
v soboto 23. in v nedeljo 24. t. m. ob 20.15 izvrstno Hop\voodovo veseloigro »Škandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog). Pikantna veseloigra je dosegla pri vseh dosedanjih vprizoritvah nenavaden uspeh in so bile vse predstave razprodane. Bombe smeha. Ker je tudi pri zadnji predstavi odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, naj kupi cenj. občinstvo vstopnice že v predprodaji od sobote dalje.
Dve veliki umetnici filma. Velefilmi z M ari en o Dierriehovo »Karneval v Španiji«, je delo, kakršno nam le redtko Pokloni filimska produkcija. Vsebina je bogata in razgibana Posebnost programa v Elit nem. kinu Matici je tudi barvana risama šala >Izlet na mesec«, ki je vsekakor vredna ogleda. — ZKD pa bo v petek predvajala film »Uspavanka« s silovito umetnico Dorotejo Wiechovo Dejanje se godi v samostanu belih sester. Prekrasna je zlasti godiba Vstopnina je samo 3.50 do 6.50.
u— Ugodno presenečeni bodo le^os po-setniki novinarskega koncerta, ko bodo videli, kako je tudii na Taboru lep0 in prijetno. samo če ie prireditev v pravih rokah. To pa že vedo vsi oni t'Pr»6i, ki so dosilej obiskali 14 novinarskih kf>ncertov da poskrbijo novinarji za najboljši spored Vsa '.vjubljana se bo torej 1. decembra zgrinjala proti Taboru.
u— V četrtek oa 20. v veliki dvorani Kazine redna plesna vaja J NA D Jadrana ob avokih akademskega Ronnjja. Poučevala se bo carioca. Cenjene pl«salk€ in piiesake čaka veselo rznenadenje.
u__Slovenskemu planinskemu društvu.
Prejeli smo: Pretečeni teden je društvo olijavilo v listih pod naslovom Odprle planinske koče«, da je v nedeljo odprta tudi Erjavčeva koča na Vršiču. V prepričanju, da je to obvestilo točno, se je v soboto po-dal£ družba turistov na Vršič, kamor .ie prispela v temi vsa premočena in utrujena zaradi snega in dežja, a ie v svoje veliko začudenje našla kočo zaprto. Turisti so mislili, da bo prišel oskrbnik kočo odpret šele v nedeljo zjutraj in vrnili so se prenočevat v Kranjsko goro. V nedeljo zjutraj so se v se slabšem vremenu vrnili na Vršič in našli kočo spet zaprto. V svoji veliki obzirnosti <0 se premagali in niso koče s silo odprli. Ni pa verjetno, da bodo tudi drugi turisti tako obzirni, in zato naj SPD šele potem objavi, da so koče odprte, ko bo že vse ukrenjeno- da bo to tudi res.
a_ Velika stepna orla sta ustrelila trgovec s. J. Pinter in šolski upravitelj g-Ferenčak iz Ivjnca. Krasna ekseinplarja občudujejo Mariborčani pri nagačevalcu Zie ringeriu. Stepni orel je izredno plaha -topna ptica. ki spada k takozvanemu *;-okvirni lovu in ki potuje jeseni preko Perzije in južne Rusije v toplejša kraje.
a— Nova smer v limbiiškem kriminalu. Studenški orožniki že tri dni marljivo pre-isku;ejo skrivnostni doživljaj dijaka Schrei-ja. ki so ga zvezanega našli v nedeljo zvečer v dvoriščni uti Greinerjeve viuičarije v Linibušu. Zaslišanih je bjlo več osumljenih oseb. ki so pa vse sijajno izkazale svoj alibi. Orožnike je preiskava vedla radi tega v novo smer. ki se zaenkrat drži v tajnosti. Poučna je bila tudi informacija trgovca Greinerja, da so bili ključi v njegovo sobo že pred dnevi ukradeni. Zanimivo bi bilo pojasniti, zakaj naj bi markirani razbojnik dvakrat riskirat prihod k viničariji. prvokrat da pride c!o ključev in drugokrat da udre v sobo in tam stiki ]>o omarah ter predalih. Te in še neka'ere okoliščine so dale orožnikom povod- da so zgiabili stvar od druge strani.
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
DANES ob 4., 7.15 in 9.15 uri VELIKA PREMIERA največjega filma
MAR LENE D1ETR1CH
KARNEVAL V ŠPANIJI
(ŽENA IN MOZICELJ)
Film ljubezni, napete vsebine, lepe godbe od Rimsky-Kcrsakova. FILM STRASTI, LJUBEZNI IN BOJA. Predprodaja od 11 do pol 13. ure.	Rezervirajte vstopnice.
Dopolnilo: Barvana črtana, šala »IZLET NA LUNO«.
PREvIlEKM KINO
u— Cepljenje proti davici in škrlatinki.
Državni higijenski zavod sporoča, da vrši zaščitno simultano cepljenje proti davici in škrlatinki vsak dan od 11. do 12. razen nedelj ln prazn.^ov. Simultano cepljenje peme.ni istočasno zaščito otroka proti davici in škrlatinki. Cepljenje se vrši brezplačno, stra.nka povrne stroške le za ee pivo in siicer za popolno, to je trikratno Cepljenje 10 Dim Siromašni, ki se izkažejo z ubožnim spričevalom. «0 oproščeni tu li te rak=e.
u— Drevi in vsak večer nadaljevalni plesni tečaj Jankove šele v Kazini. Vsako soboto plesni večer z zabavnima igrami. Posebne ure dnevno-
h Celja
e— Srebrno poroko obhaja danc.s ta Ponikvi znani narodnjak in vzorni gospodar g. Ivan Zdolšek mesar, gostilničar in posestnik, s svojo žono go. Marijo. Naše iskrene čestitke!
e— Prihodnja predstava v celjskem gledališču bo v torek t. m. ob 2). Ljubljanska drama bo uprizorila Skvarnikovo dramo »Tuje dete.« če bo oblast do tedaj ukinila prepoved uprizarjanja te drame. sicer pa kako drugo odlično odrsko delo. Nadaljnji gostovanji bosta 3. im 17. decembra.
ZA ZIMO: Vestje, žemperje, puloverje, obleke in garniture od najfinejših do navadne volne izdeluje B. Pušnik — Celje, Cankarjeva.
e— Obnavljanje opatijske cerkve bo
kmalu končano. Zdaj restavrirajo še freske nad stranskim oltarjem poleg zakristije in pleskajo klopi. Cerkev je vsa elektrifi-cirana- Notranjost cerkve je zdaj neprimerno lepša. Denar za obnovo cerkve je poklonit! neznan dobrotnik
e— Napad z nožem. V torek je neki to-pilničar hrastniške steklarne na cesti v Hrastniku z nožem napadel 26-letnega to« v »risa Franca Kožarja. Zabodel ga je v trebuh in mu poškodoval prsni koš. Močno ranjenega Kožarja so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20..V)
velef:lm »Raj na zemlji« in zvočni tednik.
Iz Maribora
— Za mariborski spomenik krr.lju U«-dinitelju so prispevali: Julijana Miheli5200 Din. Ante Antončič loO Din. Otilija Gsel-man 100 Din. R. škof 10'* Din, Straschill & Felber 100 Din. Ivan Rojko za "Reining-haus' Gradec, 20o Din, Vzajemnost >00 Din. Matija Arh, Svečina 20^ Din.
a— »Črni svet« /anima tudi Mariborčane. O tem je vodila račune Ljudska univerza. ko je povabila v Maribor univ. prof. dr. Nag>'ja iz Zagreba, ki bo danes in jutri zvečer predaval o 'črni celini« Afriki ter njenih problemih.
a— Kako Maribor rase in zida. Zanimive številke: leta 18t?9 je š;el Maribor 661 hiš in 12.S2S prebivalcev, teta 1890 hiš 867 in 19.815 prebivalcev. leta 1900 hiš 1052 in 24.601 prebivalcev, leta 1910 hiš 1269 in 27.994 prebivalcem, le,a 1921 hiš 1455 in 30.739 prebivalcev. leta 1931 hiš 1834 in 33.921 prebivalcev. leta 1935 pa nad 2-000 hiš im 34.000 prebiva-lcev. Tako je prišlo leta 1869 na hišo 19 prebivalcev, leta 1921 — 12. leta 1931 — IS, le:a 1935 pa 16 prebivalcev v desetletju 1910 -lo leta 1921 _ 21. leta 1931 — 18, lota 1P35 hiš. v desetletju 1921 do 1931 pa celo 379! In vendar ni v Mariboru še danes lahko dobiti stanovanja Vzrok je v tem. ker se je v Mariboru naselita nova industrija, ki je pritegnila v mes.jo nove plast prebivalstva, tako da se niso čuitile blago dejne posledice gradbene deHavnoSfl do tiste mere. kakor bi se sicer.
a— Operetna groteska ie HOVa izvirna slovenska opereta »Majda«, katere krstna predstava bo v nedeljo zvečer v gledali šču. Režijo je prevzel znani ljubljanski režiser Ferdo Delak, koinponiral jo je prof. M. Kozina, besedilo pesmi je oskrbel Mirko Jelač.in. scenski načrt in sceno samo je izdelal akademični slikar L. Ravnikar.
a— Stražun^ka ^džunsla« izpraznjena.
Tam ob koncu pobreške občine je domova-la v tako zvanein stražunskem gozdu ali džungli precej številna ciganska kolonija. Predvčerajšnjim pa je bilo kolonije kouec.
V dolgi karavani 17 vozov so cigani v spremstvu orožnikov zapuščali ^džunglo«. Odpremili so jih v Prekmurje, Medjimurje in Cirkovce na Dravskem polju, kjer je zadnja leta nastala cela kolonija tjakaj pristojnih ciganov.
VSI GOVORNIKI
odvetniki, profesorji, učitelji duhovnikt in pevci nujno potrebujejo Mr. Bahovčeve
„SMREKA" bonbone
Izdelam so iz smrekovega ekstrakta in mentola Radi tega vzdržujejo sve2ost glasu. ublažujejo
kašelj in hripavost
Nadalje desinficirajo usta tn grlo. preganjajo žejo, razbistrijo glavo So pa tudi prijeten pripomoček pri omejitvi prekomerne kaje. Zavitki po Din 3.— in 5.— v lekarnah in drogerijah
Apoteka
Mr. L. Sahovec
Ljnbliana
Kongresni trg štev. 12
a— Oproščeni. Včeraj je sedelo na zatožni klopi pred malim kazenskim senat°m 5 obtožencev zaradi obtožbe, da so dne 3. marca v neki gostilni v Moškanjcih napadli finančnega podpreglednika Janšo Albina, ko je hote! zapleniti nežigosane igralne karte. ga zgrabili, vrgli na tla- suvali in davili ter mu odvzeli bajonet. Obtoženi so bili (50 letni gostilničar Aleksander Zrinski, 24 letni natakar Rudolf Zrinski, 2R letni gostilničarjev sin Jožko Zrinski, 31 letni gostilničarjev sin Viktor Zrinski ler 37 letni trgovec Peter Zelka. Senat se ni mogel prepričati o krivdi obtožencev ter je vseh pet oprostil krivde in kazni. Za razpravo je bilo veliko zanimanje.
Iz Hrastnika
h— Veličasten pogreb ponesrečenega rudarja. Na prijavnem Logu pri domu rudniških upokojencev se je v torek po-pobline zbrala velika množica, da spremi do groba rudarja Franca Potrpina, ki se je v nedeljo smrtno ponesrečil v jam'. Pred hišo so zapeli pevci rudarji, včlanjeni v pevskem odseku Delavskega kolesarskega društva. V dolgem sprevodu so bili .iiidi gasilci, ker je biii Potrpin do la.nl č]an gasikske organizacije. Pogreba so se udeležili vsi prosti rudarji ia »uidi mnogi steklarji. Rajnki je stanoval nekdaj v steklarski koloniji in njegova žena je o'* ;am doma. Mrtvaški voz je bi! ves v vencih. ZaJositinke so igrali godbeniki rudniške in steklarske godbe. Mlada vdova je vodila najstarejšo pefeino hčerko, drugo triletno heerkico- in dveletnega sinčka p« so nosili sorodniki. Najmlajša hčerka, ki je srara komaj pol leta, pa je ostala doma. Pretresljiv je bil pogled na te sirote. Za sorodniki so stopali zastopniki rudnika z ravnateljem r.a čelu. V sprevodu je bil tudi predsednik občine. Vso pot. koder 5« je Pomikai! sprevod, so bifli zaprti vsi lokali in mnogo ljudi se je sprevodu pridružilo Ot> grobu sta z lepimi besedami počastila Pokojnikov spomin vikar g. Mecjvešček in aastopnlk TI. delavske skupine s:. M um iz Trbovelj. V turobnih nr&Iih se je zveče'-razhajala vel i ka množica, ki je izkazala za-lmjo čas. žrtvi :-ii'iarskp<ra poklica
h— Pri gradbi nove cerkve se ni ponesrečil rudar Pi>dstuden:ek. temveč upokos jem rudar Francc Potrpin, oče Franceta Potrp;na mlajšega, ki ga je v nedeljo zadela smrtna nesreča v rudniku.
h— .Va posledicah opeklin je umrla v ljubljanski bolnišnici 50-letna Jožefa Gu-zejeva. O nesreči smo že poročaH. Pokopali so jo v ponedeljek v Ljubljani Naj ji bo lahka zemlia! Žalujočim naše sožaJje.
Postani in o stani ?lan Vodnikove družbe !
EDINSTVEN FILM SEZONE
Pastirico fe z ilvms
v 3 i
Novo mesto, 20. novembra.
Po zadnjem deževju je voda po na^ih rekah m potokih precej narasla, vendar zaenkrat ni b:lo nevarnosti večjih poplav. Večja nesreča v zvezi s poplavami se je pa pripetila v ponedeljek o mraku pri Sv. Lenartu pri Brežicah. Okrog poldne ie gnala 11-letna pastiric-a Ivanka, nslužber.a pri posestniku Antonu \ impolj^-aku. pet glav živine na pačo v Vrbie. ki jih obdajata Sava in njena stara struga Na p-aši je

Zvočni kino Ideal
PREMIEI5N1 KINO
DANES film lepote, ljubezni in boja
r^s
NJEN ZADNJI ADUT
Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri. Vstopnina 4.50. 6.50 in 10 Din. f^ib^mm^aammaatseBaBBsmammum

ostala do mraka ne da bi opazila, da je Sava začela zalivati pašnik. Ko se jc deklica pričela zavedati nevarnosti, je bilo že prepozno, kajti ves pašnik je bil že pod vodo. Ivanka je skočila na kobilo v nadi, da se reši, vendar se ji to ni posrečilo. S konjem vred ie izginila v deročih valovih. Narasla Sava je pogoltnila tudi dve kra* vi im telico. Industrijalec g. Gabrič je iz Brežic poslal svoj motorni čoln na pomoč, vendar reševalci niso rešili drugega nego samo žrebe. Poginulo živino so našli danes, ko se je Sava vrnila v svojo strugo, na pašniku. a nesrečno Ivanko je Sava odplavila.
Dva mrtva v psfoku
Kočevje, 20. novembra.
