Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY . ' NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium VOLUME XXIII.—LETO XXIH. PART I. — I. DEL. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) DECEMBER 20, 1940.__■_ŠTEVILKA (NUMBER) 298 Kratke vesti j iz življenja in sveta j SEP OHIO BRASS totUžBE UMRL Mansfield, O. — Včeraj je tukaj umrl John C. Wilson, ki je bil ravnatelj in manager Ohio Brass firme. Pokojni je bil tudi eden izmed onih, ki so organizi-rali American Mining Congress. krogle končale Morilčev beg Kansas City, Mo. — V boju s svojimi zasledovalci je bil vče-raJ nevarno ranjen Clyde Wil-'iam Buchanan, 40 let stari tr-Sovec s krznino in kožami, ki je nekaj dni prej ubil nekega šerifa ter ranil dva agenta oblasti. ^Uchanana je zadelo v njegovem skrivališču v gozdu šest krogel njegovih zasledovalcev, "a katere je pričel streljati, ko 50 ga pozvali, naj se uda. |LAB spomin GA JE DRAGO STAL Brantford, Ont. — R. E. Say- j K tukajšnji trgovec, je imel s'ab spomin, zato ni ponoči zaspal svoje blagajne, ker se je kal, da bi utegnil pozabiti kom-biaa&ij odklepanja. To ga je pa ?rago stalo, kajti ponoči so pri-v njegovo trgovino roparji, ki So mu izpraznili blagajno, v ka-teri pa k sreči ni bilo več kot $55. ^UENJI — NADLOGA Kalifornije , Pacific Grove, Cal. — Policija fe podvzela potrebne korake, da opravi z obrežja tega kraja nalogo, ki se je bila tam naselila, ^a obrežje je prispelo namreč st°tine tuljenjev (seals), ki so ^m tulili, bevskali in lajali, da ^ Postalo prebivalstvo nervoz-no- Policija je zažgala na obrež-in v obrežni vodi stare čolne 111 barke, katerih plamen je j^Užbo pregnal. J°»000 DOLARJEV FAZANE Columbus. — Državni odbor k odobril vsoto 20,000 dolarjev, katero se bo-izdalo za nakup fazanov, ki se jih bo spustilo v tu-kajšnjih loviščih, v katerih se bo J* lepa perjad zaplodila. J- C. ŽELEZNICA n*jema kurjače Cleveland. — New York Cen-fal železnica je pričela najema-' ftove kurjače, kot se poroča iz Jfe&ih delavnic v Collinwoodu. Pomeni, da bodo dobili vsi ^gularci" Cleveland in Toledo ivizije zopet polno delo, kar bo ^ikrat izza leta 1929. Rdeče rože ^ nedeljo vprizorijo igralci od dramskih skupin krasno ?ramo v 4 dejanjih "Rdeče ro-Nastopijo: V. J. Grill, Ann Florence Jeray, Josephi-J® Kovač, Stebla j, M. Medvešek, J^nces Godnjavec, J. Zaic, A. jTrenik, L. Elovar, F. Česen, L. ^aferle, A. Božič, F. Petrich, J. ^ch. Predstava bo v spominu letnice smrti našega velike-Cankarja. Pričetek ob 3. uri ^Poldne. Zvečer ples. Igra Pe-c°nov orkester. Zaroka J^r. in Mrs. Frank Jersan, E. 95th St. naznanjata, da ^ 3e zaročila njuna hčerka Mil-z Mr. Tony Mostarjem, si-j0rn Mr. in Mrs. Anton Mostar 6307 Bonna Ave. Naše čestit- Kej j URŠULA KALAČ q ^anes zjutraj je preminila v JeHvilie bolnišnici Mrs. Uršula alač. Pogreb ima v oskrbi Jos. y ® in sinovi pogrebni zavod. ec Poročamo jutri. Delavstvo ni nasprotno nadurnemu delu R. J. Thomas, predsednik CIO avtne unije, pravi, da delavstvo ne nasprotuje nadurnem delu, ako se prej zadosti dvema določbama, ki ju narekuje zdrava pamet. R. J. Thomas, predsednik U-1 nited Automobile Workers of ; America (CIO) unije, je izjavil včeraj, da ni v politiki ali kon-traktih omenjene unije ničesar, kar bi branilo članom te unije, i zaposlenim z obrambnimi deli, j nadurno delo, "ako se zadosti dvema točkama, ki ju je narekuje zdrava pamet." Ti dve točki sta: "Prvič ne sme biti izrednih slučajev nadurnega dela, dokler niso zaposleni vsi razpoložljivi delavci. | "Druga točka pa je, da mora ^ ; biti nadurno delo, ki je mnogo , bolj utrudljivo kot delo običaj- , nih urah, primerno nagrajeno." "U. A. W. — C. I. D. organi-izacija stoji, kakor vse ostalo a-meriško delavstvo, z vsem svojim srcem za narodnim obrambnim programom. Naše delavstvo ni zahtevalo nobenih posebnih kompenzacij, in to v očigled dejstvu, da so se cene življenjskim potrebščinam zadnje mese-j ce znatno zvišale. Podrobnosti Lavalove ostavke in njegove aretacije v Vichyju I Detektivi so o polnoči vlomili vrata njegovega stanovanja ter ga aretirali. — Na zahtevo nemškega poslanika pa je« bil Laval zopet izpuščen, nakar se je v poslani-kovem spremstvu odpeljal v Pariz. Francoski maršal Petain je j ■ bil v ponedeljek pripravljen, da. j; odloči o usodi fašista in izdajal- , ca Pierre Lavala, ko se je v na- ; glem diru pripeljal v Vichy v o-borožencem spremstvu nemške-; ga vojaštva v štirih avtomobilih j nacijski poslanik Abetz, ki je j prisilil Petaina, da je izpustil, Lavala na svobodo. Podpis lastne ostavke Podrobnosti Lavalove afere j so siedeče: Laval je bil v petek večer ob osmih prisiljen, podpisati svojo lastno ostavko in sicer v navzočnosti maršala Petaina in celokupnega francoskega kabineta. Maršal Petain je javno obtožil Lavala, da si je hotel prilastiti oblast v premagani Franciji. Vlada je poklicala tisoče vojakov, ki so se razpostavili okoli vladnega poslopja in okoli hotela, kjer je Laval stanoval, ker je hotela biti pripravljena za vse slučaje. Vdor v Lavalovo stanovanje Eno uro pred polnočjo je bil aretiran Lavalov šofer, ki je postaval okoli Lavalovega avtomobila. Nato je osem detektivov ' pod poveljstvom Pierre Monda-; nella, šefa kriminalne policije, vstopilo v hotel ter odšlo v drugo nadstropje, kjer se je nahajala Lavalova pisarna, v katero so si vsilili vhod s tem, da so vdrli vrata. Laval je uzrl pred seboj resne, mrke obraze težko oboroženih detektivov, ki so ga obvestili, da jim mora slediti v zastražen, zanj pripravljen stan. Lavalova aretacija j Lavalu je bilo dovoljeno, .vzeti s seboj samo nekaj popolnoma osebnih dokumentov,, ki jih je pobasal v svojo aktovko. Policija je zastražila vse sobe, ki jih je imel Laval v najemu, ter zaprla njegove asistente, nakar je uvedla v stanovanj« natančno preiskavo, pri kateri so se našle listine, iz katerih je bilo razvidno, da je Laval na škodo Francije konspiriral s Hitlerjem, ki je kmalu nato potom svojega poslanika zahteval, naj se Lavala izpusti. (Značilno je, da je bil potek Lavalove preiskave in aretacije dokaj sličen poteku preiskave in aretacije bivšega jugoslovanskega premierja, ki je prav tako na škodo Jugoslavije koval zarote s Hitlerjem in Mussolinijem. — Op. uredništva). NUNA, OBREGONOV MORILEC, POROKA, ' CAMACHO, SVOBODA. v. MEXICO CITY, 18. decembra. Mehikanci ljubijo predvsem krasne ženske, takoj za njimi mučenice, za temi pa junakinje. Lepa, temnooka Concepcion A-ceveda de la Llata, Madre Con-chita (mati Conchita, kapucinska nuna), je bila kak ducat let Mehikancem vse to v eni osebi. Madre Conchita je bila aretirana pred dvanajstimi leti ter obtožena, da je izzvajala verski vpliv nad morilcem, ki je ustrelil katoličane preganjajočega novoizvoljenega predsednika generala Obregona. Bila je obsojena v dvajsetletno ječo v koloniji kaznjencev v Tres Marias. Pred dvemi leti pa je bila premeščena v državno jetnišnico v glavnem mestu Mehike. Pripadajoča redu redovnic, katerih obljube niso večne, se je v jet-nišnici poročila z nekim jetnikom, ki je bil tudi zaprt zaradi nekega prejšnjega, poizkusnega napada na predsednika Orego-na. Poročil pa ju je duhovnik Jose Jimenez, tudi kaznjenec, ki je odsedeval svojo kazen zaradi soudeležbe pri napadu na Obregona. — Pred nekaj dnevi je no- voizvoljeni predsednik Mehike, general Manuel Avila Camacho, ki se noče zameriti katoličanom, pomilostil bivšo nuno in njenega moža. Kultura VAJA ZA "RDEČE ROŽE" V petek (danes) ob 7 uri zvečer se vrši na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. glavna vaja za igro "Rdeče rože", katera bo podana v nedeljo za spominsko obletnico na; čast spomina pisatelju Ivanu1 Cankarju. Igralci so prošeni, da so vsi navzoči! V bolnišnici Dobro poznana Mrs. Mary Miller, ki vodi dobro poznano gostilno pod imenom Miller Cafe, se nahaja v St. Luke's bolnišnici. Podala se je na operacijo. O-. biski začasno niso dovoljeni. Želimo ji skorajšnje okrevanje. Peč zastonj Revni družini se odda zastonj Timerman peč v zelo dobrem stanju. Oglasi naj se pri Joe Brezovar, 665 East 160 St. Nemška letala i prevažajo italijansko vojaštvo - i RIM, 19. decembra. — Poroča i se, da so pričela velika nemška j transportna letala Junker tipa i prevažati italijanska ojačenja iz Italije v Albanijo, in da se bodo napada na Grke udeležili tudi znani nemški Stuka bombniki-strmoglavniki. Italijansko vojaško poveljstvo zanikuje poročila, da prihajajo Nemci skozi. Brennerjev prelaz Italijanom na pomoč, in prav tako zanikujejo govorice, da so v Bariju in ostalih italijanskih pristaniščih nemške čete. ATENE, 19. decembra — Neki vladni uradnik je danes izjavil, da so italijanske čete odšle iz okolice palermskega zaliva, v katerem je pristanišče Palermo. Italijani so se umaknili proti Chimari. Kraj Klisura, ki je še v fašistični oblasti, je pod ognjem krških topov, in Italijani pri Tepe-leniju so potiskani stalno nazaj. Jugoslovanski umetnik Sergej Križman, znani umetnik pri jugoslovanskem poslaništvu v Washingtonu bo prispel danes v Cleveland, kjer bo pričel delati na slikah za jugoslovanski oddelek v Clevelandski mednarodni razstavi, ki bo otvorjena dne 4. januarja v mestni hiši. Kallio, predsednik Finske, umrl Stari predsednik je umrl v naročju največjega finskega vojskovodje, mar- j šala Mannerheima. HELSINKI, Finska, 19. de-jcembra. — Kyosti Kallio, predsednik Finske, je danes umrl za ; srčno hibo. Stari predsednik je umrl v naročju največjega finskega vojskovodje maršala Gu-I stava Mannerheima. i Nekaj ur pred njegovo smrt-;jo je bil izvoljen za njegovega i naslednika Risto Ryti, Kallio pa se je, 67 let star in bolan, pe-lljal v Helsinki proti, železniški j postaji, spremljan po svoji ženi. Ulice so bile polne finskega ljudstva, ki je pozdravljalo svojega priljubljenega predsednika i ter mu želelo srečno pot. l Na peronu pa mu je nehado-! ima postalo slabo. Z roko se'je prijel za prsi ter omahnil, in sicer naravnost v roke maršalu Mannerheimu, ki je stal poleg ! njega, nakar je nastopila smrt. Božična darila Pri Anton Dolganu na 15617 Waterloo Rd. dobite vsakovrstne električne predmete, kakor ledenice, peči, likalnike, itd., kar je zelo pripravno za darila za božič za vašo mater, žena ali sestro. Postrežba je prijazna in točna in cene zmerne. 7-DNEVNI DELOVNI TEDEN V U. S. A VINI INDUSTRIJI Daljše delovne ure so edina odpomoč pospešitve produkcije. —»Avtni inženirji delajo po 13 ur dnevno, toda nedavno so še delali po 18 ur na dan in , sedem dni v tednu. DETROIT, 19. decembra. — 1 Reprezentantje avtne industrijej so danes izjavili, da bo industrija upeljala zaradi pospešitve iz- i vedbe narodnega obrambnega 1 programa sedemdnevni delovni 1 teden, toda samo pod dvema po- 1 gojema. < Tovarne bodo pospešile svojo produkcijo kolikor bo mogoče, j da se ustreže zahtevi po večji produkciji, ki jo zahteva Wil- J liam S. Knudsen, ako bo vlada izpremenila oziroma prilago'dila svoje kontrakte potrebi, da dovoli dodatne zneske za povečane stroške in da dovoli unijam nadurno delo. Daljše delovne ure Daljše delovne ure v industriji za izdelovanje orodja bi pospešile produkcijo, toda o daljših delovnih urah imajo samo delavci odločevati, je rekel Ford R. Lamb, eksekutivni tajnik A-merican Society of Tool Engineers organizacije. Lamb je dejal, da bi bilo ne- • mogoče postaviti to industrijo > na bazo 24-urnega, tri-šiftnega • in sedemdnevnega delavnika, to l ; pa zaradi pomanjkanja izvežba-i1 nih mehanikov in "die maker-i jev." Delavstvo je pripravljeno sodelovati Chester Cahn, tajnik Auto- 1 motive Tool and Die Manufac- i turers asociacije, je izjavil: "V kolikor se nas tiče, smo pripravljeni delati po sedem dni na teden, če sta tudi unija in vlada s tem zadovoljni. "Toda v večini pogodb je rečeno, da nadurno delo ni obvezno. Ako je naglica potrebna, vidim edino možnost večje produkcije v večjem številu delovnih ur, čemer se večina delavcev ne bo upirala." Ford Motor kompanija obratuje noč in dan po šest dni v tednu, ker je zaposlena z izdelavo 4,000 letalskih motorjev. 18 ur dela na dan Chrqyslerjeva korporacija tudi že gradi novo tovarno za izdelovanje tankov. Inženirji na oddelku za tanke delajo že zdaj po 13 ur na dan in po šest dni v tednu. Ti inženirji pa so še nedavno delali po osemna jst ur na dan in po sedem dni v tednu, dokler niso izdelali načrtov, na čijih podlagi se je pričelo s produkcijo. Prav tako se dela s polno paro pri Packard družbi, ki ima a-meriške in angleške kontrakte za 9.000 letalskih motorjev, in za 15,000 nadaljnih, ko bo prvo naročilo izdelano. SODNIK LAUSCHE PONOVNO IMENOVAN ZA PREDSEDUJOČEGA SODNIKA KRIMINALNEGA SODIŠČA Okrajnega sodnika Franka J. Lauscheta, ki je pravkar končal svoj štirimesečni termin kot j predsedujoči sodnik kriminalnega sodišča, je zadela včeraj čast, da je bil ponovno imenovan na to mesto. To je prvikrat v zgodovini. tukajšnjega sodišča, da bi bil kak sodnik dvakrat zaporedoma imenovan za predsedujočega sodnika. Kakor znano, je sodnik Lau-sche podvzel zadnje dni doslej nezaslišano akcijo, da je sam samcat nastopil proti trem največjim igralnicam v okraju ter jih prisilil, da so zaprle svoje prostore, pri čemer ni bil deležen niti najmanjše kooperacije od strani šerifa Martina O'Don-nella. ANGLEŽI RAZBIJAJO PO NEMŠKIH iN LASKIH MESTIH Tajinstvena tišina nad Londonom, kjer vlada že od ponedeljka mir pred nemškimi letalci. V EGIPTU IN LIBIJI DOŽIVLJAJO ITALIJANI PORAZ ZA PORAZOM Angleška zračna sila je z vso silo napadla nemške in italijanske industrijske centre, istočasno pa je izvedla silovite napade proti Italijanom na dveh frontah. Angleški bombniki so razbi- j jali tovarne v Milanu, največjem in najvažnejšem industrijskem mestu Italije. Istočasno je angleška zračna sila napadla Genovo, glavno italijansko pristanišče v severni Italiji, in kraj Vercelli, ki leži ob Milan-Genova železnici. Napad na Milan je i-mel za posledico silne požare, ki so se razširili preko obsežnega j ozemlja. Italija priznava te napade ter izjavlja, da so bombe povzročile "nekaj škode". Napadi na Nemčijo Dalje je angleška zračna sila izvedla že tretjo zaporedno noč napade na nemško industrijsko mesto Manheim ob gornjem Renu, kjer se nahajajo važne tovarne za izdelovanje kemikalij in orožja ter municije. Ves ta čas pa so Nemci nekam skrivnostno neaktivni. — V Londonu ni bilo že od ponedeljka ponoči alarma, ki bi opozarjal na nevarnost iz zraka. Ponovni napadi angleške zrač- ne sile na Hamburg, so povzročili v mestu silno škodo. Prav tako napadajo angleški bombniki tudi ostala nemška mesta. Kaj nameravajo Nemci? Angleži so mnenja, da Nemci hranijo olje in municijo za kak nov silen napad. Možno je, da se Nemci pripravljajo na zračni, napad, ki bo po svoji sili in grozi prekosil vse dosedanje, in o katerem upajo, da bo utrl pot i nemški invaziji Anglije. Italijani se ne morejo ustaviti RIM, 19. decebra. — Vojaški opazovalci poročajo, da se na-! meravajo Italijani zoperstaviti Angležem pri Tobruku, svoji veliki pomorski bazi, ki leži osemdeset milj od Egipta v notranjosti Libije, če bodo Angleži še nadalje prodirali v Libijo. Bardija bo vsak čas padla LONDON, 19. decembra. — Angleški vojaški krogi so danes izjavili, da je vprašanje zavzetje mesta Bardije samo še vprašanje nekaj ur. V okolju Bardije je v pasti tisoče italijanskih vo» jakov. Tisoče nadaljnih Italijanov pa beži po obrežni cesti dalje, neprestano bombardirani in obstreljevani s strojnicami po angleških letalcih letalcih. Novi grobovi JOHN PELKO Danes zjutraj je preminil v Glenville bolnišnici John Pelko, stanujoč na 1375 East 47th St. Pogreb imajo v oskrbi A. Grdi-na in sinovi. Več poročamo jutri. PETER MACHAEVICH V sredo popoldne je preminil na svojem domu na 20671 Tra- . cy Ave. rojak Peter Machaevich, i v starosti 55 let, rodom Rus. i Pokojni je bil v Ameriki 29 let. ) Tu zapušča žalujočo soprogo E- < lizabeth, rojeno Peli, pastorka ] Joseph Shimko in postorko Ma- j ry Shimko, v Rusiji pa brata in sestro. Pogreb se bo vršil v so- j boto popoldne ob 1. uri iz August F. Svekovega pogrebnega zavoda na 478 East 152nd St. ter v cerkev sv. Theadozija na zapaani strani mesta, in potem na rusko pokopališče. Naše so-žalje. FRANK LADAVAC V sredo večer je preminil Frank Ladavac, star 49 let, stanujoč na 1401 East 3.9th St. — Tukaj zapušča brata Johna, po pol brata Marko Kalaca in več sorodnikov. Rojen je bil v fari Baran v Istri, kjer zapušča dva bratranca in več drugih sorod-! nikov. Tukaj je bival 27 let. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 815 uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. in v cerkev sv. Pavla 1 na E. 40th St. ob 9:00 ni nato . na Calvary pokopališče. Bodi j mu ohranjen blag spomin. Preo-i stalim naše sožalje! ANTON CERGOL , V četrtek zvečer je preminil v Charity bolnišnici po kratki bolezni Anton Cergol, star 62 let, stanujoč na 5805 Luther Ave. J Pogreb oskrbuje Jos. Žele in si-- novi pogrebni zavod. Več poročamo jutri. Italijanske podmornice napadajo španske ladje Zanimiv dokument, ki so ga našli Angleži v zaseženi italijanski podmornici. LONDON, 19. decembra. — Angleška admiraliteta naznanja) da se je našel v neki zaseženi italijanski podmornici doku-, ment, v katerem je bila instruk-cija poveljnikom italijanskih, podmornic, naj slednji "brez predhodnega svarila napadejo in torpedirajo gotove španske trgovske parnike." Admiraliteta je dala časopisju na razpolago fotografijo tega dokumenta. Tozadevni ukaz poveljnikom italijanskih podmornic je podpisal Mario Falangola vice-admiral in poveljnik sub-marinske flotile. Povelje se glasi: "Ladje, ki vozijo pod špansko zastavo in ki so last Ybarra in Pinillos družbe, prihajajoče ali odhajajoče iz Casablanke in na potu proti Lizboni, se mora brez predhodnega svarila torpedirati. O-menjene ladje je spoznati po njihovih črnih dimnikih, na katerih sta z belo barvo naslikani črki "A" in "V." . ^ijiiiiiiimiicjiiiiiiiiimniiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiHii^ I SAMO ŠE 5 DNI 1 i i DO BOŽIČA i § Kupite svoja I božična darila pri j [\i slovenskih j j trgovcih! ^iiciniiiiniiiiaiiiiiiiimicjiRniii'iiiciiiiiiiiiiiiitimniimiic^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................*5-50 za 6 mesecev ................. .i.................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 ea 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto...................................................................................$4-50 za 6 mesecev...........'.._.........................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 i Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ...............................-.......$8.00; za 6 mesecev ...........................-..........$4.00 , Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. BOŽIČNO PREMIŠLJEVANJE I^^^^^^KORAJ DVE TISOČLETJI že kroži med človeštvom pravljica o betlehem-\mJ/ ~ skem otroku, ki naj bi prinesel na zem- j1 fful ftm lj0 mir" Dve tisočletji že ponavljamo j vvmK, jC±!J} svetonočni obred in poslušamo božično j j pesem o miru. > Vis^S&Š^-nCSiJ Toda pravljica o miru in sreči se i ni uresničila. Ljubezen in mržnja, ki taborita v človeko- ji vem srcu, bijeta večni boj na življenje in smrt in zopet A je zmagala mržnja. Zopet je mržnja pomračila človekov j' um. Nikdar še niso bile besede: ljubezen, svoboda, civi-i] lizacija, tako lahkomiselno rabljene za pojme, ki pomenijo baš njihovo nasprotje. Božič, ta izrazito rodbinski praznik, je bil hkratu J tudi praznik miru. Celo v bojnih pozicijah, ko so si stale ' množice oboroženih ljudi iste vere nasproti kot sovraž-;} niki, so skušali v svetovni vojni in v prejšnjih vojnah upo- < števati božično razpoloženje. Ta dobra volja kaže, .da bi i je bilo lahko ined ljudmi mnogo več, kakor je opažamo < „%v resnici, čemu ne bi bilo vedno več dni v letu, ko bi člo-1 i Avek stal nasproti drugemu kot človek in ko bi pri reševa- ; " nju občnih zadev in skupnih interesov mislil ne samo na- , se, marveč takisto na interese drugih socialnih skupin in . drugih narodov-?! Ta misel je postala poleg verske vsebine in tradicije božiča vod-ilna božična-misel narodov, že dolgo časa se poudarja, da morajo narodi misliti tudi na druge narode in da ima vsak član v družbi omikanega človeštva, najsi'bo velik ali majhen, močan ali slab, neke dolžnosti j do drugih narodov, neki čut rodbinske pripadnosti k ce- j ' loti, ki stoji nad narodi. Zdi se, da smo prav v sedanjem času neznansko daleč od te nove božične misli, "ki naj bi združevala narode, kakor združuje rodbine ter ustvarja v samih narodih potrebo povečane skrbi za siromašne in nesrečne. Podoba, je, da so se prav v najnovejšem času ojačila in narastla stremljenja, ki gredo v docela nasprotno smer. * * • * Zopet bodo v sveto noč, izpolnjeno s poezijo in sta-: rimi legendami, za vabili zvonovi, zopet se bo oglasil evangelijski klic blagovestja ljudem, ki so dobre volje, i Praznik, ki ga obdajajo stara, častitljiva izročila, je po- J ' stal praznik rodbine, otroka in družinskega veselja. Božji 'klic o miru je zamrl, še preden je mogel priti do zemlje, do mest in vasi, do ljudskih domov in clo člo-4 veškega srca. Zamrl je v vojni vihri in malo jih je, ki so ga slišali. Težko bi bilo prešteti milje, kjer se razprostirajo poljane smrti. Težko bi bilo prešteti ljudi, ki so ob tem svetem večeru brez toplega ognjišča, brez svojcev in brez doma . . . Dve tisoč let že čaka človeštvo, da se uresniči prero- j kovanje o betlehemskem otroku in da zavlada na zemlji j mir. A kakor v zasmeh plapolajo danes preko vse zemlje zastave največjega boga vseh časov—boga Marsa. Kakor v zasmeh, se danes, na sveto noč, zliva z božično pesmijo o miru bojna pesem tisočev, pripravljenih na nove ofenzive. Matere in očetje, ali se ne čutite sokrivi? Ali niste . nekoč, ko so bili ti ljudje še majčkeni otroci, pozabili vsa-diti v njihova srca ljubezen, predvsem ljubezen do bližnjega? Ali se nismo premalo zavedali, da je mržnja kakor nežen cvet, ki ovene, če ga ne negujemo z največjo skrbjo in pazljivostjo? Kakor ljubeča se brat in sestra hodita po svetu mir in pravičnost roko v roki. Kjer ni enega, tam se tudi drugi ne more udomačiti. Mi pa hočemo mir brez pravičnosti, j zato je naš glas po miru, glas vpijočega v puščavi . . . Ali slišimo? Ne svetonočne pesmi o miru in sreči, i : marveč žalostne prošnje teh, ki v strganih oblekah stoje ' premraženi ob zakljenih vratih naših domov in prosijo, vbogajme . . . Ali nismo sokrivi vsi, do poslednjega človeka? Vsij smo se zavili v plašče svojih sebičnosti in pozabili, da smo , vsi do poslednjega človeka odgovorni za vse, kar se j dogaja okoli nas. ' PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA Ustanovljene dne februarja, 193Jf. Inkorporirana dne 27. junija, 1938. GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO gMassoossHaassw^ Glavni odbor: ^tMtsssssssssssossssos* \ Žena izkoristi } Predsednica: Paula Kline \ [fflOvO^sSN^ j \ pridobljeno \ Prva podprete.: Frances Candon J /A^TTi I tj Druga podpreds.: Angela Mele, Conemaugh, Pa. j i.."- * " ! \ lobodo pravu- Tajnica: Josephine Zakrajsek, 7603 Cornelia IC^ "Zjj \ i no in korakaj j Blagajničarka: Josephine Tratnik J j l z duhom časa j Zapisnikarica: Leopoldina Vozel J ' naprej! > Nadzorni odbor: Anna Grill, preds., Anna Prime, j Jj^ j Vera Candon < * ^^(^(v^tv^ Urednica: Mary Ivanush R. F. D. 1, Chardon, Ohio »wsststsssssasssstsssssssd? Prosvetni odbor: Eva Coff, Margaret Tratnik, Margaret Jeric OB ZAKLJUČKU LETA Nadvse krasna je bila razstava ročnih del collinwoodskih dveh krožkov št. 1 in 7. Naše žene in dekleta so pokazale, kaj se lahko ustvari v primeroma kratkem času, ako je volja in pravo navdušenje za stvar. Ob posetu razstave, si je urednica zabeležila nekaj imen pridnih delavk in delavcev, ki so prvačili v pripravah za to prireditev, toda ker jih je gotovo še mnogo, čijih imen v naglici ni mogla zabeležiti, se zdi uredništvu najpravičneje, da j izreče na tem mestu vsem, ki so sodelovali pred in med razstavo, iskreno priznanje za izvršeno delo. Gotovo je, da je padlo na! nekatere rame več dela in več odgovornosti, kot na druge, česar j se članstvo in vodstvo Progresivnih Slovenk Amerike v polni me- j ri zaveda in zato tem vodilnim močem še posebej čestita! Eno, kar je posebno razveseljivo, je to, da imajo naši na- j predni možje za nas vedno dobro besedo in da so se tudi o tej razstavi jako laskavo izrazili. Me smo jim prav hvaležne. Istota- j ko smatramo našo organizacijo za jako srečno radi tega, ker ima med našimi možmi mnogo opore, in še posebno zato, ker nas, ' smatrajo dovolj kompetentnim, da nam prepuščajo vodstvo organizacije brez kakega vmešavanja. Enake svobode nimajo članice organizacije, kjer jim stalno piše uvodnike moška oseba. Eno je gotovo, da ti možje ali ženam ne zaupajo, da bi znale same sto-| pati po začrtani poti, ali pa jih še vedno smatrajo le za dekle, ki naj zgolj delajo ne, da bi imele pravic« do popolne svobode in enakopravnosti. • '> * * * Vsako leto priredi glavni odbor skupno z vsemi krožki eno večjo prireditev v svrho agitacije in seveda obenem tudi v zabavo in pouk. Prva taka prireditev je bila v Collinwoodu v obliki banketa, govorov in petja, druga na St. Cktirju v obliki drame "Razvalina življenja": in tretjo prireditev nameravamo izvesti v Euclidu, kjer je mnogo naših naprednih žena in deklet. Ene % , med teh so že v naših vrstah, druge pa še pristopijo ob ugodni priliki. „ t • . Načrti za to tretjo prireditev so že v teku in ker je Euclid velika in živahna naselbina, pričakujemo lep uspeh. * x * * Božič, praznik miru in sreče, je tu, tod$,blagor tistemu, ki v teh strašnih dneh lahko nemoteno ift brez žalosti v srcu praznuje letošnji Božič! Mnogokrat slišimo ali celo sami izustimo blagrovanje: češ kako smo srečni, ker smo v tej deželi, kjer še ni ! krvoprelitja, bomb in zračnih napadov, toda če resno premisli-| mo, nas oblije rdečica od sramu, da moremo biti vzpričo vsej civilizaciji toliko sebični, da mislimo edino na svojo lastno osebo. Pravi Božič bo nastal na svetu šele tedaj, ko bo krvavelo sleherno človeško srce ob pogledu na bedo in trpljenje svojega bližnjega, kajti le dobri in pravični ljudje lahko ustvarijo dober in i pravičen svet. Posvetimo torej v prihodnjem letu še več svojih ! energij in več svojega časa delu za občo korist. In v duhu tega 1 skupnega prizadevanja, premagati zver v človeku, pošilja uredništvo svoje božične pozdrave članicam in odbornicam vseh naših krožkov, kakor tudi vsem naprednim ženam in dekletom ši-' i rom Združenih držav! Naprej in navzgor vodi naša pot! Leto 1940 se bliža koncu in, štejem si v dolžnost, da izre-če:.i v imenu "Progresivnih Slo venk Amerike" najlepšo zahvalo direktoriju dnevnika "Enakopravnost" za naklonjenost in i prestor v listu v prid naši organizaciji. Žal, da nisem obdarjena z u-, mčtnostjo pisanja ter se vsledi tega zelo rada izognem temu delu in ga prepustim drugim. Vendar pa če je človek med tako složnimi, delavnimi in pridnimi članicami, kot ste se izka-| zale pri zadnji razstavi ročnih del, tedaj mora prijeti za pero in dati duška svojim občutkom. Videč, kako ste vse brez izjeme delale, sem tudi jaz še z , večjim veseljem delala z vami. i In kakor sem bila ponosna do-! sedaj, da sem članica in obenem glavna predsednica "Progresivnih Slovenk," sem toliko bolj ponosna sedaj, ko vidim da j nas je čimdalje več, ki smo pri-i pravljene delati za boljšo bo-! dočnost naše organizacije. Zelo smo lahko zadovoljne, j da imamo med našimi mladimi j članicami take kot so hčerke 'Candonovih. Želela bi, da bi jih' , posnemale in si jih vzele za vzgled še ostale tu rojene žene ir dekleta v tem, da se pokažejo, da jih ni sram občevati in pomagati nam tujerodnim materam do boljše izobrazbe, katere nismo bile deležne v stari j domovini, namreč o higijeni,'! zdravstvu, vzgoji, itd. Po mojem mnenju pokažejo s tem svojim staršem hvaležnost ker so jim pomogli k taki izobrazbi. ! Vsaka mati in oče je lahko ponosen, da se njih otroci zavedajo svojega izvora in 'so to pri-; pravi jeni javno pokazati. Ker je še dober teden do zaključka naše kampanje, opozarjam vse krožke, da se potrudite, da vam ne odnese nagrade j krožek štev. 1, h kateremu je I glasom poročila zadnje seje,' pristopilo 26 novih članic. Poizkusimo tekom praznikov v prijateljski družbi in če se resno zavzamemo vem, da bo vsaka lahko vpeljala vsaj par novih članic. Kakor r&zvidim iz poročil, se začne prccej po praznikih pri krožkih s predavanji, o katerih ni treba poudarjati, kako zelo ; podučljiva in koristna da so za i vsako ženo in za vsako družino. Zato priporočam vsem značaj-nim ženam in dekletom, katere se zanimate za znanje in izobrazbo ter stremite po zboljšanju socijalnih in družabnih razmer, da pristopite v našo organizacijo, ki je edina te vrste me 1 nami. Naš namen je .vzga-: jati članice v zavedne ameri-ške državljanke in vzbujati v j njih napredne demokratične na-j zore, navajati jih k medsebojnemu prijateljstvu, podpirati in sodelovati pri koristnih svobo-i domiselnih, kulturnih organizacijah in ustanovah. Slovenke, moj apel je: ne zaostajamo za ženami drugih ria-;prednih narodov, kadar se gre za dobavo izobrazbe in znanja! Združimo se v prihodnjem letu vse, ki čutimo enako, v krogu in pod okriljem naše edine napredne ženske organizacije I "Progresivne Slovenke Amerike"! H koncu želim voščiti vesele božične praznike in veselo novo leto vsem našim članicam in njih družinam! i Paula Kline v • v i o in ono v našem udejstvovanju ! _- 'r j Samo še nekaj dni in leto 1940 bo za nami. Ali je bilo posrečeno v našem delu in naših; nalogah, da tudi letošnje leto bo: zabeleženo v zgodovini Progresivnih Slovenk. Krasna razstava ročnih del krožka št. 1 in u-metnost št. 7 je bila. dokaz, kaj se da storiti s pridnostjo in potrpežljivostjo. Ni plačila za vas, a ugled in dober sloves, ki ste ga pridobi- j le z vašo požrtvovalnostjo, štej dokazale, da zoupate vase ,in ste pripravljene dvigati in razširjati na šo prepotrebno organizacijo. Ker večinoma nam naseljen-kam ni bilo prilike ali spodbude do bolje izobrazbe, ne smemo misliti, da je že vse zamujeno, j L Življenje nam z vsakim dnevom ! " • v , v . . ■ prinaša nove skusnje in nove boje, in samo če se bomo pridno u-čile spoznavati in podpirati do-' bro in zatirati slabo, bo naše de-1 lo dobro vršeno. Dne 2. decembra smo se u-] deležile seje krožka št. 6. Lepo je poslušati te mladenke, ker i tako vzorno vodijo sejo. Po seji , so nas presenetile z lepim pro-1 • gramom in dobrim prigrizkom. Njih prihodnja seja se vrši leta 1941, dne 6. januarja. Na njih seji se bo razpravljalo o Louis Adamičevi knjigi "From Many Lands. Dne 15. januarja se vrši seja krožka št. 2 in po seji bo preda-. vala dobro poznana članica Mrs. Duren. Ne pozabite tega dneva tudi. ostalo občinstvo je vabljeno. Sklep zadnje seje krožka št. 2 je, da se opozori vse, katere se zanimate za pouk za domačo oskrbo bolnikov, ki ga daje American Red Cross, da se pridružite razredu, ki se prične v torek 7. januarja 1941 v Slovenskem narodnem domu ob 7:30 zvečer. Poučevala bo izučena Kotiček glavne tajnice BOŽIČNA VOŠČILA VSEM ČLANICAM! Praznuje Božič bogatin, kakor tudi ubogi trpin. Toda resnični Božič bo le, ko ga občuti slednje srce. Kako se vsi veselimo Božiča, ki je simbol dobro volje in zadovoljstva. Današnji izmučeni svet išče utehe v davni, davni poslanici: "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Ta poslanica naj pride v sleherni ameriški dom in v dom slehernega naroda preko morja; naj vzklije v srcih mož in žena vseh veroizpovedi in vseh narodnosti ter zbudi toliko ljubezni, da bo zadobila ideja miru plemenitejši smisel in pojmovanje, kot ga je svet kdaj poznal. Progresivne Slovenke Amerike, ki nas vežejo s*kupaj demokratični principi, hočemo ob tem času obnoviti našo gorečnost in zanimanje za delo v korist vsega človeštva. Moja srčna želja, kot vaše glavne tajnice . je, da bi bil ves svet deležen večje zadovoljnosti; še posebno : pa je moja želja, da bi objel i j dom sleherne naše .