244. številka. Ljubljana, nedeljo 25. oktobra. VII. let«, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak. dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p* posti prejeman, za avatro-ogerska dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold, sa četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., ia četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meaec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele sa celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejenian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri* stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ne dvakrat in 4 kr. <S > se trt- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiii „Hotel Evropa". Opravniatvo, na katero naj se blagovolijo pošujati naročnine, reklamacije, oznanila, r. j, administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Neodgovorjene interpelacije.
V zadnji seji državnega zbora je stavil poslanec Scbonerer s tovariši interpelacijo na vlado, tako rekoč eno nad interpelacijo, katera velja za državni in za deželne zbore, posebno za naše. Rekel je namreč: „glede na to, da opravilnik te zbornice izrekoma določuje, da ima vlada na interpelacije ali odgovarjati ali pa uzroke povedati zakaj ne odgovarja; glede na to, da je bilo mnogo interpelacij stavljenih, na katere vlada niti nij odgovorila niti razlogov povedala zakaj tega ne stori, dovoljujejo si podpisani vprašati : ali misli vlada uzroke povedati zakaj na mnogo interpelacij nij mogla odgovoriti." Ta interpelacija se z drugimi besedami da izreči: zakaj se ne spoštuje določeb parlamentarizma, zakaj se prezira jasne naredbe v naši ustavi. Ker izhaja iz ustavovernib krogov torej od strani, ki je vladi prijazna, menda vendar vlada ne bode molčala tudi nit to „interpelacijo vseh interpelacij", in radovedni smo kaj bode minister Lasser ali Auersperg rekel, da od sebe odbija očitanje neustavnega postopanja, kaborSno v interpelaciji tiči.
Da je pri nas taka interpelacija mogoča, kaže kako daleč smo še od pravega in vestnega parlamentarizma. Na Angleškem bi nikdar ne bila mogoča, ker bi cela zbornica znala sredstev najti, da bi ministra prisilila govoriti. Protivniki vsega parlamentarizma in vse sauiodoločbe narodov, kakor so pri nas fevdalci in p ravna rji, imajo po tacih prikaznih žalibog višekrat prav, ako zasmehujejo „vulgarni parlamentarizem" in liberalizmu sploh (ne le psevdo-liberalizmu s katerim tudi mi nečemo nič posla imeti)
Iz Sankt-Peterburga.
[Izv. dop.] I.
Ex omnibus aliquid, ex toto iiihil.
Preteklo je uže več mesecev, kar sem
na avstrijskej meji, če ne s solznimi očmi,
vsaj nekako trepetajoč vzdibnil
„adijo! Ijub'ca, starši, z bogom, vi tovarail"
A stoprv zdaj vam pišem prvokrat iz dalekega ruskega Petrograda. Če bi li kdo hotel znati, kako mi je bilo mogoče tako dolgo molčati, temu bi lahko navedel celo množico uzrokov, kateri so me k temu silili, no izmej vseh glavni je ta, da je neizmerno teŠko pričeti kako delo, s katerim se ne mislijo doseči vzdatni vspehi, katero ne spada mej dela, ki jih nazivamo dela obče blagosti. I tako delo se mi dozdeva žurnalistično pe-
pripisnjejo vse izrastke in neugodnosti zdan jega javnega življenja.
Tudi slovenskih interpelacij je vehko tako ostalo, da vlada nij kar nič nanje odgovorila na pr. v državnem zboru dr. Voš-iijakova, zaradkazensko prisiljenega nemške-uradovanja pri župniku gospodu Raičn, gr. Barbova v kranjskem dež. zboru zarad čudne agitacije uradnika g. Vesteneka, deloma dr. Zarnikova zarad germanizacije in proganjanja slovenskih uradnikov, dr. Lav ričeva v gor škem deželnem zboru zarad laških protnikov, ki Slovence sodijo ncunie-joč njih jezika in zagovora itd. Vlada je na te interpelacije kar prevzvišeno molčala in s tem pri ljudstva valjda nij povdignila rešpekta pred ustavnim življenjem.
Poleg tega načina odgovarjanja na interpelacije narodovih zastopnikov, da se namreč glavo v pesek vtakne in molči kakor da bi nič ne bilo,—je pa še drag in sicer isto tako cvetoč običaj odgovarjanja, namreč da slavni vladni zastopniki odgovarjajo „z besedami molče" t. j. v občnih frazah nekaj povedo, kar - pa nič ne pove, da se ne drže navedenih fakt, nego si s pogumnim finim in „diplouaatičnini" zavijanjem z laka pomagajo iz zadrege. Na ta način se je odgovarjalo na veliko veČino vseh slovenskih interpelacij, kolikor jih je stavljenih bilo. Tudi to je nezdravost naših občnih političnih razmer. Dokler ne bode mej vlado in mej poslanci vse in cele odkritosrčnosti, katera se pa opira na neju-sobne poštene namere in tendence , tako dolgo bode naše ustavno življenje še vedno podobno republiki, kateri je absolutni vojvoda na čelu.