Posestnik Miha šPi-iet;č iz špirič pri Far i se je proti večeru vračal domov iu opazil, da Ježi v potoku Grivačkem ;arku moško truplo. Takoj je obvestil orožnike, ki so trapi o izvlekli lz vode Ln v pokojnem spoznaLi posestnika Bauerja iz Ograje pri Fari. Zdravnik je pri raztelesenju ugotovil, da Bauer ui umrl nasilne smrti. Sorodniki so ga pogrešali že 6 rimi. Ker je bil malo slaboumen, so menifi, dia s* je spet šel v gozd potikat, siromak pa je zašel in s strmega brega padel v potok, iz katerega se ni mogel rešiti. S.ar je b:l 85 let.
Miribor, 20. novembra V tako imcnovnnem Aninem potoku, ki loči nasebini Vrhdol in Hras'je nad Pekrami, so našli včeraj mrtveca, v katerem so spoznali posestnika Alojzija Pušeljca iz Lobnice. ki je bil zaposlen pri sekanju drv v gozdu nad Hrastjem, Domov grede mu je najbrž spodrsnilo in je strmoglavil v potok, kjer je nezavesten obležal in-uto. nil
Mlečna akcija mariborskih rotarcev
Mariborski Rotarci so pokrenili mlečno akcijo za revno in slabotno deco na osnovnih šolah v Studencih, kjer prebiva največ delavstva. V Mariboru samem je znano, da vrši prav pridno razdeljevanje mleka po šolah šef zdravstvenega ureda g. dr. Josip Vrtovec. Rotarv Club je preskrbe! toliko sredstev za nakup mleka, da bo 106 otrok dobivalo mleko brezplačno do konca marca prihodnjega leta-
V dravski banovini gre torej z dobrim zgledom naprej samo naše severno mesto Maribor. Treko meje posebno na Češkem in v Nemčiji pa skoraj ne bo več šole, kjer ne bi deca dobivala dnevno južine v obliki mleka in kruha.
Kakšni &mn pa v Ljubljani v tem pogle. du? Žalostno je dejstvo, da se Ljubljana, kot mesto tolikih kulturnih ustanov, ne more premakniti z mlečno akcijo naprej, nasprotno cc'o nazaduje. Ktraaj pred ne" kaj leti vpeljano mleko na nekaterih šolah je sedaj po večini odpovedano.
Ali je vzrok odpovedi mleka po šolah slaba kvaliteta mleka ali pomanjkanje denarnih sredstev? Kakovost mleka ni kriva, saj imamo dobro mleko in celo boljše v zdravstvenem pogledu, kakoT smo ga imeli v prejšnjem času Večina mlekarskih za d ni g. ki zalaga naše zavede in šole z mlekom, ima svoie krave nod veterinar-sk in pregledom. Od te strani torej ne more biti ovir. Denarno vprašanje jc res hudo zaradi raznih odtegljajev v zadnjem času. Vendar pa ne smemo štediti z denarjem prav prj deci, ki je mleka najbolj potrebna. Mnogo je še nepotrebnega luksusa. ki se ca lažje odrečemo, kakor pa da bi sega i j po otroškem zdravilu — mleku.
Starši, zdravniki, učite!'i in vsi, ki Vam je blagor otrok pri srcu, na delo po vzgledu Mariborčanov'
^vhimnk
Trajno goreča peč za dr\'a
OKUSNA POCENI
Ogromen prihranek
na korfavi
Proizvod
osjeske livarne:
ŽELEZA TOVaR*£ STROJEV D O. OSIJEK
Gospodarstvo
Zadružni odplačilni načrt odobren
Nova uredba o zaščiti kmetov do-loča, da morajo kmetijske zadružne organizacije same sestaviti načrt. po katerem bodo kmetje plačevali pri njih svoje dolgove. Seclaj je kmetijski minister na predlog zadružništva na novo potrdil odplačilni načrt, ki so ga slovenske zadružne zveze sestavile spomladi in je velja! do objave sedanje uredbe. Glede odnosov med kmeti in njihovimi zadrugami se torej ni nič spremenilo. Odpačiln-i načrt bo v najkrajšem času objavljen v »Službenem listu« in bo s to objavo zopet dobil obvezno moč.
Ob predložitvi načrta ministrstvu so zadružne organizacije izjavile, da nimajo s čim kriti izgub, ki bi jih utrpele zaradi morebitnih odpisov dolgov, zato prepuščajo državi, da izpolni obljubo vlade, po kateri bo država prispevala za primerne odpise. Glede obrestne mere pa bodo za. druge popuščale kolikor bodo največ mogle g1ede na obveze do vlagateljev
Naše zadružništvo o načrtu zadružnega zakona
Na željo narodnih poslancev, članov od. bora za proučitev načrta novega zadružnega zakona, je Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani priredila v torek 19. t. m. posebno konferenco, ki je informirala poslance o potrebah in te&njah našega za. družništva Konference so se udeležili narodni poslanci Ivan Prekoršek, Kari Do. deršek in Milan Mravlje ter nekaferi vodilni zadružniki. Konferenci je predsedoval predsednik zveze g. Ivan Pipan, poročal pa je ravnatelj g. Fran Trček. V živahno razpravo so posegli poleg vseh treh poslancev Izasti gg. Josip Lenarčič, Hinko šumer in D. Schauer.
Konferenca je ugotovila, da je načrt za. iona v splošnem dober, ker prinaša več jasnosti, preciznosti in strumnosti ter zlastj tudi potrebne disciplinske sankcije. Vsebuje pa dve senčni strani, ki bi utegni. Ji brez pra.kt.ične koristi zelo podražiti in zamotati poslovanje zadrug To sta preve. lik birokratizem in preoster prelom s tra. dicijo pri sicor redkih zadrugah, ki so se oddaljile od osnovnih zadružnih načel. Zadružništvo je svobodna ljudska ustanova, zato ni nikjer dobro uspevala, kjer so jo hoteli preveč zb i r okr a. tizirati in uniformirati.
Narodni poslanci so vzeli pripombe zadružnikov na znanje z obljubo, da jih bodo upoštevali pri obravnavanju načrta v Narodna skupščini.
Narodna banka pretvarja devize v zlato
Iz poslednjega izkaza naše Narodne ban. ke od 15. novembra je razvidno, da je bila v drugi četrtini novembra devizna bilanca Narodne banke izravnana. Devize izven podlage so sicer nazadovale za 6.0 na 267-0 milijona Din. istočasno pa če je zlata in dev;zna podlaga povečala za 6.0 na 1442.8 milijona Din Že o priliki prejšnjega izkaza smo cmenili. da Narodna banka pretvarja devize, ki jih ima v podlagi, v zlo.to. Tudi v drugi četrtini novembra jc Narodna banka nadaljevala to svojo politiko, kar nam priča zmanjšanje deviznih rezerv za 15.8 na 20.2 milijona Din pri istočasnem povečanju zlata v tresorjih za 6.1 na 1300.2 milijona Din in zlata deponiranega v ino. zemstvu za 15-6 na 113.1 milijona Din. Devize v podlagi so torej padle na zelo majhen znesek, tako da se praktično približujemo čisto zlatemu kri+ju. Stanje posojil se ni bistveno spremenilo. Menična po-<5nj:'a so ostaln nespremenjena na višini 265.7 milijona Din
Obtok bankovcev se je v drugi četrtini novembra zmanjša.' 7a 53.4 na 4823,8 mi. lijona Din in je sedaj za 520 mili ionov Din večji nego lani v tem času. Obveznosti na pokaz so se ponovno povečale za 82.9 milijona Din in so dosegle izredno višino 1411.0 milijona Din nasproti 1297-0 milijona Din v istem času lanskega leta. Predvsem so narasli računi za 62.7 na 740 4 mi. lijona Din.
Vrednost zlate in devi7ne nodlaae skupaj s premi»o znaša 1854.0 mi!i"on.i Din in krit je 30.7}% ("prejšnji teden 29.74). Kritje v samem zlatu v tresoriih Narodne b<an-ke znaša 26-70% (3(179).
Gospodarske vesti
:=: Znižan ie zeml jarine velja tudi za davčno leto 1936 Po doTočbah čl- 45. zakona o proračunskih dvanajstinah. se podaljašajo olajšave zemljarine po uredbi od 2. februarja t. 1. tudi za davčno leto 1936, in sicer tako. da se katastrski čisti dohodki po 21. 1 te uredbe za nMve in za vinograde na krševitermi terenu, kier so g'avni dohodek kmeta, znižaio za eno tretjino. Na pod. 'agi odloka oddelka zn kataster in državna imetja finančnega ministrstva se :ma izračunavanje znižanega katastrskega čistega dohodka leto 1936 vršiti na isti način kakor za davčno leto 1935. Zato bodo določbe za izvršitev uredbe od 2 februarja 1935 glede izrafunavania znižanega katastrskega čistega dohodka ve'iale v celoti tudi za leto W6. le s to razliko, da z^aša znižanje eno tretiino in ne za 22% kakor je določala uredba- Pri vinogradih se ho katastrski čisti dohodek znižal samo za ti. ste katastrske občine, kjer je znižan tudi za leto 1935
= Jusjoslovensko-madžarska gospodarska poga''an»a. V prihodnjih dneh se bodo v Beogradu pričela nova gospodarska pogajanja med našo državo in Madžarsko zaradi odstranitve težkoč v medsebojnem blagovnem in zlasti v plačilnem prometu. Madžarska ie že izdelala za to potrebne predloge, od katerih orrčakuje kakor poročalo 'z Rudimrvšte o^Venje orometa-
— Odobrena ruši5'*'* Minister za kmetij etvo ie odobril 7?š?ifo r»o uredbi n riščiti kmetijskih kreditnih zadnif na=lpdnjim za. dnictpm- t.) Posojilnici v Koniich r.z zn z. (odlog za 6 let. od 24 t m. dnlie za obveznosti. nastale pred 20. avgustom 1.1.: obrestna mera za ^are vloge *»/•); 2.) Kmečki hranilnici in posojilnici ▼ Ptuja r.
z- z n.z. (odlog za 6 let, od 22. oktobra t 1. dalje z^ obveznosti, nastale do 24. julija LL, obrestna mera za stare vloge 2%); Hranilnici in posojilnici r Rudniki r.z. z n.
z. (odlog za 4 leta, od 18. oktobra tL dalje za obveznosti, nastale pred 1. marcem t.l.; obrestna mera za stare vloge 2%); Hranilnici in posojilnici pri St. Jurija ob juž. žel. r.z. z n.z. (odlog za 5 tet, od 18. oktobra t.L dalje, za obveznosti, nastale pred 25. majem LL; obrestna mera za stare vloge 2%); Hranilnici in posojilnici t Št. Petro pri Novem mestu, r.z. z n.z. (odlog za 3 leta, od 16. oktobra LL dalje, za obveznosti, nastale pred 8. aprilom t L, obiestiva mera za stare vloge 2.5%); Hranilnici in posojilnici v št. Vidu pri Stični (odlog za 6 let, od 16. oktobra LL dalje, za obveznosti, nastale pred 25. marcem Ll.; obrestna mera za stare vloge 2°/#); Hra. nilniei in posojilnici v Trtifu, r.z. z n.z. (odlog za 5 let. od 18. oktobra dalje, za obveznosti, nastale pred 24. septembrom 1934; obrestna mera za stare vloge 2°/0).
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Vilka Gramuša, trgovca v Preva-Ijah (poravnalni upravnik Franc Ulbing, sreski tajnik v pok. v Prevaljah; poravnalni nalog 18. decembra ob 10., prijavni rok do 14. decembra, kvota 50*'») in o imovini Josipa Poberaja. drogista v Ptuju (poravnalni upravnik dr. Alojz Visenjak, adv. v Ptuju, poravnalni narok 14. dec. ob 10.. kvota 40%).
= V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: Ljubljanska tekstilna tovarna, družba z o. z. v Ljubljani (mehanično izdelovanje tkanin ir. polizdelkov; osnovna glavnica 200.000 Din, na to vplačano v gotovini lOO.OCO; poslovodje: Cihlar Josip, podjetnik v Ljubljani in Pihler Nan-de, zasebnik v Mariboru); »Cesta« družba z o. z. v Polzeli pri Celju (gradnja in popravilo cest. izdelovanje potrebnega materi jala, kakor kamna in kock: osnovna glavnica 2o0.000 Din, poslovodje:Franc Turn-šek. uradnik. Polzela, inž. arh. Lado Kham, Ljubljana).
= Stanje kliringov. Po poročilu Narodne banke je bila 20. novembra Ll. izplačana po nemškem kliringu poslednja aviza št. 8671 od 25. maja L L, po italijanskem pa št. 75.692 od 7. avgusta Ll.
— Ameriške zlate rezerve s« se od konca leta 1933. podvojile. Newyorška National City Bank se v svojem mesečnem poročilu peča z vprašanjem stalnega dotoka zlata v Zedinjene države in izraža bojazen. da mora tako naraščanje zlatih rezerv končno povzročiti kreditno inflacijo. V 22 mesecih od konca leta 1933. so se zlate rezerve Zedinjenih držav povečale za 5 in pol milijarde dolarjev in so se med tem podvojile. V teh 22 mesecih so se ameriške zlate rezerve dvignile še za enkratni večji znesek nego prej v 16 letih od 1913 do 1929.
= Strogi ukrepi Češkoslovaške za omejitev hmeljskib nasadov. Češkoslovaška je že z uredbami iz 1. 1934 omejila površino hmeljskih nasadov, da prepreči nadaljnje širjenje hmeljarstva. Dosedanji ukrepi so se dobro obnesli, vendar se je opazilo, da so nekateri hmeljarji navzlic prepovedi brez dovoljenja uredili nove nasade- Na zahtevo hmeljarskih organizacij je sedaj češka deželna vlada poslala vsem okrajnim glavarstvom navodila g'ede strogega postopanja proti onim hmeljarjem, ki ne upoštevajo zakonitih omejitev. Po teh navodilih morajo okrajna glavarstva kaznovati hmeljarje z denarno kaznijo 50 do 80 Kč za vsako brez dovoljenja zasajeno hmeljsko rastlino, ki je ne bi odstranili, ne glede na to, da morajo brez dovoljenja zasajene nasade eksekutivn0 odstraniti.
Borze
20- novembra
Na ljubljanski borzi sta se danes okrepili devizj Newyork in London, docim je de-viza Trst popuščala. V privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.60— 8.70. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.69, angleški funti po 251.37, grški boni po 29 in španske pezete po 617.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v vojni škodi mirna in je bil zabeležen promet po 355 (v Beogradu po 353). Čvrstejša je bila tendenca v 7% investicijskem posojilu, ki se je trgovalo po 79 in 80-
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2975.28—2999.88, Berlin 17.56.08—1769.95 Bruselj 740.24— 745.21, Curih 1424-22—1431 29, London 215.27—217.33. Newyork 434731—1383.82, Pariz 288.71—290.15. Praga 181.19—182 30, Trst 353-96—357.05.
Curih, Beograd 7. Pariz 20.2725. London 15.1550. Newvork 307.75, Bruselj 52. Mi'an 24-90, Madrid 42.0250, Amsterdam 208 95. Berlin 123.75, Dunaj 56.75. S točk ho! m 78.15. Oslo 76.15. Kobenhavn 67.65, Praga 12.73. Varšava 57.8750. Atene 2.90. Bukarešta 2-50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 353.50—354 50, 7% Blair 70.50—71.50. 8% Blair 81.50 bi. ~% Drž hip. banka 74 den-. 6% begluške 61—61.50: delnice: PAB 223— 230. Trboveljska 110 bi.