članice duh i'i božične radosti in zadovoljstva, da bi se veselile v krogu svojih dragih domačih ter ljubečih prijateljev in nad vse: da se naseli med nas mir in dobra volja ne le o Božiču temveč, da ostane med nami skozi celo Novo leto. - • • •-. ____i.._r • H KONCU LETA _ r i Kar melanholičen postane člo-vek, kadar premišlja kako naglo čas beži. Na "Jadranovi" prireditvi v Slovenskem delavskem domu na Waterloo cesti smo sij podajali roke in si voščili srečno novo leto 1940. Ne zdi se mi dolgo tega, vendar je še samo par tednov do zaključka tega leta. Progresivne Slovenke nismo i prespale to leto. Aktivnost te i organizacije je bila v boljšem razmahu kot kedaj poprej. Naravnost triumfalna pa je bila razstava ročnih del krožkov št. 1 in št. 7 in to z moralnega in .gmotnega stališča. Zadnji dan razstave je bila dvorana nabito ; polna obiskovalcev. Kar toplo; j nam je bilo pri srcu ob pogledu . na naše somišljenike in simpatij , čarje. Z vašim obiskom ste po- | kazali, da razumete in odobrava-: te delovanje te organizacije, čla-i nicam pa ste dali s tem novega poguma in spodbude, da bomo še z večjim zanimanjem naše delo vršile. Naši sosednji, krožki so z ! nami delovali z vso energijo, če-1 sar se bomo s hvaležnostjo spominjale tudi takrat, ko boste ve našo pomoč potrebovale. Krožek št. 1 je imel sejo decembra 3, na kateri je bilo sklenjeno, da še nadalje ostanemo (Dalje na 3. Str.) bolniška strežnica, Marian Candon, članica krožka št. 6. Cankarjeva ustanova vprizori v nedeljo 22. decembra. 1940, ob 3 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair krasno socialno dramo "Rudeče rože". Ne pozabite tega pomembnega dneva in pridobite si par ur duševnega užitka. Veselo in zadovoljno novo leto vam želim vsem Progresivnim Slovenkam. F. Candon 1 ŠKRAT V .,»AAA Poslušen bolnik. — "Ali šta početi. S takimi, rečmi ^ pulite ljudem denar iz žepa-vlekli boste zob brez vsaki - jekcij." - r da vi*111 "No, to me veseli, aa ^^ spet pogumnega človeka-1 kar izvolite sesti." j gi M "Ne, ne," reče Gašper, ^ J ne bom dal jaz izdreti zotv ^ več moja žena, ki še sea r kalnici ..." —~~ v neje' 3 "Cuješ možek," zaklice ^ " voljno gospa ^lobuštrinova^ I ji močnejši polovici, 6 • ge " ca s slivovko je prazna- ico a nisva zmenila, da to ste -j bi " prihraniva za primer, ce a kdo bolan?" enKa," n *ja "Progresivne Slovenke" ni J0litična organizacija, zato naj Mitika ostane izven njenih mej. . r®dnica se opraviči rekoč, da 3e sedanji predsednik, storil mnogo v dobrobit delavstva zato je ona smatrala kot svojo dolžnost, da ga priporoči v na-daljno izvolitev, ker zakoni, ki so bili pod to administracijo sprejeti, bodo kmalu preklicani, če pride na krmilo nasprotni kandidat. Ona smatra te volitve za preveč važne, da bi mogle molče preko njih. Glavna tajnica priporoča, da bi članice več pisale v glasilo, jar tudi urednica želi, da bi bi-o več prispevkov od vseh krožkov. F. Candon javi, da bo pri kr. št. 2. predavala na decembrski seji agilna članica P. S. in bivša gl. tajnica M. Durn in vabi k o-ailni udeležbi. Priporoča tudi, da bi se udeležile zabave krož-ta št. 6, ki. jo prirede 25 decembra v SND. Svetuje odboru, da bi bila naša prihodnja prireditev v Euclidu. Josephine Tratnik sugestira, da bi glavna tajnica prisostvovala seji krožka št. 3. in bi one zbrale datum in sugestirale kakšna priredba 3i bila najbolj primerna in u-spešna. Ker se vse strinjajo s to idejo, gl. tajnica obljubi, da se 30 udeležila seje kot priporočano. Datum prihodnje seje je določen na tretji ponedeljek v januarju. Sledi zaključek seje. L. Vozel, zapisnikarica vala kako narediti posteljo, kako izmenjati posteljno perilo, kako podložiti bolniku, da lažje sedi ali sloni na postelji in tako . naprej. Seveda ta čas je morala biti ena izmed nas na postelji za * namišljenega bolnika. i Malo smešno, toda resnično je bilo kadar nas je poučevala o o- ! čeh, ušesih in nosu, ko je vpra- ( šala če se znamo pravilno vsek- ( nit. Seveda smo se zasmejale, toda nazadnje smo spoznale, da J se res pravilno nismo znale u- ( seknit. To kar sem opisala, je le dro- ' bec tega kar smo se učile in u- : čimo se še, ker imamo še nekaj j tednov šole. Mogoče bo katera, I ki bo rekla, "kaj pa je potreba F takega učenja". Saj se je tudi meni ena oseba nasmejala in mi rekla, če nimam ! kam prostega časa porabit, da I naj grem v gledališče. Toda ko sem bila parkrat v šoli in sem ji pripovedovala o čem in kako se r učimo, je šla z menoj in sedaj j tudi ona hodi. Zato bi priporo-1 čala našim Slovenkam, bodisi tu j rojenim ali v starem kraju, daj kadar se jim nudi prilika do takega učenja, naj jo ne zamudijo. | Jaz sem v šoli med njimi, edina j Slovenka - inozemka. Koristi te-1 ga učenja, ter poljudno in vztraj no učenje naše učiteljice, nas je vse taJko navdušilo in se nam priljubilo, da bi rade dobile po- j daljšanje roka za učenje, seveda če bo mogoče. In ta naša učiteljica je naša rojakinja, Slovenka iz E. 72 St., Miss Marion Candon. Mary Tomšič. Secretary's Corner WHERE WE STAND Zdravstvo Star pregovor pravi: "zdravje je drago, toda nikdar predrago". Človeštvo se že od davna aori proti največjemu sovražniku — bolezni. Skušalo se je zdraviti na raznovrstne načine m z raznovrstnimi zelišči, leki, vodami, molitvami, daritvami, čarovnijami in tako dalje, kar je kdo vedel in znal. GREETINGS TO FINANCIAL SECRETARIES Naša doba pa je vse to zelo spremenila. Sedaj, ko včasih naredijo zdravniki skoro čudeže, ko zašije jo srce, operirajo želodec, čreva, glavo, nadomestijo oko in tako naprej, bi človek rekel: "kaj bi toliko skrbel za zdravje, kar k zdravniku poj-dem, pa me b£> ozdravil." Toda vsakdo če le malo pomisli ve, da ni tako. Zdravniki res mnogo pomagajo če se jih o-bišče ob pravem času, toda vsakdo mora skrbeti za svoje zdravje dokler ga še ima, ker tudi najboljši zdravnik mu ne more pomagati, ako si sam noče varovat zdravja. Kakor prejšnje leto, tako je tudi letos naša organizacija preskrbela, da bomo imele kakšno predavanje ali poučevanje. Zato smo sklenile članice, da si dobimo za to zimo eno učiteljico — bolničarko — od Rudečega križa, da nas bo poučevala o tej stvari. Rok za poučevanje smo dobile za petnajst tednov, po enkrat na teden. Prišla je mlada in prijazna učiteljica in nas je začela najprej poučevati o sestoju ženskega telesa, kako se moramo ravnati, da se obvarujemo nepotrebnih zlih posledic in bolezni. Nadalje nam je razlagala e hrani, kako in kaka hrana vpliva bolje na človeško telo in zdravje, katera ima več redilnih snovi, koliko vitaminov ima in kakšni so, kako se razlikujejo po vitaminih, bledo-zelena in temno-zelena zelenjava, dalje kakšno sadje je boljše in kako ga uživati, da dobimo čim več dobrega iz njega za naše telo Razlagala nam je o nalezljivih boleznih, kako se je treba ravnati, da smo lahko pri bolniku in ne raznesenio bacilov naprej. V mnogih slučajih smo premalo pazljivi in ta nepazljivost nas stane včasih, da si eden ali drugi nakoplje bolezen, katero bi se dalo preprečiti. Udobnost bolnika, kadar je v domači oskrbi se da zelo izboljšati, ako so dbmači pravilno poučeni. V to svrho nas je pouče- tions were in existence long before ours. Some say, they would have joined us, but have hesitated upon hearing, that the "Progressive Slovene Women of America" is an anti-religious organization. And since this "anti-religious" issue is being carried on in order to discredit our work, let us make clear our position on this religious matter beyond all doubts. The truth is, that The Progressive Slovene Women of America as an organization, is not interested in religious matters. Religion is not a part of our program and our mem bers are free to belong to any religious sect they may prefer. Furthermore religion belongs to churches and their organizations and ours being a civic or ganization, we adhere to this principle. Of course, whenever a certain , religious group takes a stand on social problems with which we differ, we feel we have a right to debate such issues not from a religious, but from a civic viewpoint. And according to our opinion, this is not anti-religious. We would say it is rather democratic and really American. We are honest in our campaigns for new members and explain to them the nature of our work. Our wish is to get into our midst all broadmind-ed, honest and sincere girls and women who are interested in the many difficult problems of this day and age which confront us all. In order to make our work more pleasant it is intermingled with subjects of entertaining nature. Realizing to the full extent to what a fine organization we really belong, let us consider it a privilege to be able to invite into our circles some of our good friends and acquaintances, who cherish and understand the ideals of a real civic organization of women. "GREETINGS" Accordions and Repairing of all makes Accordions For a Most Complete Selection of Victor — Red Seal — Columbia — Decca — Okeh — Bluebird Records and Albums Musical Instrument Strings — Reeds and Supplies Slovenian and Popular Piano and Piano Accordion i Music ANTON MERVAR & SON 6919 St. Clair Avenue ENdicott 3628 Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril vinarno (winery), kjer prodajam na kozarce, galone in večje množine. Se priporočam JOHN KRAMER 5303 St. Clair Avenue Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! cic, Mary Gracer in Frances Brezovsek. KROŽEK ŠT. 6 Seje vsak tretji ponedeljek v mesecu. Preds., Vera Candon Podpreds., Jean Turkovich Tajnica, Helen Candon Zapisnikarica, Joyce Gor she Nadzornice, Margaret Jeric in Nellie Stritof Predsednica* publicitete, Anne Gačnik Predseanica prosvetnega odseka, Agnes Jeric KROŽEK ŠT. 7 Seja vsak drugi ponedeljek v mesecu. Preds., Mabel Rebol Podpreds., Molly Zaller Tajnica, Stella Simcic, 1570J/ Corsica Ave. Zapisnikarica, Justine Pretnar Nadzornice, Alice Mohorcic, Edith Coff in Rose Sanabor Hitro za novimi članicami! Kampanja se zaključi 1. januarja, 1941 CHRISTMAS SEALS Help( to ProtecttYour Home from Tuberculosis WOLKOV JEWELERS, INC. 6428 St. Clair Avenue ' \ '>11 '. .... fl Voščimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem našim odjemalcem in prijateljem. SKOKS BEAUTY SHOPPE and Massage Parlor 6917 St. Clair Avenue HEnderson 6830 F. J. SKOK, Mgr. Expert operators and complete for every requirement for smart grooming. Merry Christmas and A Happy New Year Pri nas dobite vedno dobro sveže pivo, kakor tudi * okusno pripravljena mrzla in gorka jedila. MR. IN MRS. ARKO 1178 Babbitt Road Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim gostom in prijateljem! BOŽIČNE ŽELJE Vsem prijateljem in znancem, pevcem in pevkam Odraslih in mladinskih pevskih zborov, ter njih pevo-vodjom in vsem kulturnim delavcem, želim vesele božične praznike in srečno novo leto! Louis Šeme ■L Because of my personal con- k tact with you folks, I would like k to take this opportunity to bring r you a special Xmas greeting, k A great deal of joy in life 0 consists in doing perfectly, or P at least, to the best of one's 11 ability, everything which we P3 undertake. The sincere and un- r selfish service you give toward your responsibilities has helped to make the Prog. Slovene Women what it is today, and I want to express my sincere appreciation for your cooperation. May the blessed Yuletide season be one of peace and cheer; t and may the happiness it brings I be with you aH the year! ] Sft lf> J ij ELECTIONS Many of our members will be ' elected this month to important 1 official positions in the Prog. I Slovene Circles. * We feel sure the membership sees the wisdom of placing in these positions those who are best fitted to perform the various duties of officers. All mem- ( bers should make it a point to be present at the meeting when ' officers are elected. Ability, leadership and good will are essential qualifications of officers, particularly the president.When in posession of these qualities, the president cannot fall short of leading the circle she represents into paths of success. Lists of all the elected officers and addresses should be ' forwarded to the Nat. Secretary immediately following the ' elections. It is important at all I times that the home office have C 1 a complete list of circle officers on file. When changes are 1 made, these also should be forwarded to us at once, so that ^ our record may always be com-] plete and up to date, o _ Naše geslo je: >i Sleherna napredna Slovenka spada v napredno žensko orga-v nizacijo "Progresivne Slovenke j. Amerike? )- če še niste članica, postanite }. sedaj! Last month we have discussed 1 in our Slovene editorial the i growth of our organization. We ] have stressed the fact, that e- 1 ven though our circles may not ' show great numerical increase . in their membership, yet what- ; ever increase they have obtained to date, it is really good and : sound. This means that the -members are of a type which is sincerely interested in bettering and enriching our family, com- p munity as well as our national life. These fine members of ours [feel that problems pertaining to j the general welfare will not be | brought to light, for improvement by mere indulgence in | meaningless ceremonies, parades, etc., but by lectures, open discussions and hard work. — [They also will not be solved by [distastefull idolizing of this or that individual. Such childish | means of attracting new mem-jbers has been outgrown by our organizaion The Progressive Slovene Women of America. To stoop down to such shallow machinations would be considered and offense against the intelligence and good taste of our members and protective members. Of course our work may not ' be perfect, on the contrary it is from our final goal, yet we , think that in the six years of our existence, we have carried out so many good ideas, helped so many important cultural in-' stitutions, presented so many e-ducational lectures on literature, health, home economics, gar-[dening, etc. topping it all with two most successful exhibites of J needlework and a well presented drama "Razvalina življenja" — ■ The Ruin of Life — that we 5 have gained respect and admi-l ration not only of our friends but of many members of our J other women's organizations. 1 Many of them come to us say-3 ing, that no similar work is J being done elsewhere, despite J the fact that these organiza- Imenik uradnic krožkov "Progresivnih Slovenk Amerike" 191,0 KROŽEK ŠT. 1 n Seja se vrši vsak prvi torek v ^ mesecu. f Preds., Mary Furlan 2 Podpreds., Anna Zaic ^ Tajnica, Mary Kaferle, 18807 ^ Keewanee Ave. Zapisnikarica, Marian Bashel. ^ Nadzornice, Frances Wolf, Sophie Person in Mary Koželj Prosvetni odbor, Mary Durn, * Eva Coff in Josephine Levstik KROŽEK ŠT. 2 Seja se vrši vsaRo drugo sredo v mesecu. ? 1reds., CeceUja Subelj \ Podpreds., Anna Grill j Tajnica, Mary Zakrajsek, 1038 ; Addison Rd. Zapisnikarica, Anna Belle Nadzornice, Jennie Poklar, Jo- j sephine Skabar in Mary Mam KROŽEK ŠT. S Seja vsak prvi petek v mesecu. Preds., Frances Tegel Podpreds., Frances Tegel \Tajnica, Mary Ster, 19302 Arrowhead Ave. \zapisnika/rica, Augusta Zupančič Nadzornice, Frances Rottar, Mary Strekal in Mary Mezgec KROŽEK ŠT. 5 , Seja vsako četrto nedeljo v mesecu. Preds., Mary Zabric Podpreds., Anna Gabrenja \Tajnica in zap., Angela Mele, R. 155 Main St., Conemaugh, Penna. \Blag., Jennie Koss Nadzornice-> Mary XJle in Mary \Cuk Prosvetni odbor, Jennie Petrov- ' i \ HOLIDAY GREETINGS LEISY BREWING CO. Ves^Je božične praznike in srečno, zdravo Novo leto 1941 želimo vsem našim rojakom in rojakinjam prav iskreno, ter se tem potom zahvaljujemo Vsem našim cenjenim odjemalcem za dosedanjo naklonjenost in se še nadalje priporočamo. By Your Christmas Gifts NOW GIFT SUGGESTIONS 25c and up \ HOSIERY PAJAMAS SLIPS PERFUMES PANTIES HANDKERCHIEFS GOWNS MANICURE SETb ROBES COSMETICS 6401 St. Clair Avenue V SLOV. NAR. DOMU Merry Christmas and A Happy New Year JOHN 0. McWILLIAMS Cuyahoga County Engineer Janko N. Rogelj: Pastarica Manca J. N. ROGELJ Pasta rica Manca je služila samo tiste mesece, ko so se krave pasle po polj skih mejah in oza-rah. Predno je zapadel s n eg, prišla je domov, v revno bajtarsko hišo, ki je imela eno sobo in vežo, majhna okna, da je debela glava s težavo pogledala skozi okno. Njen oče, od dela utrujen in zgaran tovarniški delavec, jo je pogledal izpod tfežkih in zmršenih obrvi ter plu-nil z jezo na zamazana tla: "Lačna usta je prinesla k mizi, kjer manjka ajdovega močnika." — Njena mati, sužnja, kadar so jo klicali k poljskim d'e'lom, je aipravila tri sreberne krone, let-iti prislužek pastarice Mance; pogledala je moža, ki je sedel za uborno mizo in cikal. Pri peči sta sedela sinova Janez in Peter, oba mlajša od Mance, za pečjo je čepela hčerka Katra ter pestovala otroka Toneta, nezakonskega sina nastarejše hčere Johane, ki je služila v neki tovarni na Jesenicah. Hčer Micka je služila za deklo v sosedni vasi, najstarejši sin Francelj je bil že krojaški pomočnik, katerega pa oče ni pripoznal za svojega sina. Bil je kletev nezvestobe, pritepenec lačne bajtar-ske družine. Vsako leto, ko se je bližal božič, bližala se je tudi zima; manjkalo je dela, denarja ni bilo, in revščina je zakraljevala v čepeči in s slamo pokriti bajti. Sedem ljudi je čakalo in hrepenelo, da bi kaj kmalu prišla spomlad v deželo. Na siromašno mizo je baj-tarica postavljala iz dneva vdan krompir, močnik in sol, ob nedeljah kašo in zelje, včasih kos kruha, katerega je dobila skrbna mati pri sosedih. Pastarica Manca je bila takrat stara deset let, ko jo je za božič povabila soseda, da naj se z njenimi otroci razveseli božič nih praznikov. Njena bleda lica So zažarela v topli sobi, ko je opazovala sosedo, kako je pripravljala testo za potice, njene ustnice so bile napol priprte, ko je soseda po-tresala testo z rozinami, orehi in rožično moko. Odložila je kos belega kruha ter zrla na mizo, ko se je zavijalo testo ter vsajalo v posode. Topla peč v hiši pa je tako prijetno grela', ko so dišali orehi in rožiči. Sosedov sin, ki se je vrnil na počitnice, je prinesel v hišo mahu, da na pravi jaslice v hišnem kotu. Pogledala ga je Manca skoraj i strahom, da bi je vendar ne vi del, da ga ^leda. Tako gosposki je bil, lep in čedno oblečen, da bi ga gotovo ne poznala, ako bi gaferečala na vasi. ž njim je prišel v hišo tudi njegov stric, pošt ni uradnik v Ljubljani. Kadil je dišečo cigaro, da je njen dim ščegetal v njenem nosu. Iz žepa je vzel lepe rdeče bohbone ter jih dajal otrokom v hiši. Tudi ona je dobila svetle sladkorčke ter jih stisnila v roko. Kos belega kruha je držala v drugi roki. Sosedov sin Ivan je med tem postavljal jaslice v hišnem kotu. Joj, to je bil užitek zk pasta-rico Manco. Tega še nikoli ni videla. Slišala je o vseril tem v šoli, toda na svoje oči še ni videla. Da, to bo pa res božič: Potice, jaslice, bonbončki, cigare, bel kruh, praznična hiša, vesele besede, smeh na ustnicah in sko-ro svečane priprave za največji praznik v letu. Poleg vsega tega pa ji je sosedova hčerka prinesla skledico tople in dišeče kave, da bo lažje pojedla kos belega kruha. Kar vroče ji je postalo, ko je zaužila par požir-kov gorke kave, a na čelu je začutila drseti potno kapljo. Da, to je pa božič, ko je tako toplo v hiši, xla se rosi j o okna, a kmečka peč greje tako prijetno. Soseda je razvaljala na beli javorjevi mizi zadnje testo, prav na tanko, da se je testo skoro trgalo. Sosedova teta Johana je prišla iz kuhinje ter prinesla v loncu kuhanega medu, da ž njim namaže pripravljeno testo. Ah, kako je to zadišalo po hiši, ko so zavijali v testo medeno slaščico. Manca je kar dihala skozi usta, da bi se naužila medu... Za strica, ki je prišel iz mesta, je postavila soseda na mizo v drugem kotu hiše male hlebčke belega kruha, na katerih je bila zapečena gosta in težka smetana. Tako pečeni kruh ima poseben, močan in prijeten duh, tako da je Manca, ki je vse to občudovala, obrnila svoje oči na strica in pečene hlebčke. Stric je to opazil, odlomil kos hlebčka ter ga dal pastarici Manci. Dekelce je prijelo zapečeni kruhek s pečeno smetano. V koščeni rokci bi ostal ta kruhek, kakor so obstali rdeči bonbonč-d, da ni rekla sosedina hčerka Micka: "Manca, hlebček le jej, saj dobiš še potice, predno greš domov." Pričela je jesti s slastjo, da se je pričela cediti gorka smetana po njeni mali bradi in med malimi prstki. Neskončno slastna je bila ta krušna pečenka, da je pastarica oblizavala z jezikom ustnice in mastne prstke. To je bil res pravi božji in božični kruhek, katerega zmore le gorenjska stran naše Slovenije. Najboljša božična slaščica je pač pečena smetana na trdo zapečenemu hlebčku, kjer se smetana ogreje od- toplote zakurjenega ognja ter opeče od vročine pojemajočega ognja, ki gori na ognjiščih gorenjskih kmečkih peči. Stric iz Ljubljane je pazil na pastarico Manco s kakšnim okusom in z naraščajočo slastjo je uživala pečeni kruhek, soseda Marijana je sklenila roke, vsa zazrta v ubogega otroka; njena sinova Ivan in Francelj, kakor tudi njena hčer Micka, vsi so obstali in gledali . . . V hišo je stopil Sosed Janez, pogledal navzoče preko očal, kakor bi hotel heči: "Kaj vsi molčite?" Ko je zagledal malo pastarico, je takoj razumel tre-notno molčečnost. Stric je posegel v žep svoje suknje, ki je visela steni. V njegovi roki se je pokazala debela oranža, katero je izročil mladi pastarici. pristopila k nji ter ji rekla: "Mica, jutri ne smete biti lačni Tu sem ti pripravila krvavic, i kračo, belega kruha, bele moke in ječmena, pa skuhaj svoji družini. Jutri še pridi po potico, da jo narežeš na mizo za božično kosilo." Kar v Micin predpasnik je naložila Marijana božične darove, j a mladi pastarici Manci je dala dobro zapečen hlebček s pečeno smetano. Z zahval j ujočimi besedami sta odšli iz hiše radarnosti in j razumevanja božične misli, odšli sta v mrzlo in zaduhlo kmečko kajžo, kjer vlada tema podnevi in ponoči, kjer sta beda: in skrb neločljivi sostanovalki. ♦ To je zapisan spomin iz mojih otroških let. Morebiti bi ga ne bil nekoli zapisal v Ameriki, da nisem oni dan čital odstavek iz knjige našega slovenskega pisatelja Stritarja, ki se glasi: "Kdor je čul v svojih otroških letih doma blažene glasove božičnega zvona, naj biva onkraj morja, na drugem koncu sveta, naj mu bo otrplo srce v žalostnih izkušnjah življenja: ko mu pride sveti večer, tedaj se mu zbudi teh glasov spomin, zdi se mu, da mu zopet done, kakor so mu nekdaj doneli v daljni domovini, v srečni mladosti, ki je tako daleč, tako daleč za njim." Vesele božične praznike in srečno novo leto! Laž umirajočega Sredi maja letošnjega leta je umrl v deželni bolnišnici v O-grskem Gradišču 30 letni mesar Jan Vychodsky za zastrupitvijo z arzenikom. Mož je navajal, da je na cesti našel zavitek s pecivom, ki ga je pokusil. Od tega se je zastrupil. Tega mu niso hoteli verjetni. Menili so, da govori tako, da bi kril kakšno drugo osebo. Šele sedaj so ugotovili da je bil ta sum upravičen. Mladi mož, ki je bil poročen in oče več otrok, se je bil zaljubil v ženo nekega uglednega uradnika, ki je imela isto tako otroke. Razmerje sta skrivala, vendar so svojci zvedeli zanj. Nastali so.neprijetni prizori, tako da sta se na zadnje odločila izvršiti samomor. Na sestanek sredi maja je prinesla žena večjo količino ar-zenika, ki sta ga raztopila v so-davici in izpila. Med tem ko je Vychodsky tri dni pozneje Umrl, strup na žeho, ki je veliko manj pila, ni učinkoval. Poskusila je potem v drugič samomor in skočila v neki vodnjak. Pri tem jo je opazovala iijena hči, tako da jo je bilo mogoče še pravočasno potegniti ven. Zaradi družine in njenega u-gleda so stvar utajili. Sedaj pa je prišla na dan in so ženo zaprli ker je bila preskrbela strup. POSEBNOSTI VANGLEŠKlti HOTELIH Veselje in priprava za sveti večer Sneg pobelil je zemljo, pastirci več ne pojejo. Polet' živahna ta ledina, postala mrtva je ravnina. Življenje šlo je v gorko hišo — veselje šlo je v kmetov hram. Preprosta ti slovenska koča, na veke Bog naj te ohran'. Okrog peči na klop' sede otroci in stari možje. Pogledi so na vel'ko mizo, in v mater, hiše gospodinjo. Na orehe čakajo težko, \ kedaj jih mati prineso, da z njim', povita bo potica, simbol slovenskega božiča. Zdaj orehe mati prineso, na mizo jih posujejo. Krog mize sede zdaj družina, ^ orehe tolče, jedra zbira. t t Veselo vsi prepevajo — božičnice — kako lepo! Vsa sveta, tiha mirna noč, njen dom je le v kmečki koč'. J. Rotter, Nasmejala se je Manca s tako hvaležnim nasmehom, da so zažarele njene motne oči od radosti božičnega večera. Nasmejali so se vsi drugi navzoči toda s pomiselkom: Kaj pomeni božič za enega, kaj za drugega. V hišo se je vrnila teta Johana, ž njo je prišla mati pastarice Mance, da odpelje domov svojo hčerko, ki je sedela na klopi ob hišni peči. Videla je svojega otroka z bonbončki v eni roki, a v drugi je držala rdečo oranžo. Videla jo je vso srečno in smehljajočo, rdečih lic in polnih oči. Spoznaja je, da je njena hčer občutila skrivnost in resničnost božičnega praznovanja, katerega ji ona ni mogla dati. Na njenem ovelem in izmučenem obrazu se je potrojila vsakdanja spremljevalka skrb, katera ji je črtala poteze v njena lica. Prijela je pred pašnik ter obrisala vodene in ugašajoče oči. "Sedi, Mica, malo pogrej se. Johana, prlnesi ji skodelice kave in belega kruha odreži," ukazuje soseda Marijana. Nato so se pogovarjali o hitrem mrazu, ki je tisto leto pritisnil že v decembru, o snegu ki je zapadel visoko že okoli "sv. Miklavža, o deklah in hlapcih, ki bodo zamenjali službe pred novim letom. Med tem je bajta-rica použila kavo in beli krtih. "Manca, si se kaj zahvalila, če ne, bom jaz rekla hvala za obe." Vstala je s klopi, se zahvaljevala ter se pripravljala na odhod v leseho bajto pod klancem Soseda Marijana pa je takrat V nekem hotelu V Edinburghu na škotskem mora vsak gost, ki žakolne* vreči denarčič v posebno blagajno za dobrodelne namene. , T0NED-UP APPEARANCE TONED-DOWN BUDGET with a WILSON at $2.95 Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem JOHN POLLOCK SLOVENSKI TRGOVEC v Slov. nar. domu na 6407 St. Clair Ave. SILK HOUSECOATS 1.95 & up \ CHENILLE & CORDUROY 2.95 & up PANDORA BOXES 3.95 and up Purses for Daytime and Evening A Small Deposit Will Hold Any Articles GRDINA SHOPPE Store open till 9 p.m. . 6111 St. Clair Avenue Cleveland, Ohw Merry Christmas and A Happy New Year We wish all our friends and customers a Meriy Christmas and a Happy New Year ELECTROLUX REFRIGERATOR COMPLETE HOME FURNISHINGS, FURNITURE, RUGS AND LINOLEUM . MAGIC CHEF AND GRAND STOVES V MAYTAG WASHERS AND IRONERS RCA RADIOS AND VICTROLAS a Quality Furniture at lowest prices '' Perusek Furniture 807-809 EAST 152nd ST. Iskreno se zahvaljujemo za naklonjenost v tekočetn letu in se toplo priporočamo za 1941! JOs. Periisek, lasthik Želimo prav vesele božične prtiznikč in srečno Novo lelo vsem odjemalcem in prijateljem! t Pri znani skoposti Škotov je i razumljivo, da se v tem hotelu mnogo manj preklinja kakor v drugih. V nekem drugem hotelu lahko dobi vsak gost samo eno vrsto pijače. Če je pa še žejen in hoče še drugič piti, mora najprej zapustiti hotel in se nekaj časa izprehajati. Po povratku šele lahko dobi drugo steklenico. Posebno skrbno svare goste pred čudno navado, ki vlada v nekem hotelu v Aberdeenshireu. Tu namreč nihče ne sme pred vrata svoje sobe postaviti rjavih čevljev, kajti sluga namaže vse čevlje s črnim mazilom. Če ima gost rjave čevlje in če jih noče izpremeniti v črne, jih mora imeti vso noč v sobi. V Warwickshireu poziva neki hotelir svoje goste, naj gredo z i njim in njegovo ženo vsako ne-" deljo k maši. Po vrnitvi iz cerkve pa dobi vsak gost brezplačno zajtrk. V Dumfriesu imajo v hotelu star naslanjač, v katerem je nekoč sedel škotski pesnik Burns. In vsak, kdor sede v ta naslanjač, mora plačati zapitek vsem gostom v sobi. KRI JE VELIK ČUDEŽ V NAS SAMIH Če se zDodete v prst z buciko, se pokaže kapljica krvi. Če je ta kapljica komaj tako velika, kakor bucika glave, s katero ste se zbodli, pa gotovo ne veste, da plava v tej majhni kapljici krvi pet milijohov drobnih rdečih ploSčic. To so rdeča krvna telesca, ki imajo nalogo, da sprejemajo v pljuča kisik, ki ga vdihavamo z zrakom, brez katerega ne bi mogli živeti. Ta telesca dajejo krvi lepo rdečo barvo. Skozi žile odraslega človeka teče pet litrov krvi, ki poganja srce. če bi ta rdeča krvna telesca položili drugo poleg drugega, bi 2. njimi pokrili ploskev, ki meri .80 m na dolžino in 40 m široka, torej 3200 kvadratnih metrov. FRANK (ERNE JEWELRY (0. KREMZAR FURNITURE CLEVELAND STORE LORAIN STOP 6405 St. Clair Ave. 3063 Pearl Ave• Ohio hi S. N. H. lildg., Lorum, " ■ 1W ENdicott 2252 Lorain ZANE GREY: 53 ŽELEZNA CESTA ROMAN ajci mu je legla na ramo P dlan. Njegove oči, ki so se ^oma vzdignile z lesenega tenka, zagledale resasto Perjem obšito usnje, žilavo ^vo, rjav, bradat obraz in re sive oči, v katerih je igral resnične radosti. 'Sinko! Evo vas — in to je 5Ja rešitev!" je zaklical debel zv * w«tf ilingerland!" Neale je zgra-svojega starega prijatelja, *or zgrabi tisti, ki se utaplja, vrv. "Bože moj! Kaj se lzdaj zgodilo? ... Oh, tako ^ sem, da sem vas našel! ^ je z menoj, prijatelj Slin- fland!" Sodim, sinko, da mi je vse laftp'. ^®ale se je zdrznil. Zakaj so 'judje ko čudno gledali ? ^ aastavar je bil preveč pre-3st in prevelikodušen, da bi ^ogel skriti svoje sočutje, i^alje! Stran od te množice!" ^knil Neale in potegnil Slin-r'atida za seboj. "Ne govorite. 'Pripovedujte ničesar. Poča-fe! . . . Tukajle imam pismo ^eale kolovratil po cesti, J) He vedoč, kam gre; ko sta s'a v tišji kraj, je s smrtno kostjo v duši odprl knjižico Stantonove. Čital je to- Strašno ste me ponižali. 0-|°vali ste me. Udarili ste me. J ležim tu in umiram. Umi.-o Neale — in sem vas lju-a> Prišla sem k vam, da bi ^ Pokazala svojo ljubezen. — ' s*e le mogli biti tako slepi in 0 neumni! Molim in prosim da bi kdo našel to pisa-bi ga spravil v vaše ro- ,^cliffe je pripeljal vašo zaroko. Allie Lee, v mojo hišo, da Naprodaj bližini E. 185th St., hiša za fužini, samo $4500. Za pogosti se oglasite pri & KOVAČ REALTY , 960 East 185th St. NAZNANILO A. Anton Skur naznanja genski javnosti, da je pre-L sv°j urad na 483 East pnd St. vogal Daniel Ave. C°Uinwoodu. Uradne ure r 1. do 4. popoldne in od ' 9. zvečer, jzvzemši ob J^ljah in praznikih. Ob Nah od 1. do 4. popoldne. Nne ure po dogovoru. Jlefon — v uradu POto-4245, na domu KEn-C^3307.___ BOŽIČNA DARILAl L nas dobite vsakovrst- ^lago, ki je pripravno za tovrstna darila za vašo j 0 družino in za vaše pri- *telje. Vsakovrstne obleke i. katere, za žene, ^a de- iet*, za otroke. Velika iz-»i j. a spodnjega perila,,mo-c e »rajce, kravate, nogavi-Plahte, kovtri in vse, kar Potrebuje pri družini, s vidite, se vam priporo- A. AN2L0VAR V°gal E. 62nd St. in St. Clair Ave. bi jo skril Duradu. Velel mi je, naj vas poiščem, nato je umrl od sunkov z nožem, ki jih je dobil v boju z Duradovo drhal jo. Tudi Hough je bil poginil. Neale, videla sem Allie Lee — in sem razumela vaš obup. Ona ni vedela, ni čutila, kakšna ženska sem. Naslonila je svoj obraz na moje prsi. In ta dotik me spremlja v smrt, tolažilen kakor blagoslov. Zaprla sem jo v sobo in sem odhitela po vas. Prvič po dolgih letih sem okušala trenutek sreče. Spoznala sem, zakaj ste morali ostati ravnodušni nasproti meni. Spoštovala sem vaše ravnanje. V ogenj bi bila šla za vas. Misel, da bom jaz tista, ki ji boste dolžni svojo srečo — da varfi jaz vrnem Allie Lee in z njo vred vse upe in vse častihlepje vašega življenja — ta misel me je opajala. Oh, kako sem se solnčila v zavesti svoje moči! Nato sem vas našla; in v najčistejši uri mojega življenja ste mislili vi v svoji peklenski zaslepljenosti, da prihajam k vam zato, ker vas hočem pridobiti zase! Vaša jeza in vaše zaničevanje sta mi vzela razum. Še govoriti nisem mogla več; vse, kar sem spravila iz sebe, je bilo to, da sem povedala njeno ime in sem vas prosila., da bi šli z menoj. Osramotili ste me vpričo množice, ki se je režala okoli naju. ; Udarili ste me. In vsi plameni pekla — mojega peklenskega življenja — so vzplapolali v mojem srcu. Planila sem na cesto — v brezumnem koprnenju, da bi ubila vašo dušo in otrovala. j vaše srce z večno muko. Zaklela sem se, da dobi prvi moški, ki stopi v mojo hišo, ključ Alličine sobe. Ta prvi moški je bil Larry Red King, pijan in divji, da bolj ni mogel biti. Pozdravila sem ga in sem mu dala ključ. Toda v svojem brezumju nisem pomislila, da je Larry King vaš prijatelj. Čez nekaj minut je prišel z Allie v dvorano: iztrez-njen, strašen — — Jaz v svoji bcsnosti sem planila nadenj, da bi mu iztrgala dekle. Ustrelil je name. Še v tem trenutku vidim njegove oči pred seboj. Oh, Bogu bodi hvala za ta strel! Prav on je bil moja rešitev. Pala sem na tla, toda videla sem še, kako je ta vrag ubil štiri izmed Duradovih ljudi. Izvoje-val si je prosto pot. Pozneje sem zvedela, da je bil tudi on ubit in da je Durade ujel dekle. Neale, hitite ji na pomoč. U-ničite tega Španca. Nihče ne ve, zakaj ji je doslej prizanašal, a verjemite mi, da ne bo imel več dolgo usmiljenja z njo. Mraz me je. Težko pišem. O-koli mene se dela tema. Slišim veter, kako ječi. Odpustite mi, Neale, razlika med menoj in Allie Lee je — ljubezen vrlega moža. Moški so slepi za ženske muke. Zapuščena umiram. Ne — mislim — zdajle je Bog z menoj. Kaj hočete, bila sem ženska. Neale, odpustite--" "Če sem bil tam?" je zajecljal McDermott, brisoč si čelo, ki je bilo mokro od lepkega znoja. "Menda, prekleto!" Pol šestih je bilo. Ulica je bila videla neobičajno polno ljudi, čeprav se jim ni tako mudilo in niso bili tako dobre volje kakor drugače. Na vseh vogalih so se zbirale vznemirjene gruče. General Lodge je potegnil Mc Dermotta čez prag. "Stopite noter, mož. Potrebni ste kozarčka, da si privežeta dušo. Vražje zbiti ste videti." Rjava, žuljeva roka McDer-motta je trepetala, ko je vzel kozarec s točilnika in zlil whiskey vase. "Nič več nisem tisti, ki sem bil, general," je potožil Mc Der-mott. "Cassey je šel. In peklenski posel smo imeli, da smo se pretolkli skozi Indijance. Nato pa, komaj sem bil stopil iz vlaka — se je zgodila ta stvar." "Kaj se je zgodilo? Poročila, ki sem jih dobil, nasprotujejo drugo drugemu. Pripovedujte, mož." "Ko sem bil zvedel, da Caseya ni več, me je obšla slabost in zaželel sem si okrepčila," je pričel Irec. "In tako prikolovratim kmalu potem v lokal tistega Španca J Durada. Naročim si kozarček in stopim nato v veliko dvorano, kjer je igrala muzi-ka. Imenitna beznica, vse kar je res. Kup gosposkih dečkov v dolgih suknjah — vraga, kar v čast si šteješ, da marajo igrati s teboj! Nekateri izmed njih so mi bili znani. Na primer tistile Mr. Lee, ki je bil prej komisar popolna zaloga trebuSnib pasov, elastičnih nogavic tt pasov za kilo. Izvršujemo zdravnlžkf recepte točno ln zanesljivo. Dostavi mo na dom kamorkoli. MANDEL DRUG 15792 Waterloo R4. Slovenska lekarni 6900 Hough Ave.: Vocal Hough in K. li'ltli St.; 2 story single; 8 sob; kopalnica : hot air heat; $3,400; bančni pogoji. 