Morebiti bode Scbonererjeva in njegovih
čanje, žurnalistično pisanje tacih ljudij, kakor sem jaz, kateri nema j o niti „a priori" žurnalistiČnega peresa, niti dovoljno časa, da bi premišljevaje in sem ter tja pretresovaje pisali svoje članke, katerimi mislijo osrečiti publiko kakega koli roda. No, če bodem glede na to svoje načelo v protivji sam s soboj vam vendar le pisaril, storil bodem to iz več drugih uzrokov, celo tudi iz tega, da svoje materinščine ne pozabim za vsem, katera mi bode, kak b€ kaže vendar vsegda ostala največja dragocenost zaradi tega, ker zaključuje v sebi moje najlepše spomine. — Pustite mi pisati s popolno svobodo tako v re,či, kakor-v tvoriui ali predmetu, o katerem bodem hotel govoriti, ue oziraje se ni na levo uri na desno, kde bi stal kak zagrizen Šolsk lesjak, kazaje mi z vso svojo strogo nalič-nostijo, kako bi moral postaviti eto slovo, kako zasukati etot stavek, da bi bilo „logično" Hvala večnemu, da sem takim ljudem vsaj enkrat ušel, spremljali so nic daleko v živ-
ustavovernib tovarišev interpelacije odpravila te nedostatke v državnem zboru in potem bode vpliv tega Blučaja utegnil tudi v deželne zbore seči.
Politični razgled.
Motratiije «tež«le.
V Ljubljani 24, oktobra. Mttžttvnetja *I»ub'u odsek za popravo uravnave davkov je sklenil, da so uradni prostori duhovnikov davka prosti, a ne njih stanovanja. — Nasvet, da bi bili kloštri davka prosti, je bil zavržen. — Dr. Supan je voljen za poročevalca o peticiji italijanskih Tirolcev, glede ločitve od nemških deželanov in Bamostalnega dež. zbora v Trientu.
Na ČeJfkcM so v mestih zmagali pri volitvi za državni zbor StaroČebi. Le mej Clam-Martinicem in dr. J. Gregrem v Slanem je Še ožja volitev. Mladočebi so imeli precejšnje manjšine.
Ml»'VittsLi sabor je sprejel zopet 22. t. m. eno novo postavo, ki narodno svobodo utemeljuje, namreč postavo o zdi uživanji in društvih. Zadnja seja tega zbora je najbrž denes v soboto.
f>f/er*ki zbor se denes snide. Volil bo dotične odbore, potem pak vzame v roke volilno postavo, advokatno in notarijathko postavo in inkompatibilitetno postavo. Ghiczv bode svoje predloge o novem uravnanji davkov stoprv prihodnji teden predložil. — Magjarski „Pesti Na plo" se močno huduje, da pri otvorenji vseučilišča v Zagrebu ni jao bili Magjari dovolj prijazno sprejeti, da u'j bilo napitnice na Ogersko, da so Strossma-jerja bolj odlikovali, nego Mihajloviča, daje bila cela svečanost le slovansko pobratimstvo, — kar je v magjarskih oetb greh. Via it 24 J«' 4lrŽb*V«%
Iz <?riie«/tt»p se poroča; Turci še vedno dalje more kristijane. V zetskib vaseh so 8 Črnogorcev in 8 druzih prebivalcev, ki
-------------------'------— ——-------—      — —
ljenji in prazdnovali v podobi univerzitetnega profesorja, — slavnejši tri u m p i" nad mojo malenkostjo. Takoj denes se uže oklenem izreka AvguŠtinovega „iu dubiis libertas", ali kakor bi se to po dijaSko-slovensko prevelo : „fantje slovenski smo, slobodo ljubimo!" i izvolil sem si predmet, o katerem sam nijsem še nikdar pisati mislil, opuščaje vse, česar ste se morebiti uže dol go bali: tako navadne popotne črtice, predmet h kateremu mi je dal prvi impuls prijatelj v IJeČu, a drugi — tukajšnji žurnal „Golos" —ergo incipiamua!
Ko sem misel dobil iu se je resno poprijel, misel, ustaviti svoje ožje otečeBtvo i romati v sveto Moskvo (pars pro toto) in jo marsikateremu Slovencu celo na tihem objavil, slišal sem mnogo nepričakovanega, da mnogo popolnem neverjetnega o prvej slo-vauskej državi. To ti je bil dirindej j eden govori: Rusi nijso Panslovani, oni ne ljubijo drugih svojih sokrvnili bratov; drug razkazuje: klimat ruski je neznosen Jugoslo-
so Crnogorsko kapo nosili ubili. V Kuci, na Turškem so več bij zapalili. 60 osob je bežalo v gore.
Pondeljek so se /Vfftiro.rfr* generalni sveti konstituirali. Republikanci in konservativci trde, da imajo večino. — Na dopolnilne volitve, ki bodo 8. novembra se uže zdaj velike priprave delajo, posebno od bo-napartistov, kateri žalibog vedno močnejši postajejo.
Objavlja se bruseljskega kongresa protokol iz katerega je razvidno, da so se vele-vlasti mej drugim pogodile : da se odprta ne utrjena mesta nesmejo bombardirati,
tri bombardiranji se morajo bolnice in cer-ve in umetnostni hrami varovati; pleno-vanje je prepovedano. Novinarski dopisniki se smejo ujeti ali se z njimi ne sme, kot z ogleduhi ravnati, ako se izpričajo.
Dopisi.