Beograd Vojna škoda 354 50—356 (353), za nov. 354-50—356 (354). 7% invest 78.50 —79.50. 4% agrarne 4.5—46. 6% begluške 63.25—63.75 (63 50). za dec 63.50—63.75 (63.50). 8% Blair 80.'"0—81.50 (811, 7% Blair 71-71.50 (71), PAB 229-50—231 (229 50 —230).
Blagovna tržišča
ŽITO
4- Chicago. 20. novembra. Začetni tečaji: pšenica; za dec. 97.50, za maj 97-25 za julij 100.875: koruza; dec. 61.775. za maj 60 75.
-(- Winnipeg, 20 novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 84.875. za maj 88.75. za ju Ji i 89.125.
A- Ljubljanska borza (20. t. m.). Tenden. ra za žito mirna Nudijo sp (vse franco va gon nakladalna postaja)- pšenica: baška 70/80 kg. in banatska 78 k« po 158 _ 160: koruza: ba^k«* po 101 — 103. banatska po 90 - lrl nova. času primarno =uha. po R6 - 87 oves: slavonski 132.50 - 137 50 moka: ba-ka in han.at«kn »Oe« no 260 -270. ,2« po °40 - 245 po 220 - *>35 otrobi,- baški po 110 115: krompir: bel' Sfajprski po fiO — 65
Novosadska blagovna borza (20. t m.) Tendenca neiipremenjena. Pšenica: bafln
boljše britje z
električno kaljeno
MODRO
GILLETTE
152—156,	kdja Tk* »U Begej 160—163, sremska in slavonska 153—156; banatska
153—156;	Oves: baški aremaki, savonski 130—132.50; Jefmen: Laški in sremski 64 kg 132.50—137.50. Koru»a: baška in sremska 94—96, banatska 93—95. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 235—250, »2« 215—230, »5« 195—215, »6* 172-50 —192.50, >7« 157 JO—16250, »8. 105—
110.Fižol:	baški in sremski '250—260- Otrobi: baški, sremski in banatski. ▼ jatastih vrečah 83—86; baški v jatastih vrečah, ladja 84—86.
-f- Budimpeštanska terminska borza, (20
t m-). Tendenca čvrsta. Pšenica za marc 18.40—18.41, za maj 1855—18.56; koruza: za maj 15.91—1592
BOMBAŽ.
4- LiverpooL 19. novembra.	Tendenca
stalna. Zaključni tečaji: za	dec. 6.46
(prejšnji dan 6.46). za maj 6.37	(635).
4- Newyork, 19 novembra.	Tendenca
stalna Zaključni tečaji: za	dec. 11.80 (11.76), za maj 11-52 (11.55).
JSIV/NA.
-f- Živinski sejem v Ljubljani. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih (t oklepajih prodanih) 84 volov (18). 48 krav (13). 20 telet (12). 8 svinj (3), 132 prašičev za rejo (88) in 55 konj (6). Cene so ostale nespremenjene in znašajo za kg žive te. že: voli I vrste 3.50 - 4 Din. II. 2.75—3.50,
111.	2—2.75, krave debele 2—350, klobasa-rice 150 — 2, teleta 4.50 — 5.050, svinje 6 — 7 Din.
Tri izpred sodišča
Ižanska »raglja«. — Kri v Mostah. — Dva tatrča iz Tržiča.
Ljubljana, 20. novembra
»Raglja!« — ali se ižanski fant pusti zmerjati s to besedo? Ne. ižanski fant te. ga ne pusti. Zato je udaril. Kol je bil dolg več kot meter, udarjeni je obležal. Koga je udaril, to vemo. Bila je temna noč. nihče ni nikogar videl in zato ne ve. moi kdo je udaril. Priče so se dogovarja, le, naj dobro »skup držijo« in žandarme-rija je napravila ovadbo, državni tožilec je tožil in sodišče je zasliševalo priče- Na današnji razpravi je obtoženca oprostilo rada pomanjkanja dokazov in izreklo, da nobeni priči nič ne veruje. Oškodovanec je zahteval povračilo stroškov za bolnico, prevoz, zdravnika in odškodnine 40 jur. jev za glavo in za roko. Sedaj mora iskati, koga bo prijel in komu bo kaj dokazal. To je izid dveurnega razpravljanja pred okrožnim sodiščem Dvorano na St. 79 je napolnila do polovice nadebudna mladL dina z Iga in Iške vasi. drugo polovico so pa dala ljubljanska predmestja. Med njL mi je bilo tudi mnogo deklet.
Te so najbolj čakale na prihodnjo zade. vo. Pred meseci so listi poročali o krvavem dogodku v Mostah. Dekle je plesalo in se potem z drugim peljalo na motornem kolesu domov, fant jo je doma čakal in jo v navalu jeze ranil s svedercem. Dobila je več ran. ena med njimi je bila smrtno nevarna. 23 letna mladenka je ozdravela in je bila danes zaslišana na razpravi kot priča. Obtoženčev branilec je predlagal izključitev javnosti, češ, da se bodo razpravljale intimne zadeve. Poslušalke so zagovornika že neprijazno gledale. Prijaznejši je bil senat, ki na izključitev javnosti ni pristal, nato je prišlo Se več žensk v sodno dvorano, in na prvih klopeh so imele kar večino. Na svoj račun niso pri. šle ker se ni razpravljalo nič takega za. nimivega. Nepričakovano je pa to bilo. da je ranjanka izjavila, da sta si z obtožencem zopet dobra in da zopet »govorita«, kakor se po naše lepo reče, ni zahtevala nobene odškodnine in je izjavila, da mu je vse odpustila, saj je svoje dejanje storil iz prehude ljubezni. Tudi sodišče ni bilo ostrejše kot žrtev in je obtoženca obsodilo samo na 6 mesecev zapora. Tako se je razblinila nekdanja velika predmestna kriminalna senzacija.
Zadnja sta prišla na vrsto dva tatiča iz Tržiča. V Lončarjevem hotelu sta nekoč pokradla nekaj kovinaatih čaš, posodo za bovlo in za led in sta vse to skušala pri starinarju prodati. Mlajši obtoženec je bil prvič pred sodiščem in je bil redkih besedi ter je svoje dejanje priznal. Sta. rejši je bil že dvakrat kaznovan radi ta. tvine, enkrat na 7 tednov ječe. in je tuda sedaj priznal dejanje, zagovarjal se je pa, da ni pri pravi pameti- Skliceval se je na to. da je spisal že tri gledališke igre, ki so se tudi že igrale in da je dramaturg, ln je kazal razna potrdila, da je hotel vstopiti v razne samostane, pa ni bil nakomor sprejet. Kupil si je nekoč škofovsko kapo in palico ter plašč >pluviale« in si naredil domači oltar, štiri medeninaste svečnike je pa ukradel v neki cerkvi. Zdravniki so potrdili, da je res hudo nervozen in da takorekoč nekoliko brenči, da je pa za svoja dejanja odgovoren Ce tudi je nekoč pil lizol, je svoie tovariše na posebnem listku obvestil o tem dejanju, da je prišla pravo, časna pomoč. Nove preiskave duševnega stanja sodišče nI dopustilo, morda tudi zato ne ker bi moralo izvedence plačati iz lastne blagajne, ki ni dovolj založena Zato ga pa ni90 prehudo obsodili in je do. bil mesec dni zapora nepogojno na kar je izjavil obtoženec da bi sicer najrajše umrl tn da tudi n? bo s službo nič, da pa kazen sprejme Tako je po mnenju vseb udeležencev pravici zadoščeno, na kar tO s« ljudje raaHi.
OVic
INDUSTRIJA VOLNENIH TKAN IN - PA RACI N
Šport
Termini GZSP
26. decembra 1935: Medklubski tek na 18 km priredi SK. Jezersko. Medklub. ska skakalna tekma v Planici (na mali skakalnici) za prehodni pokal SK. Ra_ teča—Planica v izvedbi SK. Rateča— Planica.
29. decembra 1935: Podzvezino prvenstvo ▼ »smuku« na Pustem rovtu v izvedbi SK Bratstva (v slučaju slabih snežnih razmer, se izvede ssmukc skupno s slalolom 26. I. 36 isto na Pustem rovtu).
6- januarja 1936: Medklubska skakalna tekma v Zaki na Bledu priredi SK. »Triglav« Bled. Podzvezina mladinska skakalna tekma in otvoritev »mladinske skakalnice« TK. Skale na Jesenicah.
12. januarja 1936: Klubski dan, s sodelovanjem »mladinskega odseka«.
18.	in 19 januarja 1937: Klasična kombinacija za državno T>rv>ristvo JZSS v Mariboru.
26. januarja 1936: Podzvezino prvenstvo v »slalomu« na črnem vrhu v izvedbi ASK. Gorenjca.
8. in 9. februarja 1936: Podzvezino prvenstvo v klasični kombinaciji v Ratečah v izvedbi SK. Rateče—Planica.
16. februarja 1936: Mladinska klasična kombinacija v Mojstrani v izvedbi SK-Dovje—Mojstrana.
23. februarja 1936: Medklubski »smuk« na črnem vrhu priredi ASK. Gorenjec.
1. marca 1936: Medklubska štafeta 4X8 km in medklubska skakalna tekma v 2. razredih, vse v izvedbi SK. Dovje— Mojstrana. Mladinsko prvenstvo v alp. ski kombinaciji na črnem vrhu v iz. Vedbi ASK Gorenjca.
19.	marca 1936: Medklubska »slalom« tekma na Rožci priredi TK. Skala, podružnica Jesenice,
Službene objave LNP
(Seja s. o. 5. novembra) Kaznuje se ss g. Vidic Ciril po § 3 k. p-s štirimesečno zabrano sojenja od dneva objave zaradi prestopka izostanka k dele-girani tekmi. — Suspendira se ss g, Pe* valek Mirko, ker se ni odzval pozivu s. a v svrho zaslišanja.
Po pr. ss g. Sketlju pred'oženi načrt igrišča SK Gorenjca je s- o. proučil in pred. laga, da se igrišče verif cira samo za prijateljske tekme.
S o. pri JNS se predložijo v črtanje kandidati: inž Jesiih Stane Strah Janko, Gju-rin Ivan, Švetek Andrej, Hrastnik Mohor, Mahkovec Janko. — Pravilno prijavljeni kandidati, ki so spoln-li vse pofloje za izpit. so: Božič Adalbert, Planine Frido, Ba-šin Romeo, Jenko Vladimir, Pečar Stnne, Erlich Emil, Vrhovnik Vladimir. Jurkas Viktor. Dorčec Ivan. Sond a a Evaen. Ho. bacher Valter, Straus Pavel. Matuij Franc, Černe Dušan
Pr. ss g. Martelanc se opominja, da mora v bodoče pravočasno preskrbeti namestnika, če ne more sam soditi tekme, h kateri je delegiran.
Zaradi neopravičenega izostanka od plenarnih sestankov se uvede postopanje proti ss gg- \Vagnerju, Sertlu, Reinprechtu: sodniški odbor v Celju se naproša, da jih tozadevno nemudoma zasliši in dostavi material o zaslišanju takoj s. o. LNP.
Črtajo se vsi kandidati s področja sod. niškega odbora v Mariboru, keT niso izpolnili pogojev za prijavo k izpitu.
Službeno iz LNP. (Iz predsedstva) Z ozirom na okrožnico z dne 12 novembra t. U podpisano po a- Marjanu Kuretu v imenu »Akcijskega odbora LNP«. s katero poziva vse klube LNP. da mu pošlje io po. verilnice za skupščino JNS dne 15 decembra t. 1.. izjavlja predsedstvo LNP: 1) g-Kuret ni član nobenega odbora LNP' 2) nri LNP n? ustan^vlien noben »Akci;ski odlbor«. 3.) LNP g- KureM «p!oh ni pooblastil, da izdaja v njeaovem 'meno kakršnekoli' okrožnice. Slalom klub 34. (Teh odsek") Gimmst;č-vaje so rednn vs*k to-ek ir> četrtek "b 18.30 na ve!csc:mu Vabimo trdi c'ane ne" 'ekmovalce in one ki so se let™ prijavMi Te'ov*dnfl ali lahkoafe+ska oivem**
SK Tllriia (smučarska sekci'»V Drevi ob 20JO v posebni sobi Evrope važna seja na-
čelstva. Jutri je v telovadnici na liceju prvi obvezni gimnast.ični trening. Vsi člani morajo biti točno ob 20. s primerno opremo v telovadnici. Po treningu sestanek-
SK Reka. Danes ob 20.30 seja poslov, nega odbora v gostilni »Konzum« na Glin-cah. V nedeljo igra 1. moštvo s SK Disk iz Domžal v korist božičnice za revno šolsko deco.
SK S'a\-ija. Danes, ob 20- članski seata. nek. Vsi igralci, ki imajo opremo doma, jo morajo prinesti s seboj.
Ukrajinsko Sokolstvo na Poljskem
Ukrajinsko Sokolstvo, ki deluje v močni, strnjeni organizaciji v vsej poljski Ukrajini v vzhodni Galiciji in ima svoj sedež v Lvovu, prav krepko deluje. Dočim so bila prejšnja leta posvečena v prvi vrsti ponovni zgraditvi predvojne organnzacije. ki je štela okrog 960 društev s kakimi 40.00U člani in ccnladino, se je sedaj v skoraj pol tisoča društev, raznih okrožij in nekolikih žup pričelo že podrobno delo. Poprej redki znaki organizacijskega življenja so se zadnji dve leti zelo pomnožili- Zlasti je v tem oziru zelo mnogo pripomogel lanski pokrajinski zlet v Lvovu, k' so se ga udeležila skoraj vsa obstoječa društva tudi aktivno in ki je izvenel v močno manifestacijo 60-kolske misli med Ukrajinoi. Imeli pa smo že večkrat priliko, da smo naglasili, kako poljski uradi ne ovirajo delovanja; saj bi se drugače ne bila mogla razviti tako močna organizacija.
Letošnje leto je bilo posvečeno poglobitvi notranjega dela. Društva so si nabavila potrebno telovadno orodje, prirejajo se telovadni večeri, šole predniakov in drugi te. čaji- Na zunaj so lep korak naprej dokazali številni društveni javni telovadni nastopi in tekme v prostih panogah Tudi odbojka je priljubljena ter je odločno izrinila nogometno igro iz edinic. Kot velik dokaz, kako sistematično se ukrajinsko Sokolstvo razvija p3 lahko smatramo zlasti veliko število zborov članstva in posebno telovadečih na raznih krajih vzhodne Ga. lici je. V septembru letošnjega leta so bili taki zbori v Pršemislu, Ravi. Ruski, Čort-kovu, Burštini. Samboru in Hirovu, lahko. atletske tekme pa so združile mladino v Kosovi in Kolomiji. Udeležba v poedinih okrožjih je bila iz 61 društev: posameznih zborov se je udeležil vedno tudi zastopnik osrednega vodstva v Lvovu-
Ukrajinci v Bukovini. sedaj v Rumurviji imajo tudi v Čemovicah močno športno društvo, ki goji bratske odnošaje s SokoK rojaki na Poljskem
Smučarski seStanek v Kranju za člane in članice Sok ozkega društva bo dTevi ©b Pol 20. v Narodnem doanu. PoSetUe sestanek številno in pripravite še svoje predloge za delo Po svojih zaznavah. Zdravo! Načelnik.
