IZHAJA VSAK ČE^rn-r
V	ITALIJI:	naročnina	z	Gorica
Celoletno naprej plačano . . L 10 'v
poluletno „	,	 ______rr-TT' a iu
čet tletno „	„	 .	„	.	.	.	.	4-60
Posamezni izvod 20 cent., zastareli izvodi po 40 cent. — Uredništvo in uprav-ništvo: Trst, via Maiolica 10-12. Telefon 1142. — Oglasil: Za vsak mm vlso-čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, •smrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača se vnaprej.
1
Trst, 27. julija 1922. — Leto IH. - Štev. 141.
DELO
Glasilo Komunistične stranke Italije
Kdaj pride tisti dan, ko bo slovenski proletarec planil na plan in vzkriknil:
Dosti je suženjstva, dosti je žalitev, dosti trpljenja! Dol z gospodo, proč z jugofašisti! in bo tem kriku sledilo tudi dejanje.
Zavedni delavec (kmet), pripravi ta dan!
Komunistična stranka Italije
C®3$¥@s£5§d osrednjega odbora)
Mednarodni kongres organizacij pr e) hitih bojevnikov, ki se je vršil pred meseci na Dunalu Je prevzel, iniciativo sklicanja velikih manifestacij, ki naj bi bile pripravljene na d-m 31. julija, 1. L. na obletnico splo-m& mobilizacije, kateri je sledila napovedi velike evropske voki e.
Internacionala bojevnikov je objavila te dni apel, v katerem spominja no. sprejeto obveznost in kliče skupaj na demonstracijo proti, krvavim,, zločinom kapitalističnega militarizma vse one, ki so k sreči uHi gotovi smrti. S tern, klicam se internacionala obrača do. vseh prejšnjih bojevnikov, kakršnesi-bodi stranke, in ideje, ako se čutijo le združeni v sovraštvu in neprijateljstvu prati prokleti družbi, ki je mati vseh vojn.
Komunisti se udeležijo manifestacij kot zastir/miki stranke, ki je organizirana za boj poroti kapitalizmu in je vedno med prvimi v pobijanju vsakega njegovega čina in vsake njegove iniciative, ker vse to prispeva k ojačanju oblasti —• privilegija vladajočega razreda nad proletariatom.
Vojna se končuje s povečavanjem 'trpljenja delavcev, ki so prisiljeni plačati velikansko ceno v denarju, potem ko so žrtvovali svoje življenje in kri, vojna povečuje in redi vedno bolj pro-klete kali nespretnosti med vladajoči-mi plastmi ter pmzmčuje nove vojne, nova ubojsttn. V tem ozračju organiziranega in-metodičnega nasilja, ki naj razreši velike, spore med narodnimi Icapitalizmi na stroške proletariata različnih' narodnosti. so tudi nove države, ki vstajajo ha novih načelih sožitja ih ki bi hotele izključiti in odpraviti srdite in lema ve borbe, prisiljene oborožiti, se in ustanavljati lastne armade za obrambo proti napadom in zavojevalnim poskusom \ starih ■ pohlepnih dr-iav.
Rusija nas uči v tem pogledu: ko je na sijajen način zmagala niena revolucija dvakrat zapoleta z neustavljivim zamahom, zdrobila in razpršila stari
vojaški aparati varuha predpravic vla-(Idjctčih ter vodila ljudske množice s kil com: »Mir, mir! In vojna vojni!« se h Rusiia znašla i; potrebi pozvati k oboroženi borbi delavske množice, da branijo svete pravice revolucije proti na-poskusom starih pohlepnih držav.
Vojna bo premagana še-le tisti dan, v, katerem ba premagan ves meščanski družabni sestav; in prokleti poklic, vojaštva izgine med sptoi-n. zaničevanjem samo oni dan. ko bo proletariat razpršil do zadnjega, središča kapitalistično oblast. DO TAKRAT BODO DELAVCI BILI PRISILJENI VZDRŽEVATI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA SVOJO ZMAGO BOJNI APARAT. KATEREMU JE USOJENO, DA ZGINE TEMPREJ, CIM BOLJE JE ORGANIZIRAN ZA NAMEN DA PORAZI NASPROTNIKA.
Komunisti, ki se udeležijo manifestacij od 31. julija do 7. avgusta, na katere pridejo delavci vseh strank in vsi delavci brez stranke, na. napravijo veličastno in svarilno obsodbo družabnega reda, ki si stavi za prvo sim jo dolžnost ubojstvo, na teh manifestacijah bodo komunisti pridružili svoj glas sovraštva proti imperializmu da ojačijo v zavesti svojih dolžnosti duh upornosti, razvili bodo v tem obvestilu označene pojme poudarjajočda propaganda za navadni pacifizem {mirol juh je) v tej cktbi srditega imperialističnega, nasilja bi 'pomenila zločinsko solidarnost. z onimi, ki so danes močnejši tn nasilni. ^	‘
*
To strankino obvestilo spominja jugoslovanske prtoletarce na piclJetek. neizmernega trpljenja in piani Žani a, tki je prišlo na nje poleti 1914 leta in se nadaljuje v različnih oblikah vse do danes. Ta strankin poziv je Obenem sva-rito, cl!a nikar ne pozafbijla šibe, ki jih je tako tepla skozi štiri leta in jih še vedno tepe. Na mesto ene jMave sta prišli dive. tlačenie tu in tkm, fašizem tu in tam!
1
Eto šta mi pitamo vodstvo Radnič-kog saveza.
-Sindikalnim m&meluckna nije uspe* ]le da sjkr»e borbu proletariata za obuvanje dlosada^pjih položaja; nije im to uspeta pomoču bestiilmli ugdvora sa poslodavrima. Proletariat .je nastavio, borbu. A time gospoda «socialisti» gube svaku nad« da postanu ministri; diolk kuikavitkb dlržanie sindikalno)«' Vodstva i sfoeiahstiSke gospode uliva hrabrost u neprijatelje radlnog naroda. Dakle, razumljivo je otkuda je nastopila žestoka ofenziva fašista.. Oni su navalili na proletarska središta da ih razore, da nam oduzmu moiguGnost, svake odbrane i tini^ da postignu cilj, kolji kapitalisti ne mogaše da postignu porod sve uslužne pomoči sindikalnih trutova i minis*arskih kandidata, da, nas pokicire.
Alkla ikad — a orni« u ppsledlmjioij' navali fašista 'je proletariat, pdkazao kako. neoe da se pclklciri. Srpom i fekicem su radnioi i seliiaci dočakali fašiste u Nov ari, u Sestri Polente i u sv im na-Him tvrdijavama, na kioije fašisti jurišaše. Proletariat svih severnih provinci j a, tog srca industrije u Italiji, taj> proletariat se pclkazao dorastao za revolucid-naipnu borbu, fak p za poslednji udar. Opšti štrajik svih stiuka beše proglašen i u onim mestima gde fašisti ne navališe direktno, beše proglašen — i pnoiveden — da odlbije napade fašista zauvek.
A šta rini zemaljski (središnji) odbor RadmRtog saveza (Alleaniza del l^aviuro)? - Na prvi pogledi, izgleda kao da je wa veličanstvena borba radii iku i šeljaka u jedinstveniam firontu delto tog liadlnielkiog saveza, koiji bi tre-bao da nas slkupi u jedinstveni fmnt l poivede stojne protiv nepirijatelja. Na-žalost (s jetrne strine), sredi Spij iica Rad-ni)2)Kwg saveza neprestano šuli kao zali-vena, ne z»aika života. A na po® likalu hrabrih selijnka i mdnilka (s diru-' ge strane), botrba se pojavila spontano (kao sama ud sebe), ona je delo samih hrabrih i sves*ih, boraca, njihovih mesnih Radnifkih zbonnica i mesnih odbora Radtničkog saveza i Proletarske odbrane. — Medljutim, svatoin mora da bude jasno kato osumljena borba pojedinačnih pdkltajina mora da^bude bezuspe^na. jen fašisti i maju srestva da upere sve s volj e si Ir na dmo mesto — Wb|je im s(f’('ini iiajzgodhiHm- Osim slručnija^kog vodstva i oiru^ja u laobi-lju, osirn zaštite, kidju im pruza vilast., oni iniaiju novca toliko goldl hoče, mo-gu da plate nadniee i trto^kiove za ono-lito ljudi koliko im je potrebno, imaju na traspioloženau transportni h aredstft-va —■ ato če upravo svi na jetllnio mesto da se skupe. i zato su u stunju uveK. da n^s nadbiju, aklev je naš pokiret delo-nučan. — Ato nečerno tla krni hrabrih radnika i seljalka bude uzalud proli-vena, akb neeemo da nas fašisti jedine za drugima redom gaze, mi moramo da ud jemo u borbu svi i posvuda Samo ato napad,nemo krvniike ua Vitu-* vom fnomtu i s v, in naMm snagama, sa-trečenio ga zau vek. Kto š{a mora svakom da je jasno i jasno, je svakom pro-leteru kioji imato mislil
Pa kako ipak da clotKJe do ovake delom ir-ne borbe? Zašla jloiš ne vidimo tu oipštu biorbu na s vi m 1 iti i jama? iz. gleda malo Cudnovati, a ipak je prosto.
‘ OpHa boiba prioletanata1 nrfra da bude organizmvana, <*a se 'T'^‘ P'* nom jedinstvvnom [»lanu (kao što je votle i naši neprijatelji); aklo hočemo da nas (k^ede pobedi. Uabogme da je zadatak Radmifkog saveza da jwvede
tu blcifbu, jer je on na.iiviša proleta^a organizaciija. oin obuhvata s\tp fevolu-
cionarne proletere, sve praiMM i sindikalno organizcivane lactnike i seliake. Da se benba povede, valja da imamo plan pokom oe se ona voditi. I eto — toga plana mi nemarno. Mi, komunisti ga i^namoi, ali sarpo mi, jer samo Ko-munistička stranka je odlučna i spremna da vodi bezobzimu borbu: za cilje-ve — koii sii Jasni, i načinom — pd-redjenim. Ali boibenlog plana nema Radnički savez,.u fijem su Motdstvu u večini socializdaijice, kolabo1! acionisti i reformisti. Nemaju ga zato što se ni-kad nisu ni spremali Za ozibiltou boi’-bu. Oni joj' se nisu ni nadali, prosto zato šfco je nisu hteli: hteli su da spa-su proletariat klanljajuei se pred ka-pitalistiima, da ga spasu kao ministri kapitalistifcke diižave (ato ima k'o.j| me-dju njima ^to želi oskfoodljeniie proletariata!) Naši nepri jatellji to vrlo dtobro zna ju i zato tako <dzinenada» napad a) u s vom šilom sad na jie.din.om mestu sad na drugom. (Velim iznenada, jer se, žalosne vdetje proletariata tim udarei-ma riiipcl^to ne nadaju: zar sa<| —r posle skltoiplijenog primiiija? zar . sad — kad smo mi spremni na kolabaraciju? itd.) Razami e se, te navale reakcije, ta »iznenadlienja«, jo% više zbunjuju socialiste več i bez toga zbunjene. 1 kad jo3 lk torne i revaluciorianni proletariat povede biculbu iia svio(ju rulku, videči da nema čemu Ma se nada od tih »vodja«, onda im je več previl^: sasvim izgube glavu ti vajni rev'olucicaiari. — Sad, je valj da Jasno zašto je bcir'ba delimi'na i zašla je bez plana. Jasno je i to kakve su te vod|je Radničlkioig saveza; aii eto, oni su jo6 uveki na upravi pnoiletarstog pdkireta, joiš su uvek u ledini, uvek su JOŠ vodje.	,	'
Medjutim. to ne znači da mi treba da čdkarno diofe se vodlje pttamene. Ne zna<i da čekaiiio na njihdv plan (to ga, uostalom, ti jadnici niikad neoa m imati). Ne! Fašisti ne felcaiu da se mi spremamo. Niaprotiv, oni nas tato ku-ražno napadaju ba* zato, što znaju tu našu slabost. (SvaToo <^e priznati da nam je to slabost, slabost sveg proletariata, što sve dlosad trpimo, te smuče-ne vodje.) To je odlično razumeo prc*-letariat. severnih pitoivineija, kad je stu-pio u borbu ne ^ekajuči da se vodje oipamete. Ceo proletariat, iz svih kraje-va, mora da ud[je u odlučnu borbu na život i smrt. Istina, valjjalo bi da smo unapired bili pripiravlnl za tu borbu, da smo več iniali spfreman plan. Ali uvek to nide moguče. Neprijatelj nas ne če-Ka i kad nam se borba nameče — ini rnoranio u niJu. Moramo u nJu, makar i bez Ovrste organizacije i jasno? !>la-lia’ J^i^ černo iagraditi u tciku same btirbe. Ban mo se u vodu, i bez učitelja phvanoa, pa čemo se naučiti da plinarno. Ih, ruje nain ni r-otiebno da se pacamo, — mi več grcurno u ra li Fa-šizam več preti da nas neu^i Mussolini (fašistiiki komandant 'j glavar stranke) je toliko drža,k, o«eča se toliko drzak, oseča se toliko silmm, da je r|ao ullimatum: ili štrajik da se završi u ro. ku od' 2i sata (u MUanu), ili de .trideset liiljada črnih kc^ulja da ■•«*nu «de-lovanije«. (Jedini iskren. socializdajica!)
—	Zair nije kraj-nje Vreme da se \-od-stvo Radii, saveza otHuM y borbu! Zar jo‘< nije vrenle da se iz sna pr'obu<li!
Zbilj a, dok pi^efn cve redove, gtižu sveže vesti. «Štiajk u Milanu zavrten.« -Jedini tonu ni st i protestuju, no ipak polkoravaju odlluci, zato što se štrajk zavrtava po nalogu HadhKtog saveza ,(sredi'4nijeg vodstva.) SrediŠnje vod-
stva odredjuae da se ukine svaka me-stimična (lokalna) akcija. Dakle, to vodstvo se ipak miče.
Da. Neka se obustavi svaka mesti-mklna akcija. Ali ne zato i talko da se potoči oružje pried neprijateluem, vec zato i takio »to če akcija da postane opšta. Aiko vodstvo R. saveza obustav-lja niestimiiine akcije zato da po' planu pcivede opštu akciju, komunisti če pmi biti u borbenim redio<\'ima. Holčeli vodstvo sasvtim da obustavi borbu, to im ni fašisti neče do*voliti. Za koiji dan neprijatetj če udariti s vom šilom na koji diugi naš položaj. I tada proletariat mora da se brani, akcija mora da se povede, ali on~la proletariat ne sme dczvoliti da to bude medtimična akcija. Opšta alkcija moaa da se povede, od pr Veg dana, več od danas, jer samo ceo proletariat, boireči se posvuda može da pobedi neprijateljja.
Komunisti su pokazali da su disci-pli nova ni, pokoravaj uči se odluc.i sre-(limijeg vodstva, i ato je ta odluka ne-umesna. Vodstvo nrclle' biti uvereno da če tomunisti na.fbolje izvilšavati borbene zapovesti, i — rti ih tekamo. Ne bude li naredijenja za cpštu boibu, ne-prijatelj nas sila u nju, i pricletariat je moia povesti bez obzira na izdajstvo vodila. — ©'ekujema Cine ocl srdišnjice R. sa-veza i pitama je: opšta borba, ili sramno uzmicanje?	AZ-BUK1.
ta prve iiternacioiialiie kampanle
za proletarski ujedinjeni front
Hasn.ust odbora devetorice znači zavr-šetak prve kampanje, kojti smo na internacionalno] bazi povelj za proletarski u-jedinjeni front. Ova Šampanja sadržaje \eč cijeli niz pouka opčeg polit ičkog kao i unutarnjeg organizatornog karaktera, koje treba dobro proučiti, jer je sad do-■\*šena kampanja bila prva i jer če se borba nastaviti i nadalje.
Da li če sc ujedinjeni front slvarati odoi-do ili odozijo.
Prvo pitanje, koje smo* si morali postaviti, kad je stvar ujedinjenog fronta bila aktuelna, bija.še: da li mi stvaramo ovaj ujedinjeni front odozdo ili odozgo? To pitanje se ješ i sada vrlo često postavlja u diskusijama o ujedinjenom frontu. Čuje se dapače i prigovor, da je odbor devetorice prekinuo svoje pregovore, jer smo mi u pitanje ujedinjenog fronta ulazili odozgo, mjesto da smo masu stavili u gibanje. Ovakove tvrdnje nose žig nepromišljenosti, površnosti. Kad bi-smemi imali staviti u gibanje Wabla-, Welsa, Henaudela* Hendersona ili stotine tisuče radnika, koji za njim Stoje • — onda hi odluka bila vrlo laka i jednostav-na. Niko neče podvojiti o tom, da če se svaki komunista radje opustiti u preso-vore sa socialdemokratskim proletarci-ma, nego li sa socilademokratskim vodjama. , ...	.	•
Kad smo se tni odluflli, da sjedneino na Stol sa \Velsima, MacDonaldimn, Vander-veldima, to smo mi učinili zato, jer izu njih stoječi proletarci još žive pod njihovim tutorstvom i jer uri ne možemo do tUi proletarskih masa doči inače, a da ne siednemo za stol sa njihovim' vodjama. Naravno, ako razvoj i dalje podje istim pravcem; ako so gospodarstveuo Stanje masa bude i nadalje pogor-iavalo — mnoge radne maso te otpasti od socialdemokratskih vodja i priključiti če se k nama. Ali taktirka zadača, koju smo si postavili u vezi sa pitanjem* ujedinje-nog fronta, sastoji naroMto u tom: kako čemo doči do proletarskih masa za borim u korist njihovih neposrednih interesa, prije nego li su se one ocijepilc od svojih vodja i došle k nama?
Da ove mase dobijemo u bofbu za njihove neposredne interese, moramo dopri-neti stanovile irtve i sesti za stol sa socialdemokratskim vodjama. Pitanje sada stoji dakle ovako: Što je donio ovai naš pokušaj, da smo se sastali sa socialdemokratskim vodjama u svrhu, da dodje^ mo do njihovih masa? Koliko je taj pokušaj koristio našem radu u samim masama? Pred očima najširih radničkih masa vodje Druge i Dva i pol internacionale osujetiše svaki pokuhaj, da se mase u jedine. Oni su pomogli buržoaziji, da je ispllvala iz poteškoča genovske konference. Oni su sprlječili radiioj klasi, da! jedinstveno istupi budučih meseci, kad če se stanje radne klase nedvojbeno po-1 goršati;
I zato se radi o tofrie, da se poiitički' rezultati berlinske konference i prve sodnice odbora devetorice iznesu pred nuj-šire radne mase. Mora se reči, da je do sada u toj stvari učinjeno jako malo i ort Strane Komunistiike internacionale i od Strane pojedin ih stranaka. Dovolj no je spomenuti samo dvije najva/nije zapad-noevropske stranke Komunističke internacionale. to jest da je Komunistička stranka Nemaif'ke apelirala na Sire mase samo kroz svoje novinstvo, a da niie iz-‘ davala nikakove poselme letake, da bi tim putem dašla do milijona radnika. Francuska stranka pako nije obelodanila hi službene dokumente našo borbe za ujedinjeni front. Sad je potrebno, da se švim sredstvima obratimo na nekom,i-nisti^ike mase radne mase i da im kanemo, kakovu pouku dadoše ova tri meseca borbe.
Ova pouka ne sastoji samo u tom, da
su vodje druge internacionale sabotirali ujedinjeni fronti, nego i u tom, da su im radne mase to dopustile. Bilo bi vrlo lako grditi vodje, no bila bi vrlo opasna pogreškp,, ako bismo se zaneli miši ju, da su samo vodje Druge internacionale krivi neuspehu pregovora, a da su rad-nici? — koji za njima stoje — oduševljeni za ujedinjeni front. Kad bi tako bilo, onda bi mi mogli fučkati na vodje i na njihovu sabotažu. Ali na žalost, stvar ne stoji tako. Široke radne mase doduše osečaju potrebu jedinstva, ali ne oseča-ju u isto j meri potrebu borbe. Pasivno prijateljstvo prema ujedinjenom frontu jest rezultat umornosti masa; rezultat ujihovog oz.lojedjenja nad borbom slra-naka, koja im se čini nepotrebna. Ujedinjeni front za njih znači:	prestanite	s
tom medjusobnom borbom, — ali ne: na-pred u zajedničku borbu protiv kapitalizma!	.