K »lllinjn 22. okt. [Izv. dop. I Običajno je instalacija novega rektorja povod, da se ta ali ovi profesorjev od zbrane učeče se mladeži, ali s kakim izrazom nepovoljno-sti ali zadovoljnosti počasti. Letos si je studentstvo izbralo za predmet izsikanja, kar ministra prosvete g. Stremavrja in za predmet burnemu živio-klicanju osobe profesorjev: Spath, Hyrtl, Wahlberg itd. Anla, krasna dvorana za akademične svečanosti, videla je prav dosti dijakov v sebi včeraj. Bilo jih je gotovo 1500 — 2000. Senat se zbere in prorektor Spiith da po podanem poročilu o stanji akademije v zadnjem letu zlato verižico okolo vratu novemu rektorju dr. "VVahlbergu, profesorju kazenskega prava. Wahlbcrg je priljubljena osoba mej juristi, viharni živio-klici ga sprejmo na govorniško lečo, na kateri je navdušenim glasom govoril prekrasen govor o poklicu univerze v našem stoletju. W. poda v kratkih potezah zgodovino dunajsko univetze, navaja boje, ki jih je ta institut vodil s klerikalizmom in b i r o k r a ti Čn i m nadzorstvom, iz katerega se je pribojeval do tje, da je sloboden dom naukom in vednostim, ki niti državnega, niti cerkvenega nadzorovanja in admiuistriranja ne trpi. Razpravlja dalje pomen vseučilišča in v tej razpravi je dostikrat omenjal slobodno stališče instituta napram državni administraciji. C -l govor bil je na to odmerjen, vladi ali Stremayrju povedati, da čas nij zato, iz najvišjega učilišča napraviti  napravo, v ka-
teri se poslužni podložniki delajo, v kateri se mladež s kasarnsko disciplino priganja k naukom.
Bilo je dosti navodkov, ki so merili na ukaz g. Stremavrja, da naj se s studenti strogo pri skušnjah ravna in strogo gleda na obiskanje kolegij. Teh se je dijaitvo poprijelo in indirektno viharnimi bravo-klici navzočnemu ministru nauka dalo odgovor na njegov ukaz. Ali tega nij dosti bilo, iz burje klicev slišal se je večkrat studentovski „pereat" in ko se je po končani svečanosti gospoda odpravljala in ko je tudi minister KtremavT proti vratom šel, dalo mu je studenstvo slovo s strašnim sikanjem. Naša univerza je izgubila dosti veljakov-učenjakov. Juridična fakulteta izgubila je duhovitega Jberinga, filozofična Vahlna, katera oba sta šla v nemško domovino in medicinska izgubila je po odstopu 11 vrti a enega prvaka anatomov Evrope. Izgnbila je univerza druge dobre miči in novi rektor nij zastonj govoril na adreso ministra, da naj vlada za dobre moči skrbi. Ta reč bode menda najbolje odmognila nedostatkom, kakor je ta, da dijaštvo marljivo ne pohojeva kolegije. Naša univerza ima dosti učenih mož, ali malo tacih, ki bi svojo zgovornostjo vlekli slušateljstvo nase in ta je glavna reč, ker tehtnih razlogov za dijaka, da ne bodi redno poslušat je dosti, neglede tega, da je dobra tretjina uboga, ki svoj čas drugim posojati mora, kateri skrbi za želodec užo v letih akademičke slobode grenijo življenje. Od-stopivši Hyrtl na pr. je imel zmirom polno sobano in Stein ne predava golim stenam in Wahlberg ve ne samo učeno nego i zanimivo predavati.
Ministra Str<mnyrja govor v Voitsbergu pred njegovimi volilci, d«jo zdaj gradivo zi diskusije po BaŠOpistVU. M nister dobi marsikatero grenko. Pasus v njego vem govoru, da zdaj nij časa za reforme v zmrden'h tiiijah države in cerkve, in da oblig. civil, zakona še nij tako hitro upati, da je treba Hkrbeti zdaj za boljše gospodarstvene razmere države, je povod hud m Člankom v nemških dunajskih novinah in Ktremavrju se brez dosti fraz pove, da je uže zaslužil mi-nistersko penzijo, katero bi mu tudi Slovenci iz srca privoščili — iz svojih uzrokov.
Domače stvari.
— (Denes se slovensko gledališče) v Ljubljani začne. Upamo, da ga bodo narodnjaki obilo obiskovali. (Glej zadaj gle-dališčni list).
— „(SIovenskemu učiteljskemu društvu)" v Ljubljani je vlada prenare-jena pravila potrdila.
— (Učiteljsko društvo) nameravajo napraviti učitelji Logaškega okraja na Notranjskem. Tako se nam piše.
— (Postava zavrnena.) Načrt postave kateri je bil sklenen v predzadnji sesiji goriškega deželnega zbora zastran nekaterih prenaredeb v deželnih šolskih postavah, nij zadobil cesarskega potrjenja. To Je naznanilo namestništvo deželnemu odboru, pa nij povedalo, zakaj u'j hotela vlada podpirati nasvetovanih prenaredeb, vsled katere bi bile morale občine same skrbeti za zidanje in vzdrževanje šolskih poslopij in bi učitelji dobivali sposobnejše plače.
— (Iz Vrhnike) se nam poroča: Naš okrajni šolski svet nam je za začasnega nadučitelja imenoval nekega g. P. ki nam nij prav nič po volji, in ki nam vsled svojega značaja in svojega preteklega življenja tudi po volji biti ne more. Zavoljo tega pa pričakujemo, da okrajni šolski svet uašo nadučiteljsko službo v kratkem razpiše, da si morerai pr> tem sami učitelja izbrati.
— (Iz Senožeč) smo prejeli dolžji dopis, ki občno veselje tamošnjega kraja izraža, da so se iznebili dozdanjefra nepriljubljenega nemškutarsk«»g* sodnika in birokrata P., kateri je na slovenske vloge kljubovaje pošiljal nemško „besclieide" itd. Vesele se dohoda novega soduika g. Kržiča.