Žrtev us&dne zmote
Ptuj, 20. novembra.
Uboj 23-letnega posestnikovega sina Ar-nuša Jakoba iz Lubstave, ki je bil zaldan v nedeljo zvečer pod oknom svoje ljubice, se vedno bolj jasni. Po dosedanjih ugotovitvah je bil Arnuš te po naključju umorjen, ker je bil smrtnonosni udarec z nožem namenjen tekmecu morilca Jožefa Šmigoca iz Lubstave. Slučajno sta bili zaposleni pri posestniku Andreju Dreven-Šku dve sestri Julijana in Roza'ija M. Pokojni Arnuš in Julijana s'a se rada videla. še preden je bil odšel Arnuš k vojakom-Ko se je vrnil domov, je te obiske nadaljeval Istočasno je bil Šmigoc Jožef zaljubljen v Rozaliio. h kater' pa je hodil neki tekmec. Rozalija je Šmisiocu zatrjevala. da lahko vsakogar ubije, katerega bo našel pod njen:m oknom
Usoda je hotela, da je ^migoc naletel na Arnuša. ki jc "dal pod oknom svoje Iju-bicc Juliiane Mi«'eč da je njegov tekmec, jc Šmisoc zamahnil kar na slepo z nožem Armiš k' jc b;1 p-ispe' k svoji ljubici v snremstvu pri;ate'jev laneza Potočnika in Simona A^eiči^ je še ob"ma za-kHcal zadn-e h*eede- sem dobi'!« Nato se ie 7«tnidil mrt»v Včerai ie b'Ia ob-fb»Vc'ja S^dnj« komjciio jr n-jofovlfl pri ookoiie.m še eno «1<r»Vio.1rn -an^ ni vratu, ki b"'«	Tievnm.3 boli k"kor rana
7.a i'š°«om- P^e^e^orn ie Ml* nam^e* žil") odvodnica i" ie smrt n'"!t',T>'1« zaradi iz-krv*vl j«<nia Posestnikov sip Smigoe Jožef iz Lubstave, ki je star šele 21 let, je bil aretiran v
©t n i s le ss vojna
Proces proti marsejskim zločincem
»Gverilja je edina prikladna oblika vojne šibkih zvez proti močnejšemu nasprotniku.« pravi Arthur Ehrhardt v svoji znani razpravi j-Kleinkrieg« (Mala vojna) in je s tem zadel menda bistvo vprašanja, da-li bo imela gverilja tudi v bodočnosti kakšen pomen-
Ce si predstavimo ogromno množino materiala ki ga lahko moderno oprem, ljena vojska vrže v boj. in jo primerjamo s skromnimi pripomočki, ki z njimi lahko razpolaga n pr. kakšno primitivno bojevito ljudstvo, lahko razumemo, da je gverilja zadnji izhod slabo oboroženega ljudstva ki se čuti v svojem obstoju ogroženega. Zgodovina nas uči, da je bi:0 to zadnje sredstvo pogostoma tudi učinkovito.
Fopolncmn jasne opredelitve pojma gverilje skoraj ne moramo podati. Meje mod spremljajočimi pojavi velikih vojnih operacij ie privimi, samostojnimi gve. ril j.'ki mi podjetji so skoraj vedno zabrisane. Bolje nego vsaka opredelitev nam pa kaže primer najnovejše krvave igre, ki se je predstavila svetu, kaj je gverilja po svojem bistvu. Vsako poročilo z abesinskih bojišč opisuje tipične oblike male vojne.
Seveda odločitev se z gveriljo ne da doseči ali pa le v redkih primerih. Ven. dar pa utegne vezati velike dele sovražne vojske, motiti nje pohod, ogražati nje dovoz iz zaledja ali pa ga popolnoma ustaviti, z vpadi v sovražno ozemlje delati škodo in izzivati v mejnih ozem. ljih sovražnika upore, sovražnika materialno, pred vsem pa mora'no slabiti. Proti gveriljskemu načinu vojne moderna napadalčeva vojna sredstva ne pridejo do prave veljave, s tanki, množestveno artiljerijo in plinom ne more ničesar opra. viti proti številnim. raztresenim oddelkom. Tudi letala se v ozemlju, kakršno je afriško, ne morejo prav uveljaviti.
di šibka armada postane na ta način lahko nevarna veliki armadi, vsa j v toliko, da povzroči neko izravnan je sil ali da zadržuje odločitev do ugodnega trenutka, ko postane lahko sama ofenzivna. Kakor znano, je baš to sedai alfa in ornega abesinske strategije, Italijani prodirajo v abesinsko deželo čedalje gobi je in pri najboljši volji ne pridejo do tega. da bi dobili pred sebo jedro abesinske armade in ga s svojimi nadmočnirai tehničnimi sredstvi štrli. Glavna abesinska vojska se umika, toda za hrbtom italijanske voj. ske in ob njenih straneh operirajo oddel-
ki abesinskih č^tnikov in povzročajo Ita. lijanom veliko škodo, povzročajo, da mora italijanska armada na poti v notranjost ostavljati za seboj manjše oddelke za stražo S tem se moč italijanske voj. ske seveda stalno slabi in čim globlje pri. ha j a. v deželo, tem bolj je slaba, pri čemer je treba upoštevati tudi to, da si more čedalje manj pomagati s svojimi modernimi tehničnimi pripomočki, ki so glavni vzrok, da se abesinska armada za sedaj noče spustiti v odločilni spopad. To da njene šanse postajajo s tem zavlačevanjem čedalje boljše.
Sodišče v Aixu en Provence
Pročelje sodišča. Zgradba je zastražena ne le s policijo, ampak je tudi ovita z bodečo žico, v bližini poslopja pa so vedno v pripravljenosti vojaške čete za
primer izgredov in nemirov
V	burski vojni se je borilo kakšnih 200.000 Angležev proti burski armadi, ki je štela v svojem najboljšem čnsu ko. maj več nego 30.000 mož, često pa manj nego polovico toliko. Angleške izgube gotovo niso bile manjše, nego je znašala vsa burska vojna sila, ne glede na silno velike finančne žrtve, ki jih je zahtevala ta vojna. Nadalje moramo pomisliti, da so bile razmere v burski vojski zelo neugodne. vodstvo, disciplina enotnost takti, ke. to so bile stvari, ki bi zahtevale mno. gih remedur. Navzlic temu pa so Buri Angleže polni dve leti zadrževali, da niso mogli osvojiti dežele in lahko bi rekli, da bi jim to ne uspelo, če bi med Buri ne bilo omenjenih nedostatkov.
Drug primer te vrste nudi taktika nemškega generala v- Lettow.Vorbecka, ki je •s kakšnimi 3000 Evropci in 11.000 zamorci v bivši nemški Vzhodni Afriki štiri leta kljuboval vojski skoraj 300.000 Angležev, Portugalcev in drugih. Njegovi nasprotniki so pri tem izgubili preko 30.000 mož, nekateri pravijo celo SO.000.
V	popolnoma drugačnih prilikah na evropskem kontinentu se gverilja seveda ni mogla razviti. Zelo dvomljivo je tudi. da 3i bi mogla imeti tolikšen pomen kakor na črni celini. Fronte so bile tu neprekinjene in to je bil pač glavni razlog, da se gverilja ni mogla uveljaviti. Vendar pa se dobro spominjamo, kolikšne .neprilikeso centralnim silam povzročale samostojne akcije srbskih komitnšev ali belgijskih »svobodnih strelcev«. če se podoba front v kakšni bodoči vojni spremeni, in do tega bo skoraj gotovo prišlo, tedaj pa ni izključeno, da bo imela tudi mala vojna na evropskem kontinentu še kakšno ulogo, Kot dokaz, kako more gverilji pDdob. na spremljevalna akcija k velikim operacijam vplivati tudi v modernem načinu vojne, naj navedemo, da je nastop dveh japonskih švadronov v rusko.japonski vojni za hrbtom ruske vojske pri Mukde. nu vezal 19.163 pušk, 52+2 karabink in S3 topov!
O bodoči v.ijni napovedujejo da mi. lijonskih vojsk in neprekinjenih front — vsaj v začetku — ne bo imela. Tem bolj pa postanejo z razvojem tehnike vse armade odvisne od dovoza iz zaledja- Tn tu bo gverilja lahko imela odločilno nalogo da prereže temu dovozu in sovražni ar. madi življenjsko žilo. V tem oziru bi se vrnili nekako v leto 1745., ko je morala vojska Friderika Velikega, ki je bila popolnoma navezana na dovoz, ostaviti že osvojeno češko, ker so ji s samimi gve. riljskimi sredstvi dovoz onemogočili. Tu-
Razpošiljanje mineralne vode
v mrazu je zvezano z veliko nevarnostjo, da pošiljka na potn ne zmrzne. Opozarjamo gg. trgovce, gostilničarje in privatnike, da se PRAVOČASNO oskrbe z
Justična palača v Abcu, kjer se vrši proces
dokler he nastopi mraz. Oni, ki Radenske še nimajo, naj zahtevajo cenik in dobavne poboje ter naj vedo, da se dobro blago vedno lahko proda.
SLATINA RADENCI
©smodim kožo!"
štsrinoga tatica izdala dvonogega tatu
Na zapadni periferiji Berlina je lisica delala nekemu rejcu malih živali že nekaj časa občutno škodo. Ponovno je ponoči vdrla v njegov hlev in si odnesla kakšno gos. Rejec se je odločil, da bo celo noč prežal na tatico in ji ustavil rokodelstvo, prežal je potem cel teden vse noči, pa za-min- Lisica ga jc menda vohala in je ni bilo blizu.
Potem pa si je rejec v hlevu izmislil svarilno pripravo, da bi mu ne bilo treba samemu prežati. Res ga je nekoliko noči pozneje ta priprava zbudila S sinom sta hitro skočila s postelje in stekla k hlevu. Prišla sta baš še za časa. da sta zagledala lisico, ki je tekla na vso moč proti bližnjemu gozdu. Sin, ki je mel puško v roki, je za" vpil: »-taka i. ti žival tatinska tebi pa osmodirn kožo!« Ta vzklik ie imel nepričakovan uspeh, kajti iz teme pri hlevu se ie utrgala človeška postava, ki je z dvignjenimi rokami stopila proti očetu in sinu in ju milo prosila, naj nikar ne streljata.
Presenečena dvoiica je krrfllu ugotovila, za kaj gre. Možakar, po poklicu tat, je bil baš to noč obiskal njiju hlev. da bi tu kaj ukradel. Nenadni prihod obeh ga je zmotil, i
še preden se je posla prav lotil, in kar ni vedel za stvar z lisico, je menil da hočeta njega ustreliti. •. Ustrelili ga niso, pač pa je romal zavoljo poskusen e tatvine za šest mesecev v ječo.
Demant v slepiču
K nekemu zdravniku v Johannisburgu je prišel te dni delavec z bližnjih demantnih polj in se mu pritožil, da ga silno boli v bližini želodca. Zdravnik je spoznal na prvi pogled, da gre za vnetje slepiča, ki zahteva takojšnjo operacijo.
Kratek čas nato je bilo tudi že vse pripravljeno za operacijo. A kako so se operaterji začudili, ko so našli v pacientovem slepiču velik, krasen demant. Operacija je prišla baš še v zadnjem trenutku, da je moža rešila mirti. Toda več'etne ječe. ker je bil demant pri delu izmaknil in pogoltnil, ga zdravniki niso mogli rešiti.
Sodni dvor
MNOGI NE VEDO...
I da smejo na Angleškem zdravniki po ra-| di ju predavati samo anonimno; njihovi tovariši, ki predavati ne znajo, so namreč menili, da dela napoved predavanja s polnili: imenom preveliko reklamo,
da je »Normandija« na svojih prvih devetih vožnjah imela 17.883 potnikov, ki so dali 50 milijonov frankov dohodka,
da so v 1 stoletju in še dosti pozneje uporabljali proti umobolnim zelo drastične »zdravilne« metode; če so pričeli besneti, so jih zapirali v temnice, jih prikovali na verige, pretepavali hi mučili na vsakovrstne načine,
c>a največji kino na svetu ne bo več Mu-siehall v Ne\v Yorku z 10.000 sedeži,temveč novi kinematograf, ki ga gradijo v moskovskem Kulturnem parku in bo imel sedežev za 22.000 oseb.
Bodoča kraljica —
bolničarka
Predsednik razprave proti marsejskim zarotnikom de la B r o a x; državni tožilec
Roy (z brado) in član sodišča Abel Silvestre
Soproga Italijanskega prestolonaslednika TJmberta, princesa Marija J o s 6 na krovu lazaretne ladie »Tevere«. ki je pripeljala ranjence iz Vzhodne Afrike v Napoli
„Morrocastle"
še ni pozabljen
Strašna požarna katastrofa na ameriškem luksuznem parniku »MorrocasUu*, pri katerem je lanskega eept tik pred obalo New\-ersea izsnibilo življenje KI5 oseb, je predmet nove razptave pred 3. ne" yc>rškim višjim sodiščem. Obtoženci «-o bivši prvi častnik tsga parnika William Warms, prvi strojnik Abbot in podpre 1-sednik družbe Guban Mai] Stea.mship. Ja-baud. Vsi trije so obtoženi, da so povečal: tstrašmo nesrečo z za.nemarjenjem svojih dolžnosti Vsi trije so bili disciplinarno in kazensko že obsojeni, pa ©o vložili pri-ziv, o katerem bo sedaj končno odločilo omen j en o sod i šč e
„čeljuskina" bodo dvignili
Vodja sovjetske organizacije za dviganje potopljenih ladij Krilov je izjavil časnikarjem. da namerava ta organizacija dvigniti prosluli ekspedicijski pnrnik »Ce. ljuskin«. ki se je potopil 1. 1 933 Leži v globini 55 m in bi ga ne bilo posebno težko reš'ti, če bi morje v tistem kraju ne bilo morje prosto ledu samo za neko. liko tednov v letu. Priprave za ta dvig se pričnejo prihodnje leto.
Povratek grškega kralja
Jurij II. in njegovo sorodstvo
Grški kralj Jurij II., kn se te dni vrača v domovino, je bil vzgojen v Nemčiji in se je tam tudi vojaško izšolal. Ko je njegov ded Jurij I. i. 1V07 umrl. je zasedel grški prestol njegov oče Konstantin in Jurij je postal prestolonaslednik z naslovom Španskega vojvode- V balkanskih vojnah je poveljeval tedaj 22 letni prestolonaslednik neki diviziji. L. 1917. je moral grški kralj pod pritiskom antante in tedaj vplivnega politika Venizelosa v izgnanstvo, prestol pa je zasedel princ Aleksander. Ko pa je Aleksander zaradi ugriza opice umrl. se je Jurij 1. 1920. vrnil na Grško in zavladal jo zopet kralj Konstantin. Jurij je postal vnoyič prestolonaslednik. Po odhodu Kon. stantina I. je zasedel prestol kralj Jurij II-, ki jc postal kralj vseh Helenov. Vkd.il je do marca 1924. Tedaj je namreč izbruhnila revolucija, ki ga je pregnala v tujino. Naselil se je najprej v Bukarešti, kjer je živel pri svojem svaku Karolu, deloma pa tudi v Londonu- Enajst let in pol je torej trajala odsotnost kralja Jurija II. iz domovine. Jurij II. jc bil oženjen s sestro ru-munskega kralja Karola. princeso Elizabeto. Ta zakon pa je bil letos v juliju raz" veden. Med rumunskim kraljem in Jurijem II. obstoja prav za prav dvojno sorodstvo, kajti Jurij II- jc imel za ženo sestro ru-munskega kralja, rumunski kralj pa je bil oženjen s sestro Jurija II. Oba zakona sta danes razbita.