I ako mi dakle kažemo, da čemo i preko-^ vodja Druge internacionale apelirati na/mase, to još ne znači, da su ove mase za nas. To znaiči, da medju masama trebi otpočeti ozbiljnim radom, a od tih masa je tek jedan dio oduševljen za boiv bur
©a li čemo i nakon prekinutih pregovora odbora devetorice, i nakon što pokušamo doči do širih masa, napustiti svaki pokušaj, da se ujedinjeni front i odozgo stvara? Dovoljno je upreti prstom samo na čipjenicu, da mi Uza sav neuspeh odbora devetorice nismo u Saskoj prekinuli pregovore o našem stanovištu prema saskoj vladi. Iz toga se vidi kompliciranost problema. Nama nije uspelo internacionalno prisiliti vodje socialdemokratskih stranaka, da napuste sabotiranje ujedinjenog fronta, jer pritisak rad n ih masa nije u svim zemljama jed-nako jak.
To ne znači, da mi ne t.rebamo i daije kušat i_ gde je to moguče — u okviru pojedine zemlje, pojedine države, pa i pojedine opčine — siliti vodje Druge i Dva i pol internacionale, da istupe zajedno s nama za interese radnih masa. Svaki neuspeh na ovom području bit če od velike \aJnosti za buduče udešavanje ujedinjenog fronta na jnternacionalnoj bazi. Ako ■na primer uspije u Saskoj postaviti rad-nifku vladu, koja če se moči osloniti na celu radnu klasu i time biti prisiljena da vodi borbu za životne uvete radne klase, to če pouka ove borbe bez sumnje uveriti radnike i u ostalim delovima Ne-mačke, da je ujedinjeni front moguč-i, da je on naj bol ji oblik obrano njihovih interesa. Svaka rupa u zidu, kojim Druga internacionala kuša ograditi svoje pristaše od Komunistično internacionale, olakšat. če, da so tvrdjava Druge internacionale zauz.me.
, Ovaj rad če uzeti mnogo vremena, a izveden če biti samo onda, ako ga naši dru govi ne shvate na jako laku ruku. Nije dovoljno samo vikati:	odozdo, odozdo!
Stvar je u tom, da li se sa razumevanjem radi odozdo. Iiad odozdo iziskuje brižn<> prončavanie Tiajvažnijih interesa radne klase i agitacijo 11 tom smeru. Taj rad iziskuje još višfe: sposobnost, da se agitatorske uspehe orgonizaJorno iskoristi. Ova potonja umetnost jo najmanje razvi-jena medju komunistiekim strankairut. Velika pogreška, koju sve te stranke po-činjaju, jest šierrsatizem mišljenja. Oni drže, da je moguče svakoga radnika, koji je usvojio drsanje Komunističke internacionale. učiniti organiziranim komunistom. Oni se boje organizatornoga rada
—	koji če nam omogučiti da predobijemo velike mase radnika — dapače i onda, ako sc te mase nisu konafno odločile, da prekinu sa svojim strankama.
I na koncu: samo se po,sebi razumi je, da borba za ujedinjeni front iziskuje pre svega zbiljski zajednfki i%d komiinistič-kih stranaka. Dogadjaji zadnjih meseci pokažuju, da takav zajednički rad nije nosfoiao. Bilo bi detinistvo pred tom či-njenicom zatvarati oči. Drsanje francoske komunističke stranko, koja je sabotirala nastojanja egzekutive, izazvat čo ozbiljnu raspravu pred egzekutivom i oz-biljne korake, da sc izadje pred francoske drogove. Francoski drogovi če morati odgovoriti na pitanje, da li oni žele imati centraliziranu internacional u ili zbrku.
Otpor francuskih drugova protiv zaključka povečanog glavnog odbora nameče v,itan|e, nije li možda bilo potrebno po-/•ekati sa borbom za ujedinjeni front, dok ne uveriiio francoske drugove o o-prnvdanosti te borbe. Naravno, bilo bi bolje, da se je mo^lo počakati i posvetiti sfanovito vreme diskusijama, da se uklone nsr>orazonrwi. Ali na žalost niie uvek moguče čekati sa borbom, dok sve bude spremno. I konačno, borba je najbolji ufitelj. Mi smo uvereni. da svaki komunista, koji misleči gleda na dosadanie dagad.jaie. uvidia potrebu zaključka, da Te istupi za ujedinjeni front.
KARL TtADEK.
III
Koitiuniitimlm
Strankino vodstvo poziva vse občine, ki jih upravljaj® komunisti, da mu po-Ujefo Hmprej mogoče sledeče podatke, c važnosti občine, o številu njenih prebivalcev, o znesku proračuna, o njenih finančnih razmerah. Te pmtatke rabi strankino vodstvo nujno, ker je na poti ustanoviti osrednji urad za pravno pomoči komunističnim ulp inani.
Ako ne bodo šle obline strankinemu vodstvu na rokto, bp vodstvo opustilo svoj načrt. Opozarjamo na to Zvezo komunističnih županstev!
Sodrufli! Dosti je!
Kdaj pride ta dan?
Pi oblem odpovedi tototnskih pogodb je eden iz med, najbolj zamotanih in i živi ra tudi iz^jkvosoidlne in gospodarske uredbe'tTTOjibe.
Kaj je pravzaprav, bistveno odpoved? Je svojevoltiien čin osebe, imajoče gotove prectpravice vsi e d' svoje stopnje superiornosti, ki jo zavzemlje v današnjem režimu. Ze pooav> izgona sam na sebi claja dtofkab o sVoOevollina-sti, nasilju enega proti drugemu.
V splošnem se odpovedi lahkio delijo v dve vrsti in sicer: tiste, za katerimi se storiva maš|vevanje in one, ki so posledica razvaja poljedelstva.
Prve se dajo hitro spoznati, kajti lastniki mora dclkaz^ti in ker tega ne more storiti (kar tudi ne stari nikdar) so njegovi nameni jasni. Posebno pa dlanes, ito se skušajo lastniki izogniti kolonskim gibanjem na eni strani in da vikam na drugi, se lahko spozna njihova igra. ki obstoji v tem, da prodajajta' kolonije, bodisi naravnost kmetom ali špekulantom, ki imajo pri teh kupčijah ogromno dobička. V tem sluča/.i se vidi, da je lastnik oddal srojto zemlji;? mešetaiiju, kii jo potem preproda pcsamifniikom. Na ta na-Mn se razkosajo kolonije in se clndbi zemeljsko posest. Kadati se ne dogajajta slučaji prodaje, tedaj' vzame najemodajalec zemljo najemniku, zato, da jo odda dirugemu kmetu, kii mu je obljubil, da, se ne bo držal totem. po^^Ube, ter da bo ostal na zemlijiS;u s pogo'db'0; od leta dto leta, v vso korist lastnika. Ta kmet se mu'&i kot živina z obcltelcva-njem dveh tolonij, zato ila dobi slabo mero pridelka, . s katerim naj preživlja sviojta dlružino, ali pa radi tega, ker' je kupil novo kolonijo in potrebuje de-naPia, tla plača obresti. V teh slučajih, to je onih, kljer je maščevanje resnffen pcivicid clripovedi, zakrivtja komisija naravnost zločin, da potrjuje oclpovred.
V drugem slučaju,- ki ima izvor* v gospcdairstvu, tehniki in socialni strani, je odlpoved dirugačnega; zna-aja. Mmogciktrat ustvarjajo lastniki sami takšne slučaje. Na piri mer: lastnik zahteva najenišSinO, ki je previsoka v primeri s kolonijio, dano v najem kmetu. Ta pa čaika zato da prepreči udej-stvitev podlega Cina s strani lastnika.
Kadar se najemodajalec; nahaja pred razstdTiio, komisijo, so vedno njegove prve besede te-le: vKrnet ne izpolnjuje 'svojih pogodbenih dolžnostiNaravno je, da ne more kmet zanikati tega dejstva, in to 'racli. tega, ker se ne more drugače opravičevati. Iz tega se razvija cela ofera. ki daia vedlno povod, za u-gedino reditev v prilog lastnika. So pa 'Še famozni razlogi nepravilnega cbde-kivanii, ki jih mnogcjfcrat vzdr*žuje lastnik-gostilniifar ali trgovec. Te po-sledinje pa branijo arivcikatje kar se da. Tudi niso redlki slučiaiji, ko so ne sprejme utoka in to radi neformalne procedure. Oblika nadomešča vsebino.
K a,Viri' se vidi, bi se mor ala vzeti od-piotVedt^ v resen pretres, zato da se izreče piaviflna' sodba o. zadevi .
V nasprotju s tem, kar b irodrala biti «pravi< na pravda» za pravilno oklepanje v zadieti ocippvedi, so tolilflo postopanje razredne komisije kolikor na-zi-ra'n;a, poi katerih se postopa, popolnoma krivične stvari.
Sistem «hi tre rentvea, ki ga uporablja komisija za presdševanije totanskih odipoivedi, bi bil more bit dober pri kakem vefaškem pohodu, ne pa za delikatne kolonske odmevajta.
Pravi se tudi, da picdsednik komisije nima zadiostnega časa za pcoufeva-nje posameznih vlog. Mi pa znamo še več. To je, da' se nisoi poslale strankam niti razsodbe o sklepih, napravljenih ve' mesecev cd tega.
In tembolj se-bo stvar slabšala, iim-
b.o!fj se bo. nadalje^lo s tem sistemom.
Nismc niikakloir v stanu razumeti na-ziranja vladnih organov, ki ga imajo v vprašanim kolonskih odpovedi. Zakaj se. ne izročuje ta dslikatna vprašanja človeku, ki ima poleg potrebnega znanja v agrarnih vprašanjih z a to tudi potrebni čas? Navsezadnje bi motala imeti tudi actgclvoriniost članov, iz katerih !je sestavljena omenjena komisija, gotove meje.
Kajj" bi se rekla n. pr. o takih-le be-g£d!ah,izrečenih cd predsedpika v momentu, ko se skuša ik m e taval ec braniti ‘preti OKilpc^edi: «Počasi, počasi, ni *e opravljena fastnina»‘> In potem «Zakon je teman«.
Gorlie riam, če se ne bo postavila organizacija proti tem krivicam, s katerimi so prizadeti kmetje in vsled kar tenih mota trpeti polljedelstvo.
Je namreč velikanska napaka katero je napravila razsodna*komisija, da ni že od samega začetka začrtala pot, po kateri , mora hoditi pri obravnavanj u odpovedi pogodb. ,
Kajti, ato se komisija poleg othih slučajev, kiier je lahko pri poznati obstoj kolonske pogodbe, zadtovoJijuje s tem, da mora dati vetflno tolomu mizertio izjavo n pogodite se», tedaj' pomeni to pre pustiti kmeta s^-ojevoljmostii zemljiškega posestnika. In, aikci ni niti tako «dobrohotna«, tedaji izjavi kralkoinalo sprejem odlpovedi, kar pomeni, da mora kmet zapustiti zemljišče z dnem lt. novembra. V enem kakimi v drugem slučaju zdi se, (treba je re;'i prav tako) da komisija .nima ncibene mdJi, da bi se odlpcj\-ed cldgfJidila. . Zakaj pa se kličejici stranke v Gorico, da slini jo tam' neslanosti?
Pričakuje se li jpatonskio odredbo, ki jili je ministrski svet že proučil v prid kolon v?
Vslecl tega otlgodimo pogajanja, ani-Pjuk ne dajmo lastniku moižnosti, da bi se okoristil s predčasnim sklepom proti kateremu nima utok nobeno vezavo!
Vprašajmo pa Zvezo poljedelskih delavcev, kaj! je napaavila v prid tega problema. Odi taksnega vprašanja 119 bomo dobili cdgwora.	*
Pri nas, kijer je voljna uničila kolonsko hjty in naplavila ogromno škodo na zemlii'išč'ih, je nemoffd'e privoliti v izvršitev odpovedi, ki so se nabrale v vojnih letih, - v enem samem letu.
l3o šifer prišel zakon o tem vpraša-
nju, ampak) bo prepozno. Lastniki bodo že vpeljali dela za oddajo moivemu najemniku. Morebit bodo imeti tudr posest »e pred! razglasitvijo zatona. Vsled' tega (bomo- imeli novia pogajanja, motenje posesti, tdžbe in grOma-denlje dela :v sodnijskih uradih. Kdor bo .pa titpel, bo vedno kmet.
Vrbutega je tudli naseljevanje iz Videmske province, na katero mora koiliotnaka organizacija obrniti posebno pozornost.
Vse to je š‘e bolij! ete^točijo nastanitev družin, ki so izgnane iz naše cone.
Pomanjkanje posredovalnice dela gre tudi v kdrist lastnikov, ki vsiljujejo — kep niso , kontrolirani — lastne pogodbe.
Treba je razločevati ddpolvedr in sicer, nujne od1 ne nufciih! O privili bi se lahko Sklepalo tatoji, druge pa odgo-dilo.
Posestniki morajo spoštovati
kolonsko pogodbo
Zakon, in sicer čl. 29. Mauriieve odredbe glede kolonskih pogodb določa sledeče:
»Poljedelski skupini dtagoviori, sklenjeni meti delodajalci in poljedelskimi delavci, so 'obligatorični za vse orne, kr ob času Oklepanja pripadajo zastopanim udruženjem«.
Radi tega se ne morejo zemljiški lastniki v Brdih protiviti uporabi kolonske pogodbe. ft
Zadostuje samo, da so se posestniki le enkrat držali kolonske pogodbe, zato da da to kmetu pravico posluževati se ugodnosti omenjene pogodbe..
Kmetje naj torej zahtevah od- komisij. da se spoštuje skupna pogodba in to na vodlagi zakona.
❖
V nedeljo, '23. t. m. se je vršil v Kozani sestanek komunističnih zastopnikov briških totemov. Pdkazafo se je, da imajb pri nasilnostih posestnikov svoje umazane ipke vmes slovenski nanoičfc-niaški voditelji. Prtpji tem se obračajo briški koloni. Prihodln>io nedeljo, 30. t. m. se vrši drugi sestanete briislkih ko lomiov. ,
Politični teden
Gibanje, ki se je tako upapolno začelo s kovinarsko stavko in se naila-ljevalia z obiambo proti cijačenim fašt-stovskim napmlom, se je poleglo m*d izdajstvom «.delavsfdh v:ctclitelijev» ter brezbrižnostjo in nezanimanliem se številnih piroletarsl.ah' mnclžic. Danes teden so bile vse zgonutie-italijanske pirlovineile v vrvenju, dfelavci in kmetje so se pripravljali na napol s sredstvi, ki so jim bile pri bciki. fašisti so v Nictvari zažgali Delavslkta zbornico in zasedli tbčintlko hišo. več vasi je bilo v plamenu, .vlada je dobila nezaupnico. Seda.i se sestavlja zopet) molva vlada medtem to je v deželi mir, ko so se fašisti zmagcslaMniD umaknili in morajo za Jimii stavkanji, bolocrnski kovinarji, ki so osamMeni stavkali Se do tega t,ci r.\'a, sramotno se podvreči zahtevam delodajalcev.
Tio je poitolaj r Italiji. Ato bi hoteli pisati o nrem bolj- na širtikio in bi ho-! teli prikazati niegcive varotke, bi morali panavdiati to, kar smo tc<likicikiiat pisali : in p,'japcivedio\'ali. Povedali smo £e sto-; kirat, da mora vsaka akciifa proletariata preiti v spiramo, vseobljemajtot?o, stop nau-jo?« se akcifo, aiktoi se httče da imej kak uspeh. Dokler tega ni, odpade glavni pogoj za srečen izidi bci!a. In i r ek i i sme : Organizirane obram be pro-I Ictnriota manjka/ To pomeni, da je treba organizacije boja in ne — im-3pnoivizaeije, ki je eden tipiftnih viziro-: tov za poraze italijanskega proletariata. In to se govciri., da vprašanje prio-let. obrambe danes ni politiCmoi ampak v^cliašto. treba misliti tudi na vcija3ka organizacija, na voja'%b higrarhiio., na j ijiotrebno cKsciplino. na cbaiolieinje,' na j primerno razpostavitev bejnih sil itd.
. Kijer vsega tega ni tam ni pogoiievi zn zmago. Ostane edinole, da se ti pogoji ustvarijo v teku brila. Zato pa je po trebno, da se proletarski bdji raztegnejo čimbolj, na ’as in (kraj.
Komunisti to dtabtro vodo. Zato so hoteli tudli, da se zadnua borb« nadaljuje. Predllog je bil odlb-it cdS Delavsko ziveze v kateri sedi joi socialisti od! refoT>-! mistov do maiksimalistev. G i batni«! se je tončalla 'kakor so hoteti »socialisti«. UsiK'h, ki ga je dosegel v tem gibanju italijanski proletariat je ta, da je zu-! pet enkrat naaanno spoznal svoje moči in — slabosti. Šola, ki je pno^etariatu zelo potrebna.
• *
V nekaterih drugih državah "belega terortja« zaznamujemo v zadnjem času mal napredeiki V Sofiji (Bolgarija) se je 23. t. n\. vršila IV. konferenca Balkonske komunistične federacije. Poleg
i strankinih zastopnitov Bolgarije, Ju*
. poslaviije, Grčije in Rum unije in za-| štopnitov Banikanslke fedter-acije komunistične mladine so se udeležili konfe-; renče s posvetmalnim glasom tudi za-’ stopniki Komunisti,fine stranke Turčije in one N. Avstrije, Izvrže valili cdbjr III. internacionale je bit zastopan sadr. Miljutinavu. Vsega dkupaj je bilo 21 zastopnikov. »
• Konferenca je glasovala clve lesolu-cili: eno o sptošnein položaju na Balkanu. drugo o neposred. nalogah tamkajšnjih Komunističnih stranki Sklenila je nadalje iifcfajo balkanskega bul-letina in osnovanje posebnega arhiva. Potem, ko jte bil izvoljen novi izvrševatni odbor, je tonferenea akllenila nasloviti na balkanske dežele politični manifest.
V Španiiili sta pričeli zopet izhajat! naši glasila «An torba» (Baklja) v Madridu in iiAunara Roaaii. ki je bila u-stavlijena i. maja v mestu Bilbao. O-sredtaji odbor Komunist? ine stranke se je konstituiral na notvo.	«’
*
Iz Rusije prihaja raavesetpva vest: Leto&ruin žetev1 kaže ilobro. Dobi’a letina bbt znatno poroagala Rusiji.
(Nadaljevanje — glej preoišjito številko!)
Francija
Poroča sodri Cachin in sicer* le.« o nailbistvemejših deteljih življenja Ko munistiAie stranke Francije, z ozirom na to, da je dleta" e na francoskemu delavskemu gibanju še ena točita dnevnega reda.
Stirnajst mesecev, Skii so pretekli izza kongresa v Toursu (kijer se je ustanovila ia (Dvotretjinske večine prejšnje so-cialistične strante — komunistična) je bilo posvečenih v glavnem propagandi in organizaciji. Posrečita se je zbrati izmed 170.000 članov stare stranke 130.000 ciklnog Kom. stranke. Obenem je prešel ves razrednozavedbi proletariat iz strcikisv. organizacij! ,touhauxei ja (treformistifcndh).v G. G. T. U. (=Con-tederatioin General du Travail Unitaire —ždl.iižena spftošma detavma zveza).
Stranka poseduje 5 dnevnikov i,n več kicvt 40 tednikov. Centralna glasilo stranke »L Humairite« izhaja v nakladi 180.000 (stoosemdesettisrfč) dnevno. Nasprotno pa izhaja glasilo «disidien-tov» (reformistov soc. patriotov), sedaj v Parizu, komaj v> 1000 (tisoč) iavodih. Poleg tega narašča števila Ičitateljev ob vsaki akciji. Taktot je n. pr. za časa železničarske stavke znašalo 300.000. —-Klljiifo negativnim tipkarskim razmeram ima «L’Humanite» velik) denarni prebitek in osnogučuje krepko denar nw priporo pariškemu večemiku stran ke «!L’Wtenn ati anale», kakor tudi provincialnem tisku.