— (Germanizacija na slov. Koroškem.) Tudi na Koroškem je deželna učiteljska skupščina za nemški jezik na slov. šolah tako določbe izdala, da se naeukrat na prvi pogled vidi, da je glavni namen on-dotuih šol — nemščina in zopet nemščina. Kajti določbe pravijo, da se ima na mešanih šolah posebno na nemščino ozirati, in na slovenskih šolah se ima kmalu z nemščino začeti, in na zgornjih stopinjah mora samo nemščina učni jezik biti. Z drugimi besedami bi se to reklo: Slovenski dečak stopi v šolo, v šoli se ga p onem čuje in predno iz šole izstopi — mora nemško
vanom, kljubu svoje sangvinične nature bode ti zamrznilo — vse; tretji zopet: v Sankt Peterburgu ne najdeš nič slovanskega, tamoj kraljuje toliko francozizem in prusljanizem, itd. I to se je godilo na zelenem drevesu ■ možje, kateri se smejo vštevati mej nositelje boljšega zvonka nijso nič dovolj izpodbud-ljivo govorili o mojem mi najsvetejšem, naj-krasnejšem idealu. Mislil sem si, ali sem jaz norec, da grem iz Slovenije, po katerej mi tako — uže nij bilo za vsem varno hoditi, da bi me gde ne bili zahvatili in me prav po rimsko na kako gromado vrgli, iz-pitovaje mojimi revnimi ostanki novo metodo uresničevati „quia pulvis eris et in pulverem reverteris", — ali pak so oni neumni, ker govore o takem, kar jim nij niti malenko izvrstno, kakor Moskva onemu Francozu, kateri jo je iskal na planiglobu v sredini afganistanskih gora, hoteč s tem pokazati nekako mrz na Rusijo, kot uže „azijatsko" državo. Ce bi mi bilo mogoče, vzdihoval sem,
vso te slabe govore ovreči, Če bi mi bilo 1 mogoče, vlastnim prepričanjem bolje soditi in pisati o ruskih razruerab , kakor si jih dozdeva večina onih, kateri pri vsakej čašici „zlate kapljice" z navdušenjem pojo „bože carja hrani", a takoj potem o Sibiriji sanjarijo. Srečen bi bil vsaj enkrat uznaje, ka nijso vse moje lepe ideje samo osknbna pajčevina, kogda se kaže čas, ideale prosku-siti na realih. I vot! uže po nekoliko mesečnem življenji v ruskem Sankt-Peterburgu možno mi je pisati o tujem vpljivuv Rusiji često drugače, nego si ono dozdevajo, morebiti po večini, sorodni jej avstrijski Slovani, o vlijanji francoskem in nemškem v različnih krogih človeške žizni i so-stojanja. Posamni človek je le podoba po-samnih narodov, in kaže celega človeštva, kako on narodi se, kako raste in nastane iz malčeka mož, iz tega vel starček; tako se razvijajo v njem duševne lastnosti in sposobnosti.   Mislimo si, ako uže ne po istini,
vsaj po naličnosti, po vnajnosti vesma učenega Človeka, kateri ima vsega v obilnosti, kateri živi v najblistatejšnjih položenjih, izveden v vsem, kar spada k bon-tonu v najširšem pomenu besede, in kateri tudi more nekoliko faktov prikazati iz svojega mnogoletnega življenja in nam tako tudi imponira z ne malo izvedenostjo v različnih položajih našega bitja. A mislimo si dalje še druzega človeka, kateri je tudi krepko vzrasel, a ne vzrasel v palači na divanu in v d rahlem zraku, temveč pod milim nebom na neizmernih poljanah, kateremu so se strogo po prirodnih načelih razvili odlično živci, a kateri Še malo zna o tem, kar more človeku priučiti toliko rafinirani humanizem in kateri si še v mraku predstavlja, blaženo celjo človeško in tem tudi svoj vlastni poklic. Mislimo si nadalje, ta dva človeka se srečata v Življenji, pričneta se približevati drug k drugemu, njiju meJ8obne razmere postajejo s časom prijateljske, ona stopita v Živo občenje mej soboj,
znati, da le more kot mladi Nemec (!) vreden mej drage nemške kaltaronosce prištevati. Ta namen podačevanja imajo po onih določbah vae Sole brez razločka eno- in več-razredne sole, in to vse „sd majorom glo-riam Germaniae".
— (Tz Ljutomera) se nam piše: Pri nas išče okrajni Šolski svet nže skozi 2 meseca podaciteljev s plačo 560 gld. (kdor je zmožen petja, dobi celo 50 gld- doklade) — a se zdaj nij nič dobil, — ker jih iskati ne zna. Za podučiteljska mesta na Štajerskem morajo samo kranjski, koroški in goriški učitelji prositi, ker so slabše plačani. Zavoljo tega je bilo, pričakovati, da bode naš glavar razpise poslal v take liste, ki se po vsem Slovenskem bero, a ne samo v graško „Grazer-Z,u in mariborskega „G." katere liste še štajerRki učitelji malo bero, nikar še drugi. Nadučitelj, na katerega se zanaša, nam ne more bogve koliko učiteljev, privabiti. Če bi on tudi po 100 pisem pisal do znanih mu učiteljev, bi morebiti komaj enega privabil. Tako zelo pomanjkuje učiteljev, da jih še za dobre plače nij mogoče dobiti.
— (Iz Slovenj-Grade a) se poroča graškemu uradnemu listu, da je 16. t. m. unela se mežnarjeva hiša pri sv. Antonu na Pohorii, ogenj je preskočil na cerkev, rešenje je bilo nemogoče. Farovž je ostal. Zgorela cerkev in poslopje pri njej je pri „banki Sloveniji" zavarovano za 8200 gld.
— (Trgatev na Goriškem.) Na Kviškem, v Bresti, Gunjačah, v Vedrijanu, Šmartnem, Višnjevku, Biljani in Medani. v Drnovku, Senožečah, Pojani, Cerovem in ttt«;-verjanu je končala 17. t. m., in še se najde tu i tam kaj malega za trgat'.