Zakon Jurija II. z rumunsko princeso je ostal brez otrok, zato je postal grški prestolonaslednik zdaj edini brat kralja Jurija II. princ Pavel, ki mu je 34 let- Princ Pavel živi 7 mladima sestrama Jurija II., 31 letno princeso Ireno in 22 letno princeso Katarino v Florenci.
Seveda se bodo o priliki zasedbe prestola po kralju Juriju vrnili na Grško tudi drugi člani kraljeve rodbine, predvsem njegovi strici, bratje pokojnega kralja Konstantina, predvsem dva princa: 66 letni Jurij, ki je oženjen s princeso Marijo Bo-naparte in 63 letni Nikolaj, oče naše kne-gin.ie Olge in princese Marine, vojvodinje Kentske. Tretji stric kralja Jurija. Andrej, živi v St- Cloudu pri Parizu, najmlajši, Krištof, pa v Rimu.
Grški kralj Jurij 1L
Regent grške države do kraljevega povratka v domovino je general Kondilis, ki mu je zdaj 53 let. Kondilis je sin revnih staršev. Stopil je s 17. letom kot pre*. stovoljec v grško vojsko z namenom, da se udeleži protiturške vojne. Kondilis si je kmalu pridobil zaupanje zaradi svojih vojaških sposobnosti. Postal je podčastnik 1. 1909 je dosegel čin podporočnika, v balkanski vojni pa je že napredoval za nad-poročnika. Ob začetku svetovne vojne je dosegel čin majorja. V vojni proti Turčiji ]. 1922 je Kondilis poveljeval diviziji v činu polkovnika in je kmalu napredoval za generala. Kondilis je skoro brez šol, je pravi selfmademan ter velja danes za enega najbolj temeljitih grških zgodovinarjev.
Petkratni morilce
Obtoženi zdravnik in angleška javnost
Angleška javnost pričakuje z veliko napetostjo razsodbe v procesu proti nekemu zdravniku, ki je obtožen- da je iz sočutja spravil pet svojih pacientov na oni svet. Njegovo ime ni znano, pravijo pa, da gre zu odličnega učenjaka, ki je znan po sigurnosti svojih diaguoz in po s\oji vestnosti.
Obtoženec priznava svoja dejanja brez nadaljnjega, pravi pa, da bi v podobnih primerih še nadalje ravnal tako. Pred nobenim sodiščem tega sveta bi se ne hotel za to oproščati, kajti sledil je glasu svoje vesti in zakon, po katerem je kazniv, je potreben spremembe. Ni storil nič takšnega, česar bi se moral sramovati, če bi kakšen pes trpel takšne muke kakor njegovi pacienti, bi ga samo grozovitež ne rešil teb muk s takojšnjo umorltvijo. Tem tolj neupravičeno se mu vidi, da bi pustili ljudi trpeti brez smisla.
sRot študent sem pomagal pri nekem porodu.« je pripovedoval. :Neka obžalovanja vredna žena je spravila na svet strašnega spačka. Otrok bi živel, životariti pa bi moral kot pohabljen idiot. Brez očitkov vesti sem nesrečno bitje zadušil. Tudi v drugem primeru je šlo za neozdravljivo bolnega, pohabljenega otroka. Tretji primer se je zgodil pred nekoliko leti Pacient je bil star posestnik, ki se ga j?* lotila neozdravljiva bolezen z velikim trpljenjem. Neki kirurg ga je operiral, pa mi je dejal, da mu bo ta pošežek podaljšal življenje le za kratek čas. Nesrečnež me je v strašnem trpljenju prosil, na i mu dam kakšen pripomoček, ki bi ga usmrtil brez bolečin, saj vendar ne ti dal nobeni živali tako trpeti. »Strinjam se s tem,< sem dejal, toda zapišite
Francozi se popnejo na Himalajo
Francoski ministrski svet je 6klenil. da bo finansiral že doigo nameravano francosko ekspedicijo na Himalajo. Kakor poroča organizator te ekspedicije, prof. Es-cara, odide v začetku marca z desetimi alpinisti, da poskusi premagati enerra izmed 8 tisoč m visokih vrhov v Kanakoru-mn, Indijska vlada je že izdala dovoljenje za to ekspedicijo.
O
mi to željo, podpišite jo in jo dajte podpisati tudi po svojih sorodnikih. Posestnik mi je izročil to listino in dal sem mu narkotika. Beg vas blagoslovi'^ je dejal* preden je zaspal, in mi je stisnil roko. Zad. nja primera, zavoljo katerih se moram zagovarjati, sla slične vrste.*:
Vse fe zadovoljno,
saj ni cenejše in večje izbere blaga obleke, za gospode in dečke, dalje zimskih sukenj. suknjičev, plaščev In dežnih plaščev, kot pri
DRAGO SCHVVAB
LJUBLJANA
Morilca iz brzega vlak?
Isrošfil
Kakor poročajo iz Švice, so morilca ge. Farcasnnu bivšega študenta Karla Stras-serja, oddali curiškemu sodišču, ki ga bo izročilo potem avstrijskim oblastem. Razprava proli Slrasserju se bo vršila že v bližnjem času pred sodniki v Leobns,
ANEKDOTA
Mlad komponist je prine-el Rossiniju svoje zadnje delo. Skladba je na nekem mestu silno spominjala na motiv iz neke Rossinijeve opere, ki so jo bili uprizorili malo prej.
>Ali vam ugaja ta motiv?« je vprašal mladi skladatelj.
s Zelo.< je odvrnil Rossini, »in celo tako zelo. da sem ga uporabil v svoji operi >Vdova iz Alžira.;:
'-Prisegam vam. mojster,^ je izjavil mladenič svečano, .^da te opere nikoli nisem slišal, t
»V leni primeru je dejal Rossini. -^pomeni to. da sva oba ukradla glasbo nekega tretjega Tudi lo se dogaja.:
VSAK DAN ENA
..Kaj. tu rti tesa, s* uslreiia?«
i*Tideas Tegng
5 Jfir tn-f'rcvence j Tatai< de Jzilicc Sliiut H t* abe au
lajaS ^
»o o i RC.
Četrtek, 21. XI 11S j.
Kulturni pres:
Kriza kavzalnosti
Sodobna fizika in njen vpliv na filozofijo — Vprašanje determinizma in indeterminizma v novi luči — Naravni zakoni ali le statistična verjetnost?
Na prvem predavanju Filozofskega društva v drugi sezoni njegovega delovanja je govoril priv. docent dr. Boris F u r 1 a n o krizi kavzalnosti- Dober obisk tega preda, vanja je pričal o zanimanju za te probleme, ki segajo globoko v svetovnonazorsko usmerjenost modernega človeka in morajo vzbujati pozornost slehernega izobraženca. Iz predavanja doc. ur Furlana prinašamo daljši izvleček.
Se pred dvajsetimi leti ni skoraj noben fizik dvrmil v veljavnost kavzalnosti. Naj so bili fiziki v zasebnem življenju š.- taki nasprotniki determinizma, v laboratoriju ni bil nihče indeterminist. Danes se je položaj izpremenil, in z isto dogmatičnostjo, s katero so še pred dvajsetini leti ozna-njevaid popolno kavzalno determiniranost vsega dogajanja, proglašajo danes njegovo šndeterminiranost. V dokaz jc predavatelj navedel nekatere značilne izjave ve'ikih fizikov. n. pr- Jeans-a, Eddingtona, Vidmarja itd. Eddington trdi. da odpira nova fizika vrata indeterminiranosti duhovnih pojavov m da je treba široko indeterminaci io atomarnih pojavov prenesti na človeško ravnanje. Vidmar pravi da je v sodobnem živem boju med ckterministi in indeter. ministi odločno na strani poslednjih, da ne verujejo v vzročnost, do ni naravnih zakonov. da je povsod vladar h«s3rd, naključje, kaos, divji ples. Vsi naravni zakoni so samo verjetnost in statistična dejstva V skladu s ton govorijo nekateri o potrebi finalnega, telcološkega razmotrivanja v fiziki. o »svobodnem izboru« atoma pri prehodu iz enega stacionarnega stanja v drugega itd. Kot najglobjo spoznavo nove kvantne mehanike prog'aša.jo nekateri na. čelo. da je celota več kakor vsota posameznih delov; to prvenstvo celote nad posameznostjo naj se kaže n pr. v tem, da se delci gaza ne smejo obnašati »kakor hočejo, marveč da se vsak od njih mora ravnati po zadržanju drugih«. Iz tega »celotnega«, »dinamičnega«, »smotrnega« gledanja izvajajo nekateri tudi zaključke v prilog vseh onih državnih teorij, ki poudarjajo, (kakor n- pr. fašizem in Tretje cesarstvo) totalitarno načelo v pojmovanju družbe in države.
Kako je prišlo do tega preokreta? Klasična fizika, od Galileja do zaietkov našega stoletja, je postopoma izgradila mehani-stični svetovni nazor. Vse pojave je razlagala iz sil privlačevanja in odbijanja, ki delujejo med materialnimi točkami. Če poznamo lego in impulz neke materialne točke v določenem času. in vse sile, ki nanjo delujejo, lahko s pomočjo Nevvtonovih diferencialnih enačb izračunamo njen položaj za poljubni trenetek preteklosti in bodočnosti Najbolj biestečo formulacijo te niehanistične koncepcije je da! Laplace v začetku preteklega stoletja: Um, ki bi v nekem trenotku poznal vse si'e, ki delujejo v iravi, in vzajemni položaj bitij, ki jo avljajo, in ki bi bil dovolj obsežen, podvrže te podatke matematični anali-bi mogel v eni in isti formuii izraziti
banje največjih teles vesoljstva in najlažjih atomov. Takemu umu bi ne bi'© nič negotovo, bodočnost in preteklost bi mu bila očitna. Človeški razi:m nudi v preciznosti -:atero je uroel dati astronomiji, medlo s!i_ ko tega vsevednega uma, od katerega bo večno ostal neskončno oddaljen.
Lap ace je pričakoval, da bodo raziskovanja na področju mikrofizike potrd;!a tezo o vesoljni vzročni determiniranosti, katere učinkovitost se je posebno pokazala v makrofiziki. A dogodilo se je prav nasprotno- Novo pojmovanje naravnih zako_ nov je izšlo iz statističnega raz!aga,nja plinskih pojavov. Teza nove fizike je. da je zakonitost mikrofizačnih pojavov drugačna kakor zakonitost makrofizičnih Po njej je n:mreč principialno nemogoče spoznati in določiti z isto natančnostjo lego i n brzino neke masne točke v zajetnem trenotku: oim bolj natančno določimo brzino, ti m manj natančna postane lega. in obratno. Ta komplementarnost med možnostjo merjenja lege in impulca (Bohr) se izraža v ek-saktnih odnosih, v takozvanih Heisenber-govih relacijah nedoločnosti
Kvantna mehan:ka opušča tako samo izhodišče klasične fizike: če je popolno spoznavanje začetnih pogojev nekega izoliranega sistema principia Ino nemogoče, tudi ne moremo izračunati njegovega stanja za poljubni trenotek bodočnosti. In ker so te ovire načelne in ne samo odvisne od nepopolnosti naših čutov ali merilnih priprav. bi tudi Laplace-ov um ne mogel svojih računov niti pričeti, kaj šele dovršiti.
Predavatelj je nato podal kratko razčlembo filozofskega nazora, kateremu ustreza mehanistična in kvantna podoba sveta- Klasična fizika stoji spoznavnoteo-retsko na stališču reali/ma: v odnosu spoznavnega subjekta do spoznanega objekta predpostavlja popolno neodvisnost spoznanih fizikalnih relacij od spoznavajočega subjekta, ali. kakor pravi Planck. »di voll-standige Loslosung des ph>'sikalischen Weltbi!des von der Individualitat des bil. denden Geistes«. V tej od subjekta neodvisni rea'nosti je vse dogajanje kavzalno determirano. Kvantna mehanika pa upošteva za atemamo in intraatomarno dogajanje učinkovanje opazovalca na opazovani pojav. Ker v atomarnem svetu z opazovanjem vedno motimo to. kar hočemo opazovati in ker teh motenj načelno ne mo. remo izločiti, nima sVcm več one objektivne realnosti, katero mu pripisuje klasična fizika. Po klasični teoriji 6e pojavi odirava jo v prostoru in času. po kvantni mehaniki pa zamenjujejo točno lokalizirane fi_ žične individuje s točno določenim gibanjem ind;viduje. pri katerih odpade možnost točnega opisovanja v prostoru in času Tudi glede determiniranosti pojavov stoji kvantna teorija v popolnem nasprotju s klasično fiziko- po tej vodijo istovetno začetni pogoji nekega sistema tudi do istovetno istih posledic po kvantni mehaniki pa ne vodijo isti pogoji več k 'stemu rezultatu pri individualnem pojavu, par pa ostane «tati«t;ka vedno 'sta- če napravimo miliion poizkusov in ugotovimo statistiko re7u't"fov. bomo pri drugem milijonu ugotovili isto statistiko CSchro^inger. Heisenberg). Stroga kavza'na defeTminira-
nost se na ta način za mikrokozmos umakne statistični verjetnosti.
Na koncu je predavatelj osredotočil pozornost na vprašanje, kateri zakjučki sledijo iz nove fizike za filozofski nazor. Pri tem se je zavaroval prot: morebitnemu očitku, da gre za poseganje fi'<oz:>fa v fizikalne ugotovitve. Jasno je da filozof ne more in ne sme dajati fiziku dobrih naukuv glede delovanja na njegovem lastnem področju- Kakor se to neverjetno sliši, je n. pr. Driesch na Praškem filozofskem kongresu trdil, da fizika kot resnična veda o naravi ne sme operirati z drugim prostorom kakor Euklidovim da eksistirata »absolutni« prostor in »absolutno« gibanje itd. Take in podobne izjave povečajo samo nezaupanje eksantnih znanstvenikov do filozofije in onemogočajo vsako plodno sodelovanje filozofije in znanosti To sodelovanje pa je pogoj vsakega nap-edka v filozofiji Če jc nova teoretska fizika popolnoma zrevoki-cijonirala klasično podobo sveta ne smejo filozofi tega prezirati in vztrajati pri Eukl:-dovem prostoru m Nevvtonovi mehaniki, na katerih jc zgrajena n p-. Kantova filozofija. Posebno v spoznavnoteoretskem ozi-ru postavljajo ugotovitve kvantne mehanike filozofijo pred povsem nova vprašanja in kaže sc potreba temeljite revizije problemov ideali/mi in realizma.