V preteklem letu sirno izvedeva! i pre-i*lj Molilnih kampanj. Znana izvolitev Maiivja in Badinaja je prestiž stranke znatna povečal. Marty in Badina sta mamarPka poveljnika, ki sta se uprla v Ornem mottiju in nista hotela iti naa rdeča Odessa ter bila zato obsojena radii «veleizdaje« na 10—20 let leče. Po-dlobmoi kakor piti ^lorir. Misianu v Italiji, je bila njuna izvolitev večkrat razveljavljena, vendar sta bila vedno na imovo izvoljena. Končna je bila njuna iz volitev definitivna razveljavljena. in oba sta bila odpeljana v zapore.
Za gJadujoče ob Po viahliu je stranka in piosebima «L’Humanite» darovala i in četrt milijona finntkioiv.
Imeli sma pritažinofit a priliki vpoklica pcid audije letnika 10 razviti brez
soc. stranki komunistična stališče; to se je prikazala predvsem na letošnjem kongresu v Marseille in v tezah o enot-ni fnomti, ki jih je sprejela Kom. stranka Francije. Prav to posebna stališče, ki ga je zavzela stranka v tem vprašanju 'kaže še nejasnost v mentalitete kar se je tudi na konferenci ugotovilo.
— Kljub temu pa gubanje napreduje.
Čehoslovaška
Poročata sorir. Burian in Krcibich.
Bvsrian slika, takle se je i zvrnila zdru žitev čeških, slovaških, poljskih, madžarskih in nemških delavcev v Ceho-stavnški v enotna kiamunističina stranka. Glavna naloga je, to združitev sedaj taka trdno japelUato, d!a bo ko« naJ-veAjiim težavam, iki bi mogle nastati iz n a rednih razlik prebivalstva (6 narodnosti!)
Združitveni strankin zbor je s pomočjo Komunistične internacionale rešil otrgaiiiizicijsta vtprakunja, ki so bila ped takimi oiktolnostmi precej! težavna.
Na III. svetovnem kongresu se je izrazila želiia, da bj *tee pomaknila desno krila (Dr. Smerni) nekoliko na levo in leva .krilo (Muna) nekoliko na desno, tar se je na strankinem zboru tudi izvršita
Še drugo vprašanje je bita, ki je vzbudita živahna razpravljanja: vprašanje strankine taktike za Karlovega
puča. Bila je situacija, ko je čebostov. (	____.
republika delala taoBtoe priprave proti j v revolucionarno gibanje. Ta .^ncep a-restaviaciji Habstourgiavcev. Pri pnvi* ]a Je Pk naletela na odpoi. Rilo' je g -razpravi o tem vprašanju so se sodrugi	aboteviganUe, to je otesnj *v <
postavili na stališče, da. se moramo pa- P,,re(! razvitjem velikega gibanja, stj-staviti proti temu, takor nasproti vsaki drugi vpjni. Ko smo pa stali pred kemikuetnim slučajem, nism® mogli obstati na popalnomc negativnem stališču. Bili smo v istim ptotLižaju kakor nemški komunisti za časa Kappovega puča (vstaja monarhistov) in smo se odtočili, da nastopimo proti temu re-akcianaimemu poizkusu. Seveda smo zahtevali za jamstMo proti naši buiroa-zijl ne le da dvigne vse izjemne mere v Čebc/stavašlkl, ampak tudi oborožitev avstrijskih in ogrskih delavcev. V momentu, ko je bila nevarnost restavracije odstranjena tolkla je naša bunžoa-zija šila za tem, da bi razvila iz tega vojno s popolnoma kapitalistiuno ten-
la češka burtoazija utrditi se fiotom generalne ofenzive proti mezdam in o-semurnem delavnik u, kar je pripomoglo h poostritvi razrednih nasprotij meti meščanstvom ip proletariatom. Kompliciran je postal ta bcij s teni, da obstajala poleg močnega razredna zavednega proletariata velike narodne razlike, kij prdkriijžujejla nadete meščanstva. Nasproti, nacicinaiinj raztrganosti se hoče opreti meščanstva na močno narodno centralizirano. držaVrto sito. Vslect tega je ustvarita fukciio eniotnega naroda. Sedaj so pa Slovaki na podlagi dolge, stoletne ločitve gospodarskega in političnega značaja — kulturuio in jezikovna od* Cehov adidaljjeni, in rejihava zopetna združitev bi mogla biti le rezultat počasnega in postopnega razvaja v isti državi. Meščanstva pa potrebuje takeij1 močno narodno drlžavu in enotna dliižavna narodnost in vsled te ga dela za združitev s silo. Nasilni režim ima pa za posledica odtujitev in je gnal večina s lov alke ga ljudstva v tabor avtonomistov. (Pblpaliniama, kakor v Jugoslaviji. — Op. priredi) Skupna delo vanje z nemško ali medansko buižoa-zijd sedaj ni meglo* iz nacionalističnih razlogov in talka je edina mogoča koalicija češke builžioazije s češkim socialnimi deinolkiiati. Komunistična stranka vadi bcij obenem proti iredenti in tudi pribiti centralni viasti v Pragi s parata revolucionarne edinosti proletariata brez razlike narodnosti.
Za Karlovega puča je bil položaj' Komunist. stranke vsled tega tako težaven, ker ni še bito takrat združitve. Bili so stavljeni predlogi, ki so zahtevali v tej situaciji dalekosežnej/ših političnih koncepcij in ki so šli za tem, la stranka krizo razšli i in jo presnuje
Pomaže vesti
abaiiiiTO pnotimilitapističima kampanjo j t[enco snta takoj pdastriili s v, oje stali-in smo mmoga priponvagii ki temu, da je vlada že p« par tednih bila prisiljena odposlati letnilta zapet dptmov. Poleg tega vadi m o veliko kampiartta prati ob-daičenju delovnih mezd in proti podku-siom, ki grecto za tem, da bi odpravili 8-urni delavnik. Začetkom navembra smo .cirgamzirali tedfen ksamunistione junopagaride. Za kmete smo ustanovili posebno glasilo, ki izhaja v 6000—7000 izMcdih.
Ustanmili smo poleg tega arabski komunistični dnevnik za prebivalce Severine Afrike (franc, kotonij). Časopis jle bil na vse načine preganjan, ni pa mogel biti zadušen, dokler ni tega vendlar dosegel' generalni
potem zopetne uvedbe starih dotočil stare a a cesarstva proti tiskovni svobodi v Tunisu m Alžirju.
Bdi proti Puincareju in njegovi poli-tfei je dal novega vznraha strankinemu delioivanju, kajti po. ustanm'itvi stranke je vseeno manitato ne/kjolliiklo duševne hirane.Bodeg tega smo razširjali klartkret ne delavske zahtevie: «Osemurni delan-* nik in primerna mezda proti davčnemu izžemanju in za priznanje Sovjet. Rusije» na sta in sto shodih in zborovanjih med široke delavske mase.
Parlamentarna frakcija ima le 15 f-lanov in s tem je njena cletavamje zeta omejeno. Klljub temu je izvršila mnogo dobrega dela, špecialno v pro-limilitaristični agitaciji,
Sbranika ima svoje zastopnike v več stoebiJinah. Za vtodstvioi kioim. občinskih zastopoiv je bil ustanovljen poseben odihofF«
Mladinsita orga.nizaoi.jla smo prav tako močno podpirali Delovanje te poslednje se razteza ir.ed drugim tudi uti organiziranje vojnih sirot.
Stranka nikakor ne zamolčuje svoj’h čihikiih strani, ki Jih še ima in je n» potu, da papravi stoujene napake.
H«
Gotova je, (kar se je ugotovita tudi na posrnegiših sejah konference, ta le bita ta vi>rašanje zopet, na dnevnem re du) da se Kam. stranka Franclje nr mogla tata (kmalu otresti omega malo-mete&nstaropmtunističmiega ddha, ki je vladal db prod tancem vtajme. In tak hiter1 preobrat v duševmesti francoskega socializma, kti je bil Se med' vojno po večini patrioti Cern, v komunizem k'aT čez noč je pustil še precej' nejasnosti in meglenosti v nliegmuh vrstah proti čemur se borita posebna sorlrtigt Loriot, VaUtant-CoriUouiier, Souvarin* i. dr., ki so že med vajino zastopali v
šče in bili na tem, da preosnujemo situacijo iz reakcionarnega puča v revto-lucionanno vstata- Vlada se je zelo zbala, ta so demcstrirali delavci v Pragi in Brnu, zasadili r,ctata zastavo na vladnih palalčah in zahtevali orožja.
Stncikiav.ru> vprašanpe nas je v zadnjem času najbolj zainteresiralo. Kljub temu, da imamo gotovo večino čehosl. delavstva za sabo, smo didbili le 40 "j; glasov na kongresu strokovnih organizacij tancem januarja. Volitve pa, ki so se za tem vršile v posameznih strokovnih organizacijah, so pdvsod končale z zmago pristašev Internacionale namestnik ; edečih sindikatov v Moskvi. Ravno ta
ta. smo; zavojevali najivažiteijiša tansum na .društva iz .rolk soc. demokratov.
tjeni so bili tudi pacifistični predlogi. In govorita se je o analfcgiji (sličnosti) s položajem 1914. leta. Pad takim otol-mostmi se priva koncepcija ni mogla uveljaviti.
K vprašanju strokovni h organizacij treba še opomniti, da je komunistični strokovni svet šele v movembrti zapo-čel svtoje detavanlje in seveda dioi janu-ailja rti magel zavajovati vseh stricitav-nih .organizacij' Imamo š etri velike strokovne organizacije, stavbinsfcih delavcev, ktemičtnih delavcev in drv-arjev. katerih \ncxlstva ea prešla za cepitve k nam. Zavdievali smo rwleg tega še organizacijo polijecleIških delavcev, ki pa je bila pa mniagih manevrih iz splošne stiidktcivne zveze iztisnjena in ni mogla nastopili pri valitvi za nas.
Kar se tiče delavskih društev in zadrug, smo te zavtajievali v Pragi, Brfnu, Reichenbengu in v celi Vrsti drugih mest.
Isti etata tudi v Cehosliotvakki zeta •važpa delaivslka telovadna društva.
V strankini organizaciji je še mnogo predstoječega clek, posebno na Sta-vafikem, ikfier ni bita poprej staro nobene strankine organizacije. Komun, stranka ima brez dvoma za sebdi simpatije večine delovnega ljudstva na Ce-hoslovaškem, tadla nalogo, da zdlruži simpatizirajoče organi zatoiri črna, ima še pred seboj. Veliika zapreka je pri tem cfelu premala teoretična izšola-
Položaj v ajdovski predilnici
V ned.eljlo, dne 16. t. m. je Federacija tekstilnih delavcev v AjjdcMš&ini zopet sklicala shccl ajidavskega delavstva da se posvetuje ia položaju v aidcvski predilnici. Zanimanje delavstva za svp jo usodb pa je zeta majhno, to maramo povedati brez vseh ovinkov. V Brati-navii divcirani j© bilo navzicicih kakih 150 delavcev in delavk in to je gotovo skinomno število za delavstvo ajdovske tvo.urice, ki šteje nad' 800 zajnoslenih. To drijstvu je pripisati kler ikalni organizaciji «Kmetski delavski zvezi« v ŠtuPjah, ki se skupnih akcij v teni delavskem beču ne udeležuje in ki dosledno sabotira vsaik resni odpor delavstva v Ajdovščini. Seveda se ji ajdovska predilnica izkazuje tudi hvaležna za prosta iuta v akciji preti delavstvu, Tvtci nica je pričela po svojem vnapnej rnoiiio pripravljenem načrtu zapet jemati v majhnih količinah delavstvo na dleto im pmi tem nanci\’0-za-postavaniu ptihajajio v poštev izključno klerikalci, ki so kakor' se sliši izdali pando: «Kaj za to, te tvvrnica mila mezde za 10%, santo da «laufa», samo da se dela».
Gicvocniki na tem shodu so skusah delavstvu pojasniti, kaj pomeni ves ta boj, vsa ta nesramna taktika ajdovske tvcrmice in kapitalistov vebte. Tu ne gre samo za ib% znižanju, temveč za načelo zniža vanj mezd in za 8 urni delavnik)
Temu znižanja bo sledilo drugo *e dbčutnejše znižanje, čim se bo ponudila tvcir:niei ugodna prilika, čim bo prišto delavstvo v novic zagato. Prišla bo zima, ta bc' tvtoaniškii delavec, še težje debil dlrugo delo In tedaj bo znižanje še veGje. Kapitalistični podjetnik ne peta a usmiljenja..
Atentat na 8-urni delavnik pa se vrši v aidovsiki tviotrnici pio sledečem načrtu:
Tvoinica se ob izprlju delavstva m hotela iziaviti, da-li bo spirejela na deta zopet vse delavstvo ali ne. Nasprotno, ravnateljstvo je naglašata da sl pridržuje praviodl da odiprnsti nespiosob-ne (ielavcio, ki povzročujejo, da dobiva tvonnica vedno niove rdklamacije, to je, da se ji vrača slabo blago, odnosno tf-žojo cene, vsled česal1, da trpi tvmrnica na ugledu. Kajpada, je to samo izgo
takega. T<j je zločinstva delavstva samega nad samim seboj. To ne sme biti!
Ajdovsko delavstvo, brez razlike po-litihie pripadnosti, na krov za obrambo svojih stanovskih pravic!
To bo naš stalni bojni klic, dokler ne dosežemo svojega cilja!
Drogovi, radnici, ujedinite se!
Kritični položaj u kojem se danas nalazi klasa zahteva od nas da sc šlo više udružimo, te stvorimo jedinstvenl front paput čvrstaga zida protiv naših neprijatelja burioazije i njezinih vernih slugana fašista, looji koristeči se naš (mi sfabom organizacijam, i nepri-pravnoiiu provode teror, medju našim redov/ima, udri j a ju najbolje naše drugo ve, pale radničke domove, mrcvare naše žene i nejaku decu, is kal tufu gnjev smj prema svemu sto je naše i prema nama i prema našoj zajedničkoj svojini koju smo kroz godine i godim tar e garanjem prikupili. Jest, fašizam je orudje, koiime kapitalizam kani upo-koriti os ved tene radnike, da i dalje uz-mogne burioazija. živeti na ledjima proletariata. / proleva se krv naša uticama ali se time ne može da uniš/i bun tovnička ideja, izrablhvanih. Nel Pobili su mnogo naših drugova, mnogo radnika za ovoga svetskog rala najie stokijeg što ga ljudska povest pozna ne da se spasi za radnike ova iti ona zemlja, rie da se siromasima 'izvojšti slo-boda, nego da se učvrsti vladavina bur ioazije, kapitalista. Držali su oni te če opim raU/m razbiti čvrste verige naših organizacija, gde svaki podedinac začinjava mali kolobarčič a svi zaledno osečamo se jaki. i nepobedivi. To im ni je uspelo pa ih e to sada sa fašizmom da nastave započeto nedelo.
Mi danas ne smemo da poznajemo ni ošabnih rnrtnji ni provokacija raznih plač enih agenata. što zalaze u naše. redove te nasloje da poseiu razdor i ne-slogu medju nama. Ne smemo da poznajemo nego same sebe, nas što smo tlačeni, što trpimo pod jarmom kafti-talizma, koji uza se ima i zakon i vla-du. Uza s ve to buržoaziia je izgubila več svako pouzdanJe u svoje vladavin-ske ustanove i u samu voisku (jer ona je sestavljena od proletariatal) pa orga-nizuie sve jače bande plačenika. Sve su to zrnci njezina propadanja: oseča kako ju vstavlja snaga, opaža na dale-pnve več oživotvorene
  	_____ ..	.	lmn horizontu .
vbr ikeir ravnateljstva ni hotela sprejeti; naše ideale, predoseča kako če doskora pasroja da iztoči slabe delavce inler- \ rastresena biti po celome svetu bez obi
pogoja,
na komisija lama, ali v sporazumu z ravnateljstvom. Tudi vidimo danes, da-se -ravpo slabši delavci zopet sprejem-U'ejia na deta ip ne naj balini- Ta je torej manever, ki ima sledeča dva cilja: 1. .da se števila delavstva v ajdovski predilnici na splošno skul-i;
■2., da se izločita iz tvormee delavski organizataitii, da bo masa ajdtovskega delavstva še bolj desorientirana, kakor je že po sveljih posebnih razmerah.
Akio doseže tacinnitca ta dva stavljena si zadatlka, potem ji Oa malenkost vpeljati devet in destunni delavnik. Ker ho imela marš ji delavcev v tvomnici, jim
tavališta tli poput nas danas u mrac-nirn^ čeli jama tamnice. Bliža se cas os ve te naše drugovil Ova reakcija znači zadnje trzanje burioazije, što se ioš želi zadržati na površini da potone. Stojmo na aprezu da nas ne razdvoji i ne oslabi. Stoga drugdvi radnici grada i sela ujedinite se, podignite u vis ervenu zastavu na-Šu, što nas hrabri u borbi i vpdi sigurnoj pobedi. Navalimo na dusmane naše ideje» stveuimo jednu jedincatu čvr-s tu bohiu linihi. Smrt kairitdlizniu, bur*oaziji i mm njezinim pomznirn
Delavska pisma
Jugofašizem
Kdor je rit ul v «Edinosli« od 23. t. vi. članek ((Fašizem« se je lahko prepričat, da so jugpfušisti vredni lega častnega i-inena, posebno sedaj ko mu polom svojega Usta iskazujejo čast ter hvalijo italijanski fašizem. Omenjeni članek piše da po vojni se je začela vojna med nezavednimi zaledja in zavednimi s fronte. Prvi naj bi bili delavci — komunisti in drugi borci — fašisti.
Tu moram omenili, da pisec tega članka ni bil vojak in ako je bil, se je prat) gotovo ves čas vojne imenitno imel. Ker drugače bi slišal — kakor sem slišal jaz in drugi vojaki — le pritožbe, preklinjanje in protipostavne pogovore borcev, ki so bili sami proletarci. Nobeden — od nas delavcev, ki smo trpeli pri vojakih — ni sanjal o lepi domovini, Jugoslaviji, Italiji, Cehoslovaški ali kateri drugi državi. Govorilo se je le o revoluciji, kako ni. <* zatrto vas škodljive pijavke, ki str. priganjali in morili nas, naše stariše in •<’ troke na svoje veselje. Du veste morilci. vi brezsrčni ljudoirci, mi smo postali komunisti ravno v strelskih jarkih, ter p'o pagiruli bomo za to sveto idejo do smrti, ne meneč, se za grožnje fašistov, naj sl bodo slovenski ali italijanski, 'ke.r ti gotovo niso čutili vojnega zla.
Pisec hvali fašiste da so zavedni borci, duševno zavedni ljudje i. t. d. Pomnite čitatelji: «Edinost» piše da so duševno zavedni ljudje tisti mlečni frkovci, ki vas * bombami, palicami in samokresi preganjajo. Oni, ki svobodno pretepajo, ubijajo in požigajo so po menju *Edinosti» zavedni borci. No, suj smo vedli, že davno smo vedli. Je pač prišlo to kar je moralo priti. Vedite da ta vaša izjava nas ni prav nič presenetila, ker to smo pričakovali, vedoč da «vrana vrani ne skl ju je oči«. Po izjavi «Edinosti» se moramo vsi prisrčno zahvaliti fašistom, ker so nas rešili pogube, ki so jo pripravljali komunisti, s tem da so zahtevali, da bi tudi delavci in kmetje vdobili človeške pravice in da bi si morala gospoda sama zaslužit lo kar potrebuje. Pisec bedak, nas imenuje brezdomovinske, ker ne ve da naša domovina je večja od njegove in italijanske — in to je celi svet. Kristus Je. rekel, da smo vsi bratje, zato ste. ga križali; nas, ki pravimo isto, ubežale, bičate in zapirate. Me silno veseli, da kažete javno (vi slovenski narodnjaki,) da ram. je ljubša italijanska gospoda nego slovenski delavci. Sedaj nam je jasno da se. tetki in njenim, pristašem blede. Najbrie od starosti, s katero se. tak09radi ponašajo. Bog ve ali nam bodo še očiluli da držimo z Italijo? Seve; sedaj sle na mestu, ker je fašizem, vaš ljubi bratec pobil mnogo delavcev in uničil njih imetje. Da, vemo, to vemo. Dobro ve.mo da so vam italijanski bratci ljubi, ter za to vam kličem:	Do videnja na bojni fronti, vi
junaki!