— (Živinska kuga.) Iz Sodražice se nam piše 21. oktobra: Goveja kuga v naši okolici in na Oblokah hudo razsaja; požrla je veliko in lepe živine. V vasi Podklanec (sodražke fare) je v kratkem 12 goved po komisiji pobitih, denes so zopet v bližnji vasi na Strmci (bloške fare) 31 goved pobili; govori se, da se je tudi na Gori (kamor je šla denes komisija) ta strašna bolezen začela. Trpeti morajo poleg teh katerim ie živina pobita, tudi drugi kmetje iz bližnjih vasij, ker morajo imeti vso živino zarad te bolezni zaprto. Ubogi kmet!
Razne vesti.
* (Trst in Reka.) Prizadevanje Oger-ske maritivno važnost Reke dvigniti, zahtevalo je nže veliko Žrtev ne da bi se mogel do denes posebni vspeh zaznamovati. Najnovejši Btatistični izkazi leta 18*73 kažejo promet imenovanih dveh luk sledeči broj : V Trst je prijadralo v toku celega leta 09i 1 obtvorenih, 1135 praznih, odjadralo 6037 obtvorenih in 211)2 praznih ladij. V Reko je došlo 2187 obtvorjenih, 569 praznih, odšlo 1626 obtvorenih in 1168 praznih ladij. Razmerje mej Trstom in Reko, približevaje se broju bark pri uvažanji in izvažanji je 3:1, če se pa število ton, katere ladja nosi v ozir jemlje, tako je razmerje pri prihodih 5 : 1 in pri razklariranji &lU : 1. V preteče-nem letu se je promet reške luke neki za 15—20 odstotkov dvignil, ko se tržaški nij spremenil. — Da R*ka tako slabo napreduje in kljubu velikim prizadetjem nasproti Trstu še vedno daleč zaostaja, pripisujejo Madjari najprve tarifni politiki južne železnica, iu tu je tehtni razlog omislika arondirati južno mrežo, katera bi vspehe južne železnice paralizirati mogla. Ogerska vlada je vedno Reki posebno pozornost obračala, li lancijalne sredstva deleže za zidanje v reški luki, železne ceste Karlovec U ka in lteka Sv. Peter so veliko trpeli. Na tem potu hoče Ogerska neki še naprej koracati. A trezni ogerski krogi nemajo prevelike nade tudi v slufi-iju ne, ako se novi naklepi uresničijo. Madjarov goreča želja postati brodovna in maritimna moč bode splavala po Donavi, aspiracija države, ki je le kontinentalna - tudi moč ua morju zadobiti je brezvspcšna. vsaj nemarno ni enega izgleda kateri bi nas o nasprotji podučil. Madjur jo dober jezdec, mornar pa ne bode nikdar.
'nem boloim moč in zdravje br«i leka in brfli stroškov po izvrstni
Bevalesciere in Barry
28 let nže jo nij bolezni, ki l>i jo mi bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrašeenih i otrocih brez medtein in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, daljo prsno, i na jetruh; žlezo i naduho, bolečino v ledvicah, jedko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanjc, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, .slabosti in blevnnje pri nosečih, otoSnost, diabet, trganje, shuj Sanje, bledloico in prehlajenje; posebno se priporočil za dojenee in jo bolje, nego dojiiičino mleko. — Izkaz iz mej 80,000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, moj njimi spri« čeviila profesorja l»r. \Viirzcrja, g. V. V. Ilencka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda,
Dr. Campbella, prof. Dr. Dedč, Dr. Drč, jrrofinje Cantle-stuart, Markize de Itrehan a mnogo drnzih imenitnih oflob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričf valov.
Spričevalo zdravilnega svetnika Hr. AVurzer j a,
Donn, 10. jul. 18f»2. Revaleseičre Du llarry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in gTiži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnjti, pri prifiadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem hodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtcv.
VVinchostor, Aiuglelko, & decembra 1842. Vaša izvrstna Revaleseičre je ozdravila večletno nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenim. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Bhorelaad, ranocelnlk, !)»>. polka.
Izkušnja tajnega sanitetnemu svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
bero lin, fi. maja 1S.V,.
Ponavljaje izrekam glede Revaleacdere du l$arry
vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angela tein, tajni sunit, svetovalec. Spričevalo It 76.921. Obergimpern, (lladonskol, 22. aprila 1872. Moj pntiont, ki je uže bolehal H tednov za strašnimi bolečinami viietie jeter,  ter ničesar pmi/.iti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalescičre du I!arry po-polnama zdrav.
Viljem Burk ar t. ranocelnik.
Montona, Istra.
Učinki Kevalescičre du l!arry so izvrstni. Ford. Cl a u s h e r ge r, c. kr. okr. zdravnik.
ftt. HO.IKi, Gosp, F. V. heneke, pravi profesor medicine n:i vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „11 e r I i n e r Klini s e h e W 0 c h e n s c h r i t" t" od H, aprila 1H72 tO le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kcvulenta Ara-hica" (Kevalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več, hujšalo, ter vedno hljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Kevalescičre ga je. ozdravila popolnoma v <> tednih.
Št. 84.310. Miirldzo de Urehan, bolehajo Bedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, bIiiijsanji in hipohondriji.
St. 78.810. GoSpO vdovo Klennnovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolehanji ghive in davljenji.
St. 7").S77. Flor. Kollerja, c. kr. vojnSk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščunji v prsih.
Št. 75.070. Gospoda Oabriela. TcSnerja. slušatelja višjo javno trgovinske akademije dunajske, na skoro vbrozii:idcjni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 66,716. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljejiji, nespanji in hujšanji.