14613 Saranac Rd.: Hi story-frame single; <> sob; kopalnica ; $2,500. Ma to predplačilo, ostalo bančni pogoji. 1583 East 93rd St.: 2Vi story frame single; 11 sob, kopalnica; hot air heat; malo predplačilo ostalo bančni pogoji. Pokličite nas za sestanek ali obiščite svojega brokerja THE CITY AND SUBURBAN CO. 8063 East 9th St. — PRospect 7666 I DEKORIRAMO vaše sobe po najnižjih cenah. Scenerija, napisi itd A. PLUTH 21101 Recher Avt,. IVanhoe 2261 M. LOUiS PEČENKO 7308 Hecker Ave. ENdicott 2759 BARVAR, PAPIRAR IN DE KORATER (Jnijsko delo PrijateFs Lekarna Prescription specialists St. Clair Ave. vogal E. 68 St. Zastonj pripeljemo na dom ENdicott 4212 Poslovite se od starega leta na Silvestrov večer 31. decembra v veseli družbi, pri nas. Rezervirajte si prostor Dobra okusna jedila. — Pivo, vino, žganje FINA GODBA ZA PLES , J. KUNCIC-PERROTTI CAFE 390 East 156th St. KEnmore 4365 BOŽIČNE POSEBNOSTI Down Pilled Celanese Fayon Comforts....................$ 9.95 Lepi "Occasional" stoli ;dobra konstrukcija............ 4.75 Chenille pogrinjala za postelje v lepih barvah........ 3.95 Svetilka s 7 načini, s svilenim senčnikom ................ 5.95 Velik, udobni "lounge" stol ........................................ 15.00 Novi Apex, električni pralni stroj .......................i.... 49.95 Royal ali Apex, električni cleaner ............................ 39.95 Zenith radio, ^posebno .................................................. 14.95 ZASTONJ dobite z vsakem nakupom $10.00 ali več, lep "silk pillow," ako prinesite ta oglas. FLEMING FURNITURE ST. CLAIR AVE. cor. E. 75th ST. Odprto vsak večer. Lahki pogoji -ott 15302 Waterloo Rd. KEnmore 0195 GASOLIN MIKE POKLAR E. IfS St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. Frank Mihčič Cafe 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 • Molly's Tavern ' 7508 St. Clair Ave. Pri nas vam postrežemo z dobrim pivom, vinom in žganjem in dobrim prigrizkom. Se priporočamo za obisk. — M. Fučič, lastnik. PAPIRAR ?3696^36)638S69696S6S636)6)69636S696S69696S69636S6? STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov, pelo garantirano. priporočamo. John Peterka Paperbanger and Painter Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653 RAZNO FRANK KURE 1118 EAST 77th ST. ENdicott 0439 Vsa kleparska dela, dela na strehan ln na furnezih. Se priporočamo hifi-nim gospodarjem — delo je Jamčeno ln cene so zmerne. POSEBNOSTI ZA BOŽIČNA DARILA General Electric Roaster White Baked Enamel Finish — Complete with Bake Rack — Posebna cena Automatic Toastmaster Bread Pops up automatically when done. May be set for light £.00 or dark bread..................... J-\J Mixmaster Food Mixer Black and White Enamel Finish — A speed for every need at your finger tips with Juice #OQ.75 Extractor ................................ Druga zelo hvaležna darila v Pyrex Coffee Maker $3.95 Electric Heating Pyrex Double Boiler $3.45 Pad .......................$2.95 Electric Waffle Iron $3.95 Electric Sandwich Electric Flat Iron .. $2.95 Toaster ..................$1.49 Lahko se jih kupi pri ZAVASKY'S HARDWARE 6016 St. Clair Ave. ENdicott 5141 Mi damo zelene Eagle znamke #Malo predplačilo obdrži kakoršnokoli darilo do božiča A. J. Terbovec: Dragocena pijača I————i Letošnji Zahvalni dan je bil pri nas v državi Ohio nenavadno lep, skoro pomladanski. Po-* - sledice nekate-rih močnih slan in par pesti sne-I ga je izpral go-., rak nočni dež in A. J. Terbovec lahne južne sapice so se igrale z belimi oblački po sinjem nebu. Po parkih je mrgolelo iz-prehajalcev: otrok, mladih parov in starejših ljudi. Drevje in grmičje je bilo golo, toda trate sveže zelene in po njih je bilo raztreseno cekinasto cvetje regrata. Good old dandelion! Poleti je skrit v travi, kot da ga ni, v pozni jeseni in v zgodnji pomladi pa hiti trositi svoje zlato po livadah, kot bi vedel, kako si takrat človeško o-ko želi odpočiti na korajžni cvetki, ki si upa kljubovati vremenskim neprijetnostim. V par krajih clevelandskega mestnega parka cveto tudi posajene skupine teloha, ki ga A-meričani imenujejo Christmas rose. Ta iz Evrope importirana divja cvetlica cvete ne samo v pozni jeseni in zgodnji pomladi, ampak tudi kadarkoli pozimi, včasih naravnost iz snega. Množice se ustavljajo in občudujejo veliko belo cvetje te optimistične cvetlice. Tu in tam celo zimzelen odpira svoja višnjeva očesca mehkim poljubom jesenskega sonca. Da je iluzija pomladi popolnejša, se od časa do časa oglasi iz grmovja kratek in boječ ptičji spev.' To so pač zakasneli selilci, ki jih je na njihovem poletu proti jugu za nekaj dni pridržala beautiful Ohio. Če bi nas pratike ne učile drugače, bi mislili, da je pomlad. MT • 11 Dnevi pa so v tej sezoni kratki in kmalu se zvečeri. Nenavadno dolg sprehod po parku me je utrudil in zaželim si oddiha in kakšnega okrepčila. Stopim v znano gostilno, kjer naletim na skupino prijateljev, ki me povabijo k mizi. Saj res, si mislim, Zahvalni dan je treba nekoliko praznovati. Samo Amerika lahko s pravimi občutki obhaja Zahvalni dan. Popularna pesem "God Bless America," ki j dofrii iz radija, me v tej veri še utrdi. Jasni obrazi vse na okoli, tu in tam tudi prava razigranost. Kako vse drugače je zdaj, kot je bilo v času velike depresije! Pogovori naše skupine se sučejo o vsem mogočem. Natakar nam donaša pivo — saj je Zahvalni dan. Pa se domisli eden izmed družbe, da bi si za izpre-membo privoščili kaj boljšega. Nekateri se branimo, toda končno se damo pregovoriti, saj je Zahvalni dan. Eden naroči brandy, drugi whisky, tretji gin itd. Vsak po svojem okusu. "Ali ni čudno," pripomnim jaz, "kako si zdaj izbiramo, kaj bi, tekom prohibicije je bilo pa vse dobro., in kako dobro! Še za medicine nam je bil munšajn. Skoro bi rekel, da mi je enkrat življenje rešil." Tovariši so že- ' lell vedeti kdaj, kje in kako, pa | ;sem jim začel pripovedovati: "Bilo je pred leti, ko je bila i prohibicija še mlada, polna am- j bicij in domišljavosti. Nekako sredi julija me je bilo zaneslo v severno Minnesoto. Takrat se smeje ta naša severna zvezda i v vsem svojem sijaju. Dnevi so takrat v tistih krajih vsaj eno uro daljši kot nižje proti jugu, i noči" pa mehke kot žamet in napo jene z biserno roso, v kateri i so se raztopile tisočere vonjave polja, gozda in jezerskih obal. Lepo je tam v tisti sezoni, in, kdor ima čas, se kar ne more j izmotati iz mehkih prelesti dežele severnega sija. In jaz sem takrat imel dosti časa, denarja sicer le bolj za sproti, toda ni-kakih skrbi in odgovornosti, i Ustavil sem se pri že od prej mi znani Seliškarjevi družini, kjer sem bil takoj sprejet za začasnega boarderja. Poletna hiša ali vila te družine stoji ob jezeru White Iron, nedaleč. od 'mesta Ely. Tam so mi odkazali1 prenočišče na zračni verandi, skrbno zamreženi proti komarjem. V ozadju hiše je bilo nekaj malih gospodarskih poslopij, nato pa izredno sočen ze-lenjadni vrt, šele nedavno iztr-1 gan tipični minnesotski divjini.; Konci ograjenega vrta je gospodar postavil lično pikniško mizico s klopico, v neposrednem ozadju katere se je začel gozd šuštečih brez in smrek. Pri tisti mizici sem presedel marsikatero popoldansko urico, včasih kaj čital, včasih pa tudi kaj pisal. Seveda, takrat sem pisal za za-1 bavo, kadar me je veselilo, ne kot zdaj, ko mora človek pisati, če je razpoložen ali ne. "Tisti, ki trdijo, da bi brez : dela ne mogli živeti, ker bi jim;: bilo dolgčas, ne vedo kaj govorijo, ali pa niso moje sorte. Jaz sem tam preživel par solidnih tednov v idealnem brezdelju, nekako tako, kot pravijo, da živi bog na Francoskem. (Tista re-čenica se nedvomno nanaša na čase pred vojno). S postopanjem ob jezeru, na obali katerega se je bilo prav takrat začelo razvijati živahno letovišče, in s še bolj navdušenim postopanjem po duhtečih gozdnih j sencah, sem brez truda in napota pregnal vsak oblaček dolgočasja. V gozd s seboj sem vselej vzel lahko puško risanko j 22. kalibra, kaj za pušiti in včasih kaj za čitati. Puška mi je bila kot nekaka tovarišica.; ;Ne da bi mi bilo kaj posebno dosti za lov, toda če sem naletel na skupino gozdnih kokoši, ki so v popoldanski vročini lenarile pod smrekami ali se kopale v prahu gozdne stezice, sem marsikatero poslal v večna lovišča oziroma v kuhinjo Seliškarjeve mame. "Oh, Seliškarjeva majna, to vam je bila kuharica! Takih je malo, če sploh kaj na našem severu. Divjačina vseh vrst je bila v njenih umetniških rokah material za čudeže. Prav tako božansko je znala pripraviti produkte domačega vrta: kolerabo, peso, krompir, korenček, grah, solato, stročji fižol itd. Minnesotska zelenjava je že sploh nenavadno sočna in okusna, ker se razvija v primerno vlažnem ozračju in ker v dolgih sončnih urah severnega poletja izredno hitro raste. Svežih rib iz čistih jezerskih vod je bilo j na preostajanje, za mlekarsko stran pa je skrbela rdeče maro-; gasta čada Bessie, ki je imela i vsakdanje bankete v sočnem poletnem zelenju, katero ji je < segalo čez kosmati hrbet. "Moja začasna gospodinja, Mrs. Seliškar, je bila že v letih in precej naglušna, toda zgovorna in živahna koi dvajsetletna deklina. V razgovoru je včasih zasolila kako tako originalno, da je kar sapo vzelo celo takim, ki smo si domišljali, da smo videli mnogo Amerike in' sveta. Brez dela ni bila nikdar, j Če se ni ukvarjala s kuhinjski-, mi in hišnimi posli, je delala na vrtu ali pa je šla v gozd nabirat maline in boroynice. .Posebno v zdravilno moč borovnic, svežih in posušenih, je verovala. V veliki zelenki je imela vedno domače medicine: žganje, i v katerem so bile namočene borovnice. Takrat, kakor že omenjeno, je v deželi gospodarila 1 prohibicija, in take medicine so bile res medicine. Včasih jih je kako čašico prodala, toda večinoma je brezplačno "tritala" z njimi hišne prebivalce in zanesljive goste. Kadar mi je bila j j lovska sreča naklonjena, da sem iz gozda 'prinesel par divjih ko- i koši, me je vselej povabila: "Zdaj boš pa enega, Tone, kaj ne!" In kdo bi se bil branil takih medicin v časih prohibicije, ; posebno, če je prišel iz gozda! "Seliškarjeva mama zdaj že nekaj let počiva na elyskem mi-rodvoru, kjer ji šušte uspavanko zelene smreke in bele breze našega severa. Morda ji krasi I gomilo lep spomenik'; ne vem. Toda med tistimi, ki so blago ženo pobližje poznali, ji je ohranjen lepši spomenik kot ga more izklesati kamnosek. Spominjajo se je kot materinsko do-. bre žene, skoro pretirano delavne, tipično 'originalne ter ne-i prekosljive v kuharskih umet-■ nostih. Poznega popoldne po večerji, ko sem ugibal, če bi si še pri-; j voščil kratek izprehod ob jeze-: ru, ali bi stopil še malo v gozd, i je prišel v vas rojak, ki je takrat zavzemal mesto managerja j i tamkajšnjega letovišča. Prine-sel je culico debele poletne red-kve in je naprosil Seliškarjevo j mamo, da nam jo pripravi z je-sihom in oljem za povečerko. Gospodinja je bila za take usluge vedno pripravljena, mi se pa okusne redkve, z domačim kruhom, tudi nismo branili. Za nameček nas je gostitelj še "trital" z nekaj steklenicami "near j beera." Nekaj pozneje sem za-krmaril proti prodajalni ob jezeru, da dam nekaj zaslužiti to- j bačnemu trustu. Na zamreženi, verandi prodajalne je pri mizicah sedelo nekaj skupin leto-; viščarjev, ki so srkali mehke pijače ali p^ lizali sladoled. Med njimi sem opazil tudi Horvatovo družino, katero sem poznal še . iz časov mojega bivanja v Chicagu. Povabili so me, da prisedem, in vabilu sem se drage volje odzval. Ve-j čer nam je pretekel v prijatelj-i skih pogovorih, katere smo si. osladili z nekaterimi porcijami sladoleda. "Malo pred polnočjo sem prišel do mojega začasnega stanovanja, kjer je že vse spalo, i Pred hišo sem si privoščil še korec sveže vode iz domačega vodnjaka. Potem pa tiho, po i prstih spat, da ne bi koga zbu- < dil. "Po par urah nemirnega span- : ca pa me prebudi silno zavijanje v želodcu. Pa sem se do- : mislil: redkev, near beer, ice cream in voda! Ni čuda, da so se stepli in povzročili pravo revolucijo v notranjosti dežele! Krčil sem se in zvijal na postelji in skušal zaspati, pa ni šlo. Pet ali deset dolarjev bi bil takrat rad dal za kozarček žganja. Toda gospodar in gospodinja sta v sosedni sobi trdno i spala, kar je pričalo njuno enakomerno dihanje. Buditi ju zdaj bi bilo greh. Kaj storiti? Revolucija v želodcu je divjala z nezmanjšano furijo naprej, da sem postajal kar desperaten. In v tej sili sem se odločil, da vza-mem postavo in zdravljenje v lastne roke. Po prstih sem se I splazil v družinsko sobo do omare, pod katero sem vedel, da se skriva steklenica rakije z namo-i čenimi borovnicami, nalil si pri | luninem svitu velik kozarec za-| željenih medicin in ga izpraznil j v dušku. Revolucionarje v želodcu je ta strategična poteza ! tako panala, da so takoj sklenili premirje. Ko sem se prebudil, so se okoliške smreke in breze i že kopale v jarkem dopoldanskem soncu. "Pri zajtrku sem se gospodinji skesano izpovedal moje pregrehe, jo prosil oproščenja za mojo žganjarsko predrznost in položil pred njo bankovec, da si zaračuni, kar je prav. Toda Seliškarjeva mama se je samo materinsko nasmejala ter potisnila bankovec predme nazaj, rekoč: "Prav si storil! In nič ne boš plačal, samo da je pomagalo!" "Prijatelji, tiste dragocene pij jače, čeprav je bila munšajn, se bom z odličnim spoštovanjem spominjal, dokler bodo moja i usta znala razločevati med raki j o in vodo." Po "Novi Dobi" _ • - _ ; , » Urednikova pošta _ Škrjančki vas vabijo Kadar se domislimo na stari kraj, se tudi domislimo kako lepo je bilo, ko smo po polju delali, v zračnih višinah nam je pa ! prepeval S'tfjancek krasne melodije. V Še danes jih slišim, ko je že minilo mnogo let. Pa tudi v naši beli Ljubljani imamo mladinski pevski zbor, kateremu smo dali 1 ime "škrjančki". Ravno ti škrjančki nam bodo prepevali v nedeljo 22. decembra popoldne ob 3 uri v Slovenskem j društvenem domu na Recher Ave. Poleg tega bo pa vprizorjena tudi igra "Oh ta Poloma". Ko se bomo pa navžili lepega petja in se nasmejali prizorom v igri, pa Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem obiskovalcem in prijateljem in se pri- | poroča za vbodoče. Y Louie Laundry 6221 St. Clair Ave. Awmmmmm pride naš stari prijatelj Mi-:š klavž z različnimi darili za mla-! S de in stare. A Prijatelji in prijateljice petja in igre, ali bomo dopustili, da S bodo stoli v dvorani prazni? — v Ne, pod nobenim pogojem ne! Koliko truda in potrpljenja je š treba predno se pripravijo za u nastop na koncertu ali v igri in " kako mučno je ako stoli še niso zasedeni kadar se zagrinjalo g dvigne, obratno pa je veselje, a- j, ko zagledajo polno dvorano ob- s činstva in s tem se da priznanje I g in pogum pevcem in pevkam in \ igralcem in igralkam do nadalj-nega dela, r V imenu škrjančkov vas uljud- < no vabim, da jih posetite, da jih i podpremo, da bodo še nadalje' z j veseljem peli naše lepe slovenske pesmi in prirejali igre. Prav lepo pa vabim tudi vse iz zunanjih naselbin, posebno pa naše sosede iz Collinwooda, da posetite to prireditev, ker roka roko umije) in se bomo tudi odzvali na vaših prireditvah. Pe- : tje bo pod vodstvom pevovodje . Mr. Šemeta, režija igre pa pod i vodstvom Mr. Požarja. Na svidenje in s pozdravom Geo Nagode Silvestrov večer pri Zvonu Kakor vsako leto, že dolgo vrsto let, tako prireja tudi letos pevsko društvo "Zvon" takozva-. ni zabavni večer na starega leta dan, 31. decembra, v Slovenskem narodnem domu na 80. ce-; sti. To je eden tistih večerav, ko ' se vsak rad malo pozabava v ve-1 seli družbi, pa najsibo mlad ali ; starejši, saj je v družbi Zvonar-' jev vedno veselo. Tako se tudi na ta večer o-1 beta obilo neprisiljene zabave, i Vsega bo dovolj. Za plesaželjne ! bo skrbel Emeric Kordan in nje-. gov štab. Za okusno večerjo pa imajo v oskrbi žene kuhinjske-" ga kluba. In tudi vsega drugega bo dovolj, pa tudi lepega petja ne bo manjkalo. Da bo pa vsak vdeleženec zadovoljivo postrežen, pa priporočamo, da si vstopnico za ta . zabavni večer vnajprej rezervi-3 rate, kajti ta večer se ne bo pri. vstopu v dvorano vstopnic prodajalo. Vstopnice se lahko dobi-1 jo pri pevcih in pevkah kakor tudi pri podpornih članih dru- . . . m . m m , • . .1 ■•l.a«J.>aj.>aj.ttJ.lti.<«ii.**lL**J<' štva "Zvon" in pri oskrbniku Slovenskega narodnega doma,1 Matthu Lekanu. Torej pridite k Zvonarjem na Silvestrov večer. Vas prijazno vabi, odbor. Obenem naznanjam, da se vrši v nedeljo 22. decembra ob 10. uri dopoldne letna seja društva "Zvon". Apeliram na vse člane, da se gotovo vdeležite te važne seje, ker je veliko važnih stvari za skleniti, ter se bodo seveda vršile tudi volitve odbora za prihodnje leto. Torej pridite! Končno pa želim vsem članom in prijateljem društva "Zvon" vesele božične praznike in srečno, veselo in zadovoljivo Novo leto! Vaš, za arušavo "Zvon" S. Paulin, tajnik MESTO ŠTORKELJ Idilično bolgarsko mestece Pirdap ob vznožju Balkana ima prav za prav 5000 ne 3000 pre- bivalcev — toda 2000 jih sPada med štorklje. Ljudje in štorklje so se v tem kraju tako privadili drug d™' gemu, da ptice niti pozimi ne zapuščajo tega kraja, temveč pre-zimujejo v hlevih. J V toplejši letni, dobi se udomačene štorklje sprehajajo rne ljudmi in vozovi ter se ti Pnb žajo, če jih pokličeš po 'menu' Štork, ki ga imenujejo Nenco, je pravi ljubljenec vsega mesta. Ko so v Bolgariji kakor drugod uvedli brezmesne clneve' .. i štorklje v prvem času ob ta s nih dneh zaman klopotale F mesnicami in čakala na odpa ke. ' Ko so pa opazile, da je to^ potanje brezuspešno, so se . le k svojemu staremu naC življenja, vsaj do neke mere. Ob brezmesnih dneh lovijo^ be po mlakah v okolici na* ' ob ostalih dneh pa P""« 0 točno pred mesnice in PoD1 mesne odpadke. .J^JijSM - —- — ———" ...lUli.tniE)ft I Miklavž nosi v vsako hišo naše poseb- | nosti, zatorej se obrnite na nas. Vesele božične praznike vsem skupaj. Naj navedemo nekaj posebno nizkih cen. Najboljša diamond jedrca--------2 lbs. Celi orehi, Diamond --------2 lbs. 43 Fine bele rozine i.-------2 lbs. Živa ali zaklana perutnina 1 Round steak roast-------;____-------lb. Pork chops iz srede-----1------lb. 25 Želodci ali klobase —1-^1-—------lb- 25 Leg of lamb_____________________lb- Olje, Vart 25 | Čista mast---—-.--------— ' ® | Angela mia olje ----------------------O)! 1 Rinso, velike --------------------2 za 33 Kirkman's chips —---1 2 za 33 | Okusna kava 3 lbs. 3*. I Ginger ale ——i----—.—.---<-----"lzc I Ivory soap, velike----------------2 za J 5 Crisco, Spry _____3 lbs. 45 Tu je še veliko drugih nizkih cen. = -die Pri nas dobite vedno svežo zelenjavo in »»■ | LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. vs^ .................................. .......•■>«Hiiiiiiiiiir^iiiiiiiiiiiir^iiiiiiiHiu^'!!!!l!^*^^ B BOŽIČNO VOŠČILO jpl Božični prazniki so pred nami; čas, ko rajši človek misli jjgf 1 na druge kot na sebe. V tem duhu želimo vsem polno veselja v gggJj^Ji ©lir. m &uTd Š. § velele 478 East 152nd Street Cleveland, Ohio National Beverages, Inc. K W ' A | 4621 Denison Ave. WOodbine 60» - Distributors of - 1 ERIN BREW - BURKHARDT - DUQUESNE - PORTER - ALČ I HALF « HALF . || I Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vs^' | JOE PULZ /-t-\ WISHING YOU ALL A ^ * » ll MERRY ★ ^T jj CHRISTMAS! S&FS 6116 y^St. Clair Av«' -A HAPPY NEW YEAR!' Tel. EN. 0670 Mr' and Mrs' Beros' E n a k o p r a v n o s t CHRISTMAS ISSUE PART II. — II. DEL. BOŽIČNA IZDAJA VOLUME XXIII.-LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) DECEMBER 20, 1940 ŠTEVILKA (NUMBER) 29S WMIVECEI191? Tisto leto je bila disciplina že nočno razrahljana. Ujeti Rusi So se nekako privadili avstrijskih prilik, njih stražniki so se Privadili svojih varovancev; ra-zen splošne siromaščine je sko izbrisala razliko med vojaki in ujetniki. Vseobča lakota v zaledju je bila zadelala tisti Prepad, ki je še prejšnja leta ž'jal med ujetniki in zmagoval-Cl' V naši pisarni so bili zapolni trije Rusi intelektualnega s|aleža; učitelj Arkadij Ivano-železničar Ivan Andrejič in ^fi naš Petruha, ki mu nihče ii vedel očetovega imena in ga a'hče nikoli ni počastil ž njim. k katerega družabnega sloja je kil Petruha, nisem mogel niko-" Ugotoviti. Bil je odlično pis-znal je na pamet vse bas-111 Krilova, rad sem ga poslušal, 0 mi je vedno v novih inačicah razlagal moralo predvajanih ^sni. Delal sem se trdega in '^dno znova zahteval pojasnil. Se danes ne vem, kdo je koga Mil za nos: jaz Petruho, ali Pfttruha mene. Oba pa sva pokala neskončno potrpežljivost v J^glabljanju poučnih verzov ^rilova. Arkadij Ivanovič, uči- je bil mož čisto drugačne-& kova; dovtipen, šegav in os-ter- Dovtipe je pravil vedno na a način, da je svoj kozavi, to-^ zelo moško rezani obraz na-t)ral v resne gube in se je delal ^čudenega, kadar smo planili * smeh. Arkadij Ivanovič je bil KacaP. t. j., Velikorus, zato je "jegov humor imel najčešče pi-r priokus satire. Seznanila sva 86 na zelo izviren način. Nekoč 8em pripeljal v njihovo četo %dega Rusa, ki je bil odpusti iz bolnice. Ko sva prišla v bedenj, kjer so bivali tovariši, r* je stopil nasproti ravno Ar-Ivanovič in me začel s Janini obrazom zasmehova-češ, da bo Avstrije kmalu 0,1ec, ako ima nje car že take eve za opričnike. Čestital mi k k moji visoki vojaški stopnji ^ bil sem namreč frajtar — in e 2 maziljenimi besedami zabavljal, da bom na vsak način e dosegel marsikako čast, če e izgubim iz nahrbtnika one ^čice, o kateri je dejal sam Cesar Napoleon, da jo mora vsak tošten vojak nositi v svojem °riiistru. Na koncu nagovora je "iegov glas postal naravnost jH besede pa so bile s tonom strahotnem nasprotju. Bile so amreč psovke na Avstrijo, ™ovke v tri nadstropja, kakor f^Vijo Rusi krepkemu zmer Sergej Klužkin, mož ki sem Pripeljal, je med ljubkim naborom Arkadija Ivanoviča de ^ le-temu vsakovrstna znanja, ki pa jih je govornik v v°Jem ognju prezrl. Sergej je °bro vedel, da jaz razumem : t?ako besedo in da mi ni ušel ni-1 najmanjši odtenek proroglji-v°8ti. v kateri je bil Arkadij ,Vanovič mojster nad mojstri, ,,1 Oe prekrasno igral na tem vestnem instrumentu,"kakršen j Ruščina, najlepši, najkrepkej-najnežnejši in najizrazitejši vsemi jeziki sevta. Nu, da ; Pravici povem, meni ni težko /^Praviti neduhovit obraz in to f zapeljalo Arkadija Ivanovi-da je nad me iztresel ves nakopičeni žolč proti Av- 1 V'ji. Ko je končal, sem ga v k&ovi materinščini zelo vlju- I i.no prijazno zahvalil za is-j Jj"ei* pozdrav, rekoč da se v svoji j *r°mnosti ne smatram vredne-teh ljubeznivosti, marveč da ! J^o slednje gotovo na' račun v's°ke osebe, ki jo predstavljam : ^ te*n prijateljskem krožku. Po-^al sem pri tem na kapo in £ ^ KI. Arkadij Ivanovič je \ , ecnil že pri prvih besedah, na-0 Je pobledel in iz uat se mu ZOBOZDRAVNIK 6131 ST.CLAIR AVENUE VHOD IZ 62. CESTE Dr. Župnik , vam nudi kompletno zobozdravniško postrežbo, pa najsi potrebujete malo zalifcje, izdiranje ali kako drago zobozdravniško delo in ne glede na to, kako veliko je to delo. Vselej boste prijazno postrežem in dr. Župnik, ki vam je dolgo let zvesto služil, vam bo hvaležen. Ne glede kje delate ali stanujete, vedno vam bo prilično obiskati dr. Župnika ob vsakem času, ki je prikladen za vas. Ni treba nobenega dogovora poprej. Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želi Waterloo Department Store Najlepša hvala vsem Slovencem in Hrvatom za naklonjenost, ter se priporočamo v bodoče. V naši trgovini dobite tisoče raznih stvari, pripravnih za božična darila, za celo vašo družino. 15504-12 WATERLOO ROAD VOGAL EAST 156th ST. NEW FASHION DRY CLEANING SVETE'S FLOWER SHOPPE FRANCES SVETE, .lastnica J, " ©VSJB«^ 6120 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 4814 Krasne cvetlice in šopke se vedno dobi v naši cvetličarni. Posebno sedaj za praznike imamo na razpolago veliko izbero. Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem! Veseli' praznike in srečno novo leto želimo vam! Se prav lepo zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost, ter se priporočamo še za v bodoče. Naši odjemalci so zadovoljni, kar je naše najboljše priporočilo. EDNA DAIRY JOE KNAUS, lastnik 6302 EDNA AVENUE Slovenska mlekarna HEnderson 7963 " Vino, pivo, pristno žganje, ter dober prigrizek dobite vedno pri nas. Se priporočamo in želimo vesele božične praznike m veselo Novo leto. MR. IN MRS. ANTON GOMBAC 513 East 152nd Street CHAS. WIGK & SIN TEXACO SERVICE STATION ' i ■> 920 East 185th Strpet f KEnmore 5797 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! JOHN MAVSAR SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA 23751 Lakeland Blvd. Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in znancem! Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in znancem! JOSEPH PERME Slovenska čistilnica oblek Slovenski krojač NA SKUPNEM PROSTORU, 15515 Waterloo Rd. Čistimo in likamo obleke po najmodernejšemu načinu. Izdeljujemo moške obleke po najnovejšemu kroju. Pridemo iskat, ter dopeljemo na dom. Točna in dobra Trpežno in fino obleko dobite po zelo zmernih cenah nostrežba. ter v P°Polno zadovoljstvo. Prav vesele božične praznike bi srečno Novo leto želimo vsem! B. J. RADIO SERVICE Popravljamo vse vrste radijfe — vse delo garantirano. STROMBERG - CARLSON RADIJE RAYTHEON TUBES 1363 East 45th Street HEnderson 3028 11 je izvil glas, ki ni bil ne prav e, j. pa tudi ne i.. Natanka tako kakor | j govori v gongijevem "Revizor-jj ju" zdravnik, Nemec Kristjan^ Ivanovič, ki ne zna niti besedice ^ po rusko. Kaj bi še dalje pripo- . vedoval, kakšna strahovita tiši- • na je nastala v skednju pri iz-; f menjavi teh verbalnih not! j Ljudje so bili tako v skrbeh za Arkadija Ivanoviča, njegov o- j bi-az je imel znake take skruše- r nosti, da jih ta dan nisem mo- ^ gel potolažiti. Šele kasneje, ko j so videli, da ni bilo posledic, ^ so se pomirili — jaz pa sem v ^ njih očeh postal zlat človek. Ta- ^ ko je bilo moje prvo srečanje z . Arkadijem Ivanovičem. Železničar Ivan Andrejič je1 ^ bil tat. Če je bilo treba kje kaj i ukrasti, so njega poverili in v c najkrajšem času je prinesel za- i želeno stvar. Pravili so mi, da c so na prejšnjem mestu imeli za- 1 nikarno barako, ki pa jo je Ivan c Adrejič s svojo sposobnostjo ob-.c dal z vsem komfortom. Celo dve v okni in peč je nekje ukradel; c peč kot moder in dalekoviden 1 mož že poleti, ko je nihče ne po- I greši. Mene je rotil, naj za bož-1 ^ jo voljo ne mislim, da je bil do-1 ^ ma tudi tat: "Ampak tu so take 11 razmere, da moraš krasti, sicer; ; propadjoš kak sobaka." In to1 je bilo res. Nemščine se je bil dobro naučil, seveda tako, da je govoril "klejn, aber mejn." Njegovo znanje je bilo med tovariši izvor vedno novega veselja. Vsak dan je moral slišati vprašanje: "Šprjehen zji dejč, Ivan Andrejč?" Delal je v tovarni za likerje Moser & Co., postavili so 1 pač kozla za vrtnarja. Mi štirje smo sklenili, da bomo božič meni na čast praznovali skupaj .Jaz si' praznovanjaj i v tej bedi nisem mogel predstav-. ljati in skrbelo me je, da se ne i i bi osramotil. Zadnji teden sem : skušal nakupiti, kar se je le dar [ lo. Uspeh mojega prizadevanja j [ pa je bil naravnost porazen. V l lekarni sem zaradi svojih do-. brih zvez z magistrom kupil dve i steklenici njegovega zdravilne-; ga likerja, tudi se mi je posre-1 čilo, da sem v štacuni kupil če-l trt kilograma neke črne in trde I c češpljeve mezge. Ko sem še od i tovariša dobil nekoliko zrnc sa-i harina in si od ust pritrgal pol t štruce komisa, so bile vse mož-, i nosti izčrpane. Potožil sem Pe-, a ruhi svojo zadevo, on pa me je: miril: "Ne boj se prijatelj! Vse- > r ga bo. Ivan Andrejič že preskr-.' bi, da bo res praznik in pirova-nje." Naneslo je tako, da sem imel ' tisto popoldne službo. Zvečer j sem bil prost, po polnoči pa bi 1 moral zopet nastopiti. Dežurni jkorporal mi je naložil vsa naj-neprijetnejša opravila. Arestan-tom sem moral preskrbeti ve-' čerjo ter poslušati njihove ostudne kletvine. Stotniku sem mo-Iral nesti v podpis dnevno povelje in bilo je znano, da si go-j spod prinašalca dobro ogleda ter ne štedi z opazkami. V stot-| nikovo stanovanje sem priropo-tal s svojimi podkovanimi čevlji ravno, ko je bilo božično drevesce končano. Otrok še niso poklicali, gospa pa je ravno priži-jgala svečice. Ozrla se je name in se nekoliko zamračila. Dočim je stotnik pazno čital dnevno po-ivelje in sem stal jaz kot nem očitek, kazeč slavnostno razpoloženje, se je gospe prikradla v | dušo ljudomilost in milosrčnost. Videlo se je, da bi tudi meni rada naklonila kako božično darilce. Vzela je izpod drevesca zavojček in me ocenjujoče pogledala. Ocena najbrž ni izpadla v j mojo korist ,kajti zavojček je položila nazaj, nato pa se je po j vrsti dotaknila še drugih zavojčkov, pa je ob ponovnem po-jgledu name zopet , opustila mi-i sel, ki ji je vznemirila 1 j udom:- j lo srce. V tem je gospod stotnik prečital in podpisal dnevno povelje. Podal mi je knjigo, uda-| ril sem s petama skupaj in v tem trenutku je v gospejinem srcu ljudomilost premagala vse pomisleke. Na drugi mizi je uzrla žemljo in ta se ji je zdela še najbolj primeren božični dar za socialno tako nizko stoječega kranjskega Janeza. Dala mi jo je z gesto radodarne kra- i l jice. Vzel sem jo in dejal v pred- i pisanem armadnem j e ziku: "Danke gehorzamst!" Nato sem odropotal. žemlja je bila lep i prispevek k našemu božičnemu : piru. i Odnesel sem dnevno povelje ; v pisarno, nato pa zbral svoje . skromne zaklade in jo mahnil k , Rusom. Komaj sem stopil v sobo, sem obstal presenečen. Na ] mizi je stalo božično drevesce s j tremi pravimi svečicami. "Smre- ] čico sem odrezal jaz, svečice pa so sad ženskega znanstva Ivana Andrejčiča," je pojasnil Pe- : truha. Drugače je bila miza : prazna in nekako,v zadregi sem nanjo pokladal prineseni pri- : spevek. "škoda, da si se trudil : in zbiral, mi mamo vsega, kar si poželiš, prav z vsem smo založeni," me je zagotavljal Arkadij i Ivanovič. "Ti morda še nisi opa- |\< • U. • • > • • m • • i • ■ • • a* • * • • ^ • • ^ • • i • • * • 1 ; zil, da ravno najvažnejše pano-■ ge vojaškega g o s p odarstva $ upravljamo mi. Rusi sov pekar- i ni, zato glej!" Odgrnil je zama- j zano odejo in pod njo je bilo pet ? štruc kruha. "Rusi so v klavnici, (| zato glej!" Odprl je polomljen j I zaboj, odstranil neke sunje in na 11 dan je prišla debela klobasa. ? "Tudi vse krave pomolzejo, pre- ? den jih pobijejo, od njih imamo I mleko. Kangla je seveda ukra-jj dena, rabimo jo tudi za čajnik.' \ Rusi delajo v tovarni za liker-; Jj je." Sklonil se je in mi globoko . | pod pogradom pokazal baterijo l| štirih steklenic, vzdignil je bla- J zino in videl sem skalo belega \ sladkorja. "Liker in sladkor je ! prispeval Ivan Andrejič, on zna i "dejč," zato ima v tovarni važno'® funkcijo, da pazi, da kdo česa ne! ^ ukrade." 