Prosim urednika da ne bi zameril kar je slabo pisano.
Delavec.
Ni pisano slabo, ne; ampak dobro! Tu se takoj vidi «nezavednost zaledja«. — Urednik.
Talni sklad „Dela
K
 ,  ,
__________ _	slugama, kmmeima proletariata! Nasi-
bo v zalčetku obetala večlje kvote za čez-1 jjem irroti nasilju, nebofma se pasti " ’ urno deta in ker je delavstvo po ogriorn uta/einh hodeža za stvar komunizi
ni večini kmetsko in nezavedno bo v začetku te pctmjdibe tudi z veseljem
PODLISTEK „DELA“
T
IVAN CANlKAB:
Grešnik Lenart
x.
propagirana najprej ravna v paklrajinl, kfjer so kiotmunisti kanlčnteivekjavino porazili soc. demokrate in narodne socialiste: v Brnu. Bi-nsjki sodirugi so stavko decembra 1920 sami iavajevtdi in so morali vse žrtve sami prenest" Fcdiob-nio je bita tudi v Reichenbeirpkem o-krožjiu. Iz teh izkušenj je- nastala močna gibanje in zahteva pa enotni fronti, posebno pri rudarski stavki. Zahtevo enotne fronte je potem prevzela strankina centrala; pravkar je nastavila na staiclklcivne organizacije pisma z zahtevo' skupne bfcj.ne fronte.
Kar se tiče revolta domačnega položaja v Gehoslovaški, imamo iav-no nasprotje tega, kar je v Nemči ji. Pri nas objektivui pogoji še niso talka zreli: ta okolmjst se precej' jasnia zrcali v kurzu čehosloiv. valute. Nasprotno skk pa pri nas subjektivni predpostavki večji za revolucijo, dMlntost, ki se nam kaže v velikosti in moči Komunistične stran-
kiG
Krcihich pcirioita o intenimdcinalnem potom ju GebostolVftškle, ki je najvažnejša dlrlžava male antante. Ta ima svoj vzroki v tem, da ni Celrostavaška dobila le 70% celotne industrije stare Avstrije, ampak tudi naJbctg&telilSe agrarne pcikrajine in naravne zaklade. Zemljepisni« leži Franciji najbližje in njen strategitai pdlbiSaj' je ta,ko- neugoden, da se ne more držati v Evropi brez močnih zavezniku«'. To ttalmosti so napotile mlado reptublilko, da s« orientira nasproti Franciji.
Gicspcdarsklo pa je bila Cehoslova fcka tesno navezana na Nemčije« in staro Avstrijo. Gc«]X)darsk!a politika bur-žouzije je vsled tega strmela za ločitvi jo od teh držav. Obenem jh posku-ša-
kiotih, vsak pired svodim stotom; svetilka na mizi je bita globoko privita, v izbi je bil zatohel rialu mrak. Gospodinja .je molila počasi, z visokim, zategnjenim glasom, drugi so odgovarjati mrmraje. Polagoma so glasovi tonili v mrak, zamirali v sanje.
Ob taki uri so pr i hotele v duto Lenartovo grešne misli, fci bi ae ob uri
korišcianiju, Ikien bodo organizatorji pa
cesti, ker jih ne bo več! v federaciji.
Tviorrnici se bo ta akcija bogato izplačala, ker čim manj delavcev tem manj- izdatkov za bolniško blagajno in zavarovanje pjoti nezgodam, tem manj nevarnosti za starka itd. in torej- tem
k« *	«*»	'««•*•*	m	'd	*
f er en tam. Razen tega znanstveno revije ((Komunizem« in revijd ter. društva
«Proletkult», da se da tudi na tem polju stranki orno, kar je potrebno.
‘s*
Tudi Kx>m. stranka na Čehostava-čkem se j'e razvila na padldben način kakor v Frar^iji. Vendar se je tu posre čilo vse preostanke 'prednje nacionalisti č more ftorm i sti čne idesallagiije v kratkem premagati in danes imamo tu m očara Komunistična stranka, dobro organizirano to disciplinirano, ki je poleg bolgarske K. S. najresnejša in najmočnejša stranka vžhldclnio-evrcp-skih dežel in bo imela v zgodovini proletarskega gibanOa klat prehodna strategična postojanka te epa najvažnejših utag. Vsled tega Obrača ves raa-redivozavedmi proletariat s ponosom in zaupanjem svoje oči danes posebno na Komunistično' stranka Cehnfdava-ke, kar je prišita tudli na kaiferenci do iz-raza. — Prihodnjič priitesemu poročilo o staniiu gibanja v Angliji.
Za rusku decu
gttkupljeno za rusku gladujuču decu: ('mati ii	K	190,—
u Opatiji » Gornjem Hukavcu » Dolnjem Rukavcu » Kudelimti » Zvoneči » Poljanama « Bregima » Matul j ima
00,—
72.50 00.-32.70
34.50
20
Ukupno L. 673.90 U idudom brc ju j a v Ute se podrobni iz-veštaj darova iz Matulju, da ne hude mo-guce prigovora sakupljaču, koji je Pio radi sakupljanja i zatvoren osarp dana od karabinjeru.
veŠji čisti etobičak.
pelavstvia pa ha zaprta pridnim rekam eteta; armada brezposelnih so bo pomnožila in cena cfela pala. Sledili bodo novi pritiski na mezde, ki se jim bo morata udati, ker dJesarganizirana in descirieinterano. Ajctovdka tvhrnica je že danes prauo legla jetike. Ta se bo pri zvrtanem delavnem času še bolj množila. Propast torej na vsej teti in vse to vsled razredne nezavednosti.
Govorniki na tem shodu ■ ao vnovič pozivali, ttelavetvio, da naj se strne v tej akciji brez pBira na politično pripadnost, ker tu ne gre več za strartkar-stvo, ampak za gespodkrdke interese dlelavstvia eploh. Naj ne mislijo tisti, 'ki aa sedkj slučalVta dobili v tvarinici dela na škodo avalih tavkrišev, da so si s tein bogve koliko pomagali! Jutri se j-im bo to strašno maščevalo'!
Federaciji ajdctedkijh predilbev* sve tu,jemo, da oficiellno povabi Oirganiza cijla Kinetske in dalavske zveze v Stur-jah na skupen eh/od, hi naj bi obravnaval sleddte točke
1. Znižanje mezd ih splošni petažaj delavstva.
2. Kakia naj' se uvedejo tu rini v ajdovski predilnici in
3. Koga se sme odpustiti z dela. Dogadiajo se slučaji, da v nekaterih
.družinah dielajla že po cbva.to trije člani v tvornici, dohm je nebrai1 drugih očetov' diružin brez dela. Ta je sramota za ujidtavako delavstvo, dfa dopušča kaj
od
omunizma, za Stvar našu! Dragovi, radnici, dignite se poput naših drugova u Rusiji, smr-iii(e verige romtv*t-,^pokniite tube uje-dinjeni « rodu i borbi srpoHm tlačitc-Ijima i izrablHvačima okrvavljenih krvlju našom!
Neki živi sve/ska revolucija! Dole su nepnjateliima proletariata!	S. P.
Delavske prireditve
Podružnica Ljudskega odra v Solkanu priredi svojo prvo letošnjo prireditev dne 6 avgusta. Dramatični odsek Vrtojba bo predstavljal dramo:	tliaivalina	zivlje-
nj«». Na dnevnem redu je več pevskih točk in deklamacij.	<	,
Naprošamo sosedne podružnice, da ta dan ne prirejajo nobenih prireditev. Natančnejši vspored sledi.	oaoor.
Dramatični odsek Javne 1 judskie knjižnice v Nabrežini vprizori -/ nedeljo dne 30. julija 19*22 veselo igro v treh dejanjih «Nebesa na zemljin. Igra Je jako lepa ui zabavna, upamo da se bode občinstvo. \ velikem »tevib! odzvalo ter tako pomot o društvu do dobrega uspeha. Otrokom jc vstop k, predstavi prepovedan. Začetek predstave točno ob 19 in pol uri. fiisti dobitek je namenjen za pokritje s roškov za novi (ider. Sedeži v predprodaji v Kavarni v Nabrežini.
Sv* laHob
Podružnica Ljudskega odra poživlja vse člane na sestanek, ki se bo vršil v Hiibntn 29 t. m- ob 20. jtveter. Govorilo se
bo o propagandnem izletu.
Kdor ni še izročil izkaznico v pregled mora to storiti do sobote 20. t. in.
Za odbor: Predsednik.
SEJ X OSREDNJEGA ODBORA L. O.
Nmmtavtalteni torilbcmniki owethijega vicrfstva Ljudskega raba so vabljeni na oulboiriofvio sejo v nedelljioi 30. julija ob 9 uri ajutraj v dvorani Mazzini v Gorici. Naj nitoib ue izostane! Bklicuteli brebi-ijič.	„
Darovali Vertojbenčani za «Goriško Stražo«	L.
Sodrugi iz Sv.Križa pri Trstu » Vever Josip, Lokev na Krasu » Nabrano v Rukavcu po so-drugu Martiniču in sicer so darovali: I. Kinkela, I. Dubic,
I., Bačič, J- Trinajstič in F, .Me dtna po L 2;	,	»kup*j	L.
300.— 10,-g______
. to.—
Vsega skupaj L. 412.—-Prej izkazanih » 18.063.15 im din 30.—
Skupaj L. 18.385.15 in din 30.—
Vsem razprodajata „Dela“
V ser ho natančnejše kontrole prosimo razprodajalce, da sc natančno ravnajo po sledečih pravilih:
t) V prvi polo\«i vsakega meseca na) nam pošljejo znesek za izvode, prodane v prošlem mesecu;
2) istočasno naj nam vrnejo poslani listek (račun), na katerem smo mi zabeležiti število poslanih izvodov; na istem listku naj ta beležijo število prodanih G-votfov in temu odgovarjajočo svoto, računajoč po 20 cent, vsdkl izvod. Nato na) odbijejo 20 popusta, ki gre njim v prid, to je * cent. pri vsakem iitisu in naj zabeležijo spodaj čiste svote, ki nam. jih v pošljejo:
3) neprodane, izvode nam morajo na vsak način vrnili in sicer prosto poštnine. Izvode, katere ne dobimo nazaj, iih bomo smatrali kot razprodane in tirjali tozadevni znesek.
Ako hočejo razprodajalei obdržati neprodane izvode kot stari papir, jim računamo take, stare izvode po 2 cent, — porazdelitvi računa naj prištejejo « čistemu znesku, razprodanih izvodov se znesek za pridržane, iztise. Pripominjamo pa, da nam morajo v takem slučaju puslati prosto poštnine, odrezke, glav lista.
Na vsak način moramo imeti v rokah dokazilo, da niso bili doMm izvodi raz-prodani, to je: cele liste ali pa glave istih.
gpravništvo.
Čitajte in širite „Delo"
M**««
Z bridkostih im »inmam v *reu je nosil Len&Tt težktt biitarb svode nehvaležnosti. Bral je in slikal venomer da je treba moliti zaradi vsakega koščka kruha, ki ga čttaivek. prejme; nadalje, da bo tisti košček kt uha povrhu še zapisan v nebeške bukve ter nekoč obilno povrnjen; ter nazadnje, dk je treba take ljudi, ki lahk« pohudaib košček, kril iia in s« vsled! tega žle m nebesih zapisani, ito krama dini pri s tono ljubiti in srtcAtovati, ital stredi po vseh močelrT Lenart se ni ravnal pio teh naukih; ni moftil večernega (Fenate zaradi koščka kruha ni ljubil tistih blagih Ljudi in tudi ni verjel, da pitejo v nebesih take zahvalne bukve. Dobilo je vedel, da se tej nejeveri pravi nehvaležnost in da ie nehvaležnost greh; spovedal se je tega greha, ivjegmio kesanje P& (u hotelo biti ne gtabokio, ne resnično; besede so bile na ustnicaii, srce pa se je upiralo, je ostalo mrzlo in zakirknjeivo. bel je od sjnOiVetlnice potrt in »i ni upal k obhajilu.
t Pri tistih tujih kjiulieh, Ikijer je bil, so molili zviteer rožni venec. <b sobotah vse tri dele in jiovrhu še nekaj prav Iludill Marijinih m^itvie. Klečali so po
bogato. Imeli so črine suknje, visoke bele ovratnike, pisane telkAmike, zlate verižice in zlate prstene. Stanovali so v lii.teh, lepših in večjih kakor cerkve podružnice, v prostranih izbah, kamor je zmirom sijalo soilnce. Človek bi si kiomaj upal vi taiklo izbo s svojimi težkimi, zakrpanimi šllH8n'nlii, ki smrde od dialeč po cesti in ufejaštvu, še kactar so osneženi. Tam sb na stenah velike pcfcKabe v zlatih okvlnjih, tla so pogrnjena s prepilogami, rta se korak n« sli*i, na stolih so Židane blaznice, na w	niizah	prti in ruže v pcircelanastih ke-
irtudi im'p«wedoiBa tepfital češče- na?« je“uštaviia goBpodiinja očenaš; iz lihih. Vse ie_tiho li» stavesno; čtove,ky noto arijo: «Ali pač liši Bog tako mo-
Ne bi je poljubil, če bi ga tepli po u-stih.
cKakia je pač to,« je pomislil, '»tla so vsi ilabriotljivi ljudje takt* pobožni in da vsi tak1« 1 mleta gledajo? Kaj jim rla-je diabiotljivost vso piruvicDi da Boga in rta Diudi? Ljudem ffospKJttarija po svoji	i. pri Bogu so si kar zapisali
svoj kiot	v nebesih. Vsi dirugi, ki so
molitve	ne	smele	prikazati	nikamor, 'lačni in	ne "morejo biti dobrotl jivi, so
kal šele	V	dušo,	ki	je	bila	zgodaj	ra-	zuvirženi	na tem in na onem svetu. Ah
niena ali ne se omadeževana.	.1	J« «« PO zapovedih bdž)nh tako usta-
Koi’ prNi večer ga je prešinita nied navIHono. ali pe je vse to laž m greh.» žinim vencem, v tietem tremotku, ko »Kaj cincaš in buli D, negttfda negod-
U	i.	S	.v	X	_	X	.v,	..	«nO,. Icv Ii.dn.dln mrvulOlArl I Dl U GCPnUN’ V/
litev? Ce jo sliši, ne usliši je nikakor Saj ni‘pobožna molitev, hudobna kle-tev je!«
Zares se molitev gospodu* m glasila kakOr čaščenje in vzd,iivovnnje, temveč kakor rezko sika id e in. bevskanje iflioti nebu. Čeprav je bil gost po-lumrak' je f^aiart taZlo/il njen obraz, ki je bil glasu podoben ;ted in suh je bil, polt wnščena, mrzla; drobne oči so gledhle srepo; nemirno, kakor da bi idkale greha, našle ga pov'sO( ter ga s samim [-»ogledom brez mdlosti kirizale, stisnjene ustnice se niso nikoli nasmehnile.
Strah In gnus je ab ut.il pred njo, posebno preil njenimi rokami, ki so bile čudno dolge, tenke in h p itak e; zdeto se mu je, da kaže na dlani nesramen greh, ki mu ni imena. Ce je bil še laku jačen, ga jo spreletel zoipem mraz, kadar je prejel kruh iz teli rok. diodi hvaležen, poljubi roko, ki ti daruje!«
kotov so se vzdignile zaspane glave, upade srce; beseda mu zastane; te mo-Lenart je molil hitro in; glasneje, lil bj, ali spomina božjega mi tam ni-svojih grešnih misli pa ni prepfc*li|l, ne kjer, niti ne Jaslic in razpela v kotu zmotil- Niso govotrile s čisto rto#bPj>imi Kaj (Ha bodo Jedli, jih nikali ni skrb;
besedami, bile so kakor meglene po-dlobe; ali razumel jih je.
«Kak!o je to narejeno, da se mi stiskamo ik zidu, drugi pa da hodijo po-
miza je pogrnjena in oblKuženo, kadar zviani ploaldne, in kadar zvoni engelj s ko čePenle, je spet jnoigiJnjena; jedil je takih in tolikio, da se člioiveku ne sa-
konci? Ali >je bita to le old1 rojstva, tako: ni a; nasitil bi se, te bi jtalizal, karo-da so bili drugače ustvunjemi in da soj stane po dkledah za pse in svinje. DirU' imeli drugačno zibko? Da sanam bili gi stoje zunaj, gledajo naskriraJ
  okna in čakajo na drobtine. Ne bodo
Jih dobili, zakaj v veži leži pes, sit in zvest, v c#Ni in. v aoibe natankio podoben onim, ki sede v iasjbi »* nrieo.
cOdkkt in od koga jim te dann tolikio sreče In oblasti? Dd Boga jun ni bito dano, ker v ikatetkizinu ju zapisano
že tam namenjeni za ctabriotliive in hudbbne gosjtodarje, ki drže v eni roki palico, v drugi kftmh? Ali se je vse šele pozneje spremeni k) zkradi narili grehov?«
V idol je dbraze ljudi, ki so gledali strogo nanj1, mu s povzdiignjtenjin [»r-hl(»m ukazovali, dft naj jih ljubi zaradi njih gospostva. Ni jih nrogel IJulnti; vsi povrsti so so mu zdeli |Kxlobni tistemu pijanemu vozniku z naščotinje-nimi briki in zalitimi o/mi. Le pn> žganju niso smrdeli in oblečeni so bili
da je Bog pravičen. Ce bi jim Bog bil ,Jes ^041. Tisti pek. ki lo»i v veži i dal vrli fino skledo, bi drugim dal vsuj 80 mu pravi [wavica. Plalčaj, kar si
skodelico!«
Spreelteta ga je malioma kakor spoznanje in odrešenje;
«8ami sio si vzeli!«	*
Odtod, njih napuh, okltori dHh gleijost, odti(xf njih potsožmioet. Okradli so bili druge in okrasili Boga, zato sovražijo zemljo in nebesa. Njih dobrotljivost je katar psio^nja, ki vs. cla je pregibna in da nikoli ne jMAna; zato kaže M***n svoje bnij^ene aotoe. Nudi molitev ve, da gre njen dim nra-an^eri m čm k tlom nazaj, ve, dh te iz^bltejia, zato sika strup In tavtrA^b.te pred! oltar. N j ih napuh pa) j® s|^h™ trepet, ki se je bil	dWa	tdt	a^alben
obraz, stoji razkninuen, dlrfti glavo i»o-koaici, da bi ga ne spoznali. In vendar aa spoesnaita P®1 vseli teh znamenijih, šele prav po njih.
»Lenart, pritepenec, moii naglasi pposl Boga, dla boš’ kdaj pl#al, kar Bi dolžan!"
Gospodinja se je razsrdila, ustavila noCni venec .sredi tallostnega deta, w-rožljala z molkom; kakor s sekiro je bik aomračria tišina preklana na dva strani,
Lenart je visoko vzdignita glavo, je molil naglas; pregrešne nimli so molite z njim.
«8aj to Je! Saj to jel CeMena si Marija, milosti i*»tna! Drugi sp kradR in nooali, »o Jemali tam, kjer Je kaj bito; mi pobiramo drobtine; *e Bog, če nam
* . mi	>-.n\i	bi	\r	va9i!	jjy
dol*
žen. bdtjii hvaležen, daj povrhu te svo-
poinevedloma, med potnimi dlanmi in vročimi lici, porodile sladke saniie, tako prečudežne, da je Sel Lenart z njimi, kakor da bi jezdil na zlatem konju Proti nebu.	____
“Kijer je nakopičenega tolikio bogat-stva, da soi ga lalilklo jemali brez skfbi, tia pojdem tudi jaz! Tudi jaz s« bom s cekini ih biseri nabasal svoijO culo in nikpgar ne bom	kaktor	tudii
driigi niso vpratelH Tudh tez boni imel tako hišo, večjo od farne cerkve; imel bimu izfcio svftttejSO'* bpij prijMno l>o sijalo solruce vanjo! In psa ne bo ne v<, izl)i, ne bo v veži! Miza bo ppgmjena; OTftven bo sedela mati, bodo sedeli vsi tisti, ki ne pPnJujajio kruha z umazane dteni, temveč iz čistih oči. In vino bo najžlahtnejše, boi natočeno iz prepolnega srea.Nasitil in napojil jiih bom; Bog bo gledal na vse, pogledal Bo tudi name!«
Se višje so šj« njegove misli, samovoljno so se vzdignite v razpeto mavrico.