Glede zaključkov pa. ki se običajno izvajajo iz kvantne teorije za vprašanja determinizma ali indeterminizma, se jc predavatelj izrazi! še precej skeptično Pojem determinizma ie nastal v človeški družbi kot načelo človeške dejavnosti v meddruž-benih odnosih. Po svojem izvoru ie torej socialna kategorija- Šele v p-enešenem pomenu se je pojem zakonitosti uporabM na razlaganje naravnih pojavov. Ta elrugi. preneseni pojem zakonitosti je potem v d .'lgcm zgodovinskem razvoju dobil slednjič ono eksaktno obliko, ki mu ga daje Nevvtonov-a mehanika Od tu se je zopet povrnil v družboslovje, kier pa v tej eksaktni obliki ni bil nikoli uporabljiv, kc družbeni odnosi ne trpijo matematične ek^aktnosti A v prvotnem pomenu ostaneta determinizem in kavzalnost za človeške odnose v popolni veljavi. Iz morebitne indeternvniranosti v mikrokozmosu ne sledi za pojave na človeški stopnji prav ničesar: pri ogTmncm številu elementarnih pojavov, ki sestavljajo fenomene n*> člrvcški stopnii. hit tudi samo statistična zakonitost za čoveške dimenzije veljavo kavzalne zakonitosti.
Predavanju, ki ie vzbudilo napet"1 zanimanje in splošno priznanje poslušalcev, je sledila kratka debata.	—avre.
„Otroci" Hermanna Bztera
Ob vprizoritvi v ljubljanski drami
»Otroci« Hermana Bahra so komedija, ki na čudovito spreten način druži v seb: svežo lepoto duhovitega literarnega dela in lahkotnost odrskega kemada. ki narahlo mežika okusu na burke užejenega občinstva. Napeta, zamotana zgodba o ljubezni med mladim grofom stare obubožane rodbine FreJrnov in Ano. hčerko znamenitega bogatega zd ravnika dr. Scharizerja. ki je po Freynih prevzel njihov grad. nudi brez konca in kraja prilike za aktualne, zanimive ekskurzije v svet sodflbne družabne, miselne in mo-alne problematike, na koncu pa se vse skupaj umakne v vesel happv-end. Njuni ljubezni se naiprej zastavi težka, na prvi videz nepremostljiva zapreka. Grofic je namreč Anin brat, stari dr. Schnrizer. ki je bil v mladih letih velik kujon. je nekcč za malo časa ljubil gospo grofico Tu se zadrgnejo vozli, igra je že skoraj na tem. da se prevrže v katastrofo- Potem pa pride stari grof in prinese odrešitev. Zastran kr-vosramja ni treba nikomur biti v skrbeh. Tudi grof — dasi bi mu tega nihče ne bi! prisodi! — je bi! včasih do neke mere kujon in Ana je njegova hči: Igra steče v gladek, lahkoten zaključek, ki ga pozoren gledalec zasluti že nekje sredi vse zgodbe, a ga naposled vendarle za spoznanje razočara.
Kreft je dal s svojo režijo zrelega poudarka notranji resnobnejši teži igre. organski vtis komedije na je bil pri tem nekam zabrisan. Zlasti figura sluge Teana. ki ga je igral Jerman in k; ie nek"kšna per-somificirana antiteza vedri. snroš"eni osrednji misli dela. ie ostala medla, brez preračunanega učinka. lepo. v igri izgrajeno dvojico ljubimcev sta da'a Drenovec in pa Levarjeva. ki je vnovič izpričala, da premore mnogo dragocenega igralskega gradiva, le da ji manjka še poslednje notranje svobode in miru. Dr. Scharizern j? s široko gesfo in besedo kreiral Bratina. Levar r»a je kot stari grof Fre^n postavil eno redko vernih, do poslednje p^d-obnosti živih podob. Topla, simpatična kreacija ie bi' Pia-neekega BaVerlein-	T Mrzel.
Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta
Ljubljana, 19. novembra Ljubljanski godalni kvartet je prvo stalno komorno združenje te vrste pri nas. Pred loti je stalno koncertira.!. potem pa je zaradi odhoda svojega primarija in če-lista kratko dobo počival. Po povra.tkii g. Ijeona Pfeiferja iz Prage je kvartet zopet oživefl, dasi ne docela v prvotni obliki. Sedaj ara tvorijo gg. Leon Pfeifer. Fran Stanič, Vinko šušteršič in Gustav Miiller V te| novi sestavi se je predstavil kvalitet naši publiki snoči v dvorani Filharmo-nične družbe in prestal svojo preizkušnjo. kar najbolje Za spored si je izbral tri kvartete Sfamitza (šfamic?). Schuber-ta in ČajKovskega J. V. štanve (1717 do 1757) je ustanovitelj moderneo-a simfonič-neca sloga fakozvane marinlie'mske šole Genialni Čeh. ki pa je večji del svojegn kratkega življenja preživel v Nemčiji, se ie ivVkova.l predvsem v simfonični glasbi. Njegov kvartet v b-duni (1745) kaže razkol baročnega oblikovanja in novih sm»ri fBiici-enV Za <*n».n»Anff čas skladba sicer ni več razpletle. kakor je morda biva pred k^k;m; dvesto leti in ne vzbu.ie onega zan'mar.ja. je na n^peten pripomoček za spoznavanje srlapbe prejšnjih sto-letij.
'	. .	.: i] kvartet
.	. —	o^itvek z
vrepertoarua skjadba vsakega kvarit nega združenja ter sm0 ga ce.o v Lj-ubijani večkrat čuH. Prav taKo tudi čajkovskega sloviti d-aur kvartet, cigar »Andante can;abile, so morali na vneti apiavz publike ponovili. Zlasti v tem delu je dano izvajalcem dovolj možnost., da pokažejo ne ie iepo kantileno, temveč tudi dovršeno tehnično sprejnos-t. V obojem &e ie mi-adi kvartet izkazal m odlikoval. Vsi štirje čiani dobro obvladajo svoj mctruiLuoii.., uj.m ua čelu 5seveda primanj. ki je po veljavi najtehtnejši; obenem pa so dobro vigrani m tvorijo ono prav0 eno to. ki je za igranje v komornih zasedbah tako potrebna"'in za poslušalca zavzotna
Oživljenje 1 julijanskega godalnega kvar' teta je" dragocen doprinos k izpopolnitvi m napredku našega glasbenega življenja. P. S. še ena pravopisna: če že piše spored »vijoiina«, zakaj Potem ne utda »vijo-lončeloc? Sicer p«i se boij ogrevam za jviopno«, kajti da«5.i pri go-iulih st.rune jTiavijamo . \endar med obema besedama ne bo bržkone vzročne adi etimološke zveze (Po najnovejšem Pravopisnem slovarju je pravilno samo: violina. Op. ured.)
L. M. Š.
Orgelni koncert
Blaža krnica
LjllblJiUiii, lj. UOVtiUOi«!
V ljubljanski stolnici je snoči konvertiral na orgtah slovenski skladatelj Blaž Arnič, ki se je javno&ti že vet-krat prtvi-stavu kot resnoben, izven vseh bojnjočiti se smeri stoječi tvoix-c. Priredil je samo s<oJ>iii koncert, pri kaiterean so prišle do veljave tudi nekatere njegove kompoeic: j« (Memtnto mori in Koncert za uigie s spreurjavo o^kes-tia p'-haj ;n trobil). koncertu so poi*'g skladatelja sodelovali aukstka gdc. Vitla Kudoitova in del opernega orkestra^ ki ga je vodil dirigent D. .vi sijan<-c. Od skladateljev biTi na sporedu za.stopam Bach (preludij iu fuga v c—moiuj, Renner iSo»a.ta za oigie iu trobilaj Dvofak (pesmi), Kimovet (Sv. Trije kralji, za orgle), Premrl (Prelu-d.ij v es—duru za orgle), Doliuar (pesmi). Vse pesmi je peia gdč. Vida Rudo;t0va z občn-j^em in pravim izrazom, vse orgci-ne skl.ad.be pa je izvajal skladatelj Armč s sigurno, pomembno tehniko iu smist-;-nrni ^iHidajanjem. Izmed slovenskih skladb je posebno zadeta v nastrojenju dr. Ki-m0včeva -S-v- Trije kralji«, posebnega zanimanja pa so bile vredne Arničeve kompozicije. Vse njegove skladbe prevevata resno stremljenje in napol', da bi ustvaril ka, trajno vrednega. Rezultati tega dela niso povsod etiako razveseljivi, vendar kažejo enotno lice in &o veren izraz skladateljeve resne volje. Ko bo svoj slog še očistil razne nepotrebne navlake, Postal v izrazu ostrejši in predvsem tudi kraišii (nekatere njegove skladbe trpijo na dolžini), v rabi instrumentov, predvsem tolkal (činele!) nekoliko izbirčnejši. bomo njetrove skladbe gotov0 lahko prištevali med najboljša dela naše glasbene literature te vrste, ki navaja sicer, zlasti še za vzredno sestavo orgel in trobil, le priložnostna dela.
Koncert žal vzl-ic prostemu vstopu ni bil »dilčno obiskan.	S. K.
Iz Goriške in Istre
Borba p3Žima
proti sankcijam
Poslednje sklepe fašističnega sveta so po vsej Italiji sprejeli z zastavami in stu. dentovskimi manifestacijami. Tak mani-festativen obhod. tci so se ga udeležili visokošolci in srednješolci, se je vršil tudi v Trssu.
Fašistične oblasti, pa operirajo tudi z resnejšimi sredstvi in akcija za nadzorstvo nad cenami ter proti trgovskim in finančnim špekulantom se nadaljuje z vso ostroa jo. Ne glede na poslednje aretacije tržaških finančnikov je omeniti vedno ostrejši režim zlasti napram trgovcem. Zadnje dni je bilo samo v Trstu IS trgov, cev strogo opominjamh, 2 pa so kaznovali z zaporo njunih lokalov.
Vendar cene naraščajo odstotek za od. stotkom tudi po uradnih cenikih Kmečko prebivalstvo ima od tega mestoma dobiček, tako pri senu, kolikor ga je pridelalo več ko za lastno živino. Na Pivki so ga te dni prodajali po 35 lir za s:ot. na Goriškem je bila cena nekoliko nižja. Tudi jajca so se v Trstu podražila za 100%. Zato pa so postale druge življenske potrebščine za kmeta in še posebej za bajtarja nedosegljive-
Na vojne Čase spominjajo še druge stvari: poleg posojila, ki je razpisano že nekaj dni in še zmerom ne zaključeno, so zbrali po deželi mnogo zlata, ki ga darujejo bogati in 9:romašni patriote, zbirajo pa tudi srebro, staro železo, baker, aluminij, cink in druge kovine, ki jih celo plačujejo po količini in kakovosti. Po vseh uradih in drugod v državni upravi se je pričelo najveije varčevanje- Na železniških progah so ukinili sroet nekaj potn'ških vlakov. v uradih so omejili uporabo premoga za ogrevanje prostorov itd.
Borba proti sankcijam se dan za dnpm stopnjuje. Toda med tem se pogajanja z Anglijo nad-iljujejo in je, kakor napoveduje francoska novinskn agencija Havas, čez mesec dni, ko se fašistični svet spet sestane, pričakovati vsaj pomirjeni-' ž v. cev.
Drobne novic«.
Nezgode poljskih delavcev v Julijski I Krajini. Pri blagajni za nezgode na polju je bilo v septembru prijavljenih 395 pri. merov. Od teh odpade na tržaško pokrajino 24. na goriško 45, na istrsko 112. na rpško pa 12, os*ali pa na videmsko pokrajino. 3 nezgode so se končale s smrtjo, v 93 primerih so ljudje ostali pohabljeni, v ostalih pa so popolnoma okrevali. V gori. ški pokrajini so izplnč^li r>riz-<dpt'm 51.434 lir odškodnine.
Tržaški pokivj « ! > 1l <.. • . s kmetijsko po.ovai.i^ soio razpisal vec nagrad po 100, 150 in 200 lir za povzdigo perutninarstva in izboljšanje kurnikov.
Cene živini na Goriškem. V oktobru so plačevali živino po naslednjih cenah: krave in bike po 160—225, teleta po 300—330, prašiče po 200—310 lir. Ser.o so prodajali po 25—30 lir, slamo po 12—15 lir za stot.
Sejmi na Goriškem. Do konca tega meseca se bodo sejmi vršili, 28. v Gorici, 30. novembra pa v Gočah na Vipavskem m Opat jem splu na Krasu.
V	Ročinju je bila te dni birma, ki jo je delil sam goriški nadškof. Oblasti so sprejele gosta zelo slovesno Pred birmo je impl pridigo in se je dotaknil tudi Abesi. ni je in tam bojujočih se čet- Naslednje dni je bila birma v Medani v Brdih. v Bre. stovici in v Kostanjevici na Krasu.
Na zimske orožne vaje dobo še letos s posebnimi po žarnicami pozvani vsi podna. redniki. Vaje bodo trajalo 30 dni. Podna-redniki, ki se bodo pri vajah izkazali, bodo povišani v narednike.
Delavsko zborovanje v Tržiču. V tržiški ladjedelnici se je vršilo preteklo soboto zborovanje delavstva. ki ga je sklical tržaški pokrajinski tajnik dr. Perusino. Na zborovanju je govoril o sankcijah. Vzpodbujal je delavstvo k vztrajnemu in discipliniranemu delu ter k požrtvovalnosti ob tej težki uri fašizma. Napadel je ravijalce cen. ki jim je zagrozil s težko fašistično pestjo, m razširjevalce vesti o velikih izgubah na fronti, kj jim je napovedal smrt.
Vračamo sc k staremu. V zadnjem času je opaziti po tržaških ulicah vedno več konjskih vpreg, ki jih je avto zadnja let-i skoraj popolnoma izrinil iz prometa. Avtomobili pa romajo v garaže. Cene ben. cinu so se povapele od 2.10 na 3.66 lir za liter.
Pomanjkanje železa. V zadnjem času se po vsej deželi občuti pomanjkanje že. leza. zlasti takega, ki rabi stavbarstvu-Delu na novih zgradbah so morali zaradi tega ponekod prekiniti. Zadnje dni so pristojno oblasti večje zaloge železa re. kvirale.
Tudi v tržaški židovskj sinagogi se je
vršila te dni cerkvene slovesnost, pri kateri je glavni rabin omenjal težko uro Italije in pozival predvsem mladino, naj daruje državi čimveč zlata.
V	Zgoniku je bil imenovan nov odbor sekcije fašistične organizacije, v katerem so poleg drugih Karel Furlan, France ,Koaran. Ferdo Križman in Lojze Emili (prej Milič).
Na Reki so splovili v morje novo tor. pedovko >Sirio«.
V	Benetkah se je smrtno ponesrečil jugoslovenski mornar Paško Jurič iz R.upe pri šibeniku, star 27 let. Njegovo truplo se vkrcali na jugoslovensko ladjo j>01go Topič«, ki ga je prepeljala v šibe. nik.