12 Ozrl se je po mojih prispev-j| kih in dejal: "Da, da, kar si ti j | prinesel, je vse pošteno pridob- | ljeno, naše pa je vse ukradeno, fj Vidite, bratci, koliko danes pre- | ' more poštenost. Bog oče pa, ki | sliši naše do nebes kričeče siro-'l maštvo in vidi v naša čista srca, f ima gotovo veselje nad naini. On j$ sam je, ki daje našim bartmr- ? skim sarmatskim bučam dobre j | misli in ukane, da se branimo 11 tukajšnje omike, češčeno in hvaljeno bodi njegovi ime! S jI 'Dftlle na 2. strani> Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Dn J♦ V. Župnik Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem FRANCES GRDANC )!{{, !T:i:| ;;j;if \\\] [Jfl LINGERIE — HOSIERY — GREETING CARDS 1513 East 55th Street HEnderson 3332 —----1 • J i ,» I . . ' J J < ' -4gm Vesele božične praznike in srečno Novo leto želu}}0 vsem našim gostom in prijateljem! . i VtkJe' božične'praznikd U Jrečn6 --NUo leto ! JOSEPH GLOBOKAR REAL ESTATE — HOUSES — LOTS AND FAR^S 986 East 74th St. ENdicott 6607 / ■ :' ' Vaše prijateljstvo narh, naredi trgovsko pbdovavfc t 3 ko bolj prijazno: t Zahvaljujoč se za vašo naklonjenost v pretek'^ J tridesetih letih, vara voščimo vesele božične prazni ^ in srečno in veselo Novo leto! I Mr. in Mrs. Christ Mpndel, Ji ZA BOŽIČNA DARILA. — Predno greste kam drUgfl1^' pridite k nam, ter si oglejte našo veliko zalogo vsa , • vrstnih stvari, primernih za celo družino. ANTON GUBANC 16725 Waterloo Rd. IMAMO LEPA DARILA ZA VAS Za 25-letnico naše trgovine, bomo dajali lepa dati Vesele božične praznike in srečno Novo Ido vsem našim odjemalcem in prijateljem! PRIJATELJ'S PHARMACY PRESCRIPTION DRUGGISTS St. Clair Ave. cor E. 68th Street Endicott 4212 We deliver Želimo vesele božične praznike in srečno Noro vsem prijateljem in znancem! Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. EN-0718 Postrežba i' • , • je popolna in zadovoljiva Zavarovalnina in bondi Veseli božič in novo leto MESNICA IK GROCBRIJJA * j> , f 4D30 St. Clair Avenue 'i/L j I^Enderspn 7,1^2 '' Vesele božične pxuznike in srečno Novo leto želimo i j vbetfi riasivt itegAhiiii o&iewalsevt m prijafeljerh1! | Se zahva4ju jep^o. za dc^ejiapjo ■ jo se pač" . . . Otroci so znova r urrtoknili. Na zetaljo se je spu-' stila noč. V kuhinji se je stem- 1 j nilo, da niso videli drug druge- j J mu v obraze. V vasi je povza- ^ j njalo Avemarijo. i Jožek se je s komolci oprl ob ; ; kolena in glavo položil v dlani.; [ Mislil je na vojno, na Resnično ■ [ vojno, ki je nekje daleč. Skušal I si je predstaviti kako je v res- ■ j I nični vojni. Popoldan so se s i1 fanti igrali vojake. Imeli so I pravo bitko. Snežne kepe so bi- j j le krogle. A to vse skupaj ni i I i nič. V resnični vojni imajo p v- l I ške, kanone, letala. Zelo lepo i I mora biti v vojni . . . Stojiš ob i J kanonu in streljaš, streljaš, so- i livražnik se umika, hitiš za njim, || čez hribe in doline, vpiješ hura i in streljaš, dokler . . . Nena-| doma se je domislil — nekoč | bi i tegnil iti tudi njegov ata'v j I pravo vojno— tudi njegov ata ^ j ata . . . lahko bi ga zadela kvo-5 gla . . . Nekje pri srcu ga je | zazcolo — in vojna se mu ni 1! zdel v prav nič več lepa stvar. I; Vojna . . . i j Tudi Marijanica je mislila na 81 očeta. tSisnila je k sebi noge, 3 jih o.hjela z obema rokama, na-8 slonila brado na kolena in raz-5 i mišljala ali bo tudi njenega ate-S i ka danes obiskal Jezušček z an-i gelcj. Mama ji je pripovedova-s la, da pride vsako leto enkrat • na zemljo, pogledat, če so še r I hudobni ljudje na svetu. An-J gelci ga spremljajo. Eden varu-^je tudi njo . . . Kakšen neki S je? Zakaj ga nikoli ne vidi? I Včasih zvečer zatiska oči in se E i dela, kakor bi spala. Morda se C bo nekoč angel, ki sedi ob njeni K postelji, le pozabil napr^vit^ ne-§ vidnega. Pritajila se je, potem ^ pa naglo odprla oči — toda an-| gel je vselej uganil njene misli. 5 Nikoli ga ni zagledala. Sveti, | angel ... Še bolj se je stisnila j i j skupaj in zaspala, t Miha je ležal zleknjen na klo- i I pi kraj peči. Položil si je roki J pod glavo in z napol priprtimi I očmi strmel v strop, kjer je tre-1 petal droben pramenček svetlo- c be. Bil je žalosten in jezen. J Prejšnja leta sta vselej z očetom postavila jaslice na mizici c v kuhinjskem kotu. Letos bi i j h { napravil sam. Že pred štirinaj-ir stimi dnevi je prinesel iz gozda 1 mah. Posušil se je lepo, ko pa ga je popoldne prinesel v kuhinjo, 1 se je mati, ki je pravkar pomivala tla, obregnila: "Kaj pa ho- ^ češ s to nastavo?" Tako vesel . ie bil! In z enim samim stav- J i kom mu je mama "ubila vse vse-lje, mu uničila svetlo pričakovanje ... i Marijanica je nenadoma zajokala. "Kaj pa se cmeriš?" jo je o-j sorno vprašal Miha. "Ma-ma . . . lačnaa! . . . Jožek je na široko odprl oči. i' Tudi on je bil zadremal. Počasi ■ je vstal in se pritipal do vrat. i Narahlo jih je odprl in pogledal ven. "Strah me je!" je z jokavim glasom izpregovorila Marijanica. Miha je vstal, da bi nažgal petrolejko. Jožek je zaprl za sabo vrata. Iz vasi so se skozi temo in sneg veselo bleščale rdeče lučke. Jožek je prisluhnil, da bi zaslišal materine korake. Noč 'je bila tiha le nekje za vasjo se' je oglašal pes in sneg je še 1 vedno naletaval. Jožek se je stresel in šel nazaj v kuhinjo. Zdaj je na mizi gorela petrolejka. V kuhinji je bilo svetlo, a hladno, ker so pozabili naložiti na ogenj. "Še ne gre?" i "Ne še." ; Marijanica je znova zajokala: "Tak, nikar se ne cmeri!" Jožek je znova odšel ven in prisluhnil v noč. Nekje so se zaslišali koraki. "MatiL" ' ; " 1 . ■ > - 1 : i Nihče se ni. oglasil, samo pesf za vasjo je znova zalajal. Jože-ka je obšel strah in vrnil se je v kuhinjo. Miha je medtem prinesel jz drvarnice mah. in. pastirčke. In Marijanica, ki se je ; preselila na posteljo ob steni, je z zanimanjem sledila delu 1 svojih bratcev . . Medtem je mati delala pri t gostilničarju- Z veseljem se je oprijela ponujenega ji dela. Ta-1 ko bo vsaj nekaj zaslužila in ne bo ji treba prositi . , . Zdaj je ( hitela domov. Mislila je na. otroke — in spet na pismo, ki ji ga je med potjo izročU pismonoša. I Bilo je od moža. Samo toliko je utegnila prečitati, da je zdrav in da se na Božič vrne . . . i "Zdaj pa še svečko za hlev- I ■ček . . . tole!" je tiho klical | Jožek. "Gotovo!" Miha in Jožek sta J obstala pred jaslicami. Bile so 1 preproste, njima pa so se zdele J | nad vse lepe. Na postelji je spa- J la Marijanica. Pred hišo so se zaslišali kora- j ki. "Mama!" — Jožek je stekel k \ vratom, prijel mamo za roko in \ jo vlekel k jaslicam. "Poglej, ali { i niso lepe." \ "Lepe, zelo so lepe!" Mama . se je smehljala. , "Lačna!" se je nakremžila ! Marijanica in se prebudila. Te- 1 daj sta se spomnila tudi Jožek 1 in Miha, da že od poldneva nista jedla. Sedla sta za mizo, mama je odgrnila s košare ruto in jima dala jesti. Potem je spravila otroke v posteljo, sama pa je. sedla k mizi in čitala moževo pismo. Počasi, besedo za besedo . . . Njena glava je bila nizko sklonjena nad mizo, njene ustnice so se smehljale. Tako je sedela napremična, dokler na vasi niso zapeli božični zvonovi .. . . Meta Koren Božični večer 1917 (Nadaljevanje s L strani) -T- I . t " I praznikom svetlago roždestiva Hristova, dragi prijatelj! Pod tvojimi avtsrijskimi cunjami bije dobro slovansko, sko.ro rusko srce," je končal govor s,čestitko, ki sta se ji pridružila tovariša. i "S prazdničkom;" je ponavljal . 3 mili Petruha in me .objemal. Nato smo se lotili jedače in ptijače. Dobrote nam, je solil Arkadij Ivanovič s svojimi domislicami 'r in >za zaključek 'sem ga.i prepro-. sil; da je ponovil ^oni; govor ob J najinem prvem srečanju. Prosre-čil se mu je imenitno, kar valja-" U smo se pd sjneha, kajti; ra^teg-5 nil ga je z dodatki in .zabelil s ' krepkimi izrazi, besednega za-1 tylada volških burlakov. Bil je eden najlepših božičnih i t večerov, kar semjjjh doživel. Sa- e mo tega se več ne spomnim, kaj -1 se je zgodilo z žemljo, ki mi jo e je dala izpod drevesca ljudo- e mila gospa stotnikova. i-. Eligij Kocutar a ————■ L Pri izpitu e — S čim se kaznuje obdolže->/ nec, ki je obtožen bigamije? — Z dvema taščama! na živordeča usteca in plavolase' kodre. "No, zdaj bodo ljudje vsaj videli, kako dober je očka. In kaj neki poreče Ančka — pa vratarjeva Olga ... ali smem k njima, da jo pokažem — saj smem, kajne?" "Le!" je rekel oče, "kar pojdi — se bova še z materjo malo pogovorila!" Ali ni jima bilo do besede. Minute dolga sta molčala v tesnem objemu, srečna, da stojita drug ob drugem in se spet vidita . . . MR. IN MRS. FRANK MIHCIC Za božič smo založili našo cvetličarno z najrazličnejšim, ter najlepšim umetnim in svežim cvetjem. Priporočamo vam, da pridete k nam po vaše božične vence in šopke za okras vašega doma. Svež šopek cvetlic je najlepši dar za ženo, mater ali dekleta. Razveselite jih! Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in znancem! 7114 ST. CLAIR AVENUE GOSTILNA Pri nas dobite prvovrstno 6% pivo, vino, žganje ter okusen prigrizek. Se priporočamo za obilen obisk. CVETLIČAR 6102 St. Clair Avenue HEnderson 1126 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem VALENTIN PLESEC 16901 Waterloo Rd. GULF SUPER STATION . v : , . 11: j ;,,: '; s j Vogal Waterloo Road in 158th St Damo vedno najboljšo poslugo Točna postrežba z- najboljšim SOHJO gasolinom. Najboljše olje. Prodajamo baterije in tajerje. Se priporočamo za naklonjenost. Dajemo lepa darila za božič, Prav vesele božične praznike in srečno veselo Novo •i leto 19U želimo vsem in se priporočamo. i Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem! ANTON BARAGA 15322 Waterloo Rd. < BONDED WINERY NO. 113 THOMAS KRAŠOVEC IN SINOVI 17721 Waterloo Rd. M iv I vi im v ■t-t X -x V ' i * «i J . t f .. « * - ' - " Se zahvaljujemo za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za nakup vsakovrstnega domačega, pristnega vina. Imamo tudi sladka vina. Vesele božične ptažnike in srečno Novo leto vsem! Imamo polno zalogo legalnega vina, dobro, pristno kapljico, ter se priporočamo za nakup društvom in Posameznikom. 1054 East 61st Street MESNICA IN GROCERIJA 1151 Addison Road GROCERIJJA I belimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem! Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem! belimo prav vesele božične praznike in srečno Nwo FRANK MODIC, JR. Gostilna 6025 ST. CLAIR AVENUE Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! leto vsem obiskovalcem in prijateljem! Se priporočamo, da nas obiščete še v bodoče. Pobegli bomo najboljše z dobrim pivom, vinom in Panjem, ter dobrim prigrizkom. Mleko, sir, smetana, sladoled (Ice Cream) KEnmore 0515 ANTON IN JULIA MAR0LT NIGHT CLUB U28 East 71st St. -1129 East 68th St Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! Z najboljšim pivom, vsakovrstnimi žganji, ter dobrim prigrizkom postrežemo vsem obiskovalcem. Imamo fino, moderno urejeno plesno dvorano, znano pod imenom TWILIGHT BALLROOM. 515 EAST 200th ST Mleko je najbolj zdravo in najbolj redilno, ne samo za otroke ampak tudi za odrasle. FRANK SERSHEN IN SIN Hr>v ' \ ' * i J J. KREČIČ Euclid Dairy Co. LUDVIK METLIKA NOTTINGHAM WINERY KUPITE CVETLICE ZA BOŽIČ IAZMJENCEV BOŽIČNI VECE1R "Danes moram na vsak na-j čin domov . .. moram .. ." Jetnik iz celice štev. 4 je obupno zakričal. "Dajte, pomirite se," mu je : dobrodušno in mirno dejal klju-1 čar. ' "Moram ... na vsak način mo-: ram . .." j "Toda, dragi moj, bodite ven-: dar pametni!" Ves osupel od [ začudenja ga je miril paznik. Ravno jetnik štev. 4 je bil vedno I tako razumen. Vseh enajst me-l secev, kar je tu, ni bilo niti naj-l manjše pritožbe glede njegove-I ga vedenja. Na osemnajst mesecev ječe je ji bil obsojen kovaški pomočnik k Tone Polec zaradi hude telesne poškodbe. Vsega je bil kriv čisto navaden gostilniški prepir. To- s netova nenavadna telesna moč j-ie postala zanj usodna. Tako je $ zdelal svojega nasprotnika, da _ je začel hirati. Sicer nagle jeze. j ie drugače bil Tone vedno na dobrem glasu, izvrsten obrtnik j. i — srečen mož ljubke žene in oče j. : orikupne, sedemletne hčerke. I V kazilnici so mu kmalu bili i ! naklonjeni malone vsi predstoj- < \ niki. Saj je bil vedno tako poslu- ; 5 šen. prijazen in skromen. j [' In danes . . .? r "Saj razumem, moti vas mi- i j sel na božični večer, kajne? je < [ dejal ključar, še vedno kar se ] | da dobrohotno — "ne kaže pač : j[ drugega, ko da se pomirite. Pri- 1 | hodnje leto boste lahko že do-j ma — prihodnje leto . . ." | "Ne," ga je rezko prekinil 6 jetnik, "že letos — in sicer da-| nes . . . prav zdajle . . ." In iz I ust druge dni tako molčečega se 5 je iznenanada usul roj besedi: I "Gospod paznik, dovolite mi, I da stopim domov . . . Samo da-| nes . . .< vrnem se, kakor gotovo § je Bog v nebesih. Zares se vr-I nem, prav zares ; . ." ■ < 6 "No, zdaj je pa dovolj teh Š neumnosti'" je rekel ključar in I se nehal zgovarjati. In stopil je I vstran s svežnjem ključev v roji kah. ; ' 1 ; ' ' ' | Ravno ko je kanil oditi iz cell-§ ce, pa ni opazil strahotnih potez, 1 ki so se v enem samem trenutku S' zarisale v jetnikov obraz. I Sicer prikupne zunanjosti je S od togote ves obraz zaripel . . . Š oči so mu bile izbuljene ... in I čokato, obilno telo je drgetalo S v sleherni mišici in slehernem « živcu--- S Paznik ni videl ničesar. Čutil S je le, ne da bi se bil povsem <® jasno zavedal, da mu je nekdo potegnil ključe iz rok .. . H Nato mu je val tople krvi za-K lil oči . . . Sesedel se je, ne da sr bi kaj zastokal, sr Tone ga je s težkimi, železni-j§ mi ključi usekal po glavi, jffi Vse se je zgodilo z nepopisno s naglico. Posadil si je na glavo S ključarjevo čepico — se odel z fg njegovim temnim plaščem — in j® zaklenil celico. Nato je varno krenil po hodniku. » Daleč zunaj v predmestju je m v mično urejeni kuhinji sedela m jetnikova žena in zamišljena str-® mela v daljo. V ljubki obraz še H mlade žene so bile zarezane trp-ffl ke poteze — sledovi ponižanja, ---L [ bolečine in pretresljivega hrepe- v j nenja. n Nema žalost ji je sijala iz mo- s drih oči — roke v sklepu so ji bile kakor odrevenele — in ust- _ nice nekam bolestno zategnjene. p Tako bolestno, da ji ni bilo kar nič lahko, ko se je slednjič j morala odzvati čebljanju svoje E hčerkice. Stala je za mizo, ki je c na nji drobna smrečica z nekaj t svečkami medlo razsvetljevala kuhinjo. t "Seveda Lizika, kar jej piškote— zakaj bi jih pa ne, saj so t tvoji ..." A "Oh, ali res — ne, ne, ne bom jih jedla. Počakala bom na oč- , ka . . . " "Saj ga ne bo." "Kako, da ne — saj pride. Pi- : sala sem mu vendar, da more ( priti na božični večer. In rekla, ' da mi prinese punčko — veliko 1 — takšno s kodri, veš, kakor jo • ima zdravnikova Betka." 1 "To ni zate, Lizika. Saj si do-c bila že drsalke. In punčko v zi-3 belki . . ." "Že, ampak tako veliko . . . ' Vse v hiši imajo tako lepe pun-- čke.. Betkina je seve najlepša — " žametno oblekco ima — joj, ko bi jo videla! Samo malo sem se je hotela dotakniti, imela sem i- umite roke----in misliš, e da mi je Betka pustila? Kaj še! e Rekla je: 'Da se mi takoj pobe-č reš, ti, gadja zalega!' Povedala i- bom očku — naj si jo sam ogle->- da." "Eh, kaj bi, za take reči se il nikar nič ne meni!" i- "Pa vseeno povem očetu! Saj z pride danes — Če rečem, da pri-ie de!" t: In na to je bilo spet tiho v i, mali, preprosti kuhinji! Mati se i-. Ije borila v nemi bolečini — 'o otrok je drhtel v veselem kova-c- nju sladkih nadah. Vse je bilo tiho, slišalo se je h le enakomerno tiktakanje sten-in ske ure, ki se je nanjo" sleherni je trenutek ozirala Lizika. "Pre-> cej kasno je že — zdaj bo skoraj tu!" "Samo ne govori tako neum- j no, Lizika." "Zakaj! . . . saj ga ze slišim, j ko prihaja ... no ... poglej." \ Nekdo potrka. j Otrok skoči k vratom in jih , sunkoma odpre. "Oh, očka — ] dober večer očka ..." • Žena plane kvišku. "Tone!" krikne z odmrlim glasom in se j opoteče v objem moža, ki je stal ; pred njo v paznikovem plašču j in čepici. Vprašanja in odgovori se kar , usipljejo—vsi nagli, zasopli . . . žena se ni mogla vzdržati pokonci — noge so se ji zašibile in z vso težo je omahnila na stol, > zbegana in na vso moč začudena , strmela v moža, ki je dvignil Liziko in jo krepko prižel k sebi. "Pa moja punčka?" kriči o-trok. "Tu jo imaš ..." in z obema rokama se krčevito okle- , ne velike, lepo oblečene punčke. "Oh, ali si mi jo res prinesel, očka — saj sem vedela, pa še zobke ima — poglej, prave zob-ke!" Vsa srečna poljubuje punčko In nato so nastopili mučni trenutki, ko se je mož moral iz- gj povedati in ji priznati, da je po- g begnil in da je punčko ukradel g v neki trgovini. Vendar videl sj ga ni nihče, ko je odnesel pun- |? čko. s In v kaznilnico se tudi vr- f( ne — prav gotovo! še malo ne § misli, da bi se odtegnil kazni. | Čisto mirno bo odsedel svoje — $ saj ne bo več tako dolgo — sa- $ mo, da njegovi dobri Mariji ne § bo več tako neznansko hudo — I in v kaznilnico se vrne — prav | "In ječar te nemara spusti g nazaj, ne da bi kaj rekel. — Saj e si vedno pravil, da je tako dober e in ljubezniv človek," je z ihte- s čim glasom vzdihnila žena. 5 Kljub temu dobro razume nje,- J no, vprašanje. "Ječar ... se- j veda," je stisnil iz sebe. Nato je vzdrgetala. "Tone ... « kaj je ?.. reci, kaj je z ječar- J - jem?" Zagrizen molk mu ne da go- | voriti. « ! "Tone!" Žena ne kriči več. Le vsa onemogla šepeče: "Pa ga i vendar nisi ubil?" - "Tako hudo menda ne bo -r-" ■ je rezko odvrnil. j J "Oče treh otrok," je pristavi- < 3 la sama zase, vedno z enako pri- j ' tajenim šepetom, "pripovedoval j " mi je o otrocih, ko sem, te pri- j šla obiskat." j 5 "Kaj hudega ,se mu najbrž , " ni zgodilo," 'je nadaljeval mož, j i Vendar je ob teh besedah stra-" hotno pobledel. . , t Docela nepremično sedi na stolu. In nit j se ne gane, ko sto-" pi Lizika v kuhinjo. | Nesla je veliko punčko, tesno i, k sebi prižeto, in z zvonkim, nekam prešernim glasom našopir-jeno zaklicala: "Ampak veš kaj, 1:1 očka, sosedovega Milana moraš ~ pa: pošteno nabiti — ker me je zmerjal z ničvredno punčaro V' "Za božjo voljo!" je vzdihnila e žona. Kaj so že vsi tako nori, da še pomislijo ne, kako bo otrok u pač vse izblebetal . . ." "Zdaj pa pojdi, Tone, pojdi!" •r ga prosi Marija s poslednjim • aočmi, "drugače sami pridejo >- pote!" j n Silen odpor — obupen boj s l samim seboj — slednjič vendar a zmagajo ženine solze, il n gre. Odpravi se po težki, k neverjetno težki poti nazaj . . . v kaznilnico . . . > Ravnatelj kaznilnice si ogle-z duje zamišljen malo pismo, ki so ga našli v celici pobeglega e- kaznjenca. Bila je neokretna 1> otroška pisava 'e "Ljubi očka, > za božične praznike moraš priti domov in mi prinesti veliko :0 'mitp na 4 strani>_ MARK'S DRY CLEANING CO. 6518 ST. CLAIR AVENUE DRY CLE AN EH Za dosedanjo naklonjenost naši čistilni tvrdki, se vsem najlepše zahvaljujemo in se enako priporočamo za naklonjenost v bodoče! Naša čistilnica je opremljena z najboljšimi modernimi stroji, da nam je mogoče nuditi zadovoljivo postrežbo vsem. Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem! Prav vesele božične praznike iti srečno Novo leto vsem i odjemalcem in prijateljem! ACME HARDWARE & RADIO 7002 St. Clair Avenue ENdicott 3880 ANION ZEEZNIK 1368 East 53rd Street \r HEnderson 6653 MLEKARIJA Za praznike bomo imeli veliko zalogo. Se priporočamo, da nakupite pri nas najboljše vrste grocerijo. Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem! Žaletel Vinko: m m\m o o krog. Dva dečka-derviša prejmeta manjše igle. Na šehovo znamenje začno po taktu tolči na instrument, dvojica dervišev poje, oni v krogu stopajo po taktu v krogu in vrte zarbe, verižice pa zaradi sredobežne sile lete v vodoravni legi. Godba je vedno glasnejša, derviši prehajajo v ritmični ples in v bige, ki nakazujejo prebadanje. Zarbe nastavljajo na lica, na grlo, gibi dajejo vtis, da si hoče pre-dreti grlo, trebuh. Vidi se, kako se konica vedno bolj udira v lica in grlo. Takti godbe so hitrejši in močnejši, vzkliki dervišev silnejši, ritmika je divja, postaja nam čudno pri srcu. Derviši prehajajo v zanesenost, nekako ekstazo in na šehov namig predro za prst debele konice eno lice, nato še drugo. Nika-kega znaka bolečine ni, nobene spremembe na obrazu, samo zamaknjen obraz in predrta lica. Dečki si prebadajo ušesa. Gledalci strmijo, neki gospodični postane slabo, nato celo nekemu oficirju; živci so odnehali. Ko si derviši izderejo, ne priteče iz ran kri. Samo s slino si omoči prst in se dotakne predrte kože — in vse je dobro, kot bi se nič ne zgodilo. Samo pri enem opazim ,da mu je pritekla kri in padala na tla. Derviši se postavijo v vrsto, instrumente oddajo, šeh poje še nekaj in z vzdihom: Allah, Allah končajo svoje bogoslužje. Vesele božične praznilce in sreč)to Novo leto želimo vsem našim odjemalcem i,i prijateljem! Se priporočamo za obisk. MR. IN MRS. JOHN PAULICH 5238 St. Clair Avenue RESTAVRACIJA Pivo, vino in žganje Domača kuhinja. Prijazna in točna postrežba. Rojakom se priporočamo za naklonjenost. ( ^ Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem gostom in prijateljem! ANTON BARTOL 1425 East 55th Street GROCERIJA enakih pojmov o vlogi in nastanku dervišev. Pripomnim še to: derviši — turški menihi so bili včasih najbolj učeni "bogoslovci," razlagalci korana in zato tudi najbolj spoštovani, šeh je bil vedno najsposobnejši in naj učene j ši in vplivna osebnost. Tudi so bili včasih neporočeni (Terakudu-nja). Danes dervištvo propada, četudi so ponekod še znani zaradi neverjetnih, rekel bi fakir-skih načinov (prebodejo si celo vrat ali pa trebuh, hodijo po ognju). Sedaj so oženjeni, ne-poučni in nevplivni. Pravoverni muslimani so zelo proti njim. Očitajo jim, da so sekta, krivo-verci da so popačili pravo dervištvo, da samo lenarijo in žive od starih zapuščin, da uporabljajo pri molitvi godbo, kar je največje nasprotje zbrani molitvi in da pač igrajo cirkus. Pri nas že odpravljajo derviške hiše, njih premoženje pa priključujejo vakufu, muslimanski verski imovini. še nekajkrat sem bil s tovarišem pfi njih. Veselo so naju sprejeli in govorili, da naju je usoda, notranji nagon pripeljal k njim, baš naju izmed vseh ljudi. In ko smo si rekli prijazno besedo, ki prihaja iz notranjosti, smo postali za vse življenje prijatelji — živa beseda prehaja v drugega. Da nas je vse isti in eden Bog ustvaril, vsi smo rojeni iz očeta in matere in zato pred Bogom vsi enaki. Bog ne gleda na uniformo, na čast ali bogastvo ali na narodnost, ampak samo na to, kar je v nas. V vsakem človeku da moremo vi-d-etj samega sebe in ga zato moramo ljubiti, če drugemu storim kaj slabega, s tem sebi škodujem in sebe sovražim. Pri črni kavi smo se marsikaj pogovorili in videl sem, da imajo osnovne misli o Bogu in našem življenju precej slične krščanskim, njihovo versko: prepričanje pa je tako fanatično in zakoreninjeno, da je spreobrnjenje v drugo vero nemogoče Tudi njih poštenost in življenje sploh ima mnogo pohvalnih črt Poslovil sem se od gostoljubnih dervišev z željo, naj bo njihov šeh kmalu zdrav. Odgovorili so mi: "Allah ga zdravi, v njegovih rokah je." PETER KEKIC 6622 St Clair Avenue GOSTILNA telimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem! Pri nas dobite vedno dobro vino, pivo in žganje. Se priporočamo za nadaljni obisk. Kaznjencev božični večer (Nadaljevanje s 3. str.) Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in znancem! HAFFNER'S INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVENUE J. Breskvar A. Haffner J. Haffner DELICIOUS CANDIES i i ! i r- -i- Vesele• božične praznike in srečno Novo leto zeli JOHN PAULIN iff $ l > 4M GASOLINSfcA POSTAJA Vogal E. 152nd St. in Waterloo Rd. Pri has dobite'Mobilgas. Nobene neprilike prl uot nri' tanju in-ne po vožnji, ker Mobilgas je priznan boljši. V zalogi imamo tudi najboljše olje. A. BROFMAN DEPARTMENT STORE Dry Goods, Ladies' and Gent's Furnishings punčko. Nama obema je tako dolgčas po tebi in kolikokrat mamica joka ponoči, ko misli, da jaz spim . . ." Pismo je imelo pravilen poštni žig in tudi pripombo, da ga je vodstvo kazilnicc pregledalo. "Prav za prav bi mu pisma nc smeli dati," je pomislil ravna- \ telj kaznilnice. N Nato je dejal: "Pripeljite Antona Polca." Ubežnika, ki se je že po nekaj urah spet vrnil v kaznilnico, sta privedla v dvorano dva paznika. "Pokličite še ključarja Gud-lerja!" je ukazal ravnatelj. In stražar, ki ga je Tone udaril, je z obvezano glavo stopil v sobo. "Opišite natančno, Gudler, kako se je vse zgodilo." Ključar je dolgo gledal kaznjenca in molčal . . . Spomnil se je malega pisma, ki ga je bral . . . "Omedlel sem, gospod ravnatelj," je izjavil počasi in določno, "onesvestil sem se — in jetnik je izrabil priložnost . . ." "A tako," je rekel ravnatelj, "torej ne gre za takšno nasilno dejanje — če je tako — no, potem ---" V zimsko noč pa done božični zvonovi: "In mir ljudem na zemlji . . ." (Spisal Jack Comon.) (Prevedla: Žar.) ANTHONY USS 6502 Superior Avenue CIGARS AND CIGARETTES — ICE CREA** ENdicott 9711 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim0 xse t v --- ' 6806 St. Clair Avenue t hI'1" f Vesele božične praznike in srečno Novo leto f vsem našim odjemalcem in prijatelje*1- l j ANDY RASPAR t 7011 St. Clair Avenue 1 CAFE 1 zcli>"° Vesele božične praznike in srečno Novo tc'o " vsem našim gostom in prijateljem- Se priporočamo, da obiščete našo f Postrežemo vedno z dobrim pivom, vinom in in prigrizkom. J I JACK IN ANTONIA SUSEL j 1301 East 54th Street f GOSTILNA jf Želimo prav vesele božične praznike in '' f? leto vsem obiskovalcem in prijatelj1" ' f Se priporočamo za nadaljni obisk- 2 Skopjle. Četrtek zvečer v ra- 1 mazanu. Ta večer muslimani že i prištevajo k petku, ki je njiho- ; va nedelja. Ramazan je musli- i 1 manski postni čas, ki je trajal ] letos od 14. oktobra do 14. no- t vembra. V tem času so vsako- ; dnevne molitve v džamiji in po- 1 poln post od sončnega vzhoda 1 do zahoda. ; S Turki gremo skupaj, da vi- I dimo obredno umivanje pred 1 džamijo, nato pa na derviški ve- i čer. Med potjo slišimo mujezina, 1 kako z minareta vabi vernike ' h klanjanju in kako razglaša na štiri strani neba osnovno mi- ' j sel muslimanske vere: "Alahu egber . . ., Eškedu Eplja iljah illela, Eškedu enne Muhamme-dun resu ljallah . . ." "Bog je največji, ni drugega Boga razen enega. Edinega in Mohamed je božji poslanec. Pridite h klanjanju, pridite k zveličanju." Hitimo, kajti veliko radovednežev, zlasti tujcev bo tam, da I dobimo prostor, že zagradba ! (teke) v povsem turškem delu preseneti. Minareta nima, pač pa je notranjost (semane) podobna džamiji. Soba, nekak še j sterokotnik, je močno razsvetljena. Središče je mirab, sveti i kot, v smeri proti Mekki. Na obeh je črna preproga (sedža-de), v kateri sta dva simbola: j Miri Suliman (Salomonov pe-I čat — zvezda) in čivte teber. Na ; tej preprogi sme biti samo po-I glavar dervišev. Nad preprogo i vise na steni razni predmeti: i zarb, to je krogla z verižicami in 30 cm dolgo konico, s katero se prebadajo, teg (manjše igle) j in sulicam podobno orožje. Na | obeh straneh kota sta dva sand-; i žaka, 2 zastavi z Mohamedovimi | izrfeki. Te zastave je baje dal ! sam Mohamend onemu, ki je šel j od njega po svetu in ima edino' ta zgradba 2 zastavi, vse druge Je po eno. Po vseh stenah so obešene table z arabskimi napisi. Turki se že klanjajo Allalvu, seveda vsi sezuti. Stojijo na ovčjih kožah in preprogah. Te mo-! litve, skoraj enake kot v džami- i ; jah, trajajo malone vso uro. So precej enolične: hodža po.je ko-, j ran in po nekaj izrekih zapoje: [i Allahu egtier, pri čemur vsi i vstanejo, roko dvignejo k u.še- I j som, kar naj pomeni, da obrnejo II roke od vsega na svetu in se po-|; vsem obrnejo k Allahu. Pri be-11 sedah: slava velikemu Bogu se 11 priklonijo z vsem telesom in ko k! poje: slava Bogu najvišjemu, I padejo z obrazom na tla in tako t tiho nekaj časa molijo. Vmes ue-k kajkrat pojo skupno himno: j Alia hume salli . . . Molitve sj I končajo s plošnim vzdihom: Al-k lah, Allah. Seda. j^ šele pridejo sami der- 1 viši — muslimanski menihi. N ji- ' hov poglavar gre prvi. To je šeh ' — gospodar. Star je že in slabo- 1 ten, dva ga podpirata. Obraz ima suh, častitljiv, spominja me ' j na prvi pogled na starca Zosi- : J ma v "Bratih Karamazovih." : I Oblečen je v zelen plašč, pokrit 1 iz zeleno čepico z belim vrhnjim (delom. Drugi derviši so obleče-1 ni v črne plašče, zeleno obrob- : 'lljene. Pokrivala imajo visoka, bela. Obrazi tipično turški. Šeh ' gre na preprogo v mirab, sveti 1 ' pot, drugi vstopijo v krog. V 1 sredi so učene j ši, ki pojejo ko-1 ran. Kmalu so vsi razgibani, | vrsta dervišev se giblje na levo I j in desno, dolgo, vsaka beseda ima svoj gib. Pri besedah Allahu Ise klanjajo naprej, vedno buč-neje, sliši se kot nekako lajanje. Ko šeh da znamenje, prenehajo, j V krogu stoječi podelijo nato i dervišem instrumente: kudam j (na bakreno posodo napeta koža j in z usnjem tolčejo nanjo), zil II (činele) in masar (nekak bo-\ ben). Instrument poljubi oni, ki i ga daje in oni, ki ga prejme. Šeh [ vzame s stene kroglo z bodico, I jo očisti s slino, pokima dervi-[ šu ,da pride po kroglo, šeh mu I da zarb in derviš poljubi šehovo I obleko in zarb. Šest dervišev [ prejme zarbe in tvorijo poseben , Kritičnost in radovednost sta , me še nekaj časa zadržali pri derviših. Ogledal sem si orodja. ] Bares ostre koniee, nisem vzdr- ] žal navpične teže na roko. ( Z nekim dervišem sem se I razgovarjal: prav nič ga ne boli. Potipa'1 se mu kožo, rano: ! j prevare ni! Pravi "mi, da o'd te- • ' daj, ko mu je šeh dal zarb, ni ' i vedel nič zii sebe in tudi tega ne, ! da se prebada; da je tedaj šeh 1 j popoln gospodar nad njim in : mora delati samo to, kar hoče šeh. i Kot posebni gostje smo bili povabljeni v njihovo gostinsko sobo: moj tovariš in prijatelj zdravnik in ja«. častno mesto v i kotu ima šeh, drugi imenitniki J sede na preprogah in blazinah ob steni. Nam so prinesli prave stole, šehu sem izročil fotografije;. že prej sem fotografiral njega in razne stvari v hiši in si s tem povedal naklonjenost, šeh je izčrpan, bolan. 65 let ima, raka na želodcu. Tovariš zdravnik ga sicer skuša zdraviti, toda pomagati mu more samo z dobro voljo. Vsi derviši mu izkazujejo izredno spoštovanje in so mu z vsem srcem vdani. Zelo se bojijo za njegovo zdravje. Iz mnogih posetnic pa vidim, da .so imeli derviši obiske velikih učenjakov iz raznih držav, ki so se z«^ nimali za derviške metoda. V sosednji sobi nam kuhajo kavo. V nizkem lesenem podstavku je bakrena posoda, v njej žerjavica. V žerjavici je posoda z vročo vodo. V manjšo bakreno posodo (vse ročno delo) vlijejo vroče vode, pridenejo . sladkor in čez malo čase šele kavo. Prinesejo jo najprej šehu, nato nam. Vselej, ko kdo pride v sobo ali izide, pozdravi šeha s poklonom in z roko na srcu. Prav tako nas, ko nam prinese kavo. Deček (ki si je prej bodel , uho) prinese v posebni posodici žerjavico da si z njo prižgo cigarete. Vsak ima pred seboj posebno mizico za črno kavo in cigarete. Neki derviši mi razlaga, kako , je nastalo dervištvo. Nekateri , so hoteli bolj služiti Allahu kot t drugi, ne samo klanjati se, am-I pak tudi trpeti. Njihova svetni-. ka sta Elijeva sinova: Hasan in i Husein. Prvega so umorili ta-i ko, da je od žeje umfl, drugega s sabljo. Mohamed je poslal po . svetu nekatere svoje ljudi, da i časte nad vse Allaha. šeh je Mo-> hamedov zastopnik na zemlji. Po 12 apostitih je 12 vrst dervi-ljšev. Sicer pa nimajo jasnih in STRAN G, ENAKOPRAVNOST 20. decembra, 104« Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME, INC. POGREBNI ZAVOD 6016 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 3113 LYON DAIRY Slovenska mlekarna Anton Znidaršič in sinovi 1160 East 60th St. HEnderson 8492 V naši mlekarni boste vedno najboljše postreženi z najboljšim mlekom in smetano. Postanite odjemalec domačega podjetja, kjer je vsa oprema v mlekarni sanitarna. Zahvaljujemo se vsem za dosedanjo naklonjenost ter želimo prav vesele božične praznike ■ in srečno Novo leto vsem Slovencem in Hrvatom! FRANK VIDMAR 1038 East 74th Street MESNICA IN GROCERIJA GASOLINSKA POSTAJA East 60th m Sj. Clair Avenue Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! Vesele božične praznike m srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! Se priporočamo, da si nakupite pri nas dobrega, svežega in suhega mesa, ter dobro grocerijo. Postregli bomo najboljše. Se priporočamo, da nas obiščete kadar potrebujete ;asolin ali olje za vaš avto. LOUIS ERŠTE BONDED WINERY NO. 156 6802 St. Clair Avenue HEnderson 3344 MESNICA IN GROCERIJA Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem našim gostom! Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem, ter se priporočamo za nadaljni obisk. 4506 Superior Ave HEnderson 8638 AGNES BUKOVEC . Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje, ter dober prigrizek. Zahvaljujemo se vsem, ki so nas obiskali ter se priporočamo za v bodoče. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! Vesele božične praznike in srečno-Navo leto seumo vsem našim odjemalcem in prijateljem! Se priporočamo, da si nakupite pri nas najboljšega svežega in doma prekajenega mesa. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! 7210 St. Clair Avenue HEnderson 3417 Nova trgovina z najmodernejšim pohištvom. Pri nas dobite vedno dobro blago po nizki ceni. Se priporočamo za obisk. Pmv vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! MR. IN MRS. JOE GERK MOLLY'S TAVERN 7508 St. Clair Avenue Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in znancem! Pri nas vam postrežemo z dobrim pivom, vinom in žganjem in z dobrim prigrizkom. — Se priporočamo za obisk. J. FUCIC, lastnik 7403 St. Clair Avenue A CONFECTIONERY Prav vesele božične praznike in srečno Novo M o vsem odjemalcem in prijateljem! Se priporočamo za nadaljne obiske. ANTON MARTINČIC 5919 Prosser Avenue MILLER CAFE 6933 St. Clair Avenue | KALISH DEPARTMENT STORE I MODNA TRGOVINA — 7010 St. Clair Ave. 1 BILL'S SHOE STORE r« I 7008 St. Clair Avenue * t Se priporočamo tudi za v bodoče. Fl i ČEBELJI BOŽIČ | Spominjam se iz svojih otro-! ških let, da je bila pri nas doma navada, da smo obhajali tudi božič čebel. Ko smo na sveti i večer opravili molitve v sobi, i smo odšli z očetom na vrt, kjer i je bil čebelnjak. Otroci smo sto-i pali drug za drugim za očetom. \ Večkrat je bil hud mraz, in j zvezde so svetlo sijale skozi go-| lo vejevje dreves, časih pa je t snežilo in je burja tako brila, da so snežinke frčale okoli nas, ki smo kot nočni romarji strašili skozi nedotaknjeno tišino vrta. j Prvi čebelnjak je bil daleč, j vendar hiši še najbližji. Jaz sem i ga od vseh naših petih čebel-J njakov najrajši imel, saj se mi \ je zmeraj doidevalo, da so nje-J gove čebele najbolj krotke. Ma-^ lokdaj se je zgodilo, da bi me bi-| la poleti, ko sem očetu v tem če-S belnjaku kaj pomagal, kaka če-S bela pičila, zakaj tiste, ki so bi-\ le najbolj hude, so koj sfrčale \ na stransko okno in so skozi režo S med šipami zlezle skozi in od-S brenčale ven. Ta največji čebel-I njak je vseboval tudi največ če-S bel, ki so imele svoj odlet obr-\ njen na južno stran. Na drugi s strani je stala velika omara za i ličinke, dalje omarica za orodje » in modro prepleskana miza. Po-' leti je sijala skozi okno in skozi » prirodni zastor divje trte zelen-[ kastomračna svetloba, ki je bil | zaradi nje ta čebelnjak s smol-| natim in medenim vonjem še po-\ sebe j očarljivo skrivnosten. \ Ko so bili čebelji zarodi v poz-I ni jeseni še poslednjikrat pre-j gledani, in ko smo se prepri-I čali, da bodo čebele in matica [ mogle zimo lepo prestati: ko je | bilo nato po čebelnjaku vse do 1 najmanjše pičice pospravljeno i in urejeno, ga je moj oče zakleli nil. Odtlej' ni smel nihče več i stopiti.v čebelnjak, zakaj čebele I so morale imeti nemoten mir. | K0'sm6 šli za sveti večer k če-| bel am na obisk, se je moralo to I opraviti čim bolj tiho in, čim z J najbolj skrbno previdnostjo. I Otroci smo vedeli, ne da bi nam I bilo treba to prej povedati, da bi 5 že najmanjši šum, kak nagel I korak ali kak sunek na steno sil-I no razburil vse čebele in bi tak-| šno motenje povzročilo to ali I ono škodo pri čebelah, še pre-| den je oče obrnil ključ in pritis-5 nil na kljuko, smo si otepli sneg 1 z obleke in si očistili čevlje, nato 5 smo vstopili .v temni prostor. I Že popoldne je bil oče vse g pripravil za čebelji božič in je B zdaj še svečke prižgal. Na vsa-8 kem panju je stala po ena | svečica, ena smrekova vejica s in nad belo pogrnjeno mizo je z visela smrekova veja, kjer je 5 bilo nekaj prižganih svečk. K Čudovito je bilo stati s prill držano sapo v tej topli svetlobi E sveč in prisluškovati prav tihe-E mu in enakomernemu brnenju 6 čebel. Zarefe, bilo je kakor bi & pošumevalo v daljnem, daljnem gozdu, kadar zapihlja vanj lah-S na sapica. To tiho pošumevanje m nam Je naznanjalo, da je bilo il tu budno tisočerno življenje im § da se je ohranjalo in živelo da-| lje. I Še dandanes v osiveli staro-5 sti si rečem, da sem srečen, ko g sem že tako zgodaj imel priliko, S da sem si osvojil ponižno, hva-§ ležno začudenje spričo delova-» nja prirode in spričo del velike-B ga Stvarnika, in da me takšno S začudenje in mišljenje še danes S. ta dan ni zapustilo in me pač ne B bo zapustilo nikoli. S Ko smo tako v popolni tišini % in čistem pokoju stali ob nalah-H nem plapolanju sveč v čebelji njaku, sem si bil zmeraj svest, .kar sem vedel o borbi čebel za njih življenje in zmago čez žili mo, in tiho šelestenje, ki smo ga slišali, je v meni naraslo v mo-t« gočno bobnečb pesem življenja tir in bojevanja. S Čebele seveda niso o tem ni-t« česar "vedele," da smo,tu stali ijS in mislili nanje in da so lučke »JE gorele zanje. Tudi ni, da bi vprašali o koristnosti tega ma-lega in neznatnega obhajan js ) IRVAV Mit NAŠI! P®I«£V Pred Perastom v Boki Kotor-ski se ogledujeta v zrcalni morski gladini dva ljubka otočka. "Sveti Jurij" zadivi potnika o-sobito v mraku. Beli zidovi njegove cerkvice se skrivajo med temne ciprese in ustvarjajo sliko, dostojno Boecklinovega "O-toka mrtvih." Malo dalje in Pe-rastu bliže se dvigata iz morja mogočni kupoli zaobljubljene cerkvice, ki se k njej stiska enonadstropna stanovanjska hiša. Vse golo, sam kamen, kot strma pobočja, ki vsenaokoli vise nad valovi. "Mati božja Škrpjelska" ali i kratko "Gospa" je umeten otok. | Ribiči in mornarji iz Boke, naj-1 več pa iz Perasta, so ga dvignili i iz morskih globin. Vsaka ladjica je spustila tam v morje tovor kamenja, dokler ni skalna čer, ki je ondi molela iz slanega objema, in kamor se je vedno znova iz peraške cerkve vračala slika Svete Bogorodice, bila obdana s celim skalnim otokom. Na njem so hvaležni pomorci posta-vili svoji Zaščitnici in njeni sliki dom, ki je danes natrpan z dragocenimi zaobljubnimi darovi. Cerkvena zakladnica na otoku je vredna ogleda. V oni cerkvici je shranjena tudi slika, predstavljajoča dogodek, ki se je pogumnim mornar-; jem iz Perasta pripetil pred 223. leti. Bilo je prav o božiču leta 1716. . Vsi bokeljski brodolastniki in njihovi mornarji so živeli od prevažanja tovorov na svojih jadrnicah. Prevažali so domače in tuje blago, šli so za zaslužkom, ki jim ga v onih časih nikdar ni primanjkovalo. V albanskem Draču so krajevne oblasti prepovedali izvažanje žita. Preraščam so se za to bore malo zmenili. Njihova mala barka, ki jo je vodil Jurij Bane, je pristala in vseh 25 mornarjev posadke je urno naložilo žitne vreče. Komaj pa so dvignilo sidro, da bi odpluli, jim je zaprla pot velika tartana, turška gusarska ladja, ki se je po svojem umazanem poslu priklatila iz severne A'frike. Na njenem krovu je bilo sto dvajset do zob oboroženih klatežev. In tem grabežem in morilcem naj bi se bil naš Dalmatinec vdal! Za vse na svetu ne! Pa so se udarili. Pet in dvaj-et Peraščanov proti sto dvajsetim gusarjem, ki jim je priskočilo na pomoč okoli petdeset plena željnih Dračanov. Skoraj sedemkratna premoč! In uresničile so se besede pesnika Njegoša, čigar duh z visoke lovčenske grobnice budno bdi nad usodo podnožnih Boke-ljev: "Ne bije boj orožje svetlo, bije ga srce junaško!" Deset polnih ur je trajal boj, pravo mesarsko klanje. Padel je kapitan Bane in z njim je padlo devet njegovih tovarišev. Toda! ostali Peraščani niso omagali, junaško so sekali dalje._ božiča, saj je bilo to le znamenje da smo se oče,, in z njim mi vsi, spomnili teh naših go-jenk. Zares, v ljubezni smo mislili nanje, saj so te naše čebelice spadale v krog naše družine, in nesramno bi se nam bilo zdelo, če bi tega na sveti večer ne bili priznali in obhajali. čez nekaj časa je šel oče od panja do panja in upihnil lučke. V čebeljnaku se je bolj in bolj temnilo, in ko je bila upilpijena poslednja svečka, smo odšli tiho in skrivaj, kakor smo bili prišli, iz čebelnjaka, nakar smo v naslednjem obhajali vsi, tihi, sveti večer. Potem pa smo se, malce pre-mraženi, vrnili v toplotno sobo, in vonj po medici in medeni potici nas je praznično sprejel, in naš molk se je umaknil radostnim pogovorom, ki so se ljubeč^ vrstili tudi o naših prijateljicah — čebelah. ' (Stari čebelar) Ne tako gusarji. Tudi njihov poveljnik je padel v boju, ker || je ostalo tolpo popolnoma zme- fig dlo. Sedemnajstorica najbolj ju- m naških je na majhnem čolnu>po- Wf begnila z ladje in se srečno re-šila. Toliko huje je bilo ostalim. S prezirom smrti so razredčeni m naši mornarji, vsi več ali manj m ranjeni, udrli na gusarsko tar- W, tano, zasejali grozo in poman- W drali vse, kar se jim je približa- Ift lo. Preplašeni roparji so se W umaknili v ladjino notranjščino. W Ujeli so vse v past, ostali pa so W vsaj živi. Po ohranjenem poroči- W lu očividca, tedanjega častnika W ne peraški ladji, poročnika Kr- Sf sta Mazaroviča, je vse drugo, to je 86 gusarjev, obležalo na W bojišču ali pa izginilo v mor- M skem dnu. 2f' Peraščani so urno osvobodili S|< pet krščanskih ujetnikov, ki so 2? bili uklenjeni na turški ladji, po- M tisnili so jim v roke orožje in 35 dvajset junakov je ukrotilo se- Sfi dem in šestdeset divjakov. Po- 8|* brali so jim orožje, jih povezali ffij in prepeljali na svojo barko. S5 Nato so razpeli jadra in spreje- Mi la jih je neskončna morska ces- ||S ta. Odvlekli so s seboj tudi za- ffijf plenjeno gusarsko tartano ter ||> jo z ujetniki vred oddali bene- fife škim oblastnikom na otokti. Kr- ||i fu. Slovesen sprejem, čast, sla- ffo va, odlikovanje in bogati delež obilnega plena so bili nagrada hrabrim Peraščanom. . ro Gornji dogodek opeva v veza-ni besedi tudi rokopis, ki je v S posesti Jugoslovenske akademi- jffif je v Zagrebu. « (vipi.) W KRIK IZ BOJA S Nocoj ne bomo rok držali k molitvi sklenjenih, fjrf dokler poslednji krik ne utone v mir, M dokler poslednji vzdih ne ugasne v noč, dokler poslednji naš ^ ne pade bled in tih. J» Zato pa, brat, kdorkoli si vjf odmaknjen smrti in krvi — W naj bodo roke Tvoje sklenjene W za mir, W naj bodo sklenjene tako W ves sveti večer, o brat, da jih ne razputiš W do polnoči, 5? tako nam bo lažji, lažji križ naše svete noči ... S| (Jože Cukale.) || ZNANIMIVOSTI \ Tropske kače se lahko izredno ^ hitro premikajo. Kačo, ki beži, || komaj lahko zasleduješ z očmi, f^j mož, ki teče, je ne more ujeti, ffi Aristotel je prišel v marsičem S) do zelo čudno "znanstvenih" d*> X> gnan j. Tako je trdil, da imajo S> moški več zob nego ženske. Men- g da mu ni nikoli prišlo na um, g da bi pogledal nekoliko ljudem S obojega spola v usta. -Jr Jb V Vzhodni Afriki živi nena- m vadna riba, in sicer živi na kop- S nem, ob obali. Samo rep mora imeti v vodi, ker z njim — di- « ha. S Ponekod dajejo banke klijen- |jj tom na razpolago črn pivnik. Na ^ belem pivniku se namreč odra- jg žajo podpisi in to bi utegnili iz- | : koristiti kakšni sleparji za po- | j narejanje. | Najstrašnejša lakota, kar jih | j je kdaj bilo, je divjala v letih | 111790, do 1702, v Indiji. Od gla- S du je takrat pomrlo toliko ljudi, | r da jih ni bilo mogoče vseh po- | kopati ali sežgati. Še več let i '; pozneje so ležale kosti pobež- . nikov na cestah in poljih.v Jetrnik ima svoje ime od te- i - ga, da so ga v prejšnjih časih \ i uporabljali kot pripomoček zo- \ -jper kašelj in obolenje v jetrih. S ?l Na otokih Južnega morja so ] i začeli domačini postajati žrtev ] jetike, hripe in pljučnice, čim so | ). začeli nositi evropske obleke. DOMINIK LUŠIN ADDISON FURNITURE _________—----- ----- ■ - ' -X -. S.tTK RUDY'S MEAT MARKET j LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Road Grocerija in mesnica Želim vsem prijateljem in odjemalcem vesele božičih ne praznike in srečno ter zdravo Novo leto! Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo za P* v bodoče. ANTON KOREN 4426 Hamilton Avenue GOSTILNA IN RESTAVRACIJA Mi vam postrežemo z najboljšo domačo hrano, ob vsaki priliki. Imamo 6% pivo, vino in vsakovrstno žganje. Se priporočamo za poset in obenem želimo vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto! Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem SVETI mEt MED 14LAJCI Nisem videl, kdaj je sonce zatonilo v zeleno, rdečesrebrno morje listja. Ko sem se spotaknil ob korenino, sem šele zapazil, da je bila trda noč, črna — neprodirna. Takšna, da so se veliki netopirji zaletavali v široka debla in vejevje. Zapalili smo ogenj, ki je rdeče vzplapolal. Čudne, gorostasne sence so skakale od debla do debla — od veje do veje, tlačile nas, potem se izgubile v nič — druge so sledile. Murnček je bojazljivo za-crvčal. Netopir je priletel, si osmodil peruti, in padel v plamen poleg fazana, ki smo ga pekli na ražnju. Veličasten, mrko gledajoč mesec je stopical od listka do listka, dokler ni na sivo modrem oboku zakraljevalo vesolj-stvo. On je gospodar sveta, tako pravijo Malajci južnega pogorja, in ima dve ženi. Prva je sonce, druga zvezda Venera. Ker mesec daje prednost drugi, je jasno, da vzbuja ljubosumnost prve. Ko vzide mesec v največjem sijaju, ko ravno sonce zaide in stoji nekaj' sekund nasproti izbirčnežu, vrže nanj šop žarkov in ga napravi bolnega. Mesec nato pada polagoma, dokler ne pogine (Mlaj.) Druga žena, Venera, sledi možu v smrt. Toda tam ga reši. Po nekaj dnevih mesec spet vstane kot nežna in šibka prikazen. Z njim pride tudi Venera, ki Svojega moža v tem stanju najbolj ljubi. Morda je treba v tem iskati tudi staroindijsko navado, da so Vdove sežigali žive poleg mrtvega moža. Danes bi seveda tako globoke, tako iskrene in nesebične ljubezni zastonj iskali: pri ženskah.' r- v. / > tr FRANK LAURICH 15601 Holmes Avenue MUlberry 9467 COMPLETE FOUNTAIN SERVICE Candy and Tobaccos ANTON IN ANČKA LUZAR 6723 St. Clair Avenue GOSTILNA Pri nas dobite vse vrste dobro žganje, dobro pivo in vino in dober prigrizek. Ob priliki se oglasite pri nas. Vesele praznike in srečno novo leto želimo vam! Zaspana, mehka noč! Poleg mene je smrčal, kot obstreljen nosorog moj Malajev. Široko' odprta usta. roke in noge daleč proč od telesa'so pričala, da mu je prijala pečenka in počitek. MeSec je že davno' izginil, le utrinek, zlatordeč, je mignil mimo' špranje v vejevju. Ogenj je polagoma pojenjeval, a je takoj zaprasketal živahneje, ko sem pridal nekaj polen. Kfer nisem mogel spati, sem se lotil ananasov; Slonel sem na deblu ter se žazrl v pod drevesi stlačeno temo. Nekam tesno mi je bilo pri srcu—-ne strah. Sam, brez človeka, s katerim bi se mogel pošteno pogovarjati v tej divjini, v teh Skoraj nedostopnih krajih, med samimi divjaki. V tej pošastni noči, polni prividov, sem zasanjal o miru, ki ga nisem nikdar našel, o ljubezni, vzplamteli v mladosti, ki je ne bom več poznal. Ves svet je bil moj, ves svet sem ljubil, ves svet sovražil. Izgorela polena so se zrušila v žerjavico — neobičajen svit je privlekel metulja ponočnjaka. Sedel je Malajcu na čelo. Vrtal je z dolgimi tipalni-cami v popuščajočo temo, nato pa izginil. Z njim je šla tudi neprespana noč. Bog Shiva je razprostrl svoja srebrnosvilnata krila nad prebujajočo se naravo in iztrosil nanjo na milijone in milijone drobnih biserov, ki so postopoma padali na liste in bilke ter čakali, da vstane gospodar dneva! — tako pravijo pogani — in se s temi biseri okrasi, i Dregnil sem Malajca pod rebra. Kot gazela je skočil po-koncu. Še zaspan je stopil v žerjavico, izbuljil oči — a kaj kmalu se je zavedel. K žerjavici je pristavil lonček in čaj je kmalu vrel. Najprej sva pospravila ostanke pečenke, nato si s čajem oplaknila usta. Zdaj pa dalje. Sicer me je še tresla mrzlica — toda kam bi prišel, če bi se v teh krajih oziral na te malenkosti! Malajec, ki je šel pred menoj, se je naenkrat pogreznil v zemljo — nobenega glasu nisem slišal. Akoravno je bila dežela polna čudežev, polna čarovnij in čarovnikov, katerim sem se vedno smejal, sem stal zdaj pred uganko. Pospešil sem korak. Pred menoj je zijala široka odprtina, deloma pokrita z vejevjem. Nagnil sem se in na dnu jame sem zapazil Malajca, ležečega med zaostrenimi, v zemljo zabitimi koli, v nezavesti. Padel je revež v past, namenjeno tigru. V okolici sem nabral dolge ovijalke, jih pritrdil k drevesu ter se spustil v jamo. Malo ruma in pomagalo je, da sva oba čez hip zlezla spet na svetli dan. Sreča v nesreči je bila, da revež ni padel na kole. Sonce je spet pripekalo. Sledilo nama je ves dan in ni se odmaknilo, dokler ni zamenjalo straže z bledo luno. To noč sem bolje spal, tako da smo drugo jutro krepko nategnili korake in okrog poldneva prišli v malo malajsko naselje. Takoj sem opazil, da mora biti v bližini katoliški misijon, ker sva prišla v naselbino ravno, ko so nekoga pokopavali, ne zažigali ali izpostavljali ujedam, kot je to pri njih običaj. Sicer so kljub temu v jami prej zakurili ogenj, da so na ta način zle duhove izgnali iz nje. Zažgali so tudi vso imovino mrtveca. Vaščani so ga položili v še neugaslo žerjavico, nato pa zasuli jamo. Grozno kričanje in tuljenje je bilo o-krog groba. Ženske so si praskale lica in ruvale lase, a to komedijo žalosti bi najmanjši povod za smeh spremenil v dobro voljo — takšni so ti ljudje. Le vdova bo pet dni, dan in noč, ležala na grobu brez hrane in vode ter žalovala za izgubljenim soprogom. Tu smo izvedeli, da bomo prišli ck> večera v misijonsko vas "Dhavar." Nadaljevali smo pot brez odlašanja. Prehodili smo mala riževa polja, palmove gaje kokosovih orehov, gozdnata pobočja, porasla z dragocenim lesom in poprom. Prekrasni, metulji so srkali nektar i? glp-yjc pvetja„|r^n^e1taneg^ po širokih, jasafii , . , Pozno zvečer smo prišli v vas. Misijonar, švicarski frančiškan, me je t^koj sprejpl, pogostil in mi kljub mojemu ugovarjanju odstopil svojO posteljo. Ravno sem odpiral oči, ko je pater prišel od jutrnjč maše. Bilo je jutro pred svetim večerom. Po dobri, s slastjo zaužiti kavi so me hoteli videti vašcani, v kristjane spreobrnjeni pogani. Prišel sem na verando misijona in kar nisem mogel verjeti očem, ko sem videl kakšnih petdeset Ma-lajcev, ki so se mi smehljali, mi stiskali roke ter mi poklanjali s seboj prinesene darove —ananas, kokosove orehe, riž, smokve, jagode. Naravnost presenečen sem bil ob tako prisrčnem sprejemu. Pater se je v mojem imenu zahvalil domači-1 nom, ki so ravno tako spoštljivo, kot so prišli, tudi odšli. Do poldne sva kramljala s tem res interesantnim božjim namestnikom v tej oddaljeni divjini. Nisem se mogel dovolj na-čuditi njegovi prijaznosti, požrtvovalnosti in odkritosrčnosti, žal ga je popoldne klicala sve-čeniška dolžnost v drugo naselje, a obljubil je, da se vrne do večera. Kljub njegovi odsotnosti je popoldne naglo minilo. Spoprijateljil sem se z domačini, ki so hoteli meni v čast v odsotnosti patra prirediti ples bogu ognja — stara poganska navada. Sonce se je baš potapljalo na obzorju, ki je zagorelo krvavo rdeče v tropskem večeru. Kaj kmalu je bila nanešena grmda lesa in ravno tako hitro je zaplapolal precejšen ogenj v nebo. Mesec je posvetil izza vejevja, ko je prišla vrsta skoraj golih deklet in sedla okrog ognja. Tudi godba se je postavila ob stran. S palčicami so tolkli po ogromnih bobnih in vse "občinstvo" jih je v taktu spremljalo s ploskanjem rok ter sladkim, otožno melodičnim peva-njem, s katerim so vabili "Tau-pu" k plesu. čez trenutek se je pokazala mlada deklica, krasno oblikovane postave, z resnim obrazom— svečenica božanstva ognja. — Na glavi je nosila "turgo" spleteno iz malih rdečih cvetk. Okrog vratu venček istih cvetlic, ki je padel preko mehko oblikovanih grudi na izklesane boke. Pomlad v polnem cvetju. Z lahkimi koraki in kraljevsko hojo se je bližala skupini in sedla poleg prijateljic. Resno kot v svetišču so se v taktu godbe upogibale device z gornjim delom telesa ter vile roke v simboličnih figurah. Vednp več življenja je prihajalo v. telesa* vedno hitrejše gibanje; in vedno bolj poživljajoča pesem. A naenkrat, na znak; "Ta.upe" je j vse obstalo, kot pkamenelo—a le za hip. Na drugi znak je začela nova j)esem, nov ples, nova god- ba, vedno bolj opojna, razigrana — vedno bolj strastna . . . Vsa telesa so se divje razgibala, vse se" je opajalo v uživanju božanskega plesa. Kot vzmet se je dvignila "Taupu." Njeno telo je zadrh-telo in nadaljevalo je čardašu sličen ples. Postajal je vedno bolj vzbujen, vedno bolj opojno I se je njeno telo- gibalo, zvijalo se kot v krčih. Plamen je metal mavrične barve na zagorelo telo, ki je drgetalo in se opajalo z nevidnimi duhovinimi silami, ki so jo spravile v ekstazo. Ogenj je pojemal —.le še ma- i Dalle na t «tr > HEnderson 0139 Music for All Occasions j Your Credit Is Good. — No Finance Charges HOEDL'S MUSIC HOUSE 7412 ST. CLAIR AVENUE Radios and Musical Instruments Pianos and Accordions Lower than Half Price Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem DANIEL STAKICH (JOHN ROZANCE in WM. ALLGIRS, prodajalci) Insurance Agency and Real Estate Fire, Auto, Tornado, Plate Glass, etc. 15813 Waterloo Rd. KEnmore 1934 MARY'S CAFE 1194 East 71st Street GOSTILNA Dobro vino in pivo ter dober prigrizek se dobi vedno pri nas. Se priporočamo za obisk. Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in'znancem! MARY IN FRANK BRANDULA JAMES SLAPNIK, JR. 6620 ST. CLAIR AVENUE Cvetličar Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem! Iskreno se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost, ter se cenjeni javnosti priporočamo za v bodoče. Mi imamo vedno najlepše cvetiice in šopke ter vence za vsak slučaj, najsibo vesel ali žalosten. CENE ZMERNE SE PRIPOROČAMO MIKE POKLAR & SON That Good Gulf Gas — Gulfpride Oil and Lubrication Tube in tajerje — baterije in avtomobilske potrebščine Ignition Work East 43rd & St. Clair Avenue ENdicott 9181 Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in znancem! MARTIN 10 RN 6034 ST. CLAIR AVENUE Slovenska restavracija a i Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem našim gostom! Z našo točno in prijazno postrežbo, ter finim1 gorkimi in mrzlimi jedili, zadovoljimo slehernega gosta. Obiščite nas ob priliki tudi vi. Točimo tudi fino pivo. WATERLOO RECREATION 15721 WATERLOO RD. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! KUNSTEL'S CAFE 6616 St. Clair Avenue Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem gostom in prijateljem! Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje, ter se priporočamo za naklonjenost. Odprto do 2:30 zjutraj I ANTON KOROŠEC I BONDED WINERY j § 6629 St. Clair Avenue j If Se priporočamo, da si nabavite za praznike dobro vino j ar i pri nas. < j ■ ? I JOHN LADIHA ! I 1242 Ea$t74th Street { H ENdicott 4717 j GROCERIJA IN MESNICA \ W Prav vesele božične praznike in srečno Novo "leto vsem j ,. odjemalcem in prijateljem! i ST. CLAIR WINDOW SHADE CO. 6532 St. Clair Avenue ENdicott 3154 OKENSKI ZASTORI IN STENSKI PAPIR Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem! ROGELINSIN 6526 St. Clair Avenue KROJACNICA IN ČISTILNICA OBLEK Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! Se priporočamo, da si daste obleko napraviti pri nas, kakor tudi, da se poslužite našega podjetja kadar 1 daste obleko izčiščistiti ali zlikati. FRANK SUHADOLNIK 1196 Norwood Road GOSTILNA Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem, ter se priporočamo v bodoče. PETER MUKAVETZ 1231 East 61st Street Pri nas dobite najboljše vrste 6% pivo in vino. Se priporočamo za obilen obisk! Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! MR. IN MRS. RUDY BOŽEGLAV ■• "?». J . • j j l"1125 East 60th Street Vsem, gostom iin> prijateljem želimo vesele božične pražnike in srečno Novo leto! Prodajamo vino na kozarce in steklenice. Se*priporočamo. FRANK GABRIEL 1383 East 53rd Street MESNICA IN GROCERIJA Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem! Priporočamo se v bodoče. »m JERRY GLAVAČ KLEPAR 1052 Addison Road HEnderson 5779 Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem! Kadar imate kaka popravila ali druga dela, spadajoča v našo stroko, pokličite nas. Prvovrstno delo, po znterni ceni. LEO ZUPANČIČ 1140 East 67th Street GROCERIJA HEnderson 0336 Želimo prav vesele božične preznike in srečno Novo leto, ter se priporočamo v bodoče. Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim gostom! FRANK'S CAFE Frank in Josephine Cigoj, lastnika 768 EAST 200 ST. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 7. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem ANTON PRIMC 985 Addison Road HEnderson 0160 GROCERIJA L. R. MILLER COAL CO. 1007 East 61st Street QUALITY COAL ANYTIME AND ANYWHERE ENdicott 1032 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem odjemalcem. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem MODIC'S CAFE 62Q1 St, Clair Avenue IZVRSTNO PIVO, VINO IN ŽGANJE HEnderson 9103 MR. IN MRS. LUDVIK VIČIČ 959 East 67th Street GOSTILNA Vesele božične pvdznikc in srečno Novo leto želimo vsem gostom in prijateljem! Se priporočamo za nadaljpe obiske. Postregli vam bomo najboljše, z dobrim pivom, vinom in prigrizkom. J. METELKO, 0. D. PREIŠČE OČI IN DOLOČA OČALA 6417 St. Clair Ave. v Slovenskem narodnem domu ST. CLAIR AVE. CAFE, INC. JOSEPH DOLINAR, Mgr. BEER, WINE, LIQUOR — LIGHT LUNCH 6737 St. Clair Avenue Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem prijateljem. Se priporočamo za obiien obisk in vam bomo postregli najboljše. EAST 61st ST. GARAGE FRANK RICH, lastnik Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! Se priporočamo za nadaljnc obiske. Pivo, vino, žganje, ter okusen prigrizek dobite vedno pri nas. Se priporočamo. JOE IN JENNIE LOGAR 6525 St. Clair Avenue TRGOVINA Z ZELENJAVO IN GROCERIJO Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem, prijateljem in znancem! Se priporočamo še v bodoče. Postregli vam bomo najboljše. Pripeljemo vam tudi na dom. MR. IN MRS. FRANK GREBENC IN SIN 1297 East 55th Street ENdicott 9692 Vesele bi>ž\čne praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! Priporočamo se, da nas ob priliki obiščete. Imamo vsakovrstno žganje, 6 steče Silverville v Skalnatih go-< rah v Ameriki. Prebivalci so to mestece tako ^ rekoč čez noč zapustili in se nir j ' so več vrnili. Ostala so še cela i okna in v mrjogih hišah najde- I : mo tudi pohištvo. | j Kljub temu vlada v vsem me- jj [ | stu mrtvaška tišina in v hišah n' J so se nasellii sove in netopirji. ^ [ j Vse je zapuščeno in na cesto ne ^ [ stopi živa duša. Le en sam pre- n j bivalec živi v Silvervillu. Je to , [ Tom Sawyton, star že 90 let. I Zgodovina tega mesta je ne-l navadna. Leta 1892 so našli v n 5 neposredni bližini Silvervillea | ležišče srebra in ljudje so z vseh n 5 strani sveta začeli prihajati tja. i Predvsem so prihajali pusto- *, | lovci, ki bi radi naglo obogateli. I Nastala je nova občina z 8,000 . | prebivalci. Prebivalci novega | mesta so živeli v silnih težkočah | ker je imel kraj zelo malo pitne i vode. I Lov za srebrom je trajal le I pol leta. Nekaterim se je res po- ^ s srečilo pridobiti veliko bogastvo, a s večina pa je ostala siromašna, | kakor je prišla. Srebrna žila je n | bila kmalu povsem izčrpana. — -» Vse nadaljno iskanje je bilo za- n »man. i ■ j j Kakor je mesto naglo nastalo, ^ | tako je začelo tudi naglo izumi- q | rati. Najprej so ga zapustili pu- ^ | stolovci, ki so hoteli čez noč o-| bogateti. Ker so bili življenski S pogoji v Silvervilleu zelo težav- I I ni, so ljudje novo mesto toliko | laže zapuščali. | Po nekaj mesecih je ostalo v | njem le nekaj sto vztrajnežev, ( | ki so kljub vsemu verjeli, da so |jv: bližini še ležišča srebra. Naj-| vztrajnejši so zapustili kraj, ko | je pitne vode skoro povsem ( fc zmanjkalo. Eden izmed iskalcev i % srebra je namreč z razstreljeva- £ | njem skal po nesreči zaprl edi- < I ni izvirek pitne vode. Življenje ] | v Silvervilleu ni bilo več mogoče, t | Ostal je le stari nočni paznik. | To se je zgodilo že pred 40 le- ( S ti.. Že 40 let živi Tom Sawyton v , S čudnem mestu sam. Po jvec ur na , 5 dan zbira vodo, da bi ne umrl od ] 5 žeje, toda mesta noče zapustiti. , 9 On je edini, ki še vedno verjame < 8 da bo našel nova ležišča srebra. ] g Hiše so začele počasi razpadati, j g ceste sta prerasla trava in ple- . g vel, v hišah pa se naseljujejo ne- , š» topirji. Stari čudak, ki živi sam » v tem mestu, tako podobnem K zakletim krajem, ne spregovori js nikdar besedice. s Ali je morda na svetu še čud- 6 nejše mesto kakor je zapuščeni 5 Silverville? Da. Sredi nedostop-fe nih gor v Ekvadorju so pred leti 6 odkrili skrito dolino. V tej dolini to živi pleme domačinov, ki šteje to okrog 150 ljudi. To je okrog 30 ^ družin. Najčudnejše pri tem je, fjl da so vsi slepi in da se slepota jfi podeduje od roda do roda. Ti £§ ljudje se pa zaradi tega vendar § ne čutijo nesrečne, ker nimajo m nobenih predstav o drugačnih H ljudeh, ki niso slepi. Preživljajo m se vsi sami s kmečkim delom. jK Njive obdelujejo zelo preprosto. Izdelujejo si sami vse orodje in ® celo obleke. 9 j V Avstraliji blizu mesta Cool-53 gardie je na koncu peščene pura ščave občina samcev, ki se ime-!8 nuje Calgoney. Zakaj se prebi-|g valci te vasi nočejo ženiti? Ali so morda takšni sovražniki žensk? Dan za dnevom se od-pravljajo možie iz tega naselja v puščavo na lov za zlatom. V »j občini ni izvora vode, tako da x morajo vodo shranjevati v veli-Jk kih posodah za dalje čase. iS Pogoji za življenje so v tej va-h si tako trdi, da bi jih najhrž no-M bena ženska ne prenesla. Razen tfjj tega bi pa navzočnost žensk zb.u-M jala prepire, ki bi se lahko krva-m vo končali, kajti Ifivci za zlatom ^ niso nikakor nežni ljudje, tem-več zelo razdražljivi. V kraljevini Hedžasu je me- j ti steče Saafed, ki šteje okrog je 1,200 prebivalcev. Skoro vsi so i p( oboževalci hašiša, tega grozne- pi ga opojnega sredstva, v primeri P' s katerim je morfij prav nedolž- oi no mamilo. Trdijo, da uživanje st hašiša nudi rajsko razpoloženje, si a odškodnina za to je prehuda. lj Ljudje, ki uživalo hašiš dalje hi časa, morda nekoliko let, prej k: ali slej zblaznijo. pi j Predstavljajmo si zdaj to čud- P: :no mesto: prebivalci sleherno S popoldne pijani blodijo po ulicah či na pol blazni. Možje, ki štejejo nad 45 let, so že razvaline v te- ti lesnem kakor duševnem pogle- S du. Življenje nekaterih posamez- t< nikov, ki so še zdravi, ni v tem ri kraju posebno prijetno. ~ \ 11 Med najčudovitejšimi naselji n na svetu so nedvomno tudi ne- ti pristopni kraji v sosedstvu A- s) mazonke, kjer živi edino pleme, ^ ki se ni naučilo nikdar izražati n svojih misli z besedami. To divje z pleme govori samo s kretnjami ^ in nima niti pojma o govorjenem jeziku. Svoje mrtve izpostavljajo na solnce, da opravi svoje. Neki nemški učenjak je privedel s seboj mlado dekle tega plemena, ki. se celo po petih letih utrudljivega učenja ni moglo naučiti več kakor pet besed, j ! Te divjake je treba prištevati , med ljudi najnižje stopnje. U-čenjaki mislijo, da je bilo to ple- ^ me v pradavnih časih ločeno od 11 1 drugih plemen zavoljo neke ve- r' like nesreče v prirodi in da se od tedaj ni več duševno razvija-i ^ Izvor božičnega p raz- r nika J __r Cerkev je začela-praznovati bo- i žič šele v Jf! stoletju ^ -- ' 1 Kristusov rojstni praznik še * od daleč ni toliko star, kolikor 1 krščanstvo samo. Prvi kristjani c se za rojstni dan Odrešenikov ] sploh niso zanimali, in to tem E manj, ker določnih podatkov o < tem ni v evangeliju. i Šele v 4. stoletju je začela * cerkev praznovati božič in prvič ? navajajo 25. december kot Kris- J tuf.ov rojstni dan leta 354. Do- 1 ločitev tega dneva je bila ne- 5 dvomno v zvezi s praznikpm ' sončnega pOvratka v Mitrovem ^ kultu, kakor je cerkev po svoje ' preuredila še marsikakšen dru- 5 gi poganski praznik, da bi ljud- 1 stvo pozabilo na njegov prvotni ' pomen. j 3 Že prej so sicer razmišljali in : razpravljali o tem, kdaj se je i Kristus rodil, a večina domnev 1 se je nanašala na pomladne dni. Cerkev sama se za razlike v da-1 turnih ni dosti zanimala. Za~ ■ njo se je osrcdotočalo vse zani« t manje na Kristusovo smrt in i vstajenje. Orientalski kristjani ! pa so se vendarle zanimali tudi ' za vprašanje in skrivnost božje- > ga utelešenja. Čutili so potrebo, 1 da bi ta dogodek praznovali, i Tu se je pojavilo tudi krjvover-" stvo, da se je Kristusov pojav > na svetu, epjfanija, in zveza z i zemeljskim telesom zgodila ob > krstu v Jordanu, medtem ko je • pravoverstvo učilo, da se je • zgodilo to že ob rojstvu. i Privrženci aleksandrijskega gnostika Bazilida so postavljali, ta dan tega dogodka na 6. janu - - ar, ki so ga pogani praznovali - kot Dionizov praznik. V 4. sto- - leju so 6. januar praznovali po- - vsod kot praznik Kristusovega ;i rojstva in krsta. Temu prazni-;i ku se je priključeval praznik; ,- pojava s čudeži, tako z zvezdo a modrijanov, kar se je do danes / ohranilo kot praznik Treh kra-a ljev. Rojstvo so slavili večino-, i- j ma v noči od 5, na 6. januar.1 Veliko vlogo so pri tem imele i- Uuči kot Kristusovi simboli, kot; i- 1 simboli luči iz teme. n Božična misel je obstajala to-; i- rej že pred dokončno določitvi-1 i- jo datuma in je dobila liturgič-n ni kakor simbolni izraz. Toda i- ; na koncilu v Nikeji je cerkev iz-; rečno zavrgla nauk, da bi Kris- tus ne bil božji sin že ob svo- E(gj jem rojstvu. Tako je nastala Kff potreba, da bi se dan rojstva M praznoval pred dnevom krsta. §ff Po drugi strani je v cerkvi v že W omenjenem Mitrovem kultu na- W stal resen tekmec in njegovemu W sijajnemu praznovanju nezmag- W ljivega sonca. 