«Kar pravljice pravijo in kar J« v buklvali zgodOvine napisano, to vse je resnično! Se bo vso zgodilo, kadar mirte časi In taklrat bom jaz, mogočni kiralj Matjaž, ki jezdi po deželi na visokem svoiem koBiju, tnoei med) siromake svetle cekine, hram lačne, tolaži objtokiane, adjravi obnemogle W zbere nazadhle silno voi«k*x dk odreši svet vsega hudiega in vseh krivic. Od kraja do kraja, iz dežole v deželo poide ta sitna vojska Matjaževa, ustanovila lx»
jo avčmr ljubezen! Ceščena si, Marijah) kraljestvo, ki je bito že zdavnaj obljub Iz take strašne molitve pu »o se tear | Kjvrua .ubogim ljudem in ki ga bodo
EggHBgBBBHgg
Glasovi iz dežele
Pameten odgovor
No, vendar! enkrat se je panuuilo
doktorskemu dopisniku iz. Mirina prilika, izbruhniti v ((Goriški straži«, svojo jezico name. Povod ki temu mu je dal petkratni zaporedni javni ples v Mirnu.
Ampak, niti na misel mi ne pride, da bi opravičeval; sebe, niti ((komunistično popleskano starešinstvo«, kakor ga dopisnik, s posebnim užitkom nazivlije, kajti zlasti diomačM in tudi tuji poznavalci razmer itaJk dob.ro vedo, da se dbvoilienja, za javne plese izdajajo' od drugod in preko županstev. Vsi pa, ki me poznajo, veda prav do-bio, kakšno! stalile zavzemam na-pram javnih plešam, in še posebno fantje, ki so prišli prosit me priporočila za plesno dovoljenje, se menda že dobro spominjajo' besed1, s katerimi sem j'iih opominjal in zavrnil.
Toda, kakor sem rekel, ti plesi sc se zdteli dopisniku \e pgodna prilika za izliv njegove jezice name.
Ako* morda koga zanima zvedeti od kedaj datira ta njegova jezica name, mu povem, da je ta jezica stara od 11. jan. 1922. po Kr. To je bilo tistega dine, ko sem, med drugim, imenoval miren-ce fikfalkovce in to celo na javnem shodU. Štiri daii potem menda iz same hvaležnosti za odkrite besede — so isti mirenei oddali zame naijlviSje, dtopis-nilku in družbi pa za njihove fraze najmanjše število glasov. Dopisniku je dolbio znano, da mi je sam gospod dtojktor< Leopol/d Babič na dan občinskih volitev* v volilni dvorani, ko je že slutil izidi volitev, priznal, da -sem mi-l ence, na onem javnem shodu zelo fctino karakteriziral.
Torej vsem, ki poznatjo mene in moje razmerje do diapisnika, kakor tudi današnje razmere, je jasrto, kakšni vplivi sa povodi!i oni dopisič v ((Goriči stiraiža». Zato se z dopisnikom, radi teh. plesov ne bom prakliial, kakor tudi ne radi « kratkih krilc«, kopalnih hlaŠ, »potrate« in «morale», ker v teh re^eh, oziroma v pojmih o teh rečeh, zja med menoj in njim nepremostljiv prepad, ki ga vstvanjati najini različni svetovni naziranji.
Nekaj' družeča trn je, mimo česar ne mislim kar tako iti, namreč to-le:
V	isti številki ((Goriške straže« jie priobčita tukajšnje izobraževalno društvo n*ot;ioa, v kateri naznanja svetu, da je v svoji odborovi seji sklenila resolucijo, zoper te zaporedne plesne prireditve. To je res. Vsaj' posledica te sejme resolucije je bila deputacija tega društva, ki je prišla 18. t. m. k meni v občinski urad izražat mi protest, proti tem zaporednim javni ih plesom in me piOsit, .naji bi jaz od svoje strani interveniral pri Oblasti. Vse ta*sem yze>\ do-buohotno in s pohvalo na znanje s pripombo, da se dabe mnogi, ik te plesne prireditve med tednom grajajo in obsojajo, potem pa iktjulb temu ne čutijo v sebi toliko možatosti, da bi se jih sami ne udeleževali, temveč — zlasti o inr«ku — vsi, par za pcutom hite iia plesišče.	.	.**	.	-h	•■
Ampak zdaj, kedor ima uSesa da poslušati, naj posluša! Namreč; Ko so ljudje zivedeli za to resolucijo in so o nijtei celo brali in ko So zvedeli o de-putaciji pri meni, so se začeli muzati in kutoboteti, raktolč; Kaj, čemu društvo, resolucije, deputacilja in do/pisi v «G. straži«!? Vsaj! so vendar g. Kemperle, predsednik tega društva, z odborniki, člani in .Slanicami vred!, ravino na zadnjem plesu z vsem navdušenjem plesali! Čemu potem sklepajo resolucije, pošiljajo deputacije in se v dopisih zgražalo!? Je li to možatost!? Je li to doslednost?!
Gospodje! Zamera dal, zamera gor, moram ponoviti: V.Miimu je še mnogo fikfaklavcev! Pretežno večino teli pa tvorite vi, ki se v sviofjih resolucijah, deputacijali in dopisih zgražate nad tem, nad čemur se istočasno, ali le nekaj ut* prej, navdušujete ift kar v<ži-vate.
Ampak, gospodje, Mij uh temu, da smo skupaj’ trdili, vam dajem brezplačno «e eno pojasnilo in dober svet in sicer: Ka'ktor sem vaši dteputatfijii obljubil sem pri oblasti radi dovoljenja javnih plesom že intervenirat. Ker pa vsa znamenita Icaiejo, da oblastva imn-}o rte/rtihIm v pmfframu na eni strani daoolkmti zlasti dcfamltim in kmečkim mnoticam vse ono, kar naj te mno iice gmotno in moralna uničuje, po’ (trupi strani, pa preprečevati vse, ka? naj t.Q množice gmotno in moralno dviga, je zelo malo upanja, na. trajen n-speh te intervencije. Ker pa obstoja dejstvo, da so vsi mirenski klr<čmar'jt, ki razpolagajo s prostori primernimi za plesne prireditve, istočasno člani va-p«ga faiklozivanegtt izobraževalnega druživa, ali pa vsaij vaši politični pristaši, dirigirajte na nje vse vaše resolucije, proteste in deputaoije. Prepričani bo-
dite, da bodo potem oblastva zaston) izdajala dovolljenja za plesne prireditve, ako dotiflni, ne dajo svojih prosto-nov na razpolago. S tem bodo vsi plesi na mah ukinjeni.
Zavedni delavci s svoje strani bodo tudi storili sviqjo dolžnost!
Zdaj pa še dve besedi, na naslov gospode pri ((Goriški, straži«. Gospodje! Vam je vse dlabi odkrito; vse prioibčate, ako je le naperjeno proti komunistom, ali tudi samo zoper komunistične siin-patizante. Sami ste brez programa, zato se vam zdi najnujnejše opravilo stikati in trgati po osebah, ^i se priznavajo, Četudi le kot simpatizanti, k stran kam, ki imajlo dotočen program. Zlasti je značilen način, kako; ste izzivali v «Politiki samokresov« ((Delo1« in naše sOdruge. Vsea čast listu, 'ki vam ni šel na limanice!
Tudi glede mene vem kaj' zasledujete! Gospodje, le takta naprej! Obtičali boste, še predho sami mislite.
Albin Spacajmn, župan.
Sovodnje
poziv članom delavskih zadrug.
Vsem članom Delavskih zadrug skladišča štev. 76. v So/vodnjah dajem tem potom naanande:
Vsi člani, kateri obolijo, se morajo zglasiti v teku prvih štirih tednov bolezni, v svrho boinišfke ped,poire, Na poi-znejše zglasitve se zadruga nebo ozirala. Zglasiti se je treba s potrdilpim listom, katerega si bodi zdravnika. Delavcem zadostuje potrdilo oid Bolniške blagajne.
Ista dajem na znanije članom, kateri ao bili upisani že v letu 1919. in 1920. da se bolde delila 1% dividenda. Naj1 sa tore# zato zglasijo v skladišču. Prtjjo-iočam da člani vse znamke shranijo, zakaj po razmerju .kupljenega blaga se deli bollniška in smrtna podpora, m isto talkb dividenda.
Ker nudijo Delavske zadruge velike ugodnosti, b:i se moral zavedati vsaki član sv\ije dtoližr^osti in se posluževati edino te ikons. zadruge, in ne privatnih tiigovin, v katerih prodaja blago od 7 do 12% draži je (kaitotf v naših Zadrugah. Zraventega pa privatni trgovci ne dajo nobenih dividend1, ne bolniške im ne smrtne podpore. Toliko manj1 pa da bi prikazali svoje račune, kakor dela to naša 'femsumna zadruga.
Zato vsi v Konsumne zadiruge in proč od privatnih špekulantov.
Kontrolor A. Tomšič.
Komen
delavsko življenje.
V	Komnu se dogajajo stvari, ki spadajo v kaki kraj Alriike. Pred meseci smo imeli v Komnu grdo afCro v gostilni, kjer so kr, orožniki napadli mirnega '•Sliciveka in ga talko naklestili, da je mciral ve>5 časa ležati. V snbteto dr je 29»^t .m. se je pa dogodtil kiričeS slučaj’, ki .bi kmalu stal ijvflileAJte enega naših sodrugov. Mizar Kulkanja Franc, doma iz Malega Dola pri Komnu, zaposlen pri «Cerig», se je zvečer vra-al domov.- Pri^ed&i precTt vas, skoči ptfotl ntjemu neki pes. Ker se je peš zaganjal v njega, pobere sodrug kamen; in. ga zaluča proti psu. V istem hipu akcijo nanj tri osebe in Kukanite, se spusti v beg misleči da ga hočejo te osebe napasti. Kar* podijo za njim diva strela iz putike in ubogi Kukanja pade zadet v nogo na tla. Prišedši domačini vidijo mladeniča v m laiki krvi in poleg njega so bili trije kr. finančni stražniki, ko5t so bili izmed onih, kii sa s tre tj ali na delavca.
Nesrečni soidirug je bil pripellian v trKa^kb bolnišnico.
Komentar o tem dogodku si lahko napravi vsaki sam.
*
Člane Komunistične sekcije Komen se opoKairlja, da plačajo lokalne mesečne prispevke v nedteljb 30. t. m. ob na-vadni uri.	Sekcijski tajnik.
šini karnevalskim ikoniedijama rad ko-jih vas svalki svestari radhik ismejava. Zaa* se jio^ niste uverili kako vam je uzaludan. svaki napor kada narodu vi-čete kakla valja da živi u stoži sa vama, ktodd ne znate muke ni pregaranja, nego u budnim karnevalskim orgijama tratite radničkim J;r.udiom stečeni no-vac? Ne osečate li, da se bliža dan kada če i najzatu.caniji raclnik • uvideti oriso što se skriva iza prijaznjivih vaHh obrazina? Ne čutite. H, kako ste odviše slabuniavi te bi mogli nešto govoriti u ime l^edlmoiga naroda, kajemu ie sva-kim elanom gore? Ne vidite Li, kako na-Kod več ne stupa pdbcižno i odano za vašim mrsikim osobama i ne oponaša poput majmuna svih vaših «za nj kori-snih« 'kretnja? Ne, radni narod naba civa se kamenom i porugom za vama i ni je daleko čas, kat la če taj narod na-skločiti na vas i rastrgati vam gadne obraziine sa vaših gospotlskih lica. Nij^ dalekb dan, kada čete se licem u lice sastati, gospodo, sa besnim mnoštvom, što ste ga dugo varali i otimali mu tešlkom m ukom zaradljeni hlebac.
Jest, pasti če sve maske!
Dana 23/7. 1922.
AntoniHč i Pajalič.
Oprosno pismo
rukavčanskim (Muljenim gosparima
Žalimo, venijte ,veoana žalimo, što na našu žel'ju ne pejkazaste vaših ku-kavičkih lica i blatnih klevetničkih gubica. Mi^lljasmO, te čete se iskamti j uriac im a, a he taoijati se, da bi radt najavljenih va»iSi imena nastale koife-kak!vre nesuglasice u vašemu selu. Time samo pokazaste kak« je rive ono što ste govorili puotiv nas i vaših sume-štana sama pulka kleveta i laž najgorc vrste. Nego iako vam i oclViše dobro mai-ika sadiva Junačiti obraz, to vasi oi>et sami glas a#aj« i k*zuje tkio ste. Jest pa glasu vas prepaznao i ruka-vačanski radni naiicld pa vam u 137. broliu »Dela« rekao avaju. Nego> vi, gospodo, krabulje, klnula i niste 'čuli. Na-rdvski istinu )e tetko pobili pa je i bolje za vas da hitite i da nastavite sa va-
Proletarska umetnost
J. COTIČ:
Klic iz duše proletarca!
Ko gledam tebe, ljudstvo bedno, v verigah klenjeno ječati; l<\o vidim te- ob zori, o mraku, veifino pod bi''em črnili škratov stati, se mirno, vprašam: Za koga garaš, ko si ti vendar gospodar sveta? ter ie stoletja, na dan, oj čakaš, da svoboda pade ti z neba')!
Tam vidim pa. pergišče kr-vizehiih parazitov,
pijanih sreče ter samo vi a d ki.
To m' kapitalizem vseh jezikov na vrhuncu svojega zmagoslavja.
O, čina masa, do kdaj boš spala?
Do kdaj trpela trote v svojih panjih? Vse je tvoje, .vse dala li je narava, vse kar vidiš je last nas samih.
A, vse so nam vzeli, prostost in svet, vse kar naši iulH ustvarjajo:	_	■
Mar misliš, da te rešita Wilfan, Sček?
O,	smešno, njih ideali ie zdavna umirajo.
HastrH verig el Dvigni se!
Stisni pesti ter hajd n boj!
Krvava reka naj podere vse, kar sezidal je buržoazni roji
Rdeči svit naj svet objame, zavladata naj svoboda in pravica, maščevanje na dan naj plane:
Hura! Osoeta! Gospodar naj bo resnica
KULTURA -
Socializem in vera
kZnanstveno delati je. teiko in nehvaležno, znanost zasledovati bi razumeti Je. zamudno in koristi šele Ida in leta pozneje . . .» ibiil.
Pred kratkim je izšla v Ljubljani tn knjiga v založbi pokrajinskega tajništva a. S. J. (Soc. stranko Jugoslavije). Na prvi pogled človek vidi, da Je pisanu. wi »l.jud-Btvo», to ae pravi, da spada y podrorje poljudne« znanosti, « čemer je pravzaprav povedano dovolj. Držeč se principal »iZauživaj zmerno, da se ne prenaješ», podaja «poljudna» znanost kmetu in delavcu v redkih dozah rezultate «Mgte» znanosti, v načinu kakih ljudskih, kvant, misleč, da je za «ljudstvo» vse dobro: kla-slčen primer — pričujoča knjiga. Tako bu tudi navauno godi, da se skrivajo za pajčolanom «po)judne» znanosti voginoni^ znanstveniki dvomljive vrednosti, ki so >-«čisti» znanosti ?c zdavnaj pogoreli, an pa zmrznili. (Podobno tudi pri <(|judskl» umetnosti n. pr. «narodne» igre: ((Debeti brat«, «Hokovnjačl» itd.) S tem je sivih! a tudi na tern polju uveljavljen princip kapitalističnega družabnega roda, ki daje proletariatu le odpudku s svoje bogato naložene mize in nam dan zopet dokaz za to,.da je v razredni družbi duševno življenje tudi razredno In <la je proletariat poklican, da odprav! razrednost duševnega življenja potom zavojevanja produkcije.
S	tem bi bila za me knjiga že ocenjena; ker se pa vriji tako vzorno zrcali mentaliteta Bernotovo socialdemokratske frakcije na Slovenskem in pa mentaliteta socialne demokracije sploh, se mpram So nekoliko ustaviti ob nji.
Avtor bi moral pravzaprav imenovati knjigo: «Jaz, vera in socializem«, kor Je z njo le diskreditiral socializem nasproti ljudem, ki bodo kot prvo socialistično knjigo vzeli to v roke. V resnici pa socializem ni tak, kot se nam vrodstavlja v tej knjigi kar je le izrodek avtorjeva omejenosti. -- T|i}<oj v začetku mora pisec privleci mi dan vsebino Smetanove koftdfliie opere «Prodana nevesta«, da oh Maržen-kWm,zadržanju nasproti Janku razloži razliko med pojmoma verovati in vedett. Nato govori o filozofiji, daljo o laži, kjer
prihaja do zaključka, da je Mojzes potom lazi spravil ljudstvo k resnici s čemer je prišlo versko prekletstvo na takratno ljudstvo, ki se ga še danes ne moremo o-tresti (marxistično zgodovinsko nazira-nje, ki ga moremo zahtevati vsaj od vsakega — marzista . . .!?) verujoč sporočilu Sv. pisma, ki ga nekoliko vrst pozneje jiriporOča kot pesniško delo, odklanja ga pa kot zijodovinsUo; sam jja pa jemlje zgodovinsko, govoreč o Mojzesovi laži. Dalje se spušča pisec v moraliziranje in popravlja " prislovico — «moli in delaj« v — «misli in delaj«, jemajoe misel za mt> derno molitev. Nato privleče zopet na das» znano «Rin£parabel«, povest o treh prstanih, da ob nji dokaže, da je vera brez del mrtva, odnosno, da je vsaka vera dobra, če se človek po nji ravna. Takoj nato preide zopet na pojma verovati in vedet’, in govori o razliki med vero in vedo, poslužujoč se nasproti veri naravnost smešnih argumentacij (zgodbo o Johanci >. Vodic, starost sveta — 6000 let itd.). V naslednjih poglavjih govori o naravi, razvoju in o bogu, postavljajoč ga na ono stran meje človeškega spoznanja in trdefi, da je vseeno če se imenuje Vesoljstvo, Bog, ali pa kratko — Neznano iz česai-seveda sledi, da ne more biti med nami in njim nobenega stika in sokratsko priznanje, da ne bo razumel o njem nihče nikdar prav nič res kot to, da ne razume, kar pa seveda g. Bernotu prav niC ne brani, da se spušča v prejšnjih poglavjih v korigiranje raznih ver o tem vprašanju, v «boljše» razlaganje njegovega bistva ter v moraliziranje o molitvi, bogokletstvu itd. itd. Dalje govori o idealizmu in materializmu, prihajajo!'; do zaključki-,, da bi bila oba nazora lepa, ko bi se jih ljudje držali (strogo znanstveno!) Ker se jih pa ne držo, prihaja do zaključka, da nista obe imeni na pravem mestu in jih imenuje zato kapitalistični svetovni nazor, iz katerega izvira vsa sedanja umazanost življenja, kar je najbrže tudi v najtesnejšem harmoničnem skladu z --oiarxizmoin! Sebičnost in nesebičnost združuje v ljubezen do družbe — socializem. (Ako socializem res ni drugega kot ljubezen do družbe, potem gredo lahko gospodje kapitalisti spat spanje kralja Matjaža, kjer se jim bodo v doglednem času trebuhi sedemkrat ovili okrog mizu v svoji debelosti.) V coli knjigi namreč n> dobiši druge definicijo socializma kakot-to in pa da je gospodarski nauk ter da m* v tem bistveno razlikuje od krščanstva, ki je nasprotno »filozofični«. f.Še origl-nalnejše in še bolj ((znanstven*11 govori o razliki med socializmom (reete: soc. patriotizmom) in komunizmom. Ker je in odstavek značilen, ga citiram: «Ko so slišali naši ljftdjo pri prevratu o socializmu ki bo zdaj zmagal in vse prav lepo uredil, so si predstavljali takoj, da se bodo v par mesecih pišto tako razmnožile in so cializirale, da se bodo same pekle in kur v usta skakalo vsem, ki si bodo poželeli, Malo je manjkalo, da bi bili vilice in noše proč pometali, češ, da jih ne bo več treba. Mnogo jih je pa bilo, ki so v rec-nici proč metali, ne sicer jedilno orodje, pač pa drugo, šo bolj važno orodje: svojo patriot, ne delati, ne varčevati, ne premišljevati, nič se jim ni ljubilo, češ, saj bo kmalu vse naše! Ko niso hotele prileteti sociaftstičhe piške, so začeli upati na komunistične, posebno, ker so mnogi preroki tako prepričevalno in navdušeno govorili, da so komunistične piške bolj velike in bolj vkusne od socialističnih..,« še smeSnejšo je, kar govori o prvotnem krščanstvu, primerjajoč ga skromnim umom:	«Tako jo bilo tudi v Jezusovem
Času in v prvih stoletjih po njem. Namesto da bi delali, so čakali po vogalih, zabavljali proti krivovercem, žalili njih bogove itd,, toliko časa, da so bili obsojom na smrt, ki so si je tako želeli. Pametni kristjani so že takrat opozarjali na to, da Hiučeniška smrt ni zaslužka ni potrebna. Pozneje je bilo to opetovano izraženo, pa vendar so se vedno našli ljudje, ki so hoteli na lahek način priti v večno nebeško veselje. Na lahek način, kajti lažje le zaslužiti si nebesa z naglo smrtjo, kakor pa z dolgotrajnim trdim življenjem med strašnimi skušnjavami. Kajti za človeka je pozemsko žjvljenje res le velika nepretrgana skušnjava, če mu ne stoji na strani družba.« Kar piše g. Berj\pt, bi imenoval blatenje spomina prvih kristjanov, velikih naših predhodnikov, ako hi bil sentimentalec naivnež. Po njegovem mnenju je bilo to neumno, v resnici pa najčistejše in najidealnejšie krščanstvo. Poznejši kristjani so bili po njegovem mnenju pametni, seveda so bili pametni, ker so ovrgli svoj nauk in postali hlapci vladajočega razreda, njihovi voditelji pa avantgarda fevdalizma, kar jim je seveda precej neslo: vsaj trpeti jim ni bilo vec treba za svoje idejo. To bi pa jaz že imenoval ((kapltalistirini svetovni nazor«, g. Dernot! Neglede na to, da vi sami zavračate sedanjo cerkovno uredbo, kj pa ima svoj počutek ravno v poznejših stoletjih po Kristu, po vaše: ko so kristjani postali pametni in se niso dali več mučiti, ko je prevladovalo v cerkvi «trezno« svetovno naziranje.