Pol stoletja ze deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Adresar bivše Mariborske oblasti
Adresarji so uedvomuo važen priročnik sodobnega gospodarstvenika: v njih na/d-s zanesijiive na-siove v^eh, ki ga zanimajo na nekem področju in poleg naslovov tudi še mansikaj drugega, če je adresar spretno in skrbno urejen. Tak adiresar je p i-a v kar izdala Tiskovna založba v Mariboru z naslovom >Veliki adresar Marioo-ra, Celja, Ptuja in občin bivše Mariborske oblasti«. Zajetui knjiga :.a več ko u"iO fcfl.ra.iien je oKua»n0 opremljena in skrbno natisnjena, lulormaitivni del obsega mod drug.un naslove vseh slovenskih poslancev m «x-'iiaU>rjev, dalje ras&deliiev m imena načelnikov zunanjega, notranjega, pravosodnega, finančnega, socialnega in drug.h iniuistnsLev. Pou temi nasjovi pa imamo še mnogo več na pr. naslove vseh članov banskega sveba Dravske banovine, imena članov Stola se-umorice, apeia-cijskega sodišča, okrožnega sodišča v Ma-itboru m sresnega sodišča v Mariboru, imena vseh sodnin izvedencev in imena vseh sodnikov m sodnih uradmikov v bivši Mariborski oblasti. Prav tako ao tu naslovi državnih tožilcev, upravnih sodnikov, osebni podatki o dužavnem svetu odbor in disciplinski svet Aotvokatske zbornice v Ljubljani, imena vseh odvetnikov v bivši Mariborski oblasti itd. V ia okvir spadajo tudi podatki o cerkvenih oblastih s seznamom vseh župnij. Pod zaglav jem Ministrstva za narodno zdravje so tudi podatki o OUZD, o delavski zbornici, o gasilskih župah; pod Ministrstvom za telesno vzgojo pa je obsežen adresar so-kolstiva. Prav tako imamo pod zag.avjem Ministrstva trgovine in industrije Podatke o vseh stanovskih organizacijah te vrste, o obrti in industriji, o zadrugah, o zavarovalnicah itd. Pod prosvetnim mini-sitrstvom so podrobni podatki o univerzi v Ljubljani in o vseh šaleh v območju bivše mariborske oblasti, takisto o vseh prosvetnih institucijah in najvažnejših kulturno—prosvetnih društvih.
Tak0 bi lahko naštevali še dolgo. SP»i«š-uemu informativnemu delu slede podrobni podatki o samoupravnih mestih. Po-•datke o Mariboru otvarja pregled mariborske zgo-lovine iz peresa dir. Tnavner-ja, ki je tudi opisal mariborske znamenitosti. Nato se vr^te podatki o vseh obla-stvili, društvih, hišn.h posestnikih itd. s podrobnim adresarjem, pregledno razdelje nan po vrstah podjetij. Prav tako sta obdelani mesti Celje in Ptuj. Seznam vseh občin bivše mariborske oblasti je razdeljen po srezih. Adresar zaključuje popoln imenik prebivalcev m«sta Maribora. »Tiskovna založba v Mariboru je izdala doslej več literarnih knjig (Maister, Snu-deri. Oven, Rekar i. dr.). Z Adresarjom si je zastavljat ežko založniško nalogo in jo izvršila tako. da je v čast rosni za.]ož-bi. Njen Veliki adresar ni ponatis drugih Podobnih priročnikov, marveč samostoji.o delo. ki je sestavljeno na podlagi izvirnih podatkov V tem obseeu ln tej sestavi je njen adresar prva naša knjiga te vrste sploh. Zato smemo upravičeno oPo^onti na značaj in pomen te edicije in samo želimo. ia hi našla zadosten odjem, saj ;«= v vsakem pogledu vredna prip0roči;a.
DVA APERITIVA SVETOVNEGA SLOVESA
B A
I 0
Četrtek, 21. novetnbra
Ljubljana 12: Pesmi in plesi iz zvočnih filmov na ploščah. — 12.45: Vreme, poro-
•j.ia. — 13; Čas. spored.__13.15: Kadio
orkester. — 14: Vreme, borza. — 18: Kmečki trio (gg. (.ir^gorr, Stanko. Nachforg). —- IS.40: Slovenščina za Slovence (dr. K<>-larič). — 19: Cas, vreme, poročila. ?pore'L obvestila. — 19.30: Nac. ura- Sokolsko predavanje iz Beograda. _ 2<>: Operetna glasba — Radio orkester. — 21: Koncert pevskega zbora Glasbene Matice v počastitev sv. Cecilije. — 22: Čas. vreme, [>oroči!a-spored. — 22.15: Plesna glasba na ploščah.
Petek. 22. novembra.
Ljubljana 11: Šolska ura: Kako smo prvič posluša.]! radio v šoli (g- Marjan Tra-tar). — 12: Havajske kitare na ploščah — 12.46: Vreme, poročila. — 13: cas, spored, obvestila. — 13.15: Klavirske ekladbe na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 1j>: O kozmetiki (dr. A. Fereučak). — 18.20: Mic-hele F!«ta Poje (plošče). — 18.1»: Pravno predavanje: O zaščiti upnikov (dr. Jože Voršič). _ 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac ura: O lovu v Jugoslaviji (dr. Darko And;elkovič: iz Beograda). — 20: prenos iz Za sreba. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 32.1-'.: Za zabavo in za ples — Radio jazz.
Beograd 16.20: Narodna glasba. — 20 Koncept orkestra . — 22.30: V spomin na Togega. — 22.20: Plošče. - Zagreb 12.1«: Plošče. — 17.15: Godalni kvartet. — 20: Komorna glasba. — 20.30: Koncert zagrebških mada-igaliistov. — 21.30: čelo. -22.15: Plesna niuz!ika. — Praga 1.9.10: Oiitne. — 20.30: Zvočna. igra. — 2-2.15: Plošče. — Varšava 20: Lahka glasba. — 21: R im s k i -K o z a k< -,,v-: Šeherezada. _ 22.3o" Plesna muzika. — Dunaj 12: '^ahka godba. — 15.20: Mladinski koncert. — l«.1-">: Plesna glasba. — 17.30: Koroški skladatelji. — "19.30: Barska muzika. 20: Večer spevoiger. — 22.10: Lahka godba orkestra. — 23.45: Ples — Berlin 19: Zveneče drobna rie. _ 20.10: Prenos iz St-utr garta. — Munchen 19: Ple=ni orkesijer. — 20.10: Večer Mozartove glasbe. — 21 : Svetovni nazori v besedi in pesmi. — 23: Prenos iz Stuttga.rta. — Stuttgart 19.00: Pesmi. — 20.10: Prenos iz Sfiftgarta. — 21: Ples iz Hamburga. _ 22.30: Orkesrra-len koncert. — 24: Nova nemška glasba. Rim 16.40: Lahka glasba. — 20.50: Operetni večer.
NOVA MODA V PUDRU
Senzacija sezone
Zadnja moda, ki so jo uvedle elegantn* dame, je puder, ki daje koži dovršen »mat« odraz brez bleska ves dan, pa tudi v dežju in vetru.
Ta zadnja novost v pudru j« omogočena E novo sestavino, imenovano »smetanovi pena«. Tvrdka Tokaion je patentirala način izdelave s .smetanovo peno«. Tako Vam nudi puder Tokaloti vse to, kar je do nedavno uživalo samo nekaj srečnih žena, ki se niso brigale ra to, koliko bodo plačale za svoj puder.
Z uporabo pudra Tokaion polt ne postane samo krasna, temveč ostane tudi sveža in lepa res das ae glede na to. kaj delate. Tudi potenje pri najnapornejšem športa ali pa dolgo plesanj« ne more pokvariti lepote nalik vrtničnib lističev, ki jo on daje. kajti puder Tokaion je edini puder s skrivnostjo »smetanove pene«.

Zane Grey:	4
Teksaški iezdec
Samota, noč, divjina, nekdaj tako čarno lepe, so mu pomenile samo še trenutno varnost. Moral je bedeti, vleči na uho in misliti. Utrujenost je čutil, ne pa sladkosti počitka. Ob jutranjem svitu je hotel vstati in odjahati proti jugozahodu. Ali je imel določen cilj? Namen njegove poti je bil prav tako nedoločen kakor njegovo znanje o širni puščavi meski-tovcev in pečin za Veliko reko. Tam nekje je bilo pribežališče, zakaj Buck je zdaj bežal pred pravico; bil je izobčenec zunaj zakona! Izobčenec — to je pomenilo večno čuječnost. Ne doma, ne oddiha, ne spanja, ne vsebine, ne življenja, ki bi bilo vredno, da ga živi. Moral bo postati samoten volk ali pa živeti v čredi z ljudmi, ki jih je sovražil. Ce bo delal, da se pošteno preživi, bo moral skrivati, kdo je, i.n se izpostavljati nevarnosti, da ga spoznajo. Ako ne bo služil na kaki samotni govedarski farmi, ob čem na.i živi ? Misel na krajo se mu je upirala. Prihodnost se mu je zdela že tako dovolj siva in mračna. In to, ko mu je bilo šeie tri in dvajset let!
Le zakaj si je bil naložil to težko življenje?
To grenko vprašanje je porajalo čuden, leden mraz, ki se mu je zavratno razlival po žilah. Kaj je bilo narobe v njem? Z nekaj poleni je razkuril plapolajoče in ugašajočo žerjavico. Zeblo ga je, potreboval je svetlobe in toplote. Črni krog teme ga je težil in oklepal. In zdajci se je vzpel pokonci in zadrgetal od groznice. Začul je bil korak. Za hrbtom — ne — nekje ob strani. Nekdo je bil tu.
Šiloma je položil roko na samokres, in dotik mrzlega jekla ga je presunil kakor led. Nato je počakal. A vse je bilo tiho — tiho, kakor le more biti v izsušeni strugi na divji stepi, med tem ko veter rahlo šepeče v vejevju meskitovcev. Ali je bil res slišal korak? Spet je zasopel.
A kaj je bilo s plamenom njegovega tabornega ognja? Čudno zeleno je plapolal, in podoba je bila, kakor da bi migal sencam tem zunaj in jih vabil, naj se približajo. Duane ni slišal koraka, nobenega giba ni videl — in vendar, nekdo drug je bil z njim pri tem tabornem ognju. Duane ga je videl. Ležal je sredi zelene svetlobe, zleknjen, negiben, umirajoč. Cal Bain! Njegove črte so bile čudovito razločne, ostrejše od kameje, jasnejše kakor na sliki. Bil je trd obraz, ki se je šele na pragu večnosti po malem mehčal. Zarjavela polt , sirova znamenja pijanstva, divjosti in sovraštva, tako značilna za Cala Baina, so bila izginila. Ta obraz je kazal drugega Baina; vse, kar je bilo v njem zemeljskega, je minevalo, bledelo in ugašalo. Usta so hotela govoriti, pa jim je manjkalo moči. Muka mišljenja je zalivala oči. Razodevale so možnosti, ki bi jih bil imel ta človek, če bi bil ostal živ! Razodevale so, da je prepozno spoznal svojo zmoto. Nato so se zavile, pobelele in ugasnile v smrti. Sede, ves moker od mrzlega znoja, je gledal Duane ta privid. Vest ga je pekla in čedalje strašneje se je zavedal Kajnovega prekletstva, ki ga je nosil v sebi.
Slutil je. da ne bo nikoli zatrl te prikazni. Spomnil se je, kako so tudi očeta zmerom preganjale obtožujoče furije krivde in kako se mu ni nikoli, ne pri delu, ne v spanju, posrečilo pozabiti tistih, ki so bili postali žrtve njegove besnosti. Pozno je bilo, ko 30 se Duanove misli vendar že umirile in mu dale, da
je zaspal, in še potem so ga begale sanje. Zjutraj je tako zgodaj planil kvišku, da je v sivsm somraku komaj našel konja. Šele danilo se je, ko je spet zajahal na staro stezo.
Jezdil je vse jutro in se nato ustavil na senčnem kraju, da bi se odpočil in napasel konja. Popoldne je v zložnem arncu krenil po gorski stezi navkreber. Kraj je postajal čedalje bolj divji. Gole, kamenite gore so prekinjale enolično daljavo. Okoli treh popoldne je prišel do rečice, ki je bila meja njegovega lovišča.
Njegov sklep, da bo jahal nekaj časa ob vodi navzgor, je izviral iz dveh razlogov: reka je imela na obeh straneh visoke peščine, in raren tega se mu je upiralo skitanje po kraju, kjer je bil zaznamovan begunec. Dno doline, ki se je reka vila nroti njej na jugozahod, je bilo vabljivejše od pustinje, katero je bil prejezdil. Ostanek dne je zložno jahal ob vodi navzgor. Ko je sonce zahajalo, ie prišel med gruče vrb in topolov, kjer je sklenil prenočiti. Zdelo ss mu je, da bi se moral čutiti v te.i samotni okolici mirnega in zadovoljnega. Vendar ni bilo tako. Vsa čuvstva m vsi prividi, ki jih je bil snoči doživel, so se vračali šc živejši in razločnejši kakor prvič, in pridruževali so se jim novi, enako živi in enako močni. Tako je prebil z jahanjem in taborjenjem še tri dni in presekal v tem času nekaj steza in širjo pot, po kateri so bili nedavno gnaii živino, najbrže ukradeno. V tem času mu je pošla zaloga živil, razen soli, popra, kave in sladkorja, ki ga je imel še dovolj. V hosti ni manikalo divjačine, ki se ji pa ni mogel toliko približati, da bi jo bil lahko streljal s samokresom, in tako se je moral zadovoljiti s kuncem. Videl je, da mu bo živeti ob trdem kruhu pomanjkanja in siromaštva. Nekje više ob reki je bila vas z imenom
Huntsville. Ležala je kakih sto angleških milj od Wellstona in je bila v vsem zahodnem Teksasu na slabem glasu. Duane m bil še nikoli tam, zakaj sloves vasi je bil tak, da so se je spodobni potniki že od daieč ogibali. Duane je imel v žepu precej denarja, zato je sklenil obiskati Huntsville, če ga najde, in tam obnoviti svojo zalogo.
Drugi večer je prijahal do ceste, ki je sodil, da mora voditi v nekakšno vas. V" pesku je videl mnogo mnogo konjskih sledov, in ob teh se je zamislil. Vendar je krenil po cesti, čeprav oprezno. Ni še jahal kdo ve koliko časa, ko mu je udarilo na uho naglo peketanje kopit. Očividno so bili za njim drugi jezdeci. V mraku ni videl daleč nazaj. A čul je glasove, in to je bilo zanj svarilo, da se mu jezdeci, kdorkoli so. bolj približujejo, nego je zdravo. Na to, da bi jahal po cesti naprej, ni mogel več misliti. Zavil je torej na ozko stezo, ki je vodila v meski-tovje in ustavil konja, nadejaje se, da g a niso ne videli ne slišali. Njemu, ki ie bil zdaj begunec, se je moral zdeti vsak človek sovražnik in preganjalec.
Jezdeci so se naglo bližali. Zdaj so bili vštric Duanovega skrivališča; slišal je žvenketanje njihovih ostrog.
Gotovo je dalje spodaj prebredel reko«, je rekel eden izmed njih.
: Mislim, Bili, da imaš prav. Ušel nam je«, je odvrnil drugi.