št. 7'iM'JH, 1'iirona Sigino 10letne hramoto na roknh in nogah i t. d.
Kevalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter so pri odrašeenih in otrocih prihrani fiOkrut več na ceni, glede hrane.
V plohaHtih pnSioah po pol funta t gobi. 50 kr.. ( fant 2 golrl. 50 kr.. 9 funta \ golđ. r'0 kr., 5 fim-;ov 10 gold,, 12 funtov 30 gold., 24 funtov 3« irold.,
- KevaloHcioro-Biscuiten v pušicih A 2 gold. 50 kr. ia 4 gold. 50 k i*. — Beval6aoiere*GhQ0olttoe v prahu ia v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24- tas 2 gold. 50 kr., 48 tu i gold. 50 Ur.,  v praha zh 120 taa
10 f.'old., za 28S ois 90 frold., — m 576 taB 30 gold.
— Prodaje: Darry du Barrv A Oomp. na »a-aai|Ii 41 -' o4uhgMMMe Št. 8, v L.|ul»!{.ial Ed. Hi'.hr, v kradel bratjo Oboranzmoyr, v ^nm• bsrukn Diechtl Frank, v <«•!«. vel P. li i rn-Siaoher, v 5.o.«č* Ludvig Iftlller, v 9Ia; bora
ona ustrojita nekako Često novo življenje na podlagi sojedinenja okolščin lastnih temu i drugemu. Kaj se bode naredilo iz tacega približevanja, spojenja v prvem tako različnih elementov? Jasno je, da bode krepkemu re-jencu prirode pričela se ugajati polagotua žizen mehkužnega izpitanca rafinirane naobraženosti, da bode on začel posnemati fino manire, katere zapazuje v svojem sosedu in da nastane takim obrazom v teku let če ne popolna vsaj slična podoba Bvojega sožilca, izgubivSi skoro sevsem svojo prvotaost, a pribavivSi si njega šege le površno.
Zamenjajmo ta dva človeka z dvema narodoma na primer s francoskim in ruskim narodom, iu poglejmo v zgodovino teb narodov, kaj se nam prikaže? Nič drugega, nego da se je z njima v teku stoletij vršilo in zvršilo isto, kar smo omenili s priliko kultiviranoga in naravnega človeka, to se ra-zumeje, v velikih razmerah, primernih tolikim milijonom ljudij, kolikor jib brojita ta dva naroda. Namestu francoskega naroda smemo
v popolnem pravu misliti si germansko deblo, živeče v hližini ruskih Slovanov, a to še le v pozuejih stoletjih. Na razvalinah rimskega imperstva osnovale so se manjše države lati nskega in germanskega pokoleuija. Te so se asimilirale druga k druge j in iz n i h nastale so tri velike države, nemška, francoska in anglijska. Vse te bile so uže ukoreninjene v svojih osnovah, ko ruske denaSnje državne zgrade niti b lo nij, ko so se slovanska plemena pričela stoprv zbirati in tam pa tam konsolidirati okolo kacega središča. Poglejmo v zgodovino in lebko čemo vznati iz naejnarod-nib odnošenij navedenih držav k ruskema carstvu in tudi iz ruskib samovladalcev, da nij moglo drugače biti, nego da je Husija poprijcla se naredeb in običajev takih držav, katere so jej bile ne po legi jako oddaljene, nego tudi po svojih bivateljih iu notranjih ustroJ8tvib popolnem tuje, kar je prouzročilo, da je rusko ljudstvo posebno po m« -bli izgubljalo od dne do dne več svojih svoJ8tvenostij, da se je širila vedno bolj lju-
bav k i nohtranstvu, a ljubav k domačinstva je pešala; da je veljalo in se visoko cenilo samo to, kar je prišlo izza meje, in nota-bene, to blejicnenjo za tujstvom ukorcninilo se je dovolj trdno v vneli različnih strokih, katere si moremo domnevati v civilizirajočem se državljanskem življenji, ne lo v vladnih v trgovskih in privatnih I dnošajib. I^e v takem obziru moramo mi razumevati tuje uplive u a ruski svet. No delalo bi nam velike te-škoče, z zgodovinskimi podatki dokazati, ko bi imeli namen napisati obširnejšo razpravo o tej prikazni v ruskem življenji. A tega nemarno, temveč hoteli smo le čitatelja opome-noti, gde ima po našem mnenji iskati uzrokov vsega tega. — Tudi pričakujemo, da bode o tej zanimivej točki obširno govoril g. dr. Celestin, v svojem uže teško pričakovanem spisu o Rusiji, govoril kot objektiven Slovan govori o svojem bratu Slovanu. (Dalje p rib.)
V.   K o le Mi i k  &  M.   Mor. d,  v  Merama  J. B
Btookhftuaeo, ':•...!;< t v vseh meittih pri dobrih le-karjih in »pečenj»k ih trgovcih; tudi razpošilja dmnj-■k* hiša na vse krajn po poatnih iiaktiznioati ali povzetjih.
Deželno gledališče v IJiibljani.
V nedeljo 25. oktobra 1874. Prvikrat i
Trije klobuki.
Burka v 3 dejanjih, francoski spisal A. Honnecpiin, poslovenil Fr. Končan.
O s o b
Edgard Dupraillon — — — Izabela, njegova sopruga — Lucija, njijna hči — — — Adolfu Tunudard — — — Eugene Svlvcstre   — — —
Paul d' llcrvov----
Baptiste, sluga pri Dupraillu
Aueta, hišnja---—
Kasa se odpre ob '/„7. uri. — 1'iiliin/iiju »/ur. fin t/starti bo v
— gospod J. Nolii.