Do tu bi približno segala prva polovica knjige, v kateri g. Bernot pravzaprav zavrača vero v traiiscedontalnost in je na drugi strani ne zavrača, razlagajoč svoja verska nazirnnja. .Drugi del knjige je pa «pozitiven»: razlaga o veri v delo, o veri v organizacijo, o veri v zlato tele (kakor da bi se dalo istovetili to «vero» z religijo, vero v transcedentalnostf) Bistvo kapitalizma ni po njegovem raneiiju kapitalistično gospodarstvo, ampak «vera v vsemogočnost kapitala«./‘Kapitalist je tisti, ki ima kapital in nvisli, da ima žnjhn rsen. Socializem pa nasprotno uči (pi» Bernotovem mnenju), da je hlapcem mo-gofe. (?) rešiti se kapitalističnega jarma,
i.) če se združijo v organizacijo, 2.) če delajo v organizaciji drug za drugega (kako, krščansko te. to glasi, kakor: ((Otroci, ljubite se med seboj!«) in 3.) če se otresejo vere v kapital. Seveda moramo delavce
šele naučiti (V!), da se morajo otresti vere v kapital iu da, morajo delati drug za
drugega*Do takrat bo pa Že konec sveta,
g.	Berm^
Naravnost krasne so misli o politiki. Ko pisec nikjer ne označi ne socializma, ne njegovega cilja, ne sredstev za dosego tega cilja, govori naenkrat o političnem delovanju, kar nam najnazornejše prikazuje, kako ribari v kalnem vsa socialna demokracija. Dočim sledi iz vsoga Marsovega nauka, da je sodelovanje in tzv. «parnetpa« ali ('trezna« socialistična politika le podpiranje mo&čanske družbe in kapitalizma, se imenuje Bernot kljub temu še vedno socialista in marxista tor piše v istj sam da se v «politiki (meščanski!) rešujejo vsa naša gospodarska, socialna in kulturna vprašanja« in da ((dobra politika ti da lahko kruha pri slabi letini, slaba politika ti ga pa vzame pri dobri)1. Vsaj toliko bi lahko moralno napredovala slovenska soc. demokracija, da se odkrito izjavi za sodelovanje z buržoa-zijo in da odkrito zavrže svoj program, >• Katerem pravi, da bazira na marxizmu, kakor so to storili nemški Seheideman-novci v Goerlitzu, ki so nam postali od takrat bolj simpatični: vsaj so bili toliko pošteni, da so se odkrito postavili na stran meščanstva. (Seveda so to storili iz drugega razloga, ker se delavstvo v Nem-čiji namreč ne pusti več vlači.) V Jugoslaviji je pa reakcija tako velika, da se da precej nevednežev zajeti v svoje mreže.
Na koncu knjige nam zabeK avt>r to temeljito poljudno-znanstveno-versKO-fi-lozofsko -socialistično - moralizirajočo- de* magošiko «študijo« še z «Dodatkom», v katerem daje kapitalistom prav lepe in pametne nasvete, kako naj se rešijo iz sedanje gospodarske krize z uvedbo boljšega valutnega' sistema, ki naj bazira na vrednosti pšenice, ne pa na vrednosti zlata. Zato svetujemo tem-le gospodom, naj si knjigo nabavijo in da naj prebita j o vsaj «Dodatek», če jih že drugo no lm zanimalo in naj ga dobro uporabijo. Mogoče bi se jim posrečilo na ta način rešiti ogromno krizo svojega gospodarstva in vsaj začasno odvrniti socialistično nevarnost. Potem bi utegnil postati g. Bernot še slaven reformator kapitalističnega valutnega. sistema in mogoče bi mu utegnilo njegovo znanstveno delo nekoliko prej ko ristiti kot po navadi. '**■
Da končam! Knjigo bi našim proletarcem priporočali, da si v nji ogledajo vso. duševno revšCino in malomeščansko mentaliteto soc. demokracije. Kor pa vemo, da v sedanjih težkih razmerah nimajo za to časa, jim priporočamo rajše, naj *<e intenzivneje bavijo s koristnejšimi stvarmi, predvsem pa naj, se pripravljajo nu boj proti meščanski reakciji, za soeialnu revolucijo, v kateri bodo pomedli ne le >■ meščanstvom, ampak tudi ‘socialisti« in raznimi Bernoti. Za duslevno pripravo do tega so pa potrebne resnejše knjige, kot ta. pri nas pa predvsem — ((Komunistični koledar«.
Naj mi sodrugi oproste, da sem govorit v takem tonu, kar drugače ni moja na* vada. Ni mi pa bilo drugače mogoče, v in-toresu stvari same.	V.
Gl az b a
MAP,IJ KOGOJ: {.) Trije solospevi s sprcmljevanjem klavirja. 2.) Piano, a) andantino cantabile; b) allegretto; c) an-d mite poeo piii moieso; č) skica; (M andantino soslenuto; e j piu mosso. S.f Barčica (zbor). 4,) Hetjuirm (zbor).
SREČKO KOPORC: Trije mešani zbori.
Te skladbe so izšle v dobi enega leta v umetniški založbi «Treh labodov«. Govoriti natančneje o njih je danes taka težko, kakor je težko proučiti duševno današnjega človeka. Vendar eno lahko rečemo o današnjem človeku, da mu je vtisnjen na čelu pečat nemirnega iskanja. Še nikdar pi človek toliko mislil, še nikdar ni bil tudi tako poklican, da izreke svojo lastno besedo. Kaos je danes pred nami kaos v vsem življenju; vendar v teni kaosu, v. tej zmedi mislečih ljudi se vzbuja novo življenje, nova sila, ki jo bo pri-liodnjost znala ceniti. Na stotine teorij za uravnanjo gospodarskega življenja je nastalo v tej kratki dobi petih-Sestili let Na tisoče teorij kulturnih reform, hrez-števila poti v umetnosti in znanosti skuih najti pravo pot k respici. Na nobenem polju ni danos itnirnega dela, temveč. v*t; delo ima danos za cilj— iskanje. Iskanje rodi borbo, kajti že je dospel človek do resnice ko mu stoji nasproti druga sila, močnejša v svoji veri in preti mu, da ga pogrezne. Dalje, dalje gre človek v svn. jem iskanju In iskanje mu kaže vedno nova pota, Iskanje ga poglablja, dela ga duševno možnega.
Na umetniškem polju v slovenski n-metnosti je vr*il ta proces morda prvi v veliki meri Ivan Cankar in iskanje ga Je poglobilo do skrajnosti.
linaka prikazen na glazbenein polj« slovenske glazbe je danos Marij Kogoja Pri njem ni več. m«j, ki bi mu omejevalo duševiio silo, ni več predpisov, ki bi mu kazali pot poglabljanja — predpise si stavi sam računajo v svojo zmožnost, v svojo m o S. In moči je v njemu mnog«. On ne čaka razpoloženja — jo pisal nekdaj njegov ocenjevalec — sila hoče na dan, in vsakemu utisu, ki mu ga nudi živ ljenje, zna dati obliko. Improvizacija, to so pravi mornentalno slikanje na klavirju, razpoloženje poeta, ki mu diktira pasem, je njemu igrača. Vtem dosega njegova ženijalnost višek.
Kaj pa pisane skladbe? Malo smo jih imeli priltko Se aliSati. Biti mora že pia nist, ki bi moral dati življenja tem skrajno tnodernim skladbam. Tu he najde* površno liričnih trenotkov, vse je globoko, nekam 4uje teinu svetu. Ne najdeš note, ki bi stala zastonj — vsaka nota je beseda, ki daje celoti smisel.
Težek jo Kogoj pravijo, kakor so pra-
vili, da jo težek Cankar. £az pa pravirov da so >jj'ca skvarjena in zato nedovsetiia za globoko resnico - lepoto, Te/.ek je Cankar pravijo in čitajo »Strah na Sokolskem gradti«. Težek jo Koc oj pravijo tudi in se naslajajo ob zvokih «Lustige Witwe».
Proletariatu ni dodeljeno, da bi so naslajal ne ob enem ne ob drugem. Njemu poje pesem stroj od zore do mraka. Vendar pride tudi njemu nekoč dan, ko bo znal ceniti vse kar je umetnost ustvarila dobrega, znal bo ceniti vse velike ljudi, ki so žrtvovali lepoti in resnici vse svoje življenje, in med temi bo znal ceniti tudi Kogoja, ki ga «narod« šle ceniU ne zna.
Prololarskim elementom pa, katerim je glazba tudi del življenja, naj sežejo takoj! po najboljših rečeh, ki jim umetnost nudi, naj sežejo po omenjenih skladbah Kogoja in Koporca.	K, P.
Naš podlistek
Sodruge čitatelje opozarjamo na naS današnji podlistek. Cankarjeva knnpa «Grešnik Lenart« »življenjepis o(roko», nam kaie v polni meri vso trnjevo pot proletarskega otroka od njegove zibelke dalje. Izpostavljen je v svet, kjer ga čakajo razočaranja in prevare; edina leva slika, ki si jo je še ohranil čistoče obličje njegove matere, ki ga edina ljubi in razume. Odtisnjeni poohrrji nam kaiefr vso hinavščino in jezuitstvo g. Fcrenciga, tega pristnega lipa mode.meaa verskega vzgojitelja, nasproti njemu pa čisto, ne-dolino Lenartovo dušo ša nepokvarjeno od meščanskih nazorov.
Zrnje
Komunizam če uništiti rat, bodu, zločin i porok.
Komunizmu se prutive svi oni, koji se koriste na račun ratft, bede, zločina i poroka.	•
&
Zar se isto može zamisliti, što bi bilo sinešMije i bezumnije, nogo to, kad milijoni proijvadjača dopusta ju šačici mu-ktaša i trutova da ih zarobe i pljačkaju? Nije li bezumno, kad oni, što rade kod industrije i na svim područjima društvene delatnosti, koji proizvadjaju »ve bogastvo sveta, jedriostavno dopuštaju, da veči dio-njihovog proizvoda ide u Sake onih, koji haš nista ne rade? Nije li bez-umno i tragično, kad korisni radnici žiive * u strašajoj uevolji i oskudici, dok se paraziti valjaju u raskoši? Okružejio sjajetn zakona i čudorodnosti, službene crkve i običaja, ovo stanje izjjleda mnogtpia kao opravdano, savršeno i najbolje, što sc može zamisliti. No dovoljno jo, da se s njega skino ta maska, pak da se pokaže u fcitavoj svojoj goiotinji. Ovakav pore-dak bi hio mogu6 u svetu misaonih 1 sve-snili ljudskih biča.
*
Badniče! lesi li ulčinio bar malo, da se potpomogne pokret, koji hoče da skrši verigo ropstva i uvode bratstvo medju ljudinia na temelju gospodarstvene, poli-tlčke i društvene jednakosti?
*
Neki francuski učenjak veli, da je materinstvo potrebno za zdravijo i da sv^ka uda ta žena mora imati najmanje četvero ili šesterp dece. Ko zna, to je možda istina, ali što je sa neoženjenim muikarci ma i neudatims ženama? Francuska je izgubila u svetskom ratn na milijuna rou-gkaraca, pak sada buržoazija nagovara žene, da rad j a j* Sto vedi broj dece. Ona treba vojnika, da opet postapu hrana to-povima i mašinskim puškama u ratu za osiguranje kapitaiističkog profita. Ha milijone devojaka po celom svetu ne može se udati, jer nema dovoljno muškara-ca, a koliko je stotina tisutfa udovica, ko-je se isto tako ne mogu udati? Nema , sumnje, da sp deca najve^e bogastvo avb. ke nacije, ali buržoazija baA ni malo ne mari za ude# sirotinjske dq.ee. Ona ih treba za radnike i vojnike, kad odrast«, j to je sVe. Jedlna zemlja na svetu, gde se vodi osobita briga za decu, jpate Sovjetska Bu8ija, Tamo se otkida od zalogaja odraslih, samo da se deci osigura pristo-jan opstanak. Deca tamo nisu robovi i žrtve bogataške profcdrljivosti, kao što su u svim buržoaskim zemljama lzuzetak su jedino deca u gladujuftm predelimo Ali tamo su ona Žrtve gvetskog imperializma, ako što 1 prlrodne nepogode —■ suše. v"
, *
Igtinski civilizirani ljudi ne M ubijali jedtin drugoga, kao Sto ne bi istinSki civilizirani narodi vodili uzajamno ratova. No ubijanje na veliko I na malo de posojati sve doti«, dok je tu osnov ubijanja i »aroliijivanje vecirio po manjini, a taj onpov je sistem privatnug vlasništva i najamnog ropstva.
Komunistične 1<njlse
UUHAHIN-PIIEOBHA2UNSKI; Počet-nicu (Abecednih) komunizma, jstme: nevezano S L, vezano 7 L.
Drugi kongres komunjstičke intemado nate, neveiaho t L. — Po poiti 60 c. ver (Obe knjigi v hrvaščini.)
N. LUNIN; Je li dopustni), da ddujejo revolucionarji v reakeionarnih profesionalnih »vezah? slane liO p. — po poiti 10
c.	več,
Te knjige se lahko naročijo pri uprav-niStvu «Dela» In pri Komunistične sekciji
v	M a luljah. V razprodaji so v Trstu v našem hiseralnčm oddelku Via Maiolicu št. it in zvečer v Delavski zbornici via M« donnina št. Iti (pritličje).
Kom. sekcije. Ljudski odri in strokovne organizacije jih, tudi lahko dobe v razprodajo.
btagloslmila Jaiua oeLesi. \tesfe.o bo sijalo »olnee, šumeli bouliot goizdi, rtljive bodlo zelenele in prepevale. Bogastvo ho toliko za vsakogar, da bo treba le nastaviti odprto pemče, brez ptrošniie im brez strahu. Tam ne ha ni-kopar ki bi gledal	sko«i	ok-
no, postujal. vežah, čaikal na dHobti-me v sramu in žalosti. NiKjotgaji* ne bo, ki bi se plazil plah db zidu po mestnih ulicah, strmel v svetle izložbe, polno sladlkiii in lepih reči, njeuiu tnkoli ue-seglijivih. Nnkogar ne b*X ni užival namesto večerje, slan krop, svoje Balze. Odprta bodo šnoa, ne bodo se voc bala hudih oči; db vrha polna l>o<w ljubezni, radbvtoilj.no jo bodo .razsipala na vse strani, ali dna ne 1» nikoli, ker iz enega semeriega zrna bo vzklili ti-soC ‘kilasoiv. Ljudje si bodo gledali jasno iz lica v lice, ne hoda se vtsf nezaupDi-
vi	dbnarali v stran; govorili bonflo zvonko, nie bodlo več šepetali, miknkiniFni molčali; kdor bo iztegnil roko, paim-dil dlan za prijazen pozdrav, n« ne bo več bal, da bi ga z bičem udarili m, u.j| Molitev bo kipela čjsta in svilna pioti nebu ,brez pustih besedi, brez strahopetne pKMid*nosti in, brez hinavščine: ne b(» vef- prt^nja imolilev, vzdl-hujetča, trepetajta, temveč ho naglas vriskajoča zahvalna moljtevU Kar je mislil, jo vse ze občutil, že 8 ix>lnim poKiilkom vžival, Glava je bila globolko skiionjeiUL, lica so mu žarela, c*l bo bile zatisujene, pa vendar so gle-dvtlo nastežaj V presvetlih sanjah, v Preveliki sreči odrešenja in povišanja se mu k izvil kjrik iz vnoičih ust.
(l Y\ laftvtfž bf^Okdetni, ti. ničvredne matare niiVredni izvr/.tk!»
Ni slišal, niti razumel, kodikO je bilo besed in kakšnih; le to je vedel, da so bili sami črni plliunki. Gospodinja se Je v®tligrtiltt dolga in koščena, zamahnila je z molkom ter ga oplaznila z njim teklo, da je udaril bakiremi križec na lice pod' o’"erioni; tam se j,e . pn i kazala kaplja krvi.
Tisti večer se Lenart ni ve<; i>cgo-vanjai ne z Bogom, ne z I JO?ji mi sa-pjami; okusil: je prvikrat strašno slast aovražtva.
XI.
/lospod Kw'eiicig ie umerljeno slonel v 'Širokem naslanjaču na kolenih so mu ležale odprte deihele bukve, sveto pismo. Lena,rt, ,te stal tirteue klarafeoV pred1 njim, dlrzW je kSobuk. z obema
h,	ter	OospioKj'	Fc-ronci^
je imel zamolkle oSi, sik/rite za naof ni-ki, podobne divema žamiairjema ki stojita z nasajenim bajonetom za’plotom tor prežita na hudodelce.
»Kaj ti pravim, sinko moj; hvali Boga od Jutra db' noči, da ti je pOložjl v zibko 'dlragoceni dar uboštva! Veliko je poklicanih, malo izvioiljenlh! Le red-k4 so med' iuvnii talki ^spicznavalci, ki motijo venomer z besedo in. dejanjem; Pofa^ena, o Rtog, bodi tvfetja modrost, ki mt Je dala kamen namesto kruha, listja numesto cekinov! IVej^ihjt', čase je bilo takih spoztiavalcev večje štev ih). Piremnogi sveti murZje ho> bili teko goreči, da so mttavtaljin« zapustili (svoje zlate palače ter He napotili vt puščavo,
živeM tam od peska in kloMic. Dandanes jm so liutfie močno pohuišani. Se oni, ki se jtim ni treba Hele odlpavedatt bogastvu, zato ker ga nimajo, še oni kldlnejo sv.od blagosliovljjeni avsemjak in. mislijo na satanovo piogtučb. Le malo ■q| malo je še tiste žlahtne čednosti, ki ji rjavimo zackmaljii»Gst!n
((Kaj1 ti nadalje rečeni, sipko moij: kMer zadiimsMnosli ni, tam se iazpno-stiraita nodovitne pijane «trehoiV'. Najprej vzklije in naJibcilj zgoda vzcvetne *ra*i teleti zavisti, kioj za n»jim pa smrad Ijiva tnoibetnica poiželijenja, jx> tujem blagu. Nazailinje pokrije dbl in log sama pajtllenska pimpilot, grehi brez števila; Mcvek jim.ne ve imena in če bi ga vedel, bi si jeziika ne osikirunil z »jim (ielio, sovraHvio Je med njimi, tisto Metla, votKopledta, kuištnoglavo, ki z odprtim* nožem Čaka za ogloni na pobožne kristjane. Med vsemi najhujši pa je visoki diren napuha s svloiiimi za-poltjivimi jagodami, rdečimi tlrenulia-rni. Vatuj se teti cvetic in Jagodi, ki te vabijo kraj poti; kidtar jih trga, bo na vekomaj pogubljen«.