Ali sta bila jezdna redarja ali samo živinorejca, ki sta lovila kakega beguna? Duane se je zgrozil. Zasledovanje gotovo ni bilo namenjeno njemu, toda občutek, ki ga je zbudila v njem njihova bližina, ni bil niti za las drugačen, kakor če bi bil sam tisti, ki sta ga lovila. Pritegnil je sapo, stisnil zobe in položil roko na konja, da bi ga pomiril.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za l>esedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pri-s'ojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iSčejo služb. Najmanjši zne-s^k enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po lhn 'i.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši xnewk za enkratno objavo oglasa Din 20.—w Vsi ostjili oglasi s<* zaračunajo po Din 1.— *a besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— 7.a š^fro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šitre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« F!S?n ^
odgovor, priložite
v maittkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z narotiiam, ali pa po poštni položnici ua čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicčr se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še maniptUacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa nafdila m vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Beseda » Oin davek	1 Oin. »i iilro ali »aianje
5 Diu ">inini.ini5l	-ne»ek 17 Oin.
Potrebujem
/a liosno
(iiotr.iujul 1 nilsjso j.er-fefctuo fotografsfco silo, 1 , v..,.p. r;«!,> z mojstrsko |>!®Tteo. Tiste. katre »» - i- v po im u » uv ::!' :n por.nn.io r>«r.i-tivno r>'tii-D. imajo pr.-l-n--t. -in/.i-.i	i. phr.-i
ji 1 ^i.v.rn. obzirne po-nndbe - fotografijo na ««M. .1 ii t r;i pod »Bosna«.
it, n
flescda I Oin lavek i Din .j * a 5:fro al) dajanj« aastova : j Oio. Najmanjši zne»ck i 17 Oin
Hubert us
nriirenifu-11'v, moški ■Jamski	Din. iroški ]
k kapuco :>:.-,. I>in, trendi- j ooatli, iiripn-gniran. šanw> j 45). Din, punipnrrp o<l ! r>io 4"-. naprej. iob!te : pr: PRESKERJU Sv. }'«-tr;i ee?ta	Za
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice v Ljubljani za Din i(j0.<»»>. ku-pian pruli meje Onem ii •rl-pi.irev.ni.ii: I>iri 3.IXV1. Nudim garancijo. 1'isinene (H«ni'lbe na <i?l. o<i«l. .lu-ira |whI »l's<elnn 4«.
Rrserfa t Din. davek ? Oin im iifro a!; dajanje naslova 5 Oin Naimaniši tnesek 17 Oin
Kazličnj stavbni j Hišo z vpeljano
materi.ial !	trgovino
pogorelega hleva Oki- , pri postali in tovarni
Brivskega
pomočniki
,i..i.r, M J,i';iv> .i v moški otroki in «n<liller'a sprejme	decembra A. Ko-/ ii- ?,!->.i:r ni. -t. Pre.l-ni.st i ti. io m-kaJilei.
hI
II..V iT.!.I n.-ipr> .'.I j. 1 / e; prodam. Potrebno Din «" I..:nl>':.ina VII. i>!::ar.v j OO.OOO.. ostalo plačljivo 'z. Peier Ko*!er, na obroke. Ponudbe na oitcvno .-i. M do :r>. ure. I podružnico * Jutra« v
Celju pod značko »Radi odhoda«.
25408-20
Tvoraieam čokolade
Imam d'>bro reklamno Mejo. po katori bi «e i!;i| . promet zel o dvigniti. Cenj. j ilop > fui An ina Cumpany i <1. l o. z.. Ljubljana.
-_V, »a"i-6 j
Hotel in
Vtnk Beseda 5(1 »ar;
davek Din. ta (lajanje na>Iovn 5 Din Taimaniši tneielr 12 tlin
Postrežnica
l>r!-ina. 'letivn:). :iče zapo-- tve	popoldan. \ pia-
Dri Inl. Tiinni'I.jub-lj«n,i. Dvorakora 3TI.
Brivski pomočnik
j»rvi>vr?ten delavce in bubi Jtueer, f::i;B: aasti>j»t>ai, niad. :>ee dobro slažbo. i i ni. panudl^ na Rombek, gusfiona Kosti. Cakoree.
iv>3.",-2
Boljše dekle
raVno r«-h liišn-ih del m Viiiie. 7 dobrimi spričeval: /•■!i nr,!m--f>:: sluzl>0 f I. det/f-iiibeom aH K januarje«. Ima rada otroke. Xa-l»iov: JlMV.i -liir.-a. Kaiivre
V. pri 7/1. nii-.-tu.
'ie-eda t Din davek " Oin t« iifro ali laianje ia*lova Din NatnrtniSt enesek t7 Din.
Kupim
delikatesno s-t^jaJo in re-gišt.! -no	1'onud-
b n* oj! o/)d. Jutrn no4 »llesen kupee«.
Per/i.jsko preprogo
!ut)ro ohranjeno. Kn;«ji Piaeam	u*ip [>in ti .
Ponudbe nm iifro »Ptott»-na osi. »Jd. Jutra.
7
Mali
na dol
Mesto sobarice

natakarke
»' IV v v.-eh |
.Jutri.

1«>«1- -
.'•eni. Na-lovalnieah

Kr.e.ls. i Oin Jave* * I xa 5ifro ali taiame naslovi, 5 Oin. VaioiaRiSi io->ek 17 »n.
Frizersko va Jenko
«;.re..,ineni takoj. Rakar,
Pie.šeraova ulica.
j V>j i
v o/
;t:rl kolesa, kupimo, na i »i. Ponudbe n:i r»:»n. l.jubljana |Hji!ni preda! ."luC.
3561S-7
AvttMižta
ie»ed« 1 Oin. Javek	' Oin.
šifro al laianje	jalova
Oin NaimaniJ)	inenek 17 Oin
Ford Roadster
HaiuMaag 4 Jed>žu i. Piy-moutb limuzina, "i setiežua, T- • jropiJj.niua dobrem stanju.	jiik o ugodni
ceni proda Viktor Bohince, I.jnbli.ina. 'l'yr>eva (Dunajska) cesta št. 12 (dvorišče).
restavracija
na	krain. » me-
»ri na Gorenjskem, naprodaj radi bolezni. Pripraven tudi za trgovske lotile. Dopise na -igl. obl. Jutra pod šifro .Milijop«,

Re<ed» 1 Din. da»ek 3 Din. ta Šifro sli daianie -aslova
5 "Jin. Naimnnišl tnesek 17 Din
Dvosob. stanovanje
elegantno. oJ.iam tnkoj za Ka eno » Stadionom. -Vpraša se v Trafiki, Tyr-he\a c. iiS.
36C«50-3t
Stanovanje
trisobno in dvosobno * kopalnico, oddam za februar. PnjciMiil« v Menjalnici Tyršcva ;):.
25519-31
Enosob. stanovanje
svetlo in snbo, oddam - 1.
decembrom: Colorška e. .V5, Sp. šiška.
Enosob. stanovanje
s kuhinjo, odrtim f.ikoj na Dolenjski cesti 9-la. — vprašati istotam pri -r. . o-že Pečnitar.
Beseda 1 Din lavek 3 Din la šifro ali laianje laslova 5 Din Naimaniši tnesek 17 Din
Osmo.šolec
(rea-lian sprejme Lrftri: k -rije v vsth realčnih pred-imrih po nizki ceni. Na slov v vsei; poslovalnicah Jutra.	2%K»9-4
Akademik
pnre:me inetrukcije ni/.Všol-m r»o zmerni ceni Naslov T vsoh posloval. Jutra iVI
Akademik
7. dolgoletno prakso, »prejme instrukcijo ni-žie.šolce". Cena zmerna Naslov v vseii p<3sIovaluieali Jutra.
Glasbi la
Beseda 1 Din. davek ? Din. za šifro ali daianie naslova 5 Din Naimaniši tnesek 17 Din.
Kratek klavir
črn. zelo dobro ohranjen, z levjim srl«»om ceno prodore Zima SVoJfova ulica tj.	2CM8-2C
Avto-kleparja
sprejmemo za izdelavo ka- : roserije. Ponudbe na »Ta- ! pred«. Zagreb III'27.
Beseda 1 D!o. davek 3 Din. u Mfro ali daianje o»«lovr 5 Dia Najmanjši tnesek 17 Dia
Freditev dolgov
pou«n sofinib tn Izven sodnih poravnav Nasveti v konkurznib tade-vab ui vseb Irugin trgov-<koobrtnih yo*liti. Stroko- ■ ae knjigovdske revizije, sestava in tprobac.i>a bi lune. Preskrba kreditov, aasreti glede Hranilnih vlog in pla^ranja (stih. Vsi misli kmečke rašilte. F.din* knneesijomrana komercijalna oisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana. Gledališka ulica 7. Telefon 36-iP
Vložne knjižice
Ljudske posojlnice v Celju i^čeui v tirtkiip. Ponudbe je poslati g. dr. Dukatn Zorislavn. advokatu v Za-giebiu, Praška 2.
3561^16
Beseda 1 Din. davek 3 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trisobno stanovanje
s pritiklinami. išče za 1. februar nnrno stranka n.a Kodeljevem ali v bližini Leonišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cisto stanovanji«.
2fx>2ti-3'.a
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek S Om. za iifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši mesi k 17 Oin.
Sobo
v centru oddam. Xa*lov v vseb poslovalnicah Jutra.
Lepo sobo
od-dam v eentni. Naslov v vsftii [K^lovaJnic.ah .lutra.
3>>17-33
Sobico S
štedilnikom
milom za Din "!B0. Naslov v vseli posloval. Jutra.
255M-2IS
so1k»
i 2 pos.U'ljama. oddam s 1. decembra. Naslov t v»eh poslovaLatc-aii Jutre.
25591-23
fž7ifyrreifi
iteseda 1 Oin 1aveb 1 Oin ta Šifro aH dajanje naslova 5 Oin. Naimaujši tnesek 17 Oin
Bosansko slivovko
pristno, h lastne ?.gau;e-Uube, v raznih gra.Jaoijaii, doliavlja vsak; količini. M:lan .f-van« 'č. Sarajevo. Aleksandrova.
25310-33
Beseda 1 Oin. davek i Din. tu iifro al) daianie naslova 5 Din. Vajmanišl znesek 17 Oin.
Pisalni stroj
• Torpedo«, kovček (perta-bel) v najboljšem stanju, napro»l«.j za vsako ceno. Dvorakova ul. 3 1. I«>jh>.
rz
ragocenosti
Heseda 1 Oin davek 3 Din. ta tifro »H daianie naslova 5 Din. Naimaniši tnesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
Kupuje o« najvišjih eeuati
Cerne — ju ve lir
Ljubljana. Wolfova ulica 3
Razno
Beseda 1 Cin. lavek 3 Din. •» Šifro ali dajanje laslova > Din Naimaniši »neseV 17 Oin.
Hruškovec
pristen
Naravni destilat. — Zelo poceni na debelo in drobno pri
A L K O "
Gosposvetska c. 13 Dvorišče Kolizeja.
»1
POSTELJNINA
volnene odeje -odeje iz kamelske dlake - šivane odeje - perje - puh
„VEKA"
Maribor, Aleks. 15
LIKER- IN RFM-ESENCE SI LAHKO NAPRAVITE SAMI, če imate preskušene in prvovrstne recepte. Važno za točilnice in veletrgovine žganih pijač. Pismene ponudbe pod 41790 na PLBLICITAS d. d. Zagreb, Ilica 9.
Naše gledališče
Drama
Začetek oh 20. iwi Četrtek 21. novembra: Otroci. Red C. Petfek 22. novembra: Zaprto.
Prva repriza Bakrove igre .-;Otroci; bo drovi. Izvrstno napisano delo predstavlja konflikt med starši in otroci, razmerje mod staro crmfov.sko hišo in hišo svetni ko v o V posameznih vlosah nastopijo crdč. varjeva, ter o<r Bratima, Levar, DrenoA"e<-. Pianecki in Jerman.
Opera
Začetek ob 20. četrtek 21. novembra: Pepelka Angelina.
Red četrtek. Petek 2.2. novembra: ob 15. uri: Manoa. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do la Din. Prav posebno opozarjamo na nocojšnjo izvodibo Rossimjeve oP^-re >Pepelka Am-oelina«. Delo je izvrstno naštudirano m v posameznih glavn h vlogah . nastopajo gdič. župevčeva, ^-a. Kogejeva, ga. Ribičeva, grr. Gostič, Janko, Betett0 in Pe-trovčič. Dirigira kapelnik Neffat, režija je prof. šestova.
Dijaška predstava v operi. V petek ob 15. uri se poje po cenah od 5 do 15 Din Massenetova opera »Manon . Naslovno v!o<io Poje ga. Gjungjenac, mladega Grieu-xa Banovec, starega grofa g. Betett0,
Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15
Sobota. '23. t. m.: Škandal pri Bartlettovih
(Vzorni soprosj). Nedelja, 24. t. m.: Škandal pri Bartlettovih (Vzorni soprog).
Mariborsko gledališče
Četrtek 21.: Beneška noč. Znižane cene.C.
Petek, 22.: Zaprto.
Sobota, SS.: Vihar v kozarcu. A.
Telefon
2 9 §i
PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI
IV. SCHUMI Dolenjska cesta
uspehov
v
,,JUTRU"
□a
en oglas
Najslajša in najboljša
krepiIna pijača je
BERMET — VINO,
črnina iz Fruške gore,
Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci. Pruska gora.
Pletllni mojster
izurjen z večletno prakso in z najboljšimi referencami se sprejme takoj na »INTERLOCK« in druge okrogle stroje (Bundstiihle). Ponudbe s spričevali in z navedbo zahtevkov je poslati na oglasni oddelek lista pod značko
»Sposoben«.
V VAŠEM INTERESU JE,
DA KUPITE RADIO APARAT
SVETOVNE ZNAMKE.
IZKUŠNJE, ZNANJE IN PREDNOSTI, PRIDOBLJENE V TEKU LET USPEŠNEGA DELA, SO TEMELJ KVALITETE
LIPS RADIA
NAJVEČJA RADIO-INDUSTRIJA SVETA
BEIAVCEV, 32 TOVARN V 19 DRŽAVAH NA 4 KONTINENTIH
Trenutni globoki učlnci
Posvetite svojo pozornost temu očividnemu dokazu globokega učinkovanja Creme Mouson. V trenutku se je vlezla ter izginila v znojni-cah kože.
Crema Mouson se ne zadovoljuje s tem, da samo omasti površino kože, temveč ustvarja tudi s svojo posebno preparirano mastjo brez bleska temeljito obnovo tkiva pod kožo.
Sestavine, ki pred r o globoko skozi organizem tkiva, čistijo, izgladiio, izravnajo in pomladijo kožo. Te sestavine ozdravijo pri tem tudi v najkrajšem času trdo, raskavo in nečisto polt.
Pred vsako uporabo Creme Mouson je zelo potrebno očiščenje kože s Creme Mouson milom. Tako očiščenje kože ustvarja najučinkovitejše priprave ter izpopolnjuje nego kože s Cremo Mouson.
Urejuje Davorin RavIJen, — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaroarja Franc Jezerce k, — Za tnaeratn) del Je odgovoren Alojz Novak, — Vsi f Ljubila m