— gdč. Podkrajskova.
— gdč. Gornik ova.
— gospod Mcliuiidt.
— gospod Muštcršič.
— gospod Komarič. i.u  gospod Kajzel.
— g<16. Namrctova. Začetek ob 7. uri zvečer. tinli/jn I. novembru Ih74.
Almiiira se u;i sedeže [iri Masajnikii gosp. ŽAllAK-jii:
Fauteuil za 24 predstav (brez vstopnine) 7 gL 20 kr.
i»       ii  12      u tt M >»  ?*• >'
Sedež v parterji za 24 pred. (brez vstop.) 4 „   iSO „ h    »     1»      .i   12   m       „      m      ^ t.  40 „ Ahonoinent za douašaujc gledaliških listov za vso saisono znaša 80 kr.
TlaJ«*.
23. oktobra: K»toi»b:  Bom«, Fahiaui iz Reku.  — llerlel iz Burolina.
Pri Nlonu: Pavel, Spačil, Matcvšek, dr. lleinc, Altfeld, Mazurka Ia Zagreba. — pl. Lilienheiui z ženo iz Trsta.
Pri ItlHliel: Kation iz Gradca. — Jakoba iz 1 bu.stala. — Brod iz Trsta. — llans iz Gradca. — VViiumer iz B u naj a. — Kičou iz Kočovja
Pri Zttuiorrl: \Vimlolli iz, Gradca. — Subcr iz 'lrebovol.
Pri Viruulu: Kaves, VVasič iz Kranja. — Marešar iz Giiudulhola.
Pri carju u* NtrljMkrm i Kant iz Polhovega grade*. — Globočmk iz Poljan. — Zuller iz Radovljico
Pri ImiarsUcin ilioru i Adlešič z družno iz Vipavo. — Zorci iz Bonutek. — Kaltoncgger iz Kiodra. — Kallo iz Trata.
Dunajska borna 24. oktobra.
(Izvirno tolografičiio poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. HO
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74 B 10
1860 dri. posojilo.....108 „ —.
Akcije narodne banke   .   .     970 „ —
Kreditne akcijo    ....     237 „ —
London ........110 , 30
Napol..........8 „ 85
C. k. cekini.......— B —
Srebro.........1C4 .55
Prodaja
liiše in gospoda istra.
Prekrasno Tuborsk« ]»«»KCNtvo na Vlttokeiu
\Vcisaeh), poleg Kranja, je takoj naprodaj zaradi važnih rodo\inskih pomer. PoieatVo 16 na cesti «u I Kranja proti Kokri iu Koroškem, ter je sposobno za vsako podvzetje. Pri hiši je kegljišče, vrt za zeljenavo in sadno drevje, poleg tega lepo zemljišče ob Kokri, ki je ugodno in pripravno za kakov pivovar ali pa mehanični mlin itd., sploh priporočam to posestvo kot plodonosno za vsako podvzetje.
Kupci naj blagovolijo do konca novembra posestvo ogledati.
Živina se pa 2. novembra proda na tržnjem sem-nji v Kranj i po javnej dražbi.
Natančneje se poizve o posestvu in kupu pri lastniku Jhu. I'a\li<ii. domače Tabor nn VIho-keui h. St. 7. pil—1)
Mnogovrstna zaloga
lovskega orožja i inijtt lovskih reči.
Podpisani si jemljem Čast p, t. občinstvu naznaniti, da so pri meni dobijo najbolju in najceneje
dvocevne Lefaucheux- in Lancaster-ove
po 27—30 gold., kakor tudi
revolverji vsake vrste
po 8—45 gold., potem atifiivikr M,efau-< h t'n.\-- in Mjtinvtistvi •-,»>*' itatrimc in
vso druge k lovu spadajoče reči.
Naročila in razna puškarska dela so promptno izvršujejo. (280—3)
S spoštovanjem
St. Kaiser, puškar,
v Ljubljani, poštno ulico h. št. 55.
Odpretje gostilnice.
Podpisani so iskreno zahval ujo vsem čast. gostom gostilnice „pri ŠanteLjnu', ki so jo po deset let obilno obiskovali, ter oh onem naznanja svojim p. t. gostom, da je 10. t. m. svojo
gostilnico na bregu
h. št. 187, v baron Cojžovej hiši odprl.  — Za čvrsto Kozlerjevo pivo, dobro dolenjsko vino, tečni zajutrek itd. bode vedno skrbel v vsej udanosti
(204—3) Fr. Sesik.
I.otcriJuo greeke.
V Gradca 18. okt.: 82. 2. 40. 28. 9. Na Dunaji 18. okt.:  88. 60. 42. 20. 25.
Sezite sreči v roko!
375.000 M. Crt.
v ugodnem slučaji, kot največji dobitok ponuja naj mu fj.it- tlenarnn i.-/« r«! ««/(', katero jo od visoke tlatle potrjeno in garantirano.
Bobitna naprava novega plana je taka, da v teku malo mesecev v 7 izlosovanjih f.■*.;*««# tlttititktu v gotovo določbo pride, mej temi glavnimi dobitki od ovont. M. Črt. K7S.OOO, špecijolno pa SiSO.OOO, U5.UOO, »O.OUO,   ttO.OOO, 50.000,
4o.ooo, aii.ooo, »o.ooo, 24.000, 20.000, iH.000, 15.000, 12.000,
6OOO,   -IOOO,   KOBkrat   ^lUO, 4l2krat
1200, r»i2krat 600, B99krat aoo, 19.700
krat 1'A'Z itd.
lzlosovanju dobitkov jo po nasvetu uradno določeno.