25. decembra so W hoteli predvsem rimski cerkveni s? krogi postaviti nasproti poseben W praznik. Tako je nastal božični « praznik 25. decembra. V pridi- ar gah cerkvenih očetov je bilo W čutiti še dolgo to nasprotova-nje poganskemu naravnemu kul- S? tu. Kristus je novo sonce. Ne S* gre za to, da bi sonce častili, # temveč tistega, ki ga je ustva- g* ril. g Orientalske cerkve so se dolgo. in trdovratno borile proti nove-mu prazniku, najdlje v Pales- ft tini, kjer se je uveljavil šele v g« sredini 5. stoletja. Armenija še sft danes slavi 6. januar kot božič-ni dan. šele v tej polemični zve- ftf zi so začeli novi datum s cer- K kvene strani jemati resno. ^ ---•--V M Sveti večer med Malajci 1 Nadaljevanje s 6. str. li plameni, ki so blažili večeren hlad. V tem hipu, je nepričakp- S vano skočila Taupu preko og- S nja — za njo druga za drugo w njene družice, mladeniči, vsi o- ^ krašeni s cvetjem, so sledili — ^ njih duša je bila v ognju o.čišče- % na, ples končan. U Med tem se je pa tudi pater § že vrnil. Bil je sicer presenečen § nad početjem svojih ovčič, ali 1 odpustil jim je spozabijenje. Na- a glo je opravil priprave za pol- » nočnico. Majhen, grbast paglov- S ček je vlekel za ovijalko — slad- s ko in mirno zvonjenje se je raz- ^ legalo preko divjine v temno !s božično noč. Na ta klic so pri- 1 hajali domačini v malo kapeli- S co, a ne več goli, okrašeni sa- §5 mo s cvetjem, nego oblečeni v » dolge, bele halje — tako je hotel g oče misijonar. Vsedel sem se S mednje na primitivno klop. Cer- g kvica je bila polna svetlobe, pol- » na s,večk, ki so brlele, da se mi g je zdelo, da sedim med zvezda- i g mi rimske ceste, zagoreli obra- a zi so gledali v majhen oltarček. S Poleg mene je sedla lepa Taupu. ffl Mirno so njene oči plavale od g lučke do lučke, dokler se niso 3 srečale z mojimi. Zazvonilo je, g pričetek svetega obreda. Vse je £ bilo tiho — zamišljeno — po- S globljeno v pozabljenost in bla- S ženost. Le želva, ki je zašla, je § . počasi lezla med klečečimi tele-j ^ . si in iskala izhoda. Malo prej | tako divji narod, ki se je vživel $ . v prošle običaje pragozdnih taj- f . nosti in poganskega kulta, je:? . zdaj tu, pokrist j an jen, ležal na|| , zemlji pohleven in skesan pred;® i božjim obličjem. Krist se je ro-; J i dil.—človek, ki je s svojo ve-.j . liko ljubeznijo spreobrnil naro- J de in katerega duh je plaval J med tem preprostim ljudstvom, j j . Srebrni glasovi malega zvona so j 5 j spet valovali v polno, noč. Nebo j \ 5 se je. privilo tesneje k zemlji,1 \ ) kot bj jo hotelo objeti v znak | J j sprave in ljubezni. Krist se je j J > rodil — mir naj bo ljudem na J zemlji- Amen, je zapel misijo-1! j nar pred božjim razpelom med- ! i tem ko, se je začela med njego- ; . vimi verniki razlegati v božično 1 i noč — tropsko divjino, pesem: , . — Tiha noč — blažena nočv • • • j Stane Konjedic. « i -- ] Slaba vest > s! — Mamica, prosim te, glej, da \ o prideš kako do papanovega rob- \ s ca. Na njem ima velik vozel j - in te prosim, da ga po možnosti j i- razvežeš. j —Zakaj? || e ; — Mislim, da gre zame. i ,t j * j Hvaležen sin )- Oče: "Zakaj si nalepil mojo i i- j sliko v zvezek?" 5- Sinko: "Ker mi je rekel uči- ? a tel j, da bi rad poznal tistega osla, ki mi pomaga pri nalo- 1 3-; gah." ENAKOPRAVNOST JOHN ROBICH BUILDING CONTRACTOR 20421 Arbor Ave. KEnmore 5152 Želi svojim odjemalcem kakor tudi vsem drugim vesele božične praznike in srečno Novo leto! '^'"^"Va ^ ^ ^^ ^ T* v* -r^ I Vsem trgovcem, obrtnikom in naroč- | itf Pr nikom "Enakopravnosti" želimo f vesele božične praznike in i I I I srečno novo leto! I 1 ^^^^^^^ 5 | JOHN -RENKO j | JOHN STEBLAJ j I JOHN PETERKA j m j I Zastopniki "Enakopravnosti" j | prav veseZe praznike in srečno Novo leto želimo vsem j fg našim gostom in prijateljem, ter se vsem zahvaljuje- i » mo za naklonjenost v preteklosti in se toplo t w, • priporočamo vbodoče. i I ANDREW GERL j & 756 East 200 Street i | SLOVENSKA GOSTILNA KEnmore 1980 i fk Vedno sveže 6% pivo, pristno vino in dober prigrizek. . I LINDBERG CAFE & JOSEPH IN MARY STARINA 8 689 East 200 Street $ želita vsem prav vesele božične praznike in srečno in veselo Novo leto 19\1! i • Prav vesele praznike in srečno Novo leto želita vsem LOUIS IN R0ZI ZDESAR 687 East 200 Street KEnmore 3788 W Kiihinjske peči in radio. V naši hardware trgovini imamo polno zalogo stvari za vaš dom. Prav vesel božič in srečno Novo leto 19^1 želi vsem * FRANK'S SERVICE ; FRANK BARTOL, lastnik i f 351 East 156th St. and Arcade Ave. j [ HIGH SPEED GASOLIN — NAJJBOLJŠE OLJE KEnmore 4381 j GORDON GRILL CAFE ! 928 East 72nd St. > Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo f leto vsem našim gostom in prijateljem. Se zahvalimo za f dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo za v bodoče. I Postrežemo vam z dobrim pivom, vinom in žganjem ter ' z dobrim prigrizkom. f FRANK TELIČ, lastnik J0E TREBEČ 1 MEAT MARKET 1423 East 55th Street Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem a odjemalcem, prijateljem in znancem! < JOS. TREBEČ • , t JOE IN JOSEPH PERK0 6304 St. Clair Avenue SLAŠČIČARNA Pri nas dobite vseh vrst božična darila, za okrasiti ( božično drevesce, lepe zabojčke, slaščice in razglednice. | Pridite in si oglejte našo zalogo. ■ X Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! EMERY KRIZMAN j LIQUOR' 961 Addison Road ENdicott 9193 Vam želi vesele božične praznike; in srečno Novo leto- i Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vseM fl odjemalcem in prijateljem. ; , i1* jI KOMIN'S PHARMACY g 6430 St. Clair Avenue — Vogal Addison Rd* JM SLOVENSKA LEKARNA . NASPROTI SND J Vsem rojakom se zahvaljujemo za dosedanjo na « klonjenost in se ipriporočamo za v bodoče. JH ANDREW RI ZIK g f M t \> >•'} '/>( M 6704 St. Clair Avenue § t ' ■ r 1 , i f i ■ ' BRIVNICA M i i .■ 1 •«.«'.!.-*•' i ' * '« ' '■ ' '■ ' ' ' e, ' «•* t--. " . $ i * ,i t1)k Želimo prav vesele božične praznike vsem nasiM | obiskovalcem in prijateljem! « JOSEPHINE JEGLICH 1 1188 Norwood Rd. 1 GOSTILNA Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo letl & v$<žm-našim gostom in .prijateljein. « Se priporočamo za v bodoče. Postregli vam bom m dobrim pivom in vinom. Želimo vesele božične praznike in srečno Novo to $ vsem prijateljem in znancem! MR. IN MRS. ANTON PETKOVSE^ j 965 Addison Road HEnderson 4893 | % ŽGANJE — PIVO — VINO I MR. IN MRS. ANTON NOVAK \ f 6218 St. Clair Avenue ) f PEKARIJA ) Vesele božične praznike in srečno Novo leto i vsem našim odjemalcem in prijateljem! ■ ' Se priporočamo, da si nakupite pri nas dobrega PeC 5 Vesele božične praznike in srečno Novo leto telimo j vsem gostom in prijateljem! \ MR. IN MRS. ANION KOTNIK i 7513 St. Clair Avenue I BEER GARDEN A rirprii bc/° 6 Našim gostom postrežemo z različnimi llKC .J'gtvu | pivom in vinom ter sendviči. Se cenjenemu obči fr toplo priporočamo za obilen obisk. i ^^^^^^^^^^^^ Sil NA. SVETI VEČER nitAN S. on deceffe Ag i Nekako takrat je bilo, ko se' i je končal tako in tako prvi ru- i i darski štrajk v drugi polovici | j prejšnjega stoletja. Ded po mo-S ji materi, človek, ki je stal v | prednjih vrstah v boju za rudar-S ske pravice, mi je pripovedoval S zgodbo o perkmandeljcu in kako j i je bil na sveti večer stari Uča-i i kar določen za stražo v Mariji-\ nem polju hrastniškega premo-5 govnika. : Vem, — je dejal ded, — da še i nfe veš kdo in kaj so perkman-» deljci, zato bom povedal, da boš ' vedel. Veš, perkmandeljci so ti jj duhovi, čisti duhovi, ki se ru-; j darjem prikazujejo v jami, ka- j » dar koli in kjer koli nanese pri- j \ ložnost. Perkmandeljci so zvesti : čuvarji rudarja na delu. Oni so; » povsod in nikjer, ali kadar se J rudar pregreši zoper kakšne po-^ stave in običaje, se mu prikaže; | in ga tako ali tako opomni, češ | to ne sme biti ali to se ne sme l počenjati. Kadar je rudar v dvo-l mih ali če obupuje nad samim | seboj in nad svojim garanjem | se mu prikaže in ga izmaže. | Kakšen je prav za prav in kako I izgleda, je težko povedati, pra-l vi jo pa, da je podoben mo-; i žiclju v rdeči suknji, da poska-I kuje in menca z nogami in v ro-I ki da mu gori zelena svetilka. \ Ker nič ne govori, le prikaže i se, pa zopet izgine kakor kafra. | Jaz ga sicer še nisem nikoli in | nikjer videl in sploh prekleto | malo v vse skupaj verjamem. | Da pa je natančno takšen, ka-| kor sem ti ga opisoval pravijo 5 ---ali pa ... Potlej so ded namršili obrvi i in na moje vprašanje, kako je , bilo tisto z Učakarjem, so na- , daljevali: Ja, ja Učakar ... Čud- , na reč je bila z njim. Učakar. Zabij si v spomin, kar ti bom povedal o njem. I i In ded so začeli pripovedova-, ti". M • ' - - } < >V 1 -K3 : ! "Bilo je na sveti večer, ravno1 na sveti večer. Dolina je bila v lučkah, vsepovsod je bilo nekam praznično. Še gori po izsipinah, se je zdelo, da lepše gori, če-! prav drugače gori in smfrdi. V jamo ob takih prilikah nihče ne gre, razen straž, ki pazijo, da se še kaj več ne vžge. Posebno: tiste čase ga je bilo hudimano; mnogo. Pa saj o tem sem ti že pravil. Za Marijino polje sta bila določena Učakar in njegov; kamerad Bašelj. Rečem ti, dva, taka dva, ki nista verjela ne v boga, ne v hudiča. Posebno Uča- j kar je bil od zlomka hudoben človek in kolikor vem, je bil pri | tistem štrajku eden tistih, ki ga j je prvi polomil in se izneveril kameradom. Prodal se je in pod varstvom orožnikov je šel na delo v jamo. To je dalo tudi drugim korajžo in tako so nas zlo-; mili. Od samega trepetlina je : bil in delal se je celo pametne-i ga in če mu je kdo vrgel v ob-; raz, da bo že še po njem in da 'Iga bo vrag vzel, je zmeraj ba-I havo odpisnil: 'Tudi hudiča se i ne bojim.' Pa se je vseeno izkazalo na ; 1 tisti večer, da je bil velik strahopetec in človeče slabe vesti: Učakar in Bašelj sta šla takrat v jamo in bila sta kakor se spodobi za take prilike, oba] malo okajena. Doli pri Birtiču sta se ga nalezla, ker sta vedela, j nocoj bosta imela "ta pravega." Garati ne bo treba kakor navadne dni, takole počasi ga bosta drobila in tu in tam malo pogledala za smradom po ognju, zakaj jamska straža ima za take dni pravico, da se malo po-palčka. Saj veš, kaj to pomeni? I Paliti ali prižgati se pravi le-1 j nuhariti, no in Učakar pa Ba-| šelj sta šla v jamo na svoj od- j delek. In sta šla, šla in šla. Po t rovu, ki se vleče kakšne pol k ure. Nato sta krenila v drugi i rov, pa malo gori, malo doli i skozi šahteljice in nazadnje sta 1 se odložila. Sedla sta na križi-\ šče de3ete proge. Ob boku proge »'sta sedla in potegnila čutarico j i iz žepa. "Ga boš malo kljunil," se je ' oglasil Bašelj in ponudil Uča- • i karju čutarico s špiritko. Po- 1 tem sta si izmenjala, kar sta f imela s seboj. In sta jedla ter počasi kljuvala iz svojih čutaric. '■ : Seveda sta bolj pila kakor jed-,1 i la. Pogovor je zaživel, beseda je; j dala besedo, razlagala sta si kri- ; že in težave, govorila sta o sla-; bem zaslužku, o davno minulih časih, marsikatero sta pogrun-; tala in končno sta prišla do 1 strahov. "Veš kaj, ti" — je pobaral Učakar Bašlja, "kaj ti praviš, ;ali je perkmandelj ali ga ni? Ali je ali ga ni ? Jaz pravim, da :so to same čenče, larifari. Veš,; mene zmeraj dražijo zaradi ; štrajka, češ, da sem bil izdajalec j in pravijo, da bom že še izvedel j ta svoje. Ti, Bašelj, kamerad,; I in da se v jami na sveti večer; marsikaj zgodi v jami. Pravi-; i jo..." j "Beži, beži," de Bašelj, "fibule fabule so to, ga ni boga, ki bi me prepričal. Naj le pride, rad bi ga videl, kakšen je ta fičenk! Beži, beži, kamerad — le kaj si še tako bol overen? In sta premlevala to in ono. Potem sta zadremala. , Učakar mi je takrat dejal: vt "Res sva malo zadremala, toda ^ natančno se spominjam, Bašelj .1 je zaspal kot klada, jaz pa ni- 111 sem mogel in nisem. Kar na- j f1 i lr( prej sem premišljeval o tem, . kaj lahko takle sveti večer pri-1 Je nese. Na koncu — bilo je okoli ^ polnoči, me je še mamila slast I" po špiritki, vendar me je skr-belo, kakor to predkopaču gre, J p' da bi pogledal, kaj se godi po ™ etaži tam, kjer je bilo v resni- ; ^ ci nevarno, da se kaj ne skuha. Pa sem si mislil. Bašelj, ti si "" pač Bašelj,' povsem brezskrben fant, otrok nimaš, odgovarjam i za službo pa le jaz. Pustil te; ; boni tam, kjer si, sam bom pa j | stopil doli na etažo in pregledal, pa Četudi sam. In sem šel. Grem, — grem, — grem in kar; n ; nekatn bolj trezen postajam. Lej, s 1 ga, si, mislim,1 kako je dobro, j če se malo razhodim. Pa kaj mi | ščemi pred ochii? Ali sem res j s še okajen'? Kfekaj se mi je 'zde-: lo, da viditri in'čudil sem 86", j • i Vraga, saj Sem bil vendar brez s Bašlja. Paznik ne bo hodil tod. Js kdo drugi pa tudi ni v našem 6d-! ® delku. Namenjal sem oči, buljil sem in pri m6ji duši: Nekakšna ' ! luč bo. Luč? In lej ga, zelena c I luč in nikjer človeka. Kajpada sem se takoj spomnil na govori-1 I ce o perkmandeljcu čeprav sem j ] videl le luč. Obstal sem in za-l držal sapo. Prisluhnil sem in re- ^ 1 čem ti, kar zagomazelo je po A meni. Hočem dalje, že sem sto- ( pil, napravil nekaj korakov in;| glej, iz tiste zelene lučke sem ' zmeraj določneje videl nekakšno 1 ■ smešno postavo. Zdaj sem videl, ' • da je bila tista zelena lučka na- J i vadna leščerba in čudil sem sei •; in strah me je spreletaval. Pa i i vseeno sem si mislil, korajža velja. Ampak kdo bi bil to? Šel i | i sem naprej, med menoj in tisto 1 - pritlikavo postavo je bilo še. komaj par korakov, pa sem si - mislil, kdor si, si, in jaz se te r ne bojim. Kdaj se je rudar še i; česa bal, sem si dejal. Že sem J menil, da bova trčila skupaj, .. previdno sem šel naprej, tista " figura pa kar pred menoj. Do-i- bro, — sem si mislil, rekel pa nič. Ne bojim se te ne, bom pa o za teboj stopal, čeprav me je i, pri srcu le nekaj grelo. Kar ti-t- ščalo me je. Obhodil sem del )- i etaže, figura še vedno pred me-? noj. Kakor da me vodi, nobene; J-! ti ne črhne, jaz pa tudi ne. Pa i- res, on pred menoj, jaz za njim | 1- in Jej ga šmenta, kakor da bi 'o bil včeraj postal rudar in še ne [>1 bi znal hoditi sam v jami. Tako ?i natančno me vodi in za moj na-1 >li men ti je vedel. Nekaj mi je re-l :a klo, da ga pobaram, kdo da je in | i-1 kaj išče tod. Že sem oblajnal je celo etažo z njim, pa še nisva io spregovorila, le tu in tam sva obstala in povohala če kaj smr- di po ognju, in nazarensko ne-1 K zaupljivo sva si izmenjala po-j {$ glede. Vračal sem se in sem me- § nil, tamle nekje, kjer sem te|| dobil, boš tudi šel od mene. Kaj | še! Naprej me je vodil, v čisto | neznano smer, tja v neki zapu-ščen rov, ki je včasih služil, saj ti veš, za glavni izvoz in ki je | j sedaj porušen. Tjakaj je stopi- § cal ta preklemanec in mene je | ! vleklo za njim. Na Bašeljna sem § i se bil spomnil, češ, da sva dva % bi že kar koli opravila z njim, S) ! toda že tisti trenutek me je ob- | šla misel, če ni ta prikazen sam Jj 1 perkmandeljc. On je šel naprej, ! jaz za njim. In potlej sva ob- j stala tako, kakor bi se bila J ; zmenila. 1« Ca — ravno tam, kjer smo ! tiste dni pred štrajkom vse po- J < j trebno ukrenili in se je potlej . ' tako žalostno končalo. Stala . . sva. Tiste njegove oči, pri moji -amin duši, da si jih videl! Maj- -hne toda strupene so bile in va- j !;me jih je zasajal in jaz si ni- j . sem vedel kaj, strašna utruje- j nost se me je lotila — sam j j .! nisem vedel, kaj je bilo potem j ( z menoj. Vem ie, da sem se zgru- , ' i dil ob bok in zaspal. Kam je j; L bil šel ta hudič ne vem, le to vem, da se je šele začelo naj-) \ hujše z menoj. Sanjal sem grozne stvari; Ubrala sva jo potem ' j po nekem komaj prehodnem ro-. ivu, on pred menoj, jaz pa za j njim. Jaz sem se plazil po tre-• buhu, po vseh štirih, ves krvav J! in brez svetilke, lačen in žejen, on pa lepo pokonci, tako majč-i ken je bil šment in na hrbtu ' i je nosil košek jedač, v eni roki j zariglo vina, v drugi pa svojo t zeleno leščerbo. In me je vodil, | vodil in prediral z očmi, obsi-. j paval me s kletvicami in veno-g'mei* me je doklicaval: Učakar, | : boš iz vrča? Pa kako ti je go-; voril! Še danes nosim v spo-1 ,j minu tiste njegove doklice, ki ^ jih je kar prelival: poglej moj koš jedače, boš, Učakar, mal' pijače? ---', i . £r In še sam ne vem, kaj vse je brundal. Lahko mi ve^melš-, | kako mi je loiio in da sem jokal I ha<4 vsemi' njegovimi očitld/ ki; % sem jih bil deležen. . Boš, Učakar, maP pijače, poglej, moj koš jedače. Bil si svojim nejevernik, : zdaj kolne te rudar slehernik.; | Seveda sem se spomnil na naš, | j štrajk ... Saj vel \.. Kako se | ,je potem izteklo, ne vem, zastonj | J si prikiicujem v spomin, ali so;« i bile to sanje, toda ena sama!« stvar mi še danes stoji pred « j očmi. Pokojni Kantužar, saj si « • ga poznal, oni, ki je bil zaradi | štrajka v kehi, tega se spomi- s njam, da me je pozneje enkrat, ^ ko smo po štrajku prijeli za de-, ^ lo, zabrusil v obraz: Boš že še : videl hudiča. In res sem ga vi- i del, čeprav menda le ni bil'hu- | idič, ampak perkmandeljc je pajjj bil. Tega Kantužarja se spomi- J njam in čeprav ne verjamem { mnogo v strahove, ali tistega { šihta na sveti večer ne bom ni- \ koli pozabil." , i Tole mi je nekoč pripovedo- s ; val Učakar, jaz, fante, te opo- j jminjam na to, da so perkman- j ; deljci, da živijo in se po potrebi \ rudarjem prikažejo in ga ali j ' izmažejO, če mu preti nevarnost, j ali pa namažejo, če je kdo kaj ] zlega svojemu bližnjemu storil. ; Perkmandeljci so dobri ali zli ; duhovi. [ Dobri za dobre ljudi in ne-| štetokrat rešitelji v nevarnosti, zlobni za hudobne in mučitelji, 1 če so se kdajkoli pregrešili zo-^ per bližnjega." j Ded me je modro pogledal, j pljunil in utihnil. Fr. Kožar 3 i i j HA! HA! Nerodna zadeva ii j e — Poglej to lepo, mlado že-o no! Pred par dnevi se je ločila -! od svojega moža. !-| — In kdo je kriv ločitvi? n — Mož! il | — Kaj neki ji je storil, ta do-a; bričina? a; — Prišel je pol ure prezgodaj domov ko običajno. Enakopravnost CHRISTMAS ISSUE PART III. — III. DEL. BOŽIČNA IZDAJA VOLUME XXIII.-LETO XXIII. Rojstvo v jaslih JOE ŠIRCEL Od vseh strani se je ljudi nabralo, napolnjeno je mesto Betlehem. Vse roma, da Bogu bi čast skazalo, v to mesto sveto, tja v Jeruzalem. Tu noč jih v jame. Iščejo nočišča ... ' in v jutru zopet romajo naprej. Po krčmah, do najmanjšega zatišja, je polno ljudstva, kot nikdar poprej. Pri Filu v Betlehemu krčma je polna gostov zgodaj na večer. Pa pride zdaj novica slabosrčna, da bo nočil pri Filu kanceljer. To davkar je iz Rima, Kvirinilo, in s polnim štabom pride, kakor je. Na tiho, brez pritožbe, čuti Filo, da to za njega krčmo je gorje. Ko ta novica se med nje razlije, so mnogi morali iz krčme ven; čez noč odzunaj spe, kjer mraz jih brije; zatisniti očes ni dal jim sen. Ko na dvorišče se povorka vije, gledalcev ob straneh vse polno je; nadzornik Kvirinila z bičem bije in dela pot, razganja sužnje te. Mladenič blizu vrat stoji, Johato, postave čvrste, z drugimi gledeč, kako neso v povorki zibelj zlato, v nji mlad'ga sina Kvirinila speč. Nadzornik dela pot in z bičem sika, kot druge, Johata objame bič. Zavpije: "Spoti, ti berač, spotika!"— pa stopi ta k nadzorniku mladič... Zastaven, kakor je, gonjač bradati, mladenič višji je za palcev več; in strah mu zdaj je na obličju brati, mladič za roko v jame ga, veleč: "To zadnji dan je moje berači je, drugačen svet od danes bo naprej ... Je vaša čast le zlati bog kupčije in vpreganje trpinov v brod galej? ... Človeka čast ne pride z bogatije, — pravica, plemenitost nam jo da! Postava vladavine vaše gnije, ni daleč čas, ko zgine iz sveta. Potem rodil se bo nam kralj vseh kraljev, ljubezen bo takrat sveta vladar; pravičnih mnogo bo pri nas krmarjev, kot kralji Gašper, Milhar, Boltezar.. Gonjač osamljen je in brez podpore, premagan v njemu je ponos ognjen ... Da bi se branil Johatu, ne zmore, drugačen tam stoji, osramočen .., Obrne se, za sužnji on odide, ki Kvirinila na rameh neso; kot bil je prej, ni več; ko v hišo pride, osamljen čuti se in brez drugov. Pripravlja sobe, sužnjem ukazuje, kako naj stanovanje okrase, zdaj to bogastvo se mu vidi tuje, mu čudne misli v glavo se vale ... Osamljen pozno v noči in brez spanja, sprehajat se on na dvorišče gre. Sprehajajoč si dolgi čas preganja, kaj sam s seboj storiti, on ne ve... V bližini tam so romarji nočili, kurili ogenj so, ker bil je mraz. Prijazno drug so z drugim govorili, se blagohotno slišal je njih glas... Pa zdajci se zasliši v tihi noči — nekdo prihaja, sliši glas podkov, misleč, da pozen gost prihajajoči, prinesel bo prijaznosti mu snov. Ko novoprišlec se dvorišču bliža, z osličkom drobnim le prihajajoč, takoj nadzorniku se up poniža, da novi gost bo borna mu pomoč. Visoki mož in suh pri glavi hodi, in na osliču žena je sedeč; na krčme vrata mož potrkat sodi... ker žene čas prihajal je pereč... Odpre se krčme okno, kaj da išče ta mož, ga Filo vprašal je, rekoč: "Če hočete dobiti prenočišče, drugod ga vi poiščite to noč." CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) DECEMBER 20, 1940 AUGUST KOLLANDER 6419 ST. CLAIR AVE. V SLOV. NAR. DOMU Cleveland, Ohio, želi svojim številnim strankam, prijateljem, znancem in vsem našim pnseljencem v Girardu Barbertonu, Akronu, Lorainu in drugih naselbinah: PRAV VESEL BOZlč TER SREČNO IN, USPEŠNO NOVO LETO 1941. Ob tej priliki se tudi prav iskreno zahvaljuje vsem, ki so se v . teku tega leta poslužili njegovega urada pri pošiljanju denarja v stari kraj, pri dobavi krstnih in ji I rojenih listov iz domovine ter pri drugih poslih, ki so v zvezi s starim krajem. Priporoča se tudi > za naprej za vse posle, ki spadajo v njegovo področje. Enako želita VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO njegova uslužbenca Charles Hudina in Daniel Postotnik! PREJ HRAM LJUBEZNI, ZDAJ VOJNI ARHIV Lepa markiza de Pompadour bi se v grobu obrnila, če bi vedela, kako je sedaj v tisti sobani, kjer je nekoč doživljala svoje ljubezenske ure. Namesto o-mar z zrcali in mehkih divanov, namesto elegantnih steklenic z dišavami toaletnim priborom rokokojske dame, so postale o-; mare z akti inventar tega budo-ara. Njihovi dobro zaklenjeni predali hranijo najbolj tajna poročila francoskega vojnega ministrstva. Skriva vrata, ki so vodila iz spalnice nekdanje kraljevske metrese v ta budoar, so zaprta. Kadar se danes francoski generali sestanejo na najtajnejše posvete, sledijo s tem le stari tradiciji, kajti tudi Napoleon je pri jahal nekoč sem, da je svoji materi Leticiji pripovedoval o vseh svojih načrtih in skrbeh. Več nego sto let je trajalo, da so ta kabinet spet odkrili. Vanj vo di poseben vhod, ki se odpre le! na pritisk na skriven gumb. L ju-j bežen in diplomacija sta na j Francoskem vedno vedeli za umetnost, kako naj ostaneta tajni. MALO ZA ŠALO Slamnata streha dobro drži. če se njiva ne gnoji, slabo \ obrodi. Miš beži pred mačko v luknjo, j j Zvesta žival je pes, a vendar ' Se mož obrne, hoče da odide... na žene se obrazu vidi jok; nadzornik to opazi, zraven pride, takoj pomen je videl žene stok ... Nadzornik toplo suknjo si odgrne in ženi jo ogrne čez rame, poreče slugi, konj naj par odvrne iz hleva, v jasli slame postelje ... Ko drugo jutro sije luč sveta ter pastirjev poln je hlev iz širnih dalj, med njimi Milhar, Boltezar in Gašper... trpinom v jaslih se rodil je kralj... i- se ga čuvaj! Nekatere palače so višje od zvonika. Miha na skrivoma igra ha-zardne igre. Dai vojaku boben in troben-r to! Oprtaj si že enkrat koš na ! pleča! Kako čvrst je ded Jakob, uča-! kal bo sto let. Mali Tonček svojega dobrega kuma rad obiskuje. V vsakem gornjem stavku je skrit po en poljski sadež. Iščite, j najdite. & $ $ & & & $ '4k $ & & & & & ® & ® & $ & & Mfc & & & ® & & & & & & ® ^ Pošiljamo Vam vesele pozdrave in novoletna voščila! Zahvaljujemo se vam za vašo naklonjenost v letu 1940 ter želimo, da bi še nadalje uživali vašo naklonjenost v letu 1941. Imamo tisoče različnih stvari, pripravnih za darila. Krasne zavojčke Candy-ja, Kodaks, Parfuma, itd. Zdravniške recepte izvršujemo natančno in točno. John E. Cass DRUGGIST Vogal Cherokee Avenue in E. 185th St. Telefon: KEnmore 2877 Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto 1941 želita Mr. in Mrs. John Pole Four Points Tavern SLOVENSKA GOSTILNA 660 East 152nd St. cor. Saranac Rd. MUlberry 9504 NIGHT CLUB — Odprto vsako noč do 2:30 zjutraj Pri nas vam prijazno postrežemo s finim žganjem in dobrim 6% Standard pivom, ter pristnim vinom in okusnim prigrizkom. Dobra godba za ples, vsak petek, soboto in nedeljo. Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto želita vsem MR. IN MRS. ANTON NOVAK 17406 Grovewood Ave. KEnmore 3597 Pristno žganje, sveže pivo in dobro vino, ter okusen * prigrizek, dobite vedno pri nas. Se priporočamo. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklemu letu in se priporočamo v bodoče. FRANK BRICEL GARAGE 24465 Lakeland Blvd. _/ KEnmore 1087-R Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! MR. IN MRS. A. KALAN SLOV. PEKARIJA 863 East 185th Street IVanhoe 3179-W SKULLY'S SERVICE STATION 790 East 185th St. cor. East Park Drive AMOCO GAS AND OIL WILLARD BATTERIES TIRE, LUBRICATION . ....________________KEnmore 5869 Merry Christmas and a Happy New Year! Vesele božične praznike in srečno Novo leto 19!fl želita vsem MR. IN MRS. FRANK YAKOS 669 East 159th St. Vedno postrežemo z svežim pivom, dobrim vinom in pristnim žganjem. Okusen prigrizek. LOGAR'S BEAUTY SHOPPE Complete Beauty Service by Expert Operators PERMANENT WAVING HAIR DYEING 17216 Grovewood Ave. KEnmore 0645 Wishing You All a Merry Christmas and a Happy New Year. JAKSE'S NIGHT CLUB 882 East 200th Street MARY JAKŠE, lastnica Odprto do 2:30 zjutraj. Ples vsak petek in soboto. Fino žganje, sveže 6% pivo, ter pristno vino. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem Na Silvestrov večer bomo imeli pečene kokoši! GREETINGS MAYOR KENNETH J. SIMS EUCLID, OHIO ŠTEVILKA (NUMBER) 298 MLJDB NA "SILVESTROV MER Ura je odbila polnoči — deset, enajst, dvanajst. . . , Pri zadnjem udarcu so se odprla železna pokopališka vratca, vstopila je črna postava, počasi je šla po peščeni poti proti grobovom in obstala pred gomilo s preprostim križem. Mesečina je ob sevala' napis: Pedro Batres, umrl v 27. letu starosti. . . "Umrl?" je zašepetala Maria, "ne, nisi umrl, Pedro, umorjen si bil, ustreljen po moji j krivdi!" Zgrudila se je na ko-j lena. "Ubogi moj Pedro, zakaj j ne miruješ v svojem grobu? Za- i kaj me vsako leto na ta dan znova kličeš k sebi? Ali me boš j vedno preganjal? O, Santa Madonna, sli nisem že zadosti trpela? Dragi, čuješ me? Odpusti mi poljub, s katerim sem te, umorila, nikoli se ne bodo •O .. tuje ustnico dotaknile mojih. Do smrti me mora spremljati tvoj poslednji poljub ... S suhimi očmi je strmela Maria v križ, pred njo je vstajal spomin na srečno ljubezen, ki se je v Silvestrovi noči tako straši:t končala. * Bilo je med državljansko vojno, ki je razsajala po vsej Španiji. Maria je bila vneta prista- ] šinja stranke. Vsako noč so sej člani na skrivaj zbirali pri Jua-nu Vallarosi, bili so tovariško povezani med seboj, zunanja ne* " varnost jih je še tesneje združila. A nekega dne so nasprotniki izvedeli za zborovanja. Ponoči so vdrli v hišo in postrelili vsakogar, komur se ni posrečilo fcbežati, med njimi tudi Ma-ri;'fiega brata, ki ga je nadvse ljumla. Prisegla je krvavo maščevanje izdajale^, ni hotela mi-j rovati, dokler ga ne najde, pa če tudi fci mogla iti do konca sveta. A vsa njena poizvedovanja so ostala zaman, podli de-nuciant'se je še dalje skrival meci njimi. 