<(In kaj ti še pravim, sinko moj: an-gelj varuh ti botli ponižtioi*t, ta pireljuha hčerka božja, dhlobna pastidca, ki hodi po svetu bosa in na prečo [X^'e-soiift. Sviojje dlii je bila Mij v časteh, »daj pa 8t> ie ljudstvo jirevzelo in j« zametuje.
Pastirica je angeli varuh, ki te vemio svari, da nikdar ne zajašj ikiunja, ce ti je soiieno, da gaai^ peš. OpOininja te, da prenaiiaj tniežbivo udarce moinej^ega, ne ie zato, kw jih ne mo-
reš vračati, temvuč Hidi zaradi plačila v nebesih. Svetuje ti ljubeznivo, da se ptikllanjaj' do pasu imenitnikom ter jim poliiu/bljajl -noke s sramežljivo mižečimi očmi; ne le zato, ker ti kane morsdla kaplja nčiih milosti, temveč tudi zaradi zaslu^nja pa smrti. T« i« take nauke pGsjlučiaj, siuto moj, in ravmaj se po njih! KMetkott hodi« in kamar-ktoili piritM, nagibaj glav® nekoliko na desmtj stran, povabi' aHi in časih pti-takni kazale# na spddnijO usten ;teko se je držal sveti Alojzij Gofinzaga m te-kic tudi »veti Stanislav Kostka; po teh znamenjih bcidlo spoanali tebe in tvoj tod. — Pojdi, sinko moj, in »pomni se v molitvi na *voje posvetno in duhovne dlolii;toit,nike!»
Gospod I^er^ncig se je vzdignil počasi, rastel je iz tal viisotkk/ proti stropu in kmalu ga jo bila polna vsa izba. Le-
k&r Je bilo teklo, »i je v hridlklosti rakol, da je grešnik, od Boga <awržen. Najbolj mislil na tiste sv&te može, ki so raitSovoljno zapustili svio(je zlate-pa-lafče ter se napbtiSi v puščavo dia so tem grizli pesek in zobali 'kobilice, ko so imeli doma zadosti maslenega kruha. HucJo sveti iu potoožini »o se mu pač zdeli, pa vendar so mu bili »operni. On sam bi nikoli ne zapustil sdlate palače, kObilio bi se še ne dbteknil ne. In e'«gava pa je bila potem tista zlata jjalača? Alko bi gospod* Ferenoig bil nenadoma tako pomjžien! in kr uboHvu nagnten, da bi zapustil svOjb belo hišo, ter Seli v puš«avo, bi ort, Lenart, nikaktor ne šel z njim, temveč bi se polastil tega osirotelega bogastva, bi se zleknil v naslanjači si ukazal prinesti pogače in vina in bi se bO&je kazni Čisto nič ne hal,
nart le.m^f „lav„ nagmt! r »nak,	»&!!£'fij
ya « v,«. Videl p, i, tel™ W,
lu petiii popoldne je bila ml«a pogrnjena zanije; vsaki je pr«Jel skodelico
buhel dbiaz in prav tako testeno bela zabuhla ustna, izza katerih so se svetili zlati zqbje. Gospod Ferenci g je iztegnit Tcfk/a, r/blečeno v zofieruo dišečo, volj.na, blazinasto kšoižo, kakor v rokavico. Lenart je poljubil to rokfo ter je šel.
•
Sila težko mu je bilo pri arteu, ko je stepal majhen.'iu (»tuhntjen po tihih gosposkih stopnaicah. Natanko je Slišal, piav ttObiO razumel nauke gospoda Ferenciga; vedel je, da so pametni in krščanski; toda občutil ni kar nikttkčn« hvaležnosti, nikakšne ponižnosti, lem-VetS etlisnole- gnus. In
kave in, ktos belega ktrulia, o veliki noči in o hažKti tudi še klas kfcdača. Kdor je prinesel najboli^e spričevalo, je dobil »rebrn goldinar* Ko so srebali vročo kavo, je stopil gospodi Ferericig na
E mg, odmigal narahlo z blazinasto ro-o, smehljal se belo z vsem belim licem: «Boig vam blagoslovi, otroci! In zapomnite si: kar si storil enemu mojih najmlajših, si meni storil!» Še se jo nasmehnil, iK>mežiikuii izijiod naočnikov, iiaralilo zapnl duri ;ujegovi cppa-tasti IsMnaki so drsali po veži.
Tovariš Lenartov, č#ini Loiae, je planil nekoC poti dumi m. se tresel! kakor bolan.
«Svinja! Če bi te pnafklete, devetkrat proklete lakoti ne bilo, ne prestopim veC tega praga, kvečjemu z nožem za hrbtom! Kaj: mislite, da so tet prave in pobaline besede? Sline se, kot se krota slini! Jaz pa vem, da se peča r kuharico in hWfto in Se z vsemi drugimi naokoli, % babnicami m z okrtooi. Sam sem ga vw*el v ve«, tem za itcrft&mil*
Zaradi tega razodetja nisagbill ni-osupji, bilo Jim j« le šg premilo grdo in strašno. Lenartu se je ztcHelia, da je zraki poln ogabne, spoiake neŠstostj. Fantfe so ob kavi in kruhu govorili o stvareh, ki so mu bile nean&ne i«. ki so bile zato Se halj strahotne in odua'-ne. Govorili So s tistim preVeč globokim, preveč vročim, presekanim smehom, o katerem se mu je ajdtoSa, dfe ga je že sli%l> ndkoč, morda kje v; sanjah. Kiolikio pa so tudi bile besede odurne, preslikal ni nobene, čeprav je bila izrečena hlastno daleč v kotu. In zgrozil se je, da so bile te besede žive v njem samem, da ao se razrasle kakor, na rodavltih tleh, da ga niso zapustite, kamoitoli je šel. kamorkoli se je ow! z vlatSnimi, od tihega greha zamegle-limi očmi- Tovariši ao mu očitali, da je nedolžen, da je devica z glorije, lu so se mii smejali-. Lenart se je od sramu in <$i gmoze tresel v vsaj svoji du#J: Da bi vedeli, šle pljuvali bi name, &e pobegnili bi pred metnou!«	.	'
Gospod Fureikcij mu je bil uakio-
Voditelji ruske proletarske revolucije
Nikolaj Lenin
{piraivt* ime Vladimir Ilijilčl Ulljanav). ‘) predse,tilniki sveta ljudskih komisarjev, je glavna oseba vi ruski revoluciji. Rodil se je v Simbitsku 10. apnila 1. 1870. iz male plemišike jcdibine. Študiral je na univerzi v1 Kazanu in Petrogradu. K akter njegov brat Aleksander, ki je bil ustreljen 1. 1887. radi atentata im earla, je Lenin rldjen mriajucionar. Iz Kazanskega vseučilišča je bil iziključe/n ker- je scdetoval prri organiziranju dijaških demonstracij. L. 1897. je bil pregnan v Sibii ij:o, kjer je preživel 3 leta. L. 1900. je zapustil; Rusijla in peto val po Evropi, vednjo aktivu« sodelujoč \ mediia i edinem delavskem gibanju. PoL ■stal je vodia levega krila i liske socialdemokratske stranke. Leta 1903. je po-stato to ktrilO: — MpeviJtea. frakcija ali struja ve#me. Za časa velike revolucije T. 1905. se je povrnil Lenin v Rusiato,- a je moral kaj pobegniti, ko je bilo gibanje udušeno. Zatem je sledila deba dblgega nemirnega ^ivljenija, v. ka tereni j« ^pisal vefiie čteviloi važnih knii.ig. Koli pa prvi revoluciji L 1917. je prišel v Rusijo. Od tedaj igra veliko ;\iqga vi ruskem in svetovnem gibanju.
Mncigo več nego posamezen človek je cd&ovoiren cm za velikto revolucionarno politikto, ftJcdloi se je gciMlio in se še goja. Organiziranje odpora proti Kerenskemu, Biest-LitOveki mir, uvedba puisilnega volilnega službovanja tudi bivših carist<ftuih_ častniikfov v rdeči armadi, postopen, prenos uprave industrije iz rok pravih proizvajalcev v roke vesfi&koiv, nova ekiotnemska politika ind!ust.rial'nin dtogoivioirov s kapitalističnimi cM’av»ami, pcmujanlte konicesij v Rusfi, svabralna trgovina, davek na žito, itd. — vse to so ali njegovi lastni predlogi ali pa se je otn takej v začetfku pridružil onim, ki so predvideli nujnost le-teh.
Lenin je redek pni m er izitednia p’rak-* ličnega radlkalica in ima silno sposobnost, zaslediti pot pot kateri naj st.van dozore. Neštetokrat se je beril v mantisi ni preti divjiim predsodkom ognom-ne večine, pr*i katenih je pteneje ntje-giciv nastop sijajno opravičeval istinitf potek dogodka. Bna naj,vetjih njegovih zaslug je brest-litovsiki mitr, ki je re^n jBM&lucijlo s tem, da ji je dal nekoliko njesecev odmora pred napadom. Poznan je radi svoje pripravljenosti priznati svoj eventuellni pogrešek ter se pKivsem 'CidlkTito postaviti na kako u-piavičeno stališče brez ozira na okol-nc-sti. Cela Komunistična stranka je prepojena s to intelektualno! in taktično prožnostjo, ki je last njegove silne ener^je. Lemi« govioti toč jezikov1- Je demokratičen in slkromen na poseben na'uin. Za casa nedavnega ziborovanja III. internacisnale je pri-%1 čisto neo-paieno v dvorano, a po preteku par hi-petv je bil zapažfen in pozdravljen od delegatov* s pdtoskfl.mjem, Di'M se je im odrti ginienoi, katar čHovekl prevzet s stirahenn. Njegova popularnost je znana d'aleč preWo revtolucionamih mej: ljudstvo vr obče, vštev^i njegove naj-večje cdlittfne naspUflotn-Mce, ga smatra za enega naj večjih in najplemenitejših maž, kar jih je sptUoh kedaji živeta.
Lev Trocki
(Brirlnstein)«' tjudslki klomisar vojske je ketj' za Leninom druga naianamem-tejSa osciba v revoluciji. Rojen je v Hersfcnu (Ju^na Rusija) 1877 leta. Tudi on je naravni upornik, ki je že zarana prišel v nasprotje s caristi&nimi oblastmi. Vsled! svteije agitacije v pri-k® delavcev je bil obsojen 1899 1. na «ti'ri leta tenkega dela M Sibiriji a se mu je posrečifo pobegniti Se pred potetom n:lka njegove kazim*. Sodeloval je ak-tivwa ob iabruhu revolucije 1905. leta m tall at je bit nekiajf rasa četa predsednik pefcrogralsikega savjeta delavskih zastopnikov. Spet so ga prijeli in pnslali v Sibirijo a je ponovno pobegnil. Povrnil se je na.^1 v Rusijo koj po februarski revoluciji 1. 1917. ter po-'t! šiktiven, vpliven ob strani svojega .ega tovariša Lenina. Trocki je ne-. adina tombinaciija c^ganmtoiija in •-.ti.mika. Nliegoiva velika zasluga je oisgamzir&nje rldeče vojake. Njega se p; všteva nAiboSi^im goiviormikom govori gladhb ruski, firan&otsiu, nemški in anglefeikii jeziki.
Jurij Zinovjev
(Rodonnilski), predsednik III. internacionale, se je Hodil M Novomii-go.ro-du 1. 1883. cd stari Stev sredniiega razreda. On je nekak veteran ruske revolucionarne borbe. L«ta 1908. je bil pregnan v Sibirijo, a je tudi on pobegi ul
*) Svoj čas je bila Komunistična stranka Rusije Ilegalna organizacija fn radi vladnega preganjanja so Imeli vsi njeni člani potvorjena imena. Mnogi voditelji (Lenin, Trocki, Redek itd.) so še danes veliko bolje znani po tujih imenih, koje stalno rabijo, nego pa po pravih.
v inozemstvo. Živel je več let v zapad-ni Evrtopi življenje pregnanstva dokler mu ni leta 1917. revolucija ponudila priliko za večje dieto. V Komunistični stranki je vfiet radikal levega krila in eden najvplivnejših ljudi v današnji Rusiji. Je silmoi vnet boiritelj a ne govornik. Goiveiri z visokim glasom falsetto, ki niti zdaJeka ne otlgo-varja njegovemu revolucionarnemu u-gledu in nenadnemu ustroju telesa.
Nikolaj Buharin
(Ivanovič),* uredniki <(Pravde», glasila Komunist, stranke Rusije, je tudi eden najvplivnejših ljudi, v tej stranki. Rojen 1. 1879. je študiral vseučilišče v Mostovi. Oče mu je bil dvomi svetnik. Buharin- je glasnik-revoluc-ije. Je radikalen, simpatičen, govori povsem dobro -in. kot tak uživa velik ugled med maso. Ima navadno preteklost piedrevodu-cionamih težjkoč, ki si jo je pridjobil s svojo udanostjo za stvar delavcev.
L. Kamenev
(Rosenfeld) je predsednik moskovskega sovjeta. Rodil »e je 1. 1883. in je študiral na moskovski univerzi. Bil je ves čas dlosledino korenit boritelj. ter- je bil isto-takio v pregnanstvu, k-fjtir je preživet vse tripkosti, kii so tata lastne vsem pp'-znanim	im roditeljem. Je sijajen
govornik,	zunanjosti l>ctl;j sličen ka-
kemu trgovcu ali intelektualcu, nego večina ostalih vctditelliev, katerih zu-nanjlost je — proletarska.
P. Kalinin
je predsedniki osrednjega izvrševainega odbora vseruskega sovjeta. Njegc služba je s^koro enaka pmteedniku 1 sije.Pbi pckiieu jerkimet in' Je dcllgolc član fbolljiševižlke struje v ruskem delav-sikem gibanju. Uživa a^riomen- vpliv pri kmetih, od katerih mnogi prihajajta iz tisoič milj daljin ih krajev k njemu, da mu potožljlo svoja gorja. On je bil, obenem z Budeimiem, velikim kmetskim generalom, tista velika sila, ki je pripomogla kmetom, da so revolucijo iakloristili in ji ostali zivesti.
K^arel Radek
je č,lan osredinjega i zivrKevalnega odbo1-ra Komunisti&iie stranke Rusije in. III. interinaciitoinale. Se mlad mOs, je ena naisilneosih irr najbolj poznanih oseb v ruski revoluicijii. Rodil se je v Ga.li-ciji. Raddk je steber! v mednarodnih fazah komunističnega ij> socialističnega gibanja. V tem piog-ledu mu je malo-kdb enaki alii pa nihče. Rot silen izvedenec v. teuktiki se je udeležih nemške revtoiluciie. Je eden najiinteligentnejših Mudi v komunističlnem gibamju in. jako nev«en nasprotnik v debati. .Njegova naj večja zabava na kakem ktoingresu je ta, da pokaže delegatom raznih krajev, kaiko bollliše potena nfiihoivioi lastntoi delav sklo gibanje nego oni sami. Obvlada ko* navadno več jezikov. Kot govornik je posebno močan in jedrnat. Smatral sem za resničen kompliment njemu, ko sta dva tolmača v angleškem odseku tožila, da sta mogla prevesti dostavno v»e, kari ije gotvotril, dOčim sta 'pri drugih gnvomikih čaksala po več. minut, preji nego sta kaj zabeležila.
A. Lunačarski
ljudski ktomisar za pnosveto, je okoli 50 let star. Bavil se je z revolucionarnim delom nad 25 let v Rusiji in drugod. On. je miož intelektualnega tipa in eden najve^ih vzgojiteljev sveta. Sedanja prosvetna reforma je izvedena pod niiegioivim lastnim nadzorstvom. V prvih časih bodij^eviš-ke revolucije se je mnogo govorilo in pisalo o njem, ker se je odpovedal svoji visoki službi v znalk! protesta, klo je slišal, da je bila v bitki pri padlcu Korenskega silno poškodovana cerkev Sv. Vasilija na Rdečem trgu vi Mioskivi. Njtegova umetniška duša se je uprila proti zlobnemu uničevanju lepote. Medtem pa, ko je zvedel, d& je bila škteida majhna in, da je. nastala le slučajino, je pristal na to, da šle nadalje vrši svoje posle.
G. Krasin
zastopniki sovijetike vlade za zunanjo trgovino, je royen v Sibiriji. Dovršil je šole v Nemčiji ter1 je sedaj industrijski sttldkovnijak) prvega reda. Nljegiov posel je eden najtežjih, kar jili je bita kedaj započetih na ekonomskem pcillju -r- posel zloma hldkade napram Rusiji. Krasin upostavlja trgovske odnic|3aije med revolucionarno Rusijo in nazadnjaškim i. kapitalti stič. dirtZavami, vkljub koraku, s katerim je Rusija uničila dol gove tem državam. On -je zeta odgovoren tudi za druge, nlove ekonomske u-krepe in. poti, ki ao za Rusijo velikega pomena.
JuriJ Čičerin
ljudski komisar za zunanje posle, je bil v svioji mladiosti aristoiklrat in dSptor
Delavska šola
mat ped' starim režimom. Toda že več let je bil tudi aktiven revolucionar. Bil je izgnan ie Rusije, nakar je prepotoval več di^Tav,'nau*il se mnogo jezikov in se .c» nil s potrebami in zahtevami zt. i. kar mu je seveda pozneje mnogo pripomoglo pni njegovem delu za zunanjo politiko s&vjetske republike. Njega se splošno smatra naj-spretnejSiim svetovnim diplomatom.
A. Lozovski
tajnik Internacionale rdečih siiulikatov je klobučar po poklicu. Ima kakih 40 let. Tudi om je kot pregnanec živel nekoliko let po raznih dVžavah. Dolgo let je bil tudi tajnik klriopaške strokovne organizacije v Franciji. Po februarju 1. 1917. je postal jako delaven v Rusiji. Ko je Tomski, predsednik vseruskih strokovnih zvez, nedavino opustil svojo službo, je bil mesto njega izbran Ldz-ov5-ski, tajnik te organizacije-. Loacivski je na,!večji ruski vešlJak v striokovnem gibanju. Pravkar se trudi, da se pretvori Internacionalo rdečih sindikatov v organizacijo, kateri bi se priključile lahko tudi velike mase delavcev ki so danes še organizirane v Amsterdamski internacionali.	'i'-
Aleksandra Koiontaj
ki stoji na čelu vsega medlnarodnega ženskega komunističnega gibanja. ’je ena najznačajnejših poiiavov': ;v delavskem gibanju na svetu. Nijena delavnost zavzema velik deloklrog in ona sama je ž© doigia časa Revolucionarna sobar i tel jiica. Ona je sedaj reden najbolj znanih voditeljic v «dielavski opoziciji« ali skupini »sindikalističnih komunistovo, ki se protivijio izroditvi vse indu-strije izi\'edencem in ki hiciSejo, da posedujejo delavci popolno kontrolo nad industrijo. Pozna, morda največ jezikov od vseh ostalih vaditeljev (kar je posebuci velika čast za njo), ker govori gladko sedem jezikov. Ima sijajen glas in govori zeljo lepo. Potovala Je mnogd po raznih državah in polzina jako dJobno delavsko gibanje.*
K«
Goirnij-emu popisu na-jBnamenitejših revollucitoinannih bori te lijev bi dodali lahka še na stotine imen drugih, fci se v tem ali onem pogledu enako) važni in znani ali pa še celo več. Na primer: $J.japnilMi\ kii etela v delavskem odseku; Noffin, Larin, Bogdanov, Miliulin in Rik<m od vrhovnega ekonomskega sveta; Dzeriinski. član iziredinega odbora; Prcobraienski od denarnega odseka — in mnogi dirugi.