Za prihodnjo prvo izlosovanjo dobitkov to veliku od države garantirane denarno Indije velja
1 cel origin. los lo tol. 2 ali gold. S'/j B. N.
1 P"! n m * » 1 - • n l8/* „ 1 četrt n ,„„'/,, B 1>0 kr. „ proti v]Mjslanoiiui znesku.
Vsa naroč la so izvršujejo takoj z največjo skrbnostjo in v-akdo dobi od nas ori-ginuhio loze. z dižavium grbom previđeno, v roke.
Naročilom se potrebni uradni plani zastonj priložo in po vsakem izlosanji pošljemo svojim interesentom radovoljno  uradno liste.
Izplačevanje dobitkov se godi zmirom promptno pod državno garancijo in se more z direktnim razpošiljanjem ali pa na posebno zahtovanje interesentov po naših zvezah po vseh večjih mestih Avstrije izvrševati.
Naš prodaj je vedno srečen in smo mej mnogimi velikimi dobitki cento prve glavne dobitke, kot olicijalm dokazi kažejo, dobili, ter je izplačali našim interesentom, ravno tako so jo lotos 7 okt. glavni dobitek — dobil pri nas.
Razvidno ju tedaj, da tako na najso* litim. j.i i innil<ifii sloneče podvzotjo povsodi moro gotovo računati na živahno udeležonje in torej prosimo uže zavoljo tega, da so vsa naročila izvrše nam kmalu vsaj do IT. #to-1 t-itiht-a to javiti.
S. Steindecker & Conip.,
Bank- u. "Wechsel-Crecchaft in Hamburg.
Kupuje in prodaja dižavne obligacije vsako vrste, delnico železnic in posojilno lozo.
Mm. S, Zahvaljujemo se iskreno za do-sedaj nam izkazano zaupanje in opozornjevajo na prihodnjo izlozanje, bodo tudi v prihodnjo naš trud, da našo interesente zadovolimo v vsaccin ogledu. (300—1)
Gabriel Piccoli. lekarna „k angelju" v Ljubljani, dunajska cesta,
priporoča slav. p. n. občinstvu sledeče uže občno znane zdravniške droge:
IzleCCk IZ Ollllie lil CokC Najboljši dozdaj znani želodčni liker; pospeši cirkulacija, olajša prebavljivost, in poda različnim organom in členom nova moč in novo življenje.   Cena Hafte HQ kr.
-PI fiVO 1101 Ve.sko (lorSCVO jetrilO Olje, naravnost iz Bergeua v Norvcgiji naročeno. Posobno so rabi to horgensko dorševo olje proti revmatičnim bolečinam, protinu, pred vsem pa proti š k 10 f e 1 j n o m , proti sušici, kroničnim izpuščajem na koži i 11 nor voznim bolečinam,   (euu orJginulue IlaAe HO kr.
A^OcIft   lHlie«istci\skc   lilije*   i.uiu-H*icr°N Llly-W»ser.) Ta voda da koži nenadejanb belost in mehkost, jo obvaruje prezgodnih
gub, ter naredi, da vidoma zginejo. Dalje se rabi, da se preželo') pege iu uiozoli, in da ozdravi naglo poke, katere se narede zaradi suše ali negladka. Z eno besedo, ta voda je pravi zaklad za toaleto, zaradi cesar jo po pravici vse dame, katerim je za lepoto mari, visoko cenijo in rabijo,   (cnu llas«* 1 gl<l.
Nezmotljivo  sredstvo proti   ni iz. lici,   gotovo zdravi proti vsaki prenehovalni bolezni. Uspeh mojega zdravila je
pa izkušena istina, in vsak bolnik, ki bo sam na sebi to zdravilo poskusil, se bode vesel prepričal, daje najkrepkej še in 11 aj-gotovojšo sredstvo zoper mrzlico mej vsemi dozdaj znanimi.   1'Iunu kontu M> kr.
AnatherinOVa  UStlla  Voda  ill  ZOblli  prall.   Od vsake zobne in ustno bolezni obvaruje vaakdanje rabljenje ippje
ustne vode in mojega zobnega prahu, kajti ta dva produktu služita osobito za to, da se ojači zobno meso, da se odpravi gobasto zobno meso, da se ohrani zdravi duh sapo in naravna barva zob, da se zavarujejo pred kostnim jedenjem, pred zobnim kamenom, ki je zobni glazuri tako nevaren,   (iuu lluše  u»tnc vode   «0  kr., skutljit zolmi'KU pruku 40 kr. (70—16)
Pravi 8el«llltzevl prah« i tueat 70 kr. Pag^llano-slrup w. Florenoe, i Bala i gold.
■'ravo borovniško žffaiije ■ »Oljd,  i Baia 60 kr. Rajžev prah, ekatrafln, neinim konaumentovkam priporočen za
OliMIortlMKa eaeilCljai e. kr. IskL prlv, B tO imenitno esene^O najboljši kvaliteto, prijeten duh in nizko ceno, 1 škatlja 40 kr.
so v enem trenutku ozdravi najhujša zobna bolečina, IflaiaSOkr. 1 paket   10 „
Naročilu zunaj Ljubljane na z<i<,nj inietiovane droge, kakor tudi na vse druge zdravih se, če mogoče z vračojodo se pošto proti pošt,o,„ poizdji isrr&ujejo.   Stroške za embalažo in ekspedicijo itd. nagradijo gospodje komitenti.
tr.tutoii iu za urednstvo odgovoren: Mak« Arniić. L^Htmu* m usk .JNarodue rihkaiuc'