1,'ekega večera je Pedro spremil Mario domov. Ko sta se ustavila pred hišo, je vzel njene roke v svoje in dejal: ''Maria, ali ne bi bilo bolje, da vse to opustiš?" Vprašujoče ga je pogledala. "Da, Maria, prosim te za to. S: j ne boš nikoli prišla do ci lja..." "Pedro " je rekla trdno. "Pri segla sem maščevanje pred podobo Madonne. Ta prisega mi je sveta in ne moreš mi prisoditi, da jo opustim iz strahu predi nevarnostjo." Njene oči so fanatično žarele. Pedra je mrzlo spreletelo. "S kakino pravico me moreš pregovarjati," je nadaljevala. "Al ne veš, da vselej storim, kar sklenem?" - Nekaj časa sta oba molčala, potem se je Pedro počasi okre-nil. "Vem, da se ne bojiš nevarnosti," je tiho dejal," a jaz se bojim zate, ker te imam rad—" je še tiše pristavil. "Lahko noč Maria!" S težkimi koraki je odšel. Za trenutek je stala Maria kakor ukopana. Ni mogla verjeti, kar je pravkar slišala. Že dolgo je nosila v sr^u skrito ljubezen do Pedra — ali tudi on v njej več kakor dobrega tdvariša? "Pedro!" planila je za njim. "Počakaj, nekaj ti moram povedati!" Obstal je. Vsa zasopla se mu je vrgla okoli vratu. "Poljubi me, dragi! Še. Se!" Dolgo sta stala objeta v mračni ulici. "Zdaj je življenje spet lepše," je zašepetala Maria. "Ko bom izpolnila svojo nalogo, se bova popolnoma posvetila drug drugemu. Poročila se bova, dragi, in otroke bova imela, več, take črnolase debeluharčke. O, kako bo lepo, Pedro! Zresnil se je. "Da, lepo bo —. Toda. Maria, ali res ne gre brez one stvari? Predaj meni svoje nalogo, jaz bom maščeval tvojega brat.r. Navarra." Odkimala je. "Ne. Prosim, ne skušaj me pregovoriti, brezuspešno bi bilo, Pedro . . . Povedi me zdaj domov, dragi, zebe me! Pri slovesu jo je nežno poljubil. "Želim ti vso srečo, hrabra mala Maria!" Po dolgih tednih je našla sled, majhno sicer, in kmalu je z gotovostjo vedela, da je Pepito Concharaz krivec onega strašnega pokola in smrti ubogega Navarra. Pepito! Kdo bi si to mislil! Tako prepričevalno je znal govoriti, nihče ga ne bi mogel osumiti izdajstva. Maria je skrbno čuvala svojo skrivnost in čakala priložnosti, da ugonobi odpadnika. Nekega dne je prišel ves obupan k nji Fernandez Salazar. "Maria, pomagati nam moraš! Vsi iščemo podleža, pa še nismo mogli najti najmanjšega sledu. Mislim, da se že od vsega začetka nismo pravilno lotili zasledovanja. Ti si ženska in imaš finejši instinkt gotovo si že kaj odkrila. Vsi slutimo, da nekaj veš, ker si se v zadnjem času tako spremenila. Iz oči ti berem, da nekaj prikrivaš. Maria, mi spoštujemo tvojo zaobljubo, vendar te prosimo, da nam izdaš, kaj si dognala." Trenutek je pomišljala, potem je odgovorila: "Da, 'Fernan uganil si! Našla sem ga!" Fernandez je skočil pokonci. "Kdo je? Povej!" Zamahnila je z roko: "Ne pričakuj od mene, da ti povem ime! Hočem ga imeti čisto za sebe. Sama ga bom ubila, le da se mi ponudi prilika!" Strmela je nekam v daljavo, mahoma je kakor v ekstazi raz-piia oči. "S temi rokami ga bom ubila, Fernandez Salazar. Po-' glej, te lepe bele roke bodo' krvave." "Maria!" je zaklical, "groza me je pred tabo. Spametuj se, ne smeš tako govoriti! Izpol-, nila si svojo prisego s tem, da si zasledila izdajalca, a ubiti ga ne smeš! To prepusti nam." Vzravnala se je. "Ne veš, kaj govoriš. Umoril mi je brata, pa ga ne bi smela maščevati? O, malo me poznaš!"j Fernandez je stopil pred njo. S tihim, a odločnim glasom je govoril: "Ti praviš, da hočeš maščevati brata. Kaj pa naj porečemo mi? Vsak izmed nas je izgubil sorodnika ali prijatelja. Rodri-gu sta bila ustreljena oče in brat. Perezu najboljši prijatelj, Ines Manchia je danes vdova s tremi otroki, preveč bi bilo naštevanja . . . Ali nimajo vsi iste pravice ko ti? Zato pusti maščevanje nam moškim. Kako boš mogla še kdaj moliti k Madonni z rokami, ki jih je oskrunila kri? Kako boš mogla na teh rokah nositi svojega otroka ? Kako ga boš mogla uspavati z nežno uspavanko, če boš videla pred seboj krvav, mrtev obraz, ki si ga razpraskala s svojimi nohti?" "Nehaj!" Maria se je zrušila na stol in zakrila obraz z dlanmi. Trepetala je po vsem telesu. "Povej mi njegovo ime!" je dejal Fernandez. Maria ni mogla spregovoriti. Stopil je k vratom. "Jutri se spet oglasim. Verjemi, da je bolje tako, Maria. Pomiri se. Adios!" Biugi dan je oklevaje dejala: "Fernan, ne morem ti še danes povedati njegovega imena. Prehitro je prišel ves ta preobrat, nisem se še čisto sprijaznila ž njim. Prosim, pridi čez nekaj dni in nikomur- o vsem tem ne govori." Pedro ni vedel za boje v Ma-riini notranjosti. "Leto se bliža svojemu koncu," je dejal nekega dne: Novo leto bomo slavili pri Perezu Laavedri, vsi člani bodo zbrani in takrat, Maria, bova objavila najino zaroko. To bodo gledali! Lepo presenečenje jirn pripravljamo za vstop v novo leto. Do takrat... pst!" Položil je prst na njena usta. Maria pa je nenadoma postala zamišljena. V njeni glavi se je rodil načrt. "Pedro, to bo najlepši dan mojega življenja," je počasi dejala. "Pred svetom si bova prisegla zvestobo in najina ljubezen mi bo edini cilj in smoter življenja. Ne bom mislila na nič drugega več, kajti na ta dan bo moja naloga dovršena in moj brat Navarro bo maščevan. Ne izprašuj dragi, ne smem ti povedati, kako in kaj." — O, da bi ! mu vsaj povedala takrat, da bi mu vsaj razodela svoj načrt! ; Vse bi bilo drugače danes. Ko je Fernandez spet prišel, mu je rekla: "Odločila sem se, da vam prepustim izdajalca. Prav si imel, Fernan, bolje bo, da ga ubijete vi! Poslušaj, kako sem si vso stvr.r zamislila: v Silvestrovi noči se bodo vsi zbrali pri Perezu. Ko bo ura odbila polnoč se bomo vsi med seboj objeli in poljubili v znamenje trajnega prijateljstva in skupnosti v Novem letu, kakor je to navada po vsej Evropi. Dobro pazi, koga bom poljubila, on je izdajalec in morilec naših tovarišev!" "Kakor Judov poljub!" se je nasmehnil Fernandez. "Toda zakaj odlašaš do konca tega leta? Se štirinajst dni naj ta lopo" živi, Santa Madonna!" "Ker je ta dan najlejši v mojem življenju. Moj brat Navarro "o uašel mir in tudi jaz ga bom našla. Srečna in prerojena bom stopila v novo leto in pustila staro daleč za seboj, živela bom le še za svojo ljubezen — toda tega ti še ne smem povedati, zvedel boš ono noč . . . Pojdi zdaj, Fernan, in zapomni si, kar sem ti prej povedala!" * Prišel je zadnji december. Zvečer so se zbrali vsi člani stranke pri Perezu. Maria je bila na zunaj mirna, a srce ji je burno utripalo. Fernandez je n^en načrt razkril še Perazu. V hlačnem žepu sta imela oba nabit samokres, nameravala sta izdajalca na mestu ubiti, čeprav je Maria prosila, da počakata do j utra. Kazalec na uri je kazal deset minut na dvanajst. Maria je šla počasi proti kotu, kjer je stal Pepito Concharaz. Pedro je na drugem koncu napijal Rositi in Manuelu, dvema zaljubljencema, in ves čas z očmi zasledoval Mario. Ko je manjkalo še pet minut do polnoči, je Fernandez stopil na mizo in zaklical: "Prijatelji! Bliža se rojstvo novega leta. želim za nas vse, da bo to leto srečnejše, pa da nam bo uspelo maščevati zločin nad našimi brati. Slutim, da je ta tienutek blizu in vem, da ga boste vsi z zadoščenjem pozdravili. Prijatelji, v častno slovo starega in pozdrav novega leta bom točno opolnoči ugasnil luč, da nam bo tem lepše zažarela. Ko bo napočil svečani trenutek, se objamite, voščite si srečo in senorite naj poljubijo svoje izvoljence. Novoletni poljub naj poravna prepire, odkriva nove ljubezni, zapečati zvestobo . . ." Vesel odmev je zaoril po sobi. Maria je nejevoljna pogledala Feinandeza. Zakaj je drugače govoril, kot so se bili zmenili? Zdaj bo Pedro gotovo užaljen, če ne gre takoj k njemu — toda — stresla je z glavo — po- iDalie na 4 strani1 r— mmm^ L M- i" . * zm^z ® i Najlepšo zahvalo 'zrekam vsem mojim cenjenim odjemalcem tako posameznikom kakor društvom in klubom za vso naklonjenost v preteklosti in se toplo priporočam vsem v bodoče. Voščim in želim vsem prav vesele božične prazniki in srečno in .zdravo Novo leto 1941! Drenik^s Beverage Distributing> Inc♦ ERIN BREW DUQUESNE BEER and ALE AND PIEL'S PREMIUM BEER 23776 St. Clair Ave. KEnmore 2430-2739 SLOVENSKI ČEVLJARJI v St. Clairski okolici, želijo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem svojim obiskovalcem in prijateljem. Naše popravilo čevljev je znano po kvaliteti iz-bornega dela. Pri nas je popravljanje resnična umetnost. FRANK URANKAR 7226 St. Clair Ave. RUDOLPH KOZAN 6530 St. Clair Ave. JOE GRBEC 6026 St. Clair Ave. JOHN GABREN JA 1102 East 63rd St. - 22010 Ivan Ave. FRANK LONGAR 6630 St. Clair Ave. FRANK SKUFLANC 4126 St. Clair Ave. JOHN HACE 6210 Bonna Ave. JACK & JILL 5906 St. Clair Ave. JOE PODBORSEK 1167 East 76th St. Collmtooob pafetng Co. Želi vsem Slovencem in Hrvatom prav vesel Božič l>l sreče polno Novo leto 19J}1! Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim0 vsem gostom in prijateljem! MR. IN MRS. MATH KUCER 481 East 152nd St. Liberty 9577 Točimo legalno žganje, dobro vino in sveže P1'0-Se priporočamo. ■A1 FRANK KURE 1 1118 East 77th St. 9 KLEPAR jg Želimo prav,vesele božične praznike in srečno Novo h1 fa vsem odjemalcem in prijateljem! m Kadar potrebujete pri^ vaši hiši kakšno kleparsko S delo, pokličite nas in mi vam naredimo vse kar rabite, vaše zadovoljstvo. jg JEANETTE'S RESTAURANT j 1022 East 63rd Street J Vedrio postrežemo z najboljšo domačo hrano 1 ® 6f/r pivom ter vinom. Se priporočamo za obisk. & Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto želi® vsem našim cenjenim posetnikom! ffi 15® LEI PRVE SLOVENSKE IGRE ^artova "županova Micka" kgreb je letos proslavljal 'letnico hrvatske drame in lanskega razvoja hrvatskega tališča. Mi Slovenci pa bomo t. m. doživeli stopetdeset-lico, ko je bila igrana prva "e&ska drama v tedanjem ^tiem gledališču v Ljubljani Je bil z njo postavljen temelj gjflski novodobni dramatični Milosti sploh. Tako se mo-50 prav Slovenci ponašati s w razmeroma staro gledali-3 tradicijo ter se gotovo spo-Pjamo s hvaležnostjo in po-!0H tistih mož, ki so v svo-? idealizmu, narodni zavedli in z lastnimi žrtvami po-f'li v tedanjem, za Slovence I narod skrajno neugodnem 5 tako trdno osnovo našemu blišču. Linhartova "Župa-a Micka," ki so jo igrali 28. *tobra 1789 v mestnem gle-PČU v Ljubljani diletanti iz ^'Šje ljubljanske slovenske ^e, je tisto delo, ki je po- svetu, da je tudi sloven-feik sposoben za gledališko tost, in si je steklo slavo 6 Moderne slovenske odrske britve. ^oskusi pred Linhartom je bilo več poizkusov, Ubijati tudi slovenski jezik Predstavljanju na odru ali ^osti naravi, že pred "žu-"ovo Micko," vendar so bili ^jšega pomena ter so nam "toma neznani. Sem spadajo ^ dijaški nastopi za časa deformacije, kakor nam po-^i0 fcapiski, ko so dijaki ljubkega jezuitskega kolegija ^arjali )o ljubljnaski okolici Ji- 1697. in 1689. igro "Hoja ,lradižem." Zapiski nam po-samo o slovenskih na-teh dijakov ter z naslo- II igre, dasi ne vemo, kdo je Pisatelj niti če je bil tekst Ustaljen in ni bilo vse mor- t'e improvizacija. Za pravi ža-F slovenskega jezika v dra-smatrali dolgo časa prve Ve Molie rove komedije Jwge Dandin," ki jih je dve f Po izidu knjige v Parizu Vedel hrvatski mučenik grof Frankopan v zaporu v ltlajskem Novem mestu, pre-r so ga usmrtili; toda ti pri-ftaj bi bili samo slovensko i Etično pobarvani govori najbolj smešne osebe v komediji, ki naj bi bila v ostalem prevedena v hrvaščini, do česar pa ni prišlo. Pa tudi sicer ta poizkus ni imel nobenega vpliva na slovensko dramatiko. Prav tako niso vzbudile dramatskega zanimanja slovenske verske igre, ki so jih v Rušah na Štajerskem uprizarjali učenci latinske šole okrog leta 1700. Tudi slovenski prevod nemške pasijonske igre p. Romualda v Škofji Loki, ki je najstarejši slovenski v celoti ohranjeni dramatski tekst, spada po svojem bistvu v srednjev-ške misterije, ne v moderno dramo, ter prav tako in prav zaradi tega ni dal pobud za svetno dramatsko dejanje. Šele v dobi klasicistov in preporodov je pre-vel Jurij Japelj melodramo italijanskega pesnika Metastazija "Artakserkses." V prvem slovenskem literarnem almanahu "Pisanice" pa je priobčil pater Damascen Dev tekst prve slovenske opere "Belin," sestavljen po zgledu istega Italijana. Slovenski napevi, arije, so se oglašali le od časa do časa iz usti italijanskih ali nemških peVcev z odra ljubljanskega gledališpaj katere je prevajal za take izredne prilike mecen in ljubitelj umetnosti baron Zois. Kopitar piše o tem: "Ko se včasih nihče ni nadejal (med 1. 1770-1778), da se bo pela slovenska pesmica med laškimi, je začel pevec ali pevka sredi spevoigre peti domačo pesmico, ki jo je zložil Zois, v parterju in v ložah pa je zadonel vesel hrup in plosk, da ga ni mogoče popisati." Pa to so bili vse skup samo poskusi in nekaka prepriprava za začetek prave slovenske dramatike, ki je prav tako vstal iz literarnega kroga barona in mecena Žige Zoisa. „ Anton Tomaž Linhart Samo par besed o njem, ki je bil menih — zaobljubljen, a še ne posvečen v stiškem samostanu, pa je kot privrženec jože-finskih liberalnih reform slekel meniško haljo, a ne kot Vodnik, ki je postal svetni duhovnik, temveč kot človek, ki se je že navzel svobodomiselstva in bil že daleč od Cerkve, h kateri se ni hotel vrniti niti v smrtni uri. Študiral je po izstopu na Dunaju trgovske, policijske in fi nančne vede s podporo kranjskih plemičev ter z lastnim zaslužkom, ko pa je prišel v Ljubljano nazaj leta 1780, ga je vzel v laično službo liberalni ško'f Herberstein. Toda, ko sta se zaradi načel kljub vsemu razšla, je dobil službo kresijskega pro-tokolista, postal šolski komisar ter imel lepe dohodke. Umrl je leta 1795 v 39. letu starosti, zapuščajoč ženo in dve hčerki. Toliko v civilnem življenju. Sicer pa je bil pesnik in zgodovinar ter dramatik. Kot nemški dramatik je napisal grozovito tragedijo pod Shakespearovim vplivom "Miss Jenny Love" (1779), kot nemški pesnik pa zbirko klasicističnih pesmi osebnega značaja pod naslovom "Blumen aus Krain" (1781), v kateri pa sta samo dve pognali iz kranjskih korenin (Turnir med Peganom in Lambergar-jem ter Jasmin in njegova nevesta) , pa še ti dve sta bili napeti na boročni leporečni patos. Kot nemški kulturni delavec je bil tudi član prenovljene ljubljanske Akademije operozorov (1781), katero je pozdravil kot Agilis z navdušenim govorom. Tedaj pa se je v njem izvršil tudi notranji preobrat iz nem-štva k slovenstvu, k jeziku nje-gotove matere, ter se je odločil pod Zoisovim vplivom, da se posveti pisanju "Kranjske zgodovine," ki jo je izdal leta 1783 sicer v nemškem jeziku, pa v slovenskem duhu, toda samo mitološko dobo. "Županova Micka" in njen uspeh "Županova Micka!" Ni to delo slovenskega izvora, temveč je predelan prevod tedaj znane nemške dvodejanke "Die Feld-muhle" avstrijekega komedio-grafa Richterja. Linhart jo je videl sam na Dunaju ter je ni niti mnogo prenarejal. Razen nekaj nepomembnih malenkosti je ostalo vse, kakor v izvirniku ter je Linhart samo priredil prevod. Toda tudi kot prevod ima veliko ceno, kajti Linhart ga je podal povsem v duhu slovenskega človeka ter ga notranje popolnoma ponašil. Če jo človek bere še danes (opozarjam na izdajo dr. Šlebingerja v zbirki "Oder" iz leta 1923!), se čuti v tem okolju domač, seveda domač v okviru tedanjega časa, ko so meščane predstavljali samo še ovlasuljeni plemiči. Zgodba je namreč tale: Mlada, bogata vdova pl. Sternfeldova v prvem dejanju pojasni mladi, lepi županovi hčerki Micki, zaljubljeni v pl. Tulpenheima, ki se je njej predstavil z izmišljenim imenom pl. Schonheim, da ji s taj-, nim zakonom, ki ji ga ta plemič obljublja, grozi velika nevarnost. On je namreč zaročen že z njo, kar se vidi iz prstana, ki ga zdaj nosi Micka, ter bi tako rad obe onesrečil: eno bi vzel zaradi denarja, drugo iz ljubezni, toda varal bi obe. Zato obe skleneta maščevanje, ki pride v drugem dejanju. Mestni plemič s svojim tovarišem Men-kofom in pisarjem Glažkom se vjamejo v past in pridejo k županu — namesto na Svojo za-snubitev in prepisovanje, na zaroko Micke s kmečkim fantom Anžetom; v svojo sramoto morata zaroko celo podpisati kot priči ter na zahtevo Šternfeldov-ke podariti nevesti in ženinu ves denar, ki ga imata. Tudi s Štern-feldovko se zaroka razdre. To je kratka vsebina te komedije v dveh dejanjih, ki je po svoji zgodovinski pomembnosti, ne pa notranji dramatični vrednosti, ki tudi sicer ni slaba, postala najslavnejša slovenska igra. Najslavnejša, ker odpira novo dobo v naši kulturni zgo- j dovini ter smo si Slovenci osvo- ] jili z njo zopet eno kulturno področje, ki ga tedaj še nismo imeli, obenem pa naskočili tudi trdnjavo nemškega gladališča v Ljubljani. Kakor je dognal dr. Bleiweis 58 let pozneje od še žive udeleženke prve predstave 28. decembra 1789, so v tedanjem mestnem gledališču predstavljali to komedijo člani najvišje družbe v Ljubljani: župana Jako je igral odvetnik dr. Mrak, pozneje c. kr. svetnik na Dunaju, županovo hči Micko Linhartova žena, Sternfeldovsko gospa pl. Garzaroli, žena kan-clista, kmečkega fanta Anžeta odvetnik dr. Piller, Tupenheima lastnik suknarske fabrike v Se-lu pri Ljubljani, sicer Nemec Desselbrunner, njegovega tovariša Monkofa dr. Makovec, ljubljanski zdravnik, izgubljenega pisarja odvetnik dr. Repič, še-petalec pa je bil pisatelj Linhart sam. Kakor poroča tedanja "Laibacher Zeitung" 29. dec. 1789, so imeli ti slovenski igralski diletantje velik uspeh. Takole piše (v prevodu): "Včeraj so naši gledališki prijatelji zo- j pet stopili na gledališki oder in so nam takoj dali prepričujoč dokaz, da ima tudi slovenski (kranjski) jezik dovolj prožnosti, gibčnosti, poudarka in pev-nosti ter se prav tako kot ruski, češki ali poljski lepo sliši iz Talij inih ust . . . županova Micka, prav za prav znana veseloigra "Die Feldmiihle," je bila po noši popolnoma preienačena slovenskemu narodu. Točna prestava je dala temu delu vso notranjo polnost in že znana umetnost teh igralcev je previšala vse pričakovanje občinstva. Vam, moje dame in gospodje, te družbe, ne bodo hvaležni samo ubožci (igrali so v dobrodelne namene!), temveč tudi ves narod bo na vas ponosen in vas bo v letopisih literature ovekoveča-li, rekoč: Tile so bili, ki so postavili temelj za izpopolnitev svojega rodnega jezika in ga napravili uporabnega tudi za o- der." "Wochenblatt" istega dne pa je samo registriral, konsta-tirajoč, "da je igra doživela, kakor se je naravno dalo pričakovati, nedeljivo odobravanje občinstva." Igra se je ponovila leta 1790 z istimi igralci, le enega je nadomestoval grof Hohen-wart. Tradicija "Županove Micke" Tako so nemški časopisi že tedaj dali tej predstavi zgodovinsko vlogo in podčrtali njen pomen, ki ga ji literarna zgodovina daje še sedaj. J a, ne samo literarna zgodovina, temveč vsa slovenska tradicija, "županovo Micko" so ponovili še drugo leto, ko je Linhart priredil še Beaumarchejevo "Veseli dan ali Matiček se ženi," drugo slovensko igro, veliko bolje prirejeno za naše razmere, veliko bolj Linhartovo osebno delo ter dramo veliko večje vrednosti. Toda zgodovinsko prvenstvo priti- če "županovi Micki," ki pozneje ni prišla več na slovenski oder 58 let, čeprav jo je pripravljal Smole po Prešernovi zamisli, da jo izda v posebni knjigi in je bila cenzuri že predložena. Toda z narodnim vstajenjem 1. 1848 je doživela svoje vstajenje tudi ta prva slovenska igra. Slovensko društvo, plod revolucionarnega leta 1848, jo je igralo 8. julija v korist pogorelcem v št. Vidu pri Ljubljani. In dr. Bleiweis je tedaj pisal v "Novicah" (19. julija 1848): "58 let je preteklo, kar je bila "županom Micka," poslovenjena od Linharta . . prvikrat igrana. Veliko Ljubljance je med tem časom v Savo steklo, veliko se je medtem na svetu premeknilo, hvala Bogu! de smo po dolzih težavah zopet na tisto stopnjo prišli, na kateri so naši starši žt pred 58 leti stali, ko se sme1 i (Dalje-na 8. strani) Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem našim odjemalcem t in prijateljem! Double Eagle Bottling Co. IN DELAVCI V 6511-19 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO HEnderson 4629 Člani slovenskega grocer!j skega in VlCTOR BERNOT ^001 Holmes Ave. %GOL & OGRINC East 156th St. John dolenc S*3 East 140th St. BLAŽ GODEC Grovewood Ave. JOE JANZEVICH 5*2 East 152nd St. i Mary kuhel 1 ^321 Arcade Ave. JOE METLIKA 14516 Sylvia Ave. j^ANK KASTELIC 9300 Shawnee Ave. Leo kausek s?08 Saranac Road Blaž boldin j l440l Thames Ave. JOE MODIC East 156th St. žele vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike m srečno novo leto 1941! Vsi klubovi člani vam nudijo k praznikom znatno znižane cene na groceriji in mesu. Izberite si bližnjega trgovca in kupite pri njemu vse, kar rabite za vašo kuhinjo. JOHN ASSEG 15638 Holmes Ave. LOUIS PIBERNIK 830 Babbit Road JOHN TOMAŽIČ 16821 Grovewood Ave. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE, KER ONI PODPIRAJO VAŠA PODPORNA, KULTURNA IN PROSVETNA DRUŠTVA TER NARODNE DOMOVE FRANK ČEBUL 14615 Sylvia Avenue LUDWIG RADDELL 15802 Waterloo Rd. JOHN SPEHEK 16226 Arcade Ave. ANTON TEKANČIČ 19302 Chickasaw Ave. MRS. F. MULLEC 16811 Waterloo Rd. JOHN SKOFF 1170 East 174th St. LOUIS URBAS 17305 Grovewood Ave. JOHN VIDENSEK 486 East 152nd St. FRED JAZBEC 821 East 222nd St. ' JOHN KAUŠEfc 19313 Kee*M#e Ave. SOBER & MODIC , 544 East 152nd JOE KUHAR : 1F607 Waterloo Rd. JOE JANES 632 East 222nd St. JOE PETRICH 1 27919 Lake Shore Blvd. J. SETINA 777 East 185th St. mesarskega kluba v Collinwoodu ^ I >tn lo kovino. Na čelih imajo termiti 1 rogove, skozi katere spuščajo -, strupeno tekočino. Nič se jim ne i: more ustaviti, vse zgrizejo in . i zdrobijo, celo svinec. V prista- - nišču El Ferrolu so uničili celo 3 i ladjo. Do nedavnega so učenjaki -: domnevali, da živijo termiti le v vročih krajih, toda pred nekaj i leti so ugotovili, da počasi na-predujejo tudi proti zmernemu s|pasu. i-i Posebna vrsta termitov hoče - zavojevati Evropo. V nekaterih - j italijanskih mestih so ti termiti i, j napravili že velikansko škodo, ;i posebno kjer so vdrli v knjižni-e ce in muzeje. Tudi iz Francije prihajajo podobna poročila. Zna- gj nost si prizadeva, da bi zavrla J pohod tega strašnega sovražni- J ka z ognjem in z raznimi strupi, jj a ves trud je brezuspešen. Ali se človek, ki je iznašel j tako raznovrstno orožje, da ubi- j ja sočloveka, ne bo mogel ubra- , niti te strašne šibe, ki uničuje , vse, kar on ustvarja? Sila ter- . mitov je takšna, pravijo neka- , teri črnogledi učenjaki, da grozi . od njih ugonobitev človeka. To- j da termiti imajo svoje sovraž- j nike. To so mravlje, ki so njih ■ sorodnice. Med termiti in mrav- | ljami se vrše hudi boji in se še ne ve, kdo bo zmagal. POLJUB NA SILVESTROV VEČER (Nadaljevanje z 2. strani) zneje bo že razumel in ji od- || pustil ... Prvi udarec ure: luč je ugas- g nila. Maria je tiho vprašala: "Pepito?" Oglasil se je: "Maria, si ti?" fg "Da, jaz sem," je odgovori- |S la. Tedaj jo je zgrabilo dvoje j| močnih rok, dolg in strasten po- g ljub. Objela ga je, da je ne bi g spet izpustil in kakor iskra jo || je spreletelo, ko je pomislila, 1 da bo v tem poljubu izdajalec ffl našel smrt. S Ura je odbila zadnji udarec g polnoči, luč je vzplamtela. Ma- S ria je od groze vzkriknila, ko je Sj zagledala pred seboj Pedrov ob- g raz. Smrtnobleda se je iztrga- S la iz njegovega objema. Slišala g je še dva strela, potem je kakor » iz daljave videla ljubljeno, s | krvjo oblito slavo in te obupno » proseče oči . . . Onesveščena je g padla na njegoov truplo. ^ Usodna pomota se je kmalu g razjasnila. Pedro se je v temi | prikradel k Mariji. Svojo ljubo- S sumnost je moral plačati z živ- S ljenjem. Ko se je Maria zave- 2 dla, je iztrgala Fernandezu sa- S mokres iz roke in ustrelila Pepi- 1 ta. I Oblak je zakril mesec in za- 2 brisal napis na križu. Na zvoni- « ku je odbilo eno, po ulicah so g vriskali ljudje in nazdravljali g l 'J- 2 novemu letu. s j "Amigo, zakaj me zapuščaš?" § ■ je pel nekdo ob spremljevanju I ■ kitare. I "Amigo, ne veš, da te ljubim? s Zakaj greš od mene, moj dra- J gi. j i in puščaš mi strto srce . . .? ! ) Jerca S t __________________ ^ i V ZRAKU JE PADEL IZ LE- | T ALA IN SE SPET ) UJEL NANJ i Letalski kapitan Headly iz j - Chicaga je imel v bivši svetov- j j ni vojni nenavadno srečo. Dne j - 6. januarja 1918 leta je letel z j i letalom nekaj tisoč metrov vi- ] [soko nad nemškimi postojanka- j 3|mi na zapadnem bojišču. Pri | II napadu na neko mesto je po ne- j i sreči padel iz letala, kakšnih j >,'2000 m niže pa je spet sedel j - vanj. čisto naključje mu je re- j e'šilo življenje. I Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem! THE LAKE ERIE BUILDING MATERIAL CO. Ralph J. Jones, Pres.-Treas. Office 8 Yard: 5459 Hamilton Ave. One block NW of E. 55th and St. Clair Ave. Phones: HEnderson 5080 — HEnderson 5081 Night Phone: CE 0888 All Stock Kept in Warehouse Under Roof Grade-Marked, Quality Material lt2 Years Your Neighbor Merry Christmas and a Happy New Year To All Our Friends MR. & MRS. STANLEY and , GERALDINE MAHNIC 15302 WATERLOO ROAD Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem JOHN TRČEK 15606-08 HOLMES AVENUE Gostilna in slaščičarna Dobro pivo in vino in grocerija Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem! ROSEDALE DAIRY Milk From Approved Dairy Farms 1083 EAST 68th STREET HEnderson 4926 James J. Macerol, Prop. Vesele božične ^praznike in srečno Novo/ leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! DIXIE BEDDING MFG. CO. 6631 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 1196 Reliable Renovating Service We Clean Rugs and Carpets Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem! Pri nas imamo polno zalogo darila za moške, žen-ske, in otroke; igrače; nogavice; spodnje obleke; cosmetics; gift wrappings; dekoracija za drevesa; luči in I druge reči. — Se splača, da kupite pri TAYLOR VARIETY 5c and 10c to 1.00 trgovina 6714-16 ST. CLAIR AVENUE \m J. PRINCE 1209 Norwood Road Grocerija Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem! Se priporočartio, da nas obiščite za praznike. Imamo veliko zalogo za praznike. Za zločincem manjka sled "Zločin se je zgodil okoli poldneva. Pri raztelešen ju so našli devetmilimetrsko kroglo. Za zločincem manjka sled. Vsa poročila, ki bi mogla pomagati k izsleditvi zločinca..." Glas v zvočniku je bil hladen in stvaren. Torsten je aparat zaprl. Vse v sobi je utihnilo. Zunaj je padel mrak na ceste in mesto. "Manjka sled ..." je tiho rekel in se nekoliko nasmehnil. Zanj je to dejanje pomenilo veliko sprostitev. Marlena je bila mrtva. Nikakšnega kesanja ni čutil. Doslej se je samo malo bal, da je storil kaj neprevidnega, kar bi ga bilo moglo izdati. Tudi to je zdaj minilo. Saj so povedali, da manjka za zločincem sled. Dolge tedne je pripravljal ta strel, vse je premislil, preudaril je, kaj mora vse storiti, da ga ne odkrijejo, dokler ni včeraj svojega dejanja opravil in se polastil pisem, ki bi mu mogla biti nevarna. Vzel je orožje iz žepa, ga po-tehtal v roki in nabil. Imel ga je za poslednjo pomoč, če bi mu prišli na sled. Zdaj te pomoči ne bo več potreboval. V parku bo zagnal orožje v prekop. Torsten je spravil orožje v žep in se vzravnal pred ogledalom. NeukrotljiVa življenjska sla se je ga polotila. Globoko se je oddahnil. Zdaj je že vse minilo. Ubil je človeka. Moralo je tako biti. Zaradi Eveline ... Zagledal je njen rdeči klobuček na cesti. Hlastno si je oblekel plašč, vzel klobuk in rokavice, zapustil stanovanje. V mračni veži mu je dekle prišlo nasproti. Objel jo je pritisnil k sebi, da je skoraj kriknila. Evelina ne bo dobila nobenega pisma ! Zadnjič mu je Marlena grozila, da bo pisma poslala njej in ji vse izdala. Da ima otroka z njim, da jo je zapustil zaradi Eveline. "Evelina," je tiho rekel, "mala Evelina." Z roko v roki sta šla po cestah. "Tako tih si danes, Andrej," je reklo dekle in se mu nasmehnilo. Potem sta zavila proti parku. Nekaj ga je prijelo, nekakšno čudno hotenje, da se mora takoj iznebiti orožja. "Najino stanovanje bo kmalu pripravljeno. Starši so bili že včeraj tu," je rekla Evelina. Starši... stanovanje ... Evelina ... Nerazločno je poslušal njene besede. Nič več se ne bo mogla Marlena vsiliti med njega in njo. Za grmovjem pred' sabo sta videla betonski zid prekopa. Pred njima je bila voda. Brez ledu. Zdaj bom moral samo poslati dekle naprej. Nerazločno je čutil skozi hlačni žep obrise orožja. Skoraj temno je bilo okoli njiju. Evelina se ga je še tesneje oprijela. Pred njima šo se pokazale sence. Šele po glasu je Torsten spoznal, de sta tam Peters in njegova mlada žena. Peters je delal s Torstenom v isti pisarni. Skupaj so šli dalje. Proti svetilkam v daljavi. Tam so bila j i-azsvetljena 6kna velikega ho-| tela v parku. Sabina in Evelina I sta šepetali in se tiho smejali, s Torsten je prijel Petersa in za-£ ostal za njim, za nekoliko ko- rakov. ženski pred njima sta bil kakor dve črni vitki senci. Torsten ni bil vesel. Orožje v žepu ga je žgalo in tiščalo. Pri prekopu bi ga bil moral odvreči. Zdelo se mu je, da mu je neka čudna temna sila branila, da tega ni storil. ženski sta šli v kavarno. Moža sta morala stopiti za njima. Toplota jima je udarila v obraz, znašla sta se sredi smeha. Vmes sta ujela tuj glas iz zvočnika. Torsten je obstal in se zastrmel v kot, kjer je stal aparat. "Pri raztelesenju so našli devetmilimetrsko kroglo. Za zločincem manjka sled. Vsa poorči-la, ki bi mogla pomagati k izsleditvi zločinca..." "Andrej!" Evelina je stopila k njemu. Zbral se je in jo pogledal z nemirnimi, vprašuj očimi očmi. Glasba je začela igrati. Za plesala sta. Vmes spet glas iz radijskega aparata. Ko se bo vračal, bo zagnal revolver v prekop ... Dekleta so šepetala, se smejala. Zdaj ga je nekaj začelo izrienada motiti. Ni mu šlo prav v račun. Evelina se mu ni zdela vredna tega dejanja. Sa mo zaradi nje je Ustrelil Marle-no. Tako resno je vzel Evelino da se je bal pisem, ki jih je bi nekoč pisal Marleni... "Evelina, poslušaj me!" ji je rekel. "Če bi bil kdaj ljubil kakšno drugo dekle in imel, reci mo sina... Ka bi ti k temu re kla, Evelina?" Mala Evelina se je nasmehni la. "Neumnost. Andrej! Zakaj pa to govoriš?" "če bi bilo tako ..." Njen nasmeh je počasi zamr Opazil je to. Nekdo ga je sunil. Niti opazil tega ni. Ves poln neke neznane neizmerne napetosti je čakal na njen odgovor. "Ne bi bilo tako hudo, Andrej," je rekla Evelina. "Kar povej mi, kako je bilo temu dekletu ime!" Nasmehnila se je. "Ali ne bi bil tudi moj sin? Ali Si bil zaradi tega danes tako tih?" Neizmerna praznina je nastala v njem. Plesne glasbe je bilo konec. Na svoje prostore so šli. Zastonj je bil njegov strah zastonj je bil njegov zločin. "Kako ji je bilb ime?" je tiho še enkrat vprašala. Obotavljal se je. Nikoli ji ne sme povedati imena. Dvignil je glavo. Nad njim spet glas iz zvočnika: "Pri raztelesenju so našli devetmilimetrsko kroglo. Za zločincem manjka sled ..." Orožje v žepu! Mora se ga iznebiti. Počasi je vstal: "Za trenutek mi oprosti!" že je šel od nje, pa se je spet vrnil. "Marlena ji je bilo ime," je še rekel in potem kar pobegnil. Našli so ga ob prekopu. Mrtvega. V revolverju sta manjkala dva strela, dve devetmilimetr-ski krogli. ^ean Marat, Zakaj so Gruzinke najlepše ženske Po svetu slovi lepota Gruzink. Izmed vsehi gruzinških žensk so pa najlepše one v mestu Goriju, stoječem ob cesti, ki drži v Ti-flis. Staragruzinska pravljica pravi o vzrokih lepote Gruzink tole: "Alahu se je nekač zahotelo pomnožiti nebeški harem z najlepšo prebivalko zemlje in zato je naročil enemu izmed svojih svetnikov, Mehdi Aliju, o katerem je bilo znano, da se dobro razume na ženske, naj se spusti na zemljo in mu privede devetkrat devet najlepših deklet. Svetnik je prav rad krenil na zemljo. Sel je najprej v Grčijo, kjer je izbral devet najlepših deklet. Potem je krenil v Italijo in tudi tam je izbral za Alaha devet slovečih lepotic. Isto je storil v Španiji in Franciji. V Angliji je zagledal med drugimi tudi kraljevo hčerko. Bila je vitka kakor steblo lotosa, lase je imela pšenične barve, njene oči so bile zelenkaste in globoke kakor gorsko jezero, ustne rdeče kakor granatno jabolko, a njena polt je bila tako nežna in svetla kakor beli cvet ro- že. Ker mu je taka lepotica še manjkala in ker je mislil, da bo z njo posebno ustregel Alahu, ki mu bo za to uslugo hvaležen, je princeso ugrabil. Angleški kralj je pa kmalu o-pazil ugrabitev in začel je Alahovega svetnika preganjati z močnim brodovjem. Toda Alah je poslal na morje tako hudo nevihto, da so pljuskali valovi tako visoko, da niso Angleži niče sar videli. Tako je mogel Alahov odposlanec odnesti svoj plen in pobegniti z njim v Nemčijo. Tam si je spet izbral devet lepotic in krenil z njimi na Češko, potem pa dalje v Avstrijo, na Madžarsko in Hrvatsko. Povsod si je izbral devet naj lepših deklet. Slednjič je veš ta Alahu namenjeni harem natovo-ril v Gruziniji na ladjo. Tu je našel Alahov odposlanec za svojih devetkrat devet najlepših deklet zavetišče v mestu Goriju, stoječem ob reki Kuri ob cesti, ki drži v Tiflis. Ker so pa bile lepotice od dolgega potovanja u-trujene, jim je privoščil Mehdi Ali nekaj dni počitka, da bi stopile pred Alaha spočite. Lepota je pač lepota, toda| lepša in slajša od nje je vsemu vladajoča ljubezen. Zgodilo se je, da se je Mehdi Ali med počivanjem zaljubil v devetkrat devet deklet, namenjenih Alahu, kajti bile SO očarljivo lepe, razen tega pa še po njegovem okusu, saj jih je bil sam izbral. V mestu Goriju je najel Alahov odposlanec Veliko hišo in tla ženskih sob je pokril z dragocenimi preprogami in blazinicami. Ker si pa ni mogel zapomniti devetkrat devet tujih i-men, je klical vsako lepotico za srčka. Vsak dan se je trikrat globoko sklonil proti vzhodu in zaklical: "Kakor je Alahu po volji!" To njegovo početje pa seveda Alahu ni bilo po volji. Videvši devetkrat devet sebi namenjenih veselih lepotic, kako so sedele na preprogah, pred njimi pa steklenice žgaiija, sklede svinjine, j trdo kuhana jajca 'm druge dobrote, a ^redi njih v oblakih di-| ma nasmejanega in razigranega svetnika, je seštel dneve življenja Mehdi Alija na zemlji. Devetkrat devet lepotic je pa ostalo v mestu Goriju, stoječem ob cesti, ki drži v Tiflis. In postale so pramatere najlepših i žensk na svetu." k* -A- 'jbi Ukr^ii; K 'A A tt A A tt K' Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vserh! DEMSHAR BUILDING CO. General Contractors J. DEMSHAR 15723 WATERLOO ROAD r Res.: 436 E. 124th St. GLenville 1747 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želijo vsem, ter se toplo priporočajo za naklonjenost v letu 19Jfl sledeči ČEVLJARJI HARRY GRIFFIN 15707 Waterloo Road FRANK DACAR 17308 Grovewood Avenue FRANK MARZLIKAR 16209 St. Clair Avenue AMERICAN SHOE REPAIR D. Modica 642 East 185th Street MICHAEL UREK « 18613 St. Clair Avenue FRANK ZAUBI 17436 St. Clair Avenue MATH ZABUKOVEC 16817 Waterloo Road TONY ZUPANČIČ 524 East 152nd Street MAX PERLMUTTER 755 East 152nd Street Y .4 Merry Christmas and a Happy New Year! ANNIE'S BEAUTY SHOP i 6528 ST. CLAIR AVENUE ^ HEnderson 9559 \ Anne (Cirnski) Schuster, Owner and Operator STANDARD WELDING CO. 5364 ST. CLAIR AVENUE Welding on Tools, Dies and Fixtures Commercial and Industrial HEnderson 2412 Ob vecerah KEnmore 2512-J Louis J. Vargo Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! SEME'S CAFE 6507 ST. CLAIR AVENUE Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leio vsem obiskovalcem in prijateljem! „ Se priporočamo za obilen obisk. Postregli bomo z dobrim pivom, vinom in žganjem in dobrim prigrizkom. GLEN PARK CAFE MARTIN IN MARY KOŽAR Gostilna KENMORE 7177 1049 East I85th Street Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in znancem! Na razpolago imamo vsakovrstno žganje, pivo in vino. Cigare, cigarete in druge potrebščine. Se priporočamo za obilen obisk. s from ARROW RULING AND BINDING COMPANY - rwjaa COMPLETE FOUNTAIN SERVICE CANDY AND TOBACCO MUlberry 9467 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem ZLATE'S MEAT MARKET 704 East 140th St. Pri nas dobite vedno najboljše, sveže in prekajeno ft?eso. Se priporočamo vsem Slovencem in Hrvatom. Vesele božične praznike in zadovoljnosti polno Novo leto, želi vsem FRANK LAURICH 15601 Holmes Avenue Ako rabi vaša hiša barvanje, zunaj ali znotraj ali pa če hočete papirati vaše sobe, se obrnite do nas. Vedno prvovrstno delo. VICTOR PETERCA UNIJSKI KONTRAKTOR 17724 Grovewood Ave. • Nag telefon. IVanhoe 5693 w ^^^ Prav vesele praznike in srečno Novo leto želita vsem ' Voščimo vesele božične praznike in srečno Novo leto, rojakom širom Amerike in tudi v stari domovini! j BRIDGE TAVERN 694 East 152nd Street MUlberry 9455 V naši restavraciji dobite vedno najboljša domača jedila in dobro pivo. Veliko prostora za veselice, svatbe in domače zabave. MR. IN MRS. JOSEPH PLEVNIK Praznujte božič v lepo, toplo zakurjeni sobi. Pri nas dobite vedno premog najboljše vrste PHILIP ŽELE, lastnik ZELE COAL CO. 18320 Lanken Ave. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! IGNAC KOPRIVEC: r^pTN MESTO JO JE požrlo Gregorčeva želarija v Župe-tincih sicer ni bila velika, vendar pa je zadoščala za preživljanje osmih ljudi, če po naključju setve ni bila toča, ali če letina ni bila izredno slaba. Prodajati seveda z nje ni bilo kaj, zato je gospodar hodil po svetu delat kot tesar, da je lahko odrinil denar za davke, da je oblekel otroke, ko so bili še manjši, in da je z zaslužkom popravljal tudi bajto, v kateri so stanovali, in gospodarsko poslopje. Ni hodil rad po svetu, kjer je bil odvisen od naklonjenosti mojstrov in delodajalcev, zakaj kmet, ki je vajen široke svobode, v kateri živi, odvisen le od matere narave, se težko navadi, da mu kdo ukazuje, ali ni se dalo pomagati. Poleg stiske, ki ga je gnala po svetu, je tlela v njem še živa sla po povečanju grunta. Hotel je še dokupiti to in ono, kar bi prav za prav še morali imeti. Ko bi bilo dokupljeno to in ko bi dorasli otroci, je nameraval ostati doma za zmerom. Zavest, da se bo za nekaj let lahko ustalil na gruntu, kjer bo oral, sejal, vozil s svojo živino, kjer bo sam svoj gospod, mu je osladila marsikatero uro, ko je daleč od sanjal o svežih brazdah zemlje, ki jih pomladi obrača plug in izpod katerih prihaja vonj po gnoju, po zemlji, pomešan med seboj v opojno dišavo. Koliko stotisoč-krat so mu šle misli med letom domov! Vse delo na gruntu je spremljal v mislih. Sleherno pismo, ki ga je pisal domov, je bilo polno ljubezni in skrbi do grunta. Kako uspeva setev, je spraševal. Kako kaže na travnikih krma, in če se je krava po sreči otelila. Nikoli ni pisal o sebi ali kaj mnogo spraševal po otrocih. Zanj je bila prvo zemlja; če je bila rodna ta, so uspevali tudi otroci. Otrok je kakor pes, bolj ko ga božaš in vlačiš po rokah, slabši je. Samo da je sit, pa bo rasel, čemu še čenčati okrog njega ko baba. Ko je prišel ob svetkih domov, je bila njegova prva pot po gruntu. Sleherni ogon njive je obšel z očmi, slehernemu cvetu krompirja se je nasmehnil, in če preklja pokraj fižola ni stala ravno, jo je zravnal ter zasadil krepkeje v zemljo. Zvečer, ko je zvonilo zdravomarijo, je smuknil navadno v gorico, ki je bila nad hramom. Skril se je med lepo razvijajoče rozge in tam je pomolil. Zahvalil se je bogu za srečo, ki jo ima pri gruntu, pri živini in pa zato, ker postajajo otroci že sposobni za delo. Ali otroci so bili do grunta razpoloženi drugače kakor on. Niso doumeli svobode, ki je lastna kmetu, in obdelovanje zemlje so smatrali za manjvredni posel. Prvi je odšel od doma najstarejši sin. Spri se je bil z očetom, češ da se hoče oblačiti bolje, da ne mara v hlačevinasti obleki v cerkev, druge pa da si z delom na gruntu ne more zaslužiti. Šel je v mesto v tvornico. Oče mu ni branil, le dajal mu je, da se bo še kesal, ko pride k pameti. Prihodnje leto o veliki noči pa se je zgodilo tako s hčerko, z Liziko. Tudi ta je zasovražila grunt, ki baje zahteva od člove- ka preveč truda. Tudi ta je šla v tvornico, kjer je delavcem odmerjeno delo na ure in kjer je plača tolikšna, da se človek pošteno obleče ter se še včasih lahko tudi nekoliko poveseli. — Tam ni blata in solnčne pripeke, ni žuljev in potnih srag, ki razjedajo v letnem času kmetu kožo; tam je vse lepo, ob tednu pa dobi človek plačo. Tako vsaj so ji povedali, pa je šla. Nora bi bila, če bi ne izrabila prilike. Nekaj mesecev je bila zaposlena v tvornici za izdelovanje nogavic. Delo je bilo sicer snažno, ali zaslužek je bil pičel. Garali so na akord in ona, začetnica, se je odrezala slabo. Zmerom se je tolažila, da se bo to popravilo, ko postane spretnejša. Po štirih mesecih pa je tvornica zaradi gospodarske krize skrčila svoj obrat in Lizika je bila brez posla. V prvem trenutku se je spomnila doma. Mnogokrat je že mislila nanj v teh mesecih in hudo ji je bilo, da ga je zapustila. Spoznala je, da je kmečko življenje prav za prav lepše od tega v hrupu in brnenju strojev potekajočega, od življenja, ki je zavisno od tolikih okoliščin, pa je zahrepenela po domu. Tokrat huje kakor kadarkoli prej, ali zmerom ji je vstal pred očmi lik njenega očeta, kako jo gleda hladno, tuje, ter ji pravi, da naj le gre, samo naj se ne vrne več na grunt, dokler živi on. Sram je je bilo tudi pred ljudmi v fari. Posmehovali se ji bi, pa je rajši ostala v mestu. Mesec dni je iskala službo, se prebijala, kakor se je pač znala, dokler ni dobila dela v tvornici čokolade. Po šestih tednih je prišla tvornica v steča j in Lizika je bila znova na cesti. Gospodarska kriza v deželi je takrat dosegla svoj vrhunec. Stotine brezposelnih so romale po cestah, prosile, kradle in tej vojski se je pridružila tudi ona. Toda beračiti jo je bilo sram, domov pa tudi ni hotela. Preostala ji je tedaj ona sramotna, grenka pot, na katero zaide toliko kmečkih deklet, ko izgube v mestu delo. Po večerih je zahajala v kavarno, opozarjala moški svet, ki je imel kaj pod palcem, nase, dokler ni postala kavarniška lahkoživka, ki jo je poznalo pol mesta. To ji je donašalo obilo dohodkov. Oblačila se je lepo, imela je elegantno stanovanje. Tu pa tam je poslala kak stotak tudi domov, da bi jim pokazala, kako ji gre. Dve leti že ni bila doma. Za veliko noč v tretjem letu pa se ni mogla ubraniti hrepenenju po domu. Pozno je bila to leto velika noč in narava se je že prebudila. Listje bukev je pregrnilo s svojo zeleno barvo gozdove in kakšna zgodnja sliva je bila že v cvetu. Lizika je vso to lepoto, dihajočo iz podeželja, primerjala s puščobo mesta in hudo ji je bilo. Če bi mogla, bi ostala doma, ali predaleč je že zašla. Če bi jo kakšno dekle v fari vprašalo, kako ji svetuje glede mesta, bi jo odvrnila od matere. Naj le ostane doma, bi ji dejala, naj ne hodi z gruntu v svet, ki je grabežljiv in zahrbten. Na veliko soboto popoldne je družina sedela pri mizi. Mati se je bila vrnila od velikonočnega blagoslova. Razgrnila je košaro, narezala na mizo blagoslovijene-ge mesa, da bi se zdaj, ko ni več posta, pošteno najedli. Lizika je pripovedovala, kako živi v mestu, kaj dela in kako se ji tam zdi. Očeta je zanimalo. Nekdo je potrkal na vrata, in trenutek nato sta vstopila žan-darja. Vsi so se ozrli na njiju presenečeni in vprašujoče, zakaj navada, da bi žandarji hodili po hramih še na veliko soboto. Lizika pa je vstala. "Lahko gremo!" je dejala in ona dva sta se obrnila, da bi odšla. Družina je obsedela za mizo trda od presenečenja, le oče je skočil pokoncu. Hotel je izvedeti, kaj se je zgodilo. Nikogar od njegove družine še niso preganjali žandarji, zato hoče vedeti, kako je prišlo do tega. Povedala sta mu, kak posel ima njegova hči v mestu, in da je pred kratkim ukradla trgovcu, ki je prespal noč pri nji, večio vsoto denarja. "Pravil sem ti, ne zapuščaj grunta, ki nikoli ne izda tistega, kdor ga ljubi, in ne hodi v mesto, ker ono rado požre dekle s kmetov, pa nisi ubogala, zdaj pa nosi, kar si si naložila", je grmel nad njo oče, potem pa. je zaloputnil za njo vrata, sedel za mizo in jedel dalje, ne da bi se še ozrl za njo. Od takrat se ni več vrnila. Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! JAPONCI IMAJO ČUDNE NAVADE Poleti pritiska na Japonskem tako huda vročina, da se ljudje skrivaio pred njo, kamor le morejo. Tudi potnikom na železnicah ne prizanese. V vlakih ne odlože samo klobukov in čevl jev temveč tudi obleko, da se vozijo mnogi skoro nagi. Evropci se seveda temu čudijo, kajti na evropskih železnicah bi potnika kaj hitro pognali iz vlaka, če bi se v njem slekel. — Zanimivo je tudi gledati Japonce, kako jedo. Cmokajo namreč tako navdušeno, da se sliši daleč naokrog. S tem izražajo svoje zadovoljstvo z jedjo. Tudi pijačo požirajo tako, da se sliši vsak požirek. To je neke vrste vljudnost. NEŽNI SORODNIKI V Quaregnonu blizu Monsa v Belgiji, živita dva upokojena uradnika v starosti 65 in 69 let v dveh sosednih hišah. Moža sta si brata, a se ne moreta trpeti. Nekega dne je. uspelo enemu izmed njiju, da je njegov pes usmrtil bratovo mačko. Bratovo maščevanje je bilo temeljito. V nedeljo je počakal z velikim pasjem bičem pred cerkvenimi vrati. Ko sta brat in njegova žena stopila iz cerkve, je planil nanju in ju z bičem pred vsemi tako pretepel, da so ju morali odpeljati vsa krvava v bolnišnico. Seveda so moža spravili v zapor. NAVDUŠEN KOLESAR Paul Reynaud, francoski ministrski predsednik, je bil v svoji mladosti navdušen kolesar — in je še danes. Znano je pa tudi, da je vnet plavač. Ko ga je neki športni poročevalec, ki mu je uspelo intervjuvati ga med dvema sejama, vprašal glede njegovih športnih dejanj, mu je Reynaud z dobro voljo povedal, da je celo imetnik svetovnega rekorda! Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! MAYFLOWER DAIRY F. J. RACE ST. IN SINOVI, lastniki 448 EAST 158th STREET KENMORE 1272 Se zahvaljujemo vsem za naklonjenost v preteklosti; se priporočamo v bodoče. JOSEPH ŽELE IN SINOVI Pogrebni zavod 6502 St. Clair Avenue ENdicott 0583 452 East 152nd Street IVanhoe 3118 Avtomobil in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni najboljše postreči. Prav vesele praznike želimo vsem in se priporočamo za naklonjenost. SYLVIA CAFE MR. IN MRS. MIKE PODBOY 546 East 152nd Street Pristno žganje, sveže pivo, dobro vino. Gorka in mrzla jedila. m Prav vesel božič in zdravo leto 19Jfl želi vsem JOHN GLAVAČ 16133 St. Clair Avenue SLOV. PEKARIJA Vedno svež kruh in piškoti. Se priporočam. Lastujte svoj dom in živeli boste v miru in zadovoljnosti. Sedaj vam je to mogoče, ker plačate lahko samo 10% na nakup a. ostalo v 15 letih kot rent. Za pojasnilo se obrnite do nas EDWARD F. KOVAČ 960 East I85th Street KEnmore 5030 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! ZIMA JE TU! Ako ni vaš avto v redu, ga pripeljite k nam, da ga popravimo ter boste lahko imeli res prijetno vožnjo. Garantirano delo — nizke cene, ROAD SERVICE GARAGE \ FRANK KOVACH, lastnik Corner E. 161 st & Waterloo Rd. KEnmore 3251 Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in znancem! i Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem MIKE KNEZ SLOVENSKA MESNICA 921 East 185th St. Pri nas dobite vedno prvovrstno, sveže in prekajeno meso. Fine domače klobase. I \>JlmtsPare/ ■ I Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem m odjemalcem in prijateljem! % V naši mlekarni boste vedno najboljše postreženi z |8 najboljšim mlekom in smetano. Postanite odjemalec do- |8 ^ačega podjetja, kjer je vsa oprema v mlekarni sani- TO tarna. M NICK SPELICH I 6210 White Avenue J . , Slovenska mlekarna HEnderson 2116 TO Vesele božične praznike želi vsem TO ART'S TEXACO SERVICE S STATION I ! 494 East 152nd Street | Corner Westropp Avenue J? . Gas, Oil, Lubrication and Car Washing J Service is Our Quality & MARFAK LUBRICATION — 75c J We Pick Up and Deliver Cars sjj We Give Eagle Stamps Liberty 9497 J ' fy Vesele božične praznilce' in srečno Novo leto želimo J vsem našim odjemalcem in prijateljem! JOHN MIKU* | 6607 Edna Avenue j - Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem $ ? i MRS. M. OVANIN j i ij i 16609 WATERLOO ROAD j Vedno sveže in prckajeno meso. Grocerija. Se pri- J Poročam. ' ^ hmmmmmmm-mmm^Mm^mmMmmMM^ Vesele'praznike in srečno novo leto želi vsem I Slovencem in Hrvatom > j I CARL RIHA Krojač v 15312 WATERLOO ROAD Delamo nove obleke in popravljamo stare. Čistimo in likamo Merry Christmas and A Happy New Year k [ CI^^^D f TYPOGRAPHICAL UNION No. 53 1559 East 17th St. PRospect 2965 Merry Christmas and A Happy New Year | Garber Office Supply & Book Co. 2569 East 55 St. ENdicott 1681 Z A BOŽIČ I je že ameriška navada, da se spomnimo najbližjih s fflj primernimi darili, ki imajo trajno vrednost. Imamo na /g izbiro predmete, ki zadovoljijo. « - ELECTRIC ALARM CLOCK | 0 if CARPET CLEANER | -t^ lir COFFEE MAKER | Ciff COFFEE PERCOLATOR | CORN POPPER t CURLING IRON f V GRILL STOVE HOT PLATE J n \ HEAT LAMP \ HEATING PAD ^^ HEATER i KITCHEN CLOCK 1 MIXER J^^^ OVEN i PORTABLE RADIO SANDWICH TOASTER SOLDERING IRON lig/ TOASTER C- JBjftf TRAIN WAFFLE IRON Luči in okraski za Božično drevo Vseznana "Pyrex" steklena posoda Znamenite "Grand" peči Posebna velika izbira gladilnikov, izdelka: "American Beauty," "Hot Point," "Westinghouse," "Universal," "Sun Beam." Cene od 2.95 do 8.95. Najboljši "Toastmaster" cene od 7.50 do 16.00. Drugi ' 1.39 do 12.95. Vse druge potrebščine za kuhinjo. Vsa f železnina za hišo ter orodje. Se priporočamo. i JOS. KALAN IN SIN j HARDWARE 5 6421 St. Clair Avenue ELEKTRIČNI PREDMETI j Gospodinji boste najbolje ustregli ako ji boste za j božične praznike podarili električni predmet, ki ji bo . olajšal delo in ji bo obenem v trajen spomin. Pri nas si j lahko izberete vsakovrstne potrebščine za hišo in dom. Obiščite našo trgovino, katero smo pred kratkim pre- j novili in povečali, tako da je ena največjih te vrste v ^ naselbini. Zaloga je popolna in velika, iz katere si boste j gotovo prav lahko izbrali predmete za vašo potrebo. Naše cene so vedno zmerne. i SUPERIOR HOME SUPPLY ! Frank Oglar, lastnik \ 6401-05 Superior Avenue Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo || vsem gostom in prijateljem! m \ . & ! MOtlLNHUR'S CAFE MR. IN MRS. FRANK MOČILNIKAR | ? 837 East 185th Street | S Pri nas vam vedno postrežemo z izbornim žganjem, £ t pivom in vinom. Vedno dober prigrizek. & \ n a A &« » »«> « H » « « « **-« *» v «----■ - - - • ------------------------ John Bukovnik | PHOTO STUDIO 762 East I85th Street Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem | in prijateljem! Kakšno je življenje v j haremih bogatih 1 Indijcev i Hareme imajo samo mohame-š danci. Med mohamedanskimi In-' dijci, zlasti bogatimi, ni nič po-r sebnega, da so v hiši tri žene, toda to še ni harem. Šele če ima r mahomedanski veljak več kakor [ tri žene, si omisli harem, kar se-r veda mnogo stane. Haremov i-5 majo v Indiji največ bogati trli govci in visoki uradniki. Njiho-j vi domovi obsegajo navadno več | poslopij in v enem, stoječem J skoro vedno sredi vrta, je na-| meščen harem. Ta pa ni pravljično opremljen dopv, l vidijo v tem pie- > skrbo hčerke in sebe. Ne ?abte- s vajo sicer taki očetje ničesar in ( pravice do odškodnine nimajo, i vendar pa dobe navadno kako ] [ darilo. y [ Tudi premožnejši očetje ob-, [ darujejo tako svojega vladarja. | 1 Ker pa imajo njihove hčere do-\ to, se zgodi to le, če morejo j J sterši dati hčerko vsaj za tretjo j \ ženo. Tako v dar dano hčer mo-| ra oče sam. privesti k mohame-1 J danskem« veljaku. | Razen tega prihajajo žene v | harem tudi na priporočilo ali z | ugrabitvijo. Kar se tiče starosti, 1 ni nikoli določeno, koliko let S mora šteti žena, da pride v ha- u ... . . . . . . .J.; e*. .J.• • i• "jfc. 'A' *JC 'A* ', ' rem. Vse pa pridejo v harem 1 mlade med 15. in 20. letom. Zelo redki so primeri, da bi prišla v harem nad 20 let stara žena. Marsikoga bo zanimalo, kaj se godi z otroki, ki se rode v haremih. Samo otroci prvih treh zakonskih žen imajo zakonite pravice in lahko žive v očetovi, hiši. V nii so deležni tudi vzgoje. Vsi drugi otroci morajo k so-; rodnikom. Očetje včasih prispevajo za njih vzgojo in prehrano, včasih pa tudi ne. Prisiliti jih v to nihče ne more. Ko se žena postara, je seveda v haremu od-j več. Vendar je ne zapode. V haremu je preskrbljeno za njo, da 1 lahko do smrti mirno in brez skrbi živi. --- Ozemlje južnega tečaja je bilo nekoč vroča dežela [ i ---j ; Ameriški admiral Byrd je £ prišel v Santiago v Čileju in je ob tej priložnosti izjavil, da se . je na podlagi svojih dvanajstletnih raziskav v Antarktidi (o-zemlju južnega tečaja) prepričal, da je bila ta dežela, nekoč vroča dežela. Ali je tedaj na njej živel človek, se še ni dalo ugotoviti. Po njegovem mnenju bo nekoč pripravna za neselitev, če ne bo nastala kakšna nova ledena doba, toda. tisti čas je še daleč, j kajti njeno ledovje se tako po-časi taja, da je to dejstvo komaj mogoče ugotoviti. "Ko sem leta 1928 letel nad Antarktido", pripoveduje Byrd, "sem spoznal, da ima ta dežela danes svojo ledeno dobo. Toda ; led se taja. Na tečaju je njegova ' plast sicer še vedno 5000 pedi debela in ob obalah 1000 do 4000 pedi, vendar počasi nazaduje. — Našli smo dokaze, da je bilo leda nekoč še dosti več. Da se bo ves stajal, bo seveda treba na i stotisoče let. V ostalem pa mi-;! slim, da postaja tudi' podnebje i Argentine in Čileja toplejše. . Brodarji iz južnega Čileja so ,! mi povedali, da so njih gore do-,1 sti manj zasnežene, kakor so bile pred davnimi leti. Kakor se ,1 ob južnem tečaju led taja, tako se toplina dviga in mogoče je, - da bo Humboldtov morski tok, - ki prinaša Čileju in Peruju hlad, . nekoč topel. V Palmerjevi deželi, ki jo Angleži imenujejo Grahamova dežela, čeprav jo je odkril Palmer, smo našli zaledenelo jezero, katerega ledena skorja se je napravila po naših cenitvah šele pred deset tisoč ali dvajset tisoč leti. Ena izmed ledenih klad, ki so jo preiskali naši znanstveniki, je imela zamrzla drobčka-na bitja. Ko smo led odtajali, so ta bitja na novo zaživela. Ko sem bil nekoč v krajih se- j vernega tečaja, sem videl eskimsko vas, ki je bila od tečaja od-1 daljena samo 1200 km. Tam so imeli pižmarje, a poleti so cvetele cvetlice. Toda v Antarktidi ni trave in edini prebivalec te grozotne celine je ce-j sarski pingvin, ki vali svoja jajca v šestmesečni polarni noči. Poleti so edini obiskovalci Antarktidi kiti, tjulni, tolščaki in morski leopardi. V antarktič-1 nem morju morajo biti sicer ri-i be, toda ujeli nismo nobene. Našli smo eno, ki je bila zaledene-la, druge pa smo dobili v želodcih tolščakov. Da je bila Antarktida nekoč vroča tropska dežela, dokazuje najdba treh živalskih okamenin, fc ki jih pa nismo mogli določiti. I Poleg tega smo našli okame- t nele liste in mogoče je, da je pod \ ledenim oklepom mnogo takšnih j okamenin. ) Na več mestih smo led raz- | strelili z dinamitom in smo našli j j sklade premoga iz rastlinskih o-! Stankov. Na gorskih vrhovih , smo našli kar na zemlji ležišča ; premoga, ki pa je bil slabše kakovosti. Ta ležišča, premoga danes zavoljo oddaljenosti in drugih težav nimajo gospodarske vrednosti. Našli smo tudi dokaze, da morajo biti v zemlji ležišča bakra, srebra in svinca. Poljubljanje rok je starodavna navada Če se vprašamo, kdaj se jč"za- | čelo poljubljanje roke kot iz- \ raz posebnega, spoštovanja, mo- ? ramo poseči daleč nazaj k azij- ] skim narodom. Svoj izvor ima poljubljanje ) roke v čisto verskih obredih. Stari Indi so na primer častili ] vzhod sonca, meseca ali zvezd ' na ta način, da so pred svojimi , hišami pogrinjali posebne z re- , sami obrobljene preproge, na katerih so klečali, dvigali pobožno roke k ustom in si jih poljub-, ljali. Tudi pri Grkih naletimo na poljubljanje rok. Kadarkoli je smatral Grk za potrebno, pobotati se z razjarjenim bogom ali pa si izprositi od njega, posebno uslugo, je označil svojo molitev s poljubljanjem lastne roke. Od Grkov so prevzeli to navado tudi stari Rimljani. V prvih časih rimske republike so samo sužnji poljubljali ro-: ke. Rimljani sami so si izkazo-i vali spoštovanje in prijateljstvo le z obiemom. Toda prišli so časi ko so smatrali v Rimu vsakogar, kdor je šel v Rimu mimo kipa tega ali onega boga, ne da bi mu poljubil roko, za javnega s grešnika.. Pozneje so bile določene celo | stroge kazni za to bogokletno l preziranje kipov rimskih bogov., j Med vladarji v srednjem ve- i ku je bilo poljubljanje roke Ž3 i važen izraz spoštovanja. Preden ^ je podložnik smel vladarju po- « ljubiti roko, je moral poklekni- < ti predenj ali pa poljubiti mu rob * plašča. s S krščanstvom je prešla ta na- -vada tudi na škofe v dokaz nji- j hove svetosti in dostojanstva, j Zanimivo je, da je naletel na ob-: j red poljubljanja rok že Ferdi-1 \ nand Kortez, ki je prispel leta j 1510 na svojih vožnjah na ameriška tla. Ondotni poglavarji;; domačinov so ga pozdravili ta- i ko, da so se prsti dotikali zem-1 lje, potem so jih pa dolgo poljubljali. i Na tem običaju je pozneje delal čas, čeprav vidimo, da je bil j prvotni pomen poljubljanja mnogo večji, kakor je zdaj. Ljudje so počasi prikrojili ta običaj po , svoje. Zdaj je poljubljanje rok j brezpomembna-navada, ki jo pametni ljudje čedalje bolj odklanjajo. .1 --- 1 Žrtev sorodnikov l| — Zakaj ste prav postal za prav notoričen pijanec ? .j — žrtev sem družinskih raz-- mer! "j — Ali ste nesrečni v zakonu? 2 — Ne! Pač pa so trije moji e sorodniki — gostilničarji. t Kadar je kaj narobe z vašimi vodnimi cevmi, po- [ kličite nas. Vedno garantirano delo. i MICHAEUASSERMAN f Plumbing, Heating and Repairing 18700 Shawnee Avenue f KEnmore 3877 f želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo f leto vsem odjemalcem in prijateljem! f ANTON BAŠCA 1016 EAST 61st STREET Željn o v.rav vecele bcžične praznike in novo leto ter S3 prijateljem pripo"9Čam,ia me obiščejo ker bom 70 let star 2. januarja 1941. | B.ONČA TRGOVINA J 5 6005 ST CLAIR AVENUE i £ Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto ' f. vsem odjemalcem in prijateljem! s a Se priporočamo. Kadar potrebujete stenski papir, 0 f barvo ali varniš se oglasite pri nas. Postregli Vam bo- t 6 mo najboljše. . $ | CLEAN CUT MEAT MARKET | 664 EAST 185th STREET | ' fVanhoe 1881 f Za praznike si privoščite kaj boljšega! Mi trguje- j? mo samo z dobrim mesom, ki je mehko, sveže in okusno & Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem jP JOSEPH STURM, lastnik Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! Sis L SALAMANT 16024 Grovewood Avenue Prvovrstno sveže in prekajeno meso. Polna zaloga groeeriiskega blaga. Se priporočamo. Prav vesele božične praznike in radosti polno novo leto 19Jfl vam želi GLOBOKAR'S SUPER SERVICE f John J. Globokar, lastnik j 1075 E. 185+h St., Cor. Chapman Ave. f Mobilgas — Mobiloil — Graco Motor Vitalizer F Mi imamo najmodernejšo pripravo, da namažemo F vaš avto, da bo tekel brezhibno. Pobere vso nesnago iz f motorja. Poskusite, videli boste veliko spremembo, ki F vas bo zadovoljila. t Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem ! MRS. JOSEPHINE JONTEZ [ 16213 WATERLOO ROAD L Cigare — cigarete — tobak — candy — grocerija l Se priporočam vsem Hvala vsem cenjenim Slovencem in Hrvatom za naklonjenost pri zadnjih volitvah. Poskusil bom storiti vse najboljše za 32. vardo. Želim vsem vesele praznike in srečno Novo leto 1941! Mestni odbornik 32. varde * » « « u « « « O « « O O tf tf tf tf tf V V tt # tt # W. # « V it V » V V W. $ tt v # w v. n Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem! J fe J St. Glair Savings & j Loan Co. j j 6235 St. Clair Avenue HEnderson 5670 f Vesele božične praznike in srečno, blagoslovljeno novo. i f leto vsem našim odjemalcem, prijateljem in F sorodnikom želi i OBLAK-OVA TRGOVINA S j \ POHIŠTVOM : | 6612-14 St. Clair Avenue Tel.: HEnderson 297S l" . oJ. f Prisrčno se zahvaljujemo vsem našim dragic1 ■ jemalcem za prijazno naklonjenost v tekočem letu ^ f se obenem toplo priporočamo cenjenemu občinstvu ■■ blagohotno naklonjenost v novem letu. ? Oglejte si našo najlepšo razstavo najbolj ? nih daril za Božič in Novo leto. ■■ Louis Oblak, lastnik g? Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem ^ j? ^ dobrim prijateljem! "f Za obisk in naklonjenost se iskreno zahvaljuj61110 J f in priporočamo v bodočnosti. n | Z garancijo denarnih pošiljatev, vse uradne no d f ske listine za Ameriko in staro domovino. Želec » f blagodejno bodočnost, zastopstvo parobrodnih dru J I STEVE F. PIRNAT CO. I 6113 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, { I FRANK OKICKI'S CAFE j I 1376 EAST 49th STREET ji & 6% pivo, dobro vino in prigrizek j f h enenl ' 9 Se priporoča rojakom za obilen obisk in od ^ j w želi vsem vesele božične praznike in srečno novo I JOE IN JENNIE LEVSTIK > | 1169 EAST 76th STREET & Gostilna j I FAMILY TAVERN J? - n m želimo prav vesele božične praznike in srečno leto vsem obiskovalcem in prijateljem- » Se priporočamo za nadaljni obisk.^Postregli j? z dobrim pivom in vinom. ^^ I » Želimo prav vesele božične praznike in srečno Q ar vsem odjemalcem in prijateljem in se priporoc af tudi za v bodoče. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE W John Susnik in Jerry Bohinc I 6104 St. Clair Avenue | 6119 St. Clair Avenue I 819 East 185th Street 150 LET PRW SLOVENSKE IGRE — ; Nadaljevanje s 3. str. - |; kakor zdej mi, županovo Micko; j;igrati." Igrali so jo tedaj v pri-! | redbi Mihe Kastelca. Udeležil se | l je je tudi deželni glavar in vsa j j odlična ljubljanska družba ter; | je bil naval tak, da niso mogli ( J vsi videti na oder. Predstava jej | dala 120 gold, za pogorelce. 6. I septembra istega leta so jo poji novili. I V časih novega centralizma in i Bachovega absolutizma je tudi I slovenska Tallija zaspala, toda I v dobi čitalnic od leta 1861 da-i I lje je prišla na vrsto zopet med i | prvimi Linhartova "županova i I Micka," ki so jo igrali- v Blei-i | weisovi priredbi zelo spreme-| njeno 13. marca 1864. leta. Ko « je izšla v knjižni priredbi, je pi- j | sal Bleiweis, "da je bila vso zi- j | mo igrana ter je povsem narav- j ; no, da smo izdajanje veselih ® iger v slovenskem jeziku začeli, 'i c. prvo našo igro." Tako ie tudi v; S obnovljeni eri slovenskih gleda-I liških predstav, ko so naši či'al- < g ničarji dosegli s svojimi gleda-j I liškimi prireditvami skoraj go-i gjtovo svetovni rekord — kot sci S. zdi'monografistu Wolmannu —' |-začeli izdajo iger s to prvo slo-: s i vensko igro. ki te dni slavi svo-» io 150 letnico prve upizoritve. |iGo+ovo je to velika slavnost, kij | j zasluži, da se je snomnimo v |! našem listu, dafi dobro vemo s j |. Prešernom: | "Komu Matiček. Hči župana, | i ki mar mu je slovenstvo.; | nista znana?" Doslej je doživela že tri pona- j tise, ni pa doživela zaradi svoje notranje manjvrednosti ponovne povojne uprizoritve v slovenskem osrednjem gledališču, dasi bi jo ob tej priliki iz kul-turno-zgodovinskih razlogov radi videli. Ko se danes spominjamo prve veseloigre v slovenskem jeziku, se spominjamo tudi njenega pisatelja, Linharta, očeta slovenske dramatike, ki: nam j); z "županovo Micko" odprl vrata v hram gledališča, kakor je zapel v drugi (Govekarjevi) izdaji leta 1905 Vladimir Levstik: Dosihdob bila nam je drama gost besede tuje, tujega nam lica ko zrla čarobnih deska skrivnost izvoljenih le majhna je peščica- . . . naš je obraz njen, naša govorica ! Vse čase, Linhart, bo spomin ostal, da ti to čudežno si so}nce vžgal Opozarjamo na razpravo o Linhartu, ki jo je napisal prof Alf. Gspan v "Cvetju" (1938) ki pa se podrobneje peča z drugo Linhartovo dramo "Matiček se ženi." Izčrnen uvod o Linha1' tu in njegovo delo daje prof. Fr, i Koblar y Biogr. leksikonu. C "županovi Micki" sami pa sro-vori+n Govekfv v goriški izdaji v "Talili" 1. 1905. predvsem na dr. šlebinger v najnovejši izdaji iz leta 192.3 ("Oder"). Na t"1" virih sloni tudi ta članek — td RAZNE STVARI KOLO V KOVČEGU Neki vlak je te dni iz severne Italije pripeljal v Rim nenavadnega potnika. Bil je mlad izumitelj iz Bologne. Odkorakal je s postaje, postavil dočni kov-čeg na tla, začel iz njega dvigati kolesa, pedale, krmilo in v ; kratki minuti je iz tega sestavil pred očmi presenečenih gledal-' cev popolno kolo. Ko je potem kovčeg zvil v majhen sveženj, je sedel na kolo in nadaljeval s tem svoje potovanje. V središču mesta se je ustavil in predvajal svojo iznajdbo ljudem, ki imajo zanjo zanimanje. Izkazala se je za zelo praktično. Kolesarja rešuje marsikatere nevšečnosti. Sedaj lahko sto-I pi kolesar brez skrbi, da ga bo ! kakšen vratar grdo gledal, v ho-1 tel, a na železnici se mu ni tre-' ba muditi s tem, da bi spravljal ■ kolo v voz za prtljago. Kolo ! zloži pač enostavno v kovčeg in ' s tem gre lahko v vsak železni-' ški voz ali hotelsko sobo. Vsa ' priprava tehta komaj šest in pol [ kilograma. GUMASTI POVRŠNIKI | Gumaste površnike, tudi | gomasto obuvalo in sploh vse ! gumaste oblačilne kose, ki jih I v slabem vremenu toliko upo-! rabi jamo, je treba obravnavati I zelo pazljivo. Nikoli jih ne sme-i mo hraniti na toplem kraju, 5 temveč tako pozimi kakor pole-r ti na hladnem. Sušiti jih isto ► tako ne smemo v bližini peči, a ? za čiščenje ne smemo uporab- I,.-—--1— Ijati bencina Serpentina in špirita. Gumasto stran površnikov moramo od časa do časa osvetiti z mešanico iz 10 dekiv glicerina j in 100 delov vode. šive, ki so popustili, zt\lelamo z izolirnim trakom, ki ga uporabimo tudi za popravilo razcefranih rokavnih robov. HIŠA IZ STEKLA IN ALUMINIJA Dva italijanska arhitekta sta i za rimsk®; svetovno razstavo 1. 1942. izdelala načrt svojevrst-; 1 nega zabavišča. To bo zgradba iz stekla in aluminija. Imela bo obliko kocke. Iz notranjosti bo imel obiskovalec na vse strani razgled na okolico,- a ponoči bodo posebno j svetlobni efekti spre menili zgradbo v velik, bliskajoč se dragulj. Pritličje bo veliko, nad akvarij postavljeno stekleno plesišče. Od spodaj bo žarela: mnogobarvna luč, ki bo čarob- \ no osvetljevala tudi .vodna bitja v akvariju. i i -- NAZADOVANJE LEDNIKOV V ANTARKTIDI Byrdova antarktična odprava je ugotovila, da ledniki v teh! krajih čedalje bolj pazadujejo. Neki udeleženec te odprave raz-1 laga ta pojav ne s tem, da bi i postajalo v Antarktidi morda , topleje, temveč baš nasprotno s ■ tem, da temperatura tam v zad-i njih letih pada. Baš hudi mraz zavira nastajanje lednikov. Led- ■ niki "živijo" od snega, a če je mraz tako hud, da ne nastajajo \ več snežni meteži, tedaj mora J lednik tako rekoč gladovati in i i požirati samega sebe. Isti pojav ] 'so v ostalem opazovali tudi v j severnem polarnem pasu. NERODNI RAZBOJNIK Nekemu mladeniču, v San . Franciscu, ki mu je pošel drobiž j in ki si je hotel vse eno privošči- , ti vesel večer, je šinilo v glavo, ; da bi zaigral razbojnika. Med mimoidočimi si je poiskal gospoda, o katerem je lahko menil, da ima kaj v svoji denarnici, sto-nil je k njemu in ga pozval, naj dvigne roke. "Napadeni" se je zasmejal, da mu je posinel o-braz, potem je mladeniču prijazno vklenil roke z lisicami in mu velel: "Naleteli ste na napačnega. Jaz sem policijski nadzornik ta in ta!" 'VSE NA KONJU" V Los Angelesu se je ustanovil klub, ki se morajo njegovi člani zavezati, da bodo prihajali ob klubskih večerih na konjih v društveni lokal. Ves večer ne smejo s konja in v sedlu sprejemajo tudi okrepčila. Isto j velja za družabne igre in en-1 krat na teden je kinematografska predstava, ki jo člani ogle-1 dajo na konjih. Klub ima doslej I >0 članov, med njimi štiri žen-■ke. ANEKDOTA f Dva učenjaka sta si zovolioj nekega znanstvenega vprašanja ? nostala huda sovražnika. Ko je i °den med njima drugega v ne-i ''Pin svoiem rrismn snet napa- '■i del, je stekel ta do njegovega [] stanovanja in z^nispl n* vata f |t kredo: "Ničvrednež!" Naslednji: \ dan ie nrišel nasnrotriik k nje- ] mu in mu de i al: "Včeraj ste me j hoteli obiskati. Videl sem vsše ) ime na svojih vratih in nriha- ; jam. da se vam oprostim, ker me ; ni bilo doma!" OGRLICE S SALOMONOVIH j OTOKOV 1 Naj dragocene j ši 1 j ubezenski dan. ki ga moški lahko da kakšni ženski na Salomonovih otokih v ■Južnem morju, je ogrlica, ki jo je sam izdelal. Ta orglica je nekaj posebnega. Sestapi namreč iz osem vrst nog posebne vr-i ste hroščev, a vendar ne tehta ! več nego gram. Tisoče hroščev i je treba ujeti, da se izdela ena sama takšna ogrlica. Po barvi je blesteče se zeleno, iz tega zelenja 'žarijo proti luči svetli, i rdeči in zlati odsevi. Hrošč, ki daje svoje noge za ! takšno dragocenost, daje prav | za'prav ne celih nog, temveč samo določen čim vsake noge, ki ni daljši nego 3 mm. Te majhne i delčke nanizajo na zelo tanko j vlakno neke rastline. Otočan s , Salomonovih otokov mora biti : pošteno zaljubljen, da se spravi na delo za takšno ogrlico in jo | tudi izgotovi. Janez naroči v gostilni črno j kavo. — Samo brez cikorije, je opomnil gospodinjo. — Cisto brez? Ali je lahko ivsaj malo pridenem? ga vpraša gospodinja. — Niti najmanj — niti mr-j vice! odvrne Janez. — Pa menda vendar ne boste ; pili čisto vodo ? naposled vzroji : gostilničarka.