Mo potres
Ta je opis ruskih revolucionarnih voditeljev kakršnega podaja ameriški publicist> William Z. Poster, ki ni k<r-munist in je le član novoustanovljene Delavske stranke Amerike. Svoj opis zaključuje Faster s sledečo pripombo.-«SImto vsi najznarnemteUi in najaktivnejši ruski voditelji, od Lenina navzdol, so srednjega ali višjega rodu; malo njih so pravi Imetje ali delavci. Prav je, ako rečemo, da zgodnje revo-facionamU ffibanJe. ni nastalo v. masah nega je ustmrjeno wt intelektualcev. To dejstvo ie donekod tudi resm-ta za vse debele ali nikoli nikjer ne L toliki meri kakor ravna v Busiji. To je tudi jasna prva o veliki zaostalosti ruskega delavskega razreda. Toda dasi-ravno so ti voditelji zapoieli kakor ne-delavski elementi, so vendar kasneje postali sami povsem proletariziram, potujoč po svetu in Živeč težko življenje delavca. Tako so oni seda} vkljub svojemu buržoaznemu pokoljcnju. v svojem mišljenju in delovanju mnogo bližji delavskemu razredu, kakor ie marsikateri drugi priznani delavski voditelj na svetu«.
Ta opomba bi bila popolnoma m mestu le tedaj, ako bi ustvarjali revolucijo samo voditelji in ne tudi mase, katere so glavni subjektivni faktor proletarske revolucije, ker one izhajajo direktno iz gospodarskih okolščin t. j. iz objektivnih in najmočnejših faktorjev revolucije. Naloga proletariata, Id ni napravil še svoje revolucije pa je čimbolj se usposobiti za vodstvo revolucionarnega gibania, da se uresniči rek Karla Marxa:
«Osv»bO|jenije dela vicev je dleta delavcev samih!«
Ker to bo šele resnična povletarsko asmbojenje. *
*
Tem kratkim Življenjepisom sledijo v prihodnjih številkah «Dela d slike naših mo*.
VSEM ZAUPNIKOM! Oni zaupniki, katerim smo svojčas izročili nabiralne bloke ze tajni aklad „Dela‘% na) nam late vrnejo ter naj iatočaano poiljeje nabrani zneaek.
Zunanja oblika naše zemlije se vedno imremiiniu. kajti nictranjje sile se vedno na delu in ne mirujejja niti eno minuto, ali lek-ii bi lahkb, da se vrti!o v notranjosti zemlje vedne revolucije. Ko bi čloivek, ki je živel n. pr. pred de-setfcifeoii leti — tega ne bo nikdO tajil, da je pred tolikimi leti živel človek —-prišel danes nazaj na zemljo, bi ne mo;-gel verjeti, da je to zemlja. Kjer je bila pml desettisoiči leti suha zemlja, je danes morje, in kjer je bilo lakirat morje, je d&nes suha zemlja; kjer- slo bila takrat velikanska gorovja je sedaj ravnina in obratno. Gotovo je čitateljem znano, da je bila' Anglija zvezana pred ledeno dejbo z evriopsko celino in da pred to.dolbo: tudi še ni bilo Baltiške'.:.-morja. Ravno taklo so tudi ra&ni učenjak i dognali, da je bila Južna Amerika zvezana pred več milijoni in milijoni leti z Aiirlko in da je bila velika ruska nižina pod morjem kakor tudi sedanja Francija in da je morje segalo db Alp.
In marsikateri čitateti si je že gofolvo zastavil vprašanje kaj povzroča vse te velikanske spremembe na zemeljskem pcMt-šju in katere naravne sile soi vzrok tem velikim spremembam zunanje oblike zemeljske oble?
Kot omenjeno, notranje sile naše zemKje ne mirujejo niti -minuto, ampak so vedino na delu in se dogajajo v notranjosti zemlje velike revolucije, kt imajo na piavrlšae zemlje velik učinek, velikokrat celo katastrlofalen za človeštva. Te naravne sile vi notranjosti naše zemlije poivzirOČiajla, da se površina zemlije spreminja, pada ali vzdiguje. In čim huje delujejo notranje sile tem bcilij se občuti ta na zemeljski površini. In ta učinek imenujemo potrese, kajti vsfed1 revolucije v notranjosti naše zemlje se trese zemeljska ofola oziroma zemeljska skorja se dviga in pada.
Še ne pred dolgim soj bili geologi občnega mnenja, da je središče naše zem-Ij'e gosta žareča masa. Tfcldia niovajča ras iskicivanja so dclkazala, da je sredi-na n are zemlije trda masa, trda kot jeklo ali stekiilo. Toda raziskovanja so dognala tudi, da je v sredini naše zemlje velikanska vitiačina, tako huda, da lahko stali najtrše kamenje in druge rudnine. Toda velikanski pritisk zemeljskih plasti od vse strani zahirano uje teji razbeljeni masi, rudnini in kamenju, da bi bila tekbča razbeljena masa, kar bi ta-kolf nastala, ako bi popustili ta pritisk. Toda čim m a nji je pritisk zunanje mase, tem bolj je ta masa tekoča. In v neki gotovi oddaljenosti od sredine naše zemlje je del mase tekoča tvarina.,in del pa sestciji-iz samih plinov, ki se mzvijajlo vsled taljenja in kii uhajajta .skozi raaptike. Ko se nabere dovosUj' plinov išKtejlo izhod in ga tudi najdejo. Kajti moč plinov ne pozna nobene meje, in s sita napraviijto izhod, kjer je,pio4isila slabeša ocl sile plinov. Na kakem kraju najdejo plini izhod brez kake težave, velikokrat pa morajo premagati velike ovire in takrat bruhnejo i-z zemlje z velikansko silo pri čemur razlburijto četa zemeljsko oblo. vsled tesar se stceso zemeUsk-a sklorj«. In to 3e p<rvi vzrdk: zemeus^k^ga potresa. In tak pojav, izbruh plinov, imenujemo cugnijenišiki izibruh. Kajti vsakokrat slede izbruhu plinov visoki plameni, ker se plini vnamejb na poti iz zemeljske sredine. In kakli so ognje-niški izibruhi je gotovo Že marsikomu znano. Alklo plini najjldejo izhod v delujočem ali živem ognjeniku, izbruh ni tako silen, kot pa alko plini prodrejo skiozi zemeljsko akorjO na kraju, kjer ni nobenega ognjenika, kar se pa le redkolktlaj dogodi. Rri tem dvignejo celo plast zemelljske siktorrlje in spreme-najlvedkrat v pnavo pu®avto, posuto s nijo celo okolioo na večt milj1 naokrog pepelom in žarelo lavo.
Pred vsakim ognieniiškim izbruhom se sliši kot neikako oiddallieno gromenje in zemeljska skorij«, ,se klrčevito stresa. To stresanje pov-ziriočajo plini, ki išče-;o izhod. In čim bližje površja zemlje so plini, tem huje j'e tresanje in ko plini prodrejo skozi površje zemlje, se cela dkdltea dviga, pada in stresa. Tak izbruh je najlažje primerjati strelu veli tonskega topa. Kakor se čuje pok ko kii ogla zapusti topovo cev, istočasno se čuje tudi rnoIMni pdk, ko plini in druga masa, katerlo vrzeljo plini i-z odprtine, zapustijo odprtino oiginjenika. Ko krojita zapusti .totpoivO cev zvatavi celo Ozračje v) bližini topa in takta z valovi tudi celo ozračje -v bližiini ognjeniika. Ko plini iščejo izhod’ ne pdznajo nobenih ovij1 in si s sita napravijo izhod. Pri tem se premika in trga skalovje kar povzroča vtoitta btobnenae v kraju, kjer silijo plini na dan. In tako bobnenje att-grmieriiie j'e opaziti ozinoma čuti več dini pred izibruhom. Ko plini u-hajajo skozi žrelo na dani se vedno bolj vdča prostor, katerega so prej napolnjevali plini in druga masa, katero so
spravili pelini staži 'žrelo na'površje zemlje, katerega pelinilo skale in druga tvarina, katera se utrigava aid zemelj ske skoirije in potem pada. v neizmerno gloibojSino, kar zicipet piOvižrbča tresenje zemeljske stanje. To vse potvaroča padanje zemeljske starje ali površine kar se velikokn-at opaža v1 ciklolici, kjer je kak ognjeniki izbruh, da se je znižala .okolica. To je bil slučaj v Meksi-ki ob zadnjem velikem ogujeniHkenr izbruhu. ko se je pogreznila neka vas čisla in nastalo je jezerlo, drugje se ie pa vzdignila. Da se zemeljska skorija dfeigne povzročajo plini ktoi iščejo izhod iz sredine zemlje.
Da ogmieniški izbruhi povEročajio sprernenitev zunanje oblike naše zemlje, je bilo že nokoiliko omenjeno-, namreč da dvifnejo oziroma znižajo zemeljsko sikioSfoi. Zato- imamo nebraij dokazoiV: n. pr. v Melksiki, kot že omenjeno se je pogreznila neka cela vas in
■■ njenem mestu je nastalo -jezerlo, ker
' je zajezila neka reka; na drugem mestu se je vzdignila okolica. Pri tem zadnjem velikem ognjen iške m izbruhu je izginil tudi neki hrib, katerega je ogrtjeniški izbruh siktaro celega dvignil v zrak. Nadalje, ko je bil grlozoviti ofnijeni>fei izbruh na otoku Martinique je velik del otoka izginil pod morsko površino. Enakih slučajev imamo tudi ve\iko na Japonskem in v dirugih delih sveta.
• Zemeljski potresi pa se dogajajo tudi -v klrajih, kjer ni nobenega ognjenika. Tako je bil grozni potres v severni Italiji, kij er ni bilo nobenega ognjenika — pri zadnjem potresu se je menda pojavil nek mat ognjenik, kakor so porrfali časniki — in potres je bil tako učinkovit, da so izginila cela mesta in vasi z zemelii-skega površja. Citatellji se še gotovo spominjajo potresa, ki je zadel 1. 1895 o velikamoči Slovenijo. Daleč na okrog ni ncibenega ognjenika in sploh ne v celi Evriapi razun v Italiji. Citatelji se tudi gotovo spominjajo groznega potresa, kii je slkoirio popolnoma uničil mesto San Pranteisko v Ka-lifortniji (Zapadna Amerika). Kako pa nastanejo ti potresi? ,	,	-
Časniki so porogali, da So nernslu-geologi izjavili, da se nahaja v Severni Italiji pod zemeljsko škoirijio velika razpoka, .katera se počasi zasiplje s tem, da se ocltrgavajo od! zemeljske skorje plasti in poJinijio to, razpoko, in koli-kfotr’ časa ne blo ta razipcjka napolnjena, se bodto vedno dogajali potresi v tej pokrajini. In geologi so sploh dognali po temeljitem pifouičavaniju zemlje in nje notranjosti, da se nahajajta v zem-fji velike razpoke, kii se počasi polnijo na ta naflin, da se utrgavajla odi zemeljske skaitje plasti in drčijlo v neizmerno globočino. In te razpoke so nastale vsled revolucije v notranjosti naše zem Ije, katera nikdar ne miimje in katera se vriši vsled plinov, ki nastanejo pri taljenu raznih rudnin in druge tvarine vsled valike vročine. Ko se utrga cd zemeljske skiorae plast ali pa samo skalovje in zdrči v več tisoič1 in tisoč čevljev v globočino z neizmerno briaino, se strese v ctatični olklolici cela zemeljska slkorlja. In to tresenlje se Obi-Uti tudi na več tisoč čevlljev daljave, kajti ti valovi potujejo v notranjosti zemlijloi po več milj. In v takih slučajih se tudi vedno
namollu' prizacreta vated potresa, znižala. Velikiofklrat se pa. tudi pripeti da se
v talki pokrajini, kij er je bita občutiti potres, otalica zvišala. Kakta je pa to mogicr-e, bo marsikateri vprašal, ker prej je bilo omenjeno, da se skalovje ali sploh plasti odtrgajta od zemeljske skiciriie in; logilčlno bi se morala zemeljska skorija znižati in ne zvi«ati. To je prav- lahko pojasniti. Kot že omenjeno se najhajajta velijke razpoke pod: zemeljsko skorjo katere se vedlnoi polnijOt s skalaviem, Ai pada v te zapreke. Velikokrat se torej! pripeti, da se utrga ka-kp. plast in pade ra-vtn ona mestom ki je najbližje zemeljski sjktorrUii in tako po-vziloči, da se zemeljska površina dvigne.
Tu so površno opisani v&rldkii zemelj-skih potresov^ in kako nasta.nei.jio. Ako bi hoteli natančino opisati vzroke zemeljskih potresov, bi morali napisati cele knjige in temeljito opisati notranjost naše zemUje, ki se nahaja v večini revoluciji. Notranje sile spremenijajo
vedimo tudi zunanjo Obliko naše zemlje. NofetmotoSt naše zemlje je v vodni reT voilucijj ta/-l ij od j.očetka zemlje in bo dokler bo obstala zemeljska obla.
Atentatoii' Stejid je pamiloSčen na 20 let teSke • ječe. Te dni ga odvedejo z ostalimi cbsjouenimi scidrugi vi Mikta-vico, ria tam prestane kazen..
Protees proti bivšemu komunističnemu poslancu Djakoiviču v Sarajevu se je končal. Djakovič je bil ob soli e n na 10 mesecev težke ječe, dasiravno mu niso mogli cltoikazati nikak.h ((veleizdiajniš-kih» dejanj.
ZagrebSlka piolicija je te dni razpustila «Savez metalsfco-ktavinarskih rad-nika«, kii je štel 400 članov, radi tega, ker je baje visela v uradu poleg Aleksandrove slike tudi slika hrvaškega nariodnega boritelja ter mučenika. Ali-agiča in ker so bde na dOimu blagajnika našli — Komunistični koledar iz Trsta. Iz lega koledarja so maSčanskt listi napravili veliko število komunističnih breišur in letakov v slovenskem jeziku, tiskanih j Trstu v- veleizdajniš-ke namene. Tako se lahko dtel^rjo veleizdaje. Predsednik, tajniki in* blagajnik so aretirani, denar in imovina saveza je zaplenjena Taka je svoboda prioler tariata v Ju lavi ji! — To nam dokazujejo še dv: obsodbi. Piva se je iz-' • rekla v Mariboru nd nekim delavcem. Presedeti bo; moral 14 dni, ker je I: maja pregovarjal delavce, naj piraznu-jejia ta dan s tem, da opuste d'eta. Druga se je izrdkla v Celiu nad mrapžioo ktotvinanjev, kii so pend! časom Sfcrajbali. Obtožili so jih, da so- nagovarjali stav-■kickaze, da zapuste tovarno. Po zakonu o zaščiti države so bili obsojeni od enega do sedem dni zapoira.
Fašizem je zahteval pirvo žrtev. V Zagrebu, kjer se najbolji razvija, so se jugofašisti spoprijeli z blcklofašisti vnb treh ponoči. Padli so streli, ki so u-smrtili nekega bfoiktofaSista. Bloka^kt listi (ki se bOire za neodvisno hrvaško držav©) se vsled tega zelo razburjeni in pišejo jakio strupeno- proti iugofaši-stom in vladi. Kmalu bomo slišali še o nadalijnih žitvali.
Ko se je v narodni skupščini borila vlada za večino za proračun, je moral finančni minister1 govoriti tudi o državnih dolgovih Eshaezrje. To so o-giomna števila, ki pa so v resnici gotovo šfe večja. Angliji, Franciji, Ameriki, Narodni banki i. dir. je dolžna naša država skupno 410.000,000.000 K reci Stiristodeset milijard Kron-. Zadnje čase pa se zopet najema stomilijonsko dolarsko posojilo v Ameriki, ali v klro-nah rečeno 33 milijardi. Samo obresti, če bi bile po> 5%, bi znašale letno nad 5 milijard’ K.ilan. In kcllo bo ntašil to ogromno breme? Delavno ljudstvo, še bo® stradalo, sviclbodlno stradalo v svobodni Jugoslaviji.	PAVLE.
Brez kraP5 gSave
iMze. L. B.: Prejeli znesek1. Ako so tudi tla še takta trda, treba jih je vendarle orati! Za dirugo* bomo &* posikr-
. Dni ml e, Doberdob, Solkatb: Prihvd-rigp!
Izdajatelj: Izvrševalni odbor Komunistično stranke Italije.
Odgovorni urednik: Egidio Gennari ' Tiskarna: „11 Lavoratore".
za prodajalno na deželi sprejme
Učno taino društva v liji.
Prednost imajo trgovsko izučeni domačini. Ponudbe, opremljene z referencam! in zahtevami se. pošiljajo na ravnateljstvo v Idriji.
Ravnateljstvo.
Gospod' Ferenci J mu je bil naklonjeni; črni L/ctjzc ga je lasal, «da bo gkr.ija še bolj, pšenična«. Tako zelo je bil že Lenart omadeževan od hinavščine, da je vedel, zakaj mu je gospod Ferenci# nakilonjen: zarad i pokih ni e-nosti, zaiiadi tega, ker je res že zjrai glava držati, -kakor to je držal sveti Stanislav K os tka.
Nekioč je gospod Ferenci g ulkaza! Lenartu, da naj pride njegova mati z njim. «Blaga mamica« je rekel gosppd Ferencig. Vr I^enartu se je nekaj uprlo; spreletelo ga je kakor strah.
«Saj’ mi treba, mati, da bi šli!» te rekel, kt> sta bife Že preti belo hi šlo, pod zeleni mi cikimi, s cvetlicam i okiraše-nimi.
..Zakal- bi ne šla?« se ie začudila mati. «Ka-j te je stani te moje zabite
.-Ne zaiadi te jopo!.>
'Pogledala mu je nataiiko v Ii<je in te je zavrela &e hujše,
»Saj' si bled in treseš ?v.>
Res mu ie curljalo po životu kakor m rala dežniea.
«Pa pojdiva v božjem imenui» GosfJCtt Ferenci p je stal visok pred naslanjačem, nieAikial je zelo hi trlo in šote m': izpod; naočnikov, zlati zobje m se bleščali, Mnog-ofarat piopm ga je videl Lenart, uli nikoli ni oti ulil tolike gi'020 prtd njim, nikiefli se hju ni zdel tako nagnusno velik, spbizek in nasilen, kljub resnobni orni suknji, kljub belem obrazu in kljub priljudnim besedam, M^ti, že tako dfrobna, je bila še drobnejša, stala je trepetaj# kakor Ne-
bogljeno dekletce pred ogromno* podobo gospostva.
«To je tareji tvoda blaga mamica!«
Počasi je kanila s testenih usten; beseda za besedo, kaplja za kaplljlo stopljenega curka.
Mati ni vedlela, kam bi se ozrla, ali bi izpregovorila. ali bi inoLčala; dvoiie majhnih rdečih peg se je prikazal© na tenkih licih.
»Gospa , . .»
Besedo «gospa« je na^iiiol<tu po\daril; kajti potvedal je z njio, tla je po mestno vzgojen gosploirl, ki pozna vse oblike in načine spodobnega vedenja; in povedal ie ^e tudi, da spoštuje uboštvo, čeprav pride ki njemu v zabiti jbpi.
«Gospa, čednega fantka imate, če-pNavi vam ni popolnoma podiaben; majo bolj arčkan bi bi^ drugače!«
Lenari je vWel, kako so se gospod Ferencigu zasolzile c^i, kako se mu ,i stresel beli podbiadek in narahlo zazibal trebuh. Ali koj,. je bil gospod Ferencig Hpet ves m«der in .resen, kakor da je bit one prejšnje besede izprego-vKffil čisto nekdo drugi tam kje za njim.
»Obilo otiiuk vam j,e naklonil Bog, dodelil vam z njimi vsihano mero veselja in radosti, Obenem pa dolžnosti vetikio Število. NajiiinenilinejSa, pred nebeško sodba naj.tehtnej% (topnost je vzgoja. In prave vzgoje začetek:’ in konec je stiogost. Najprej palica, potem šele abecednik'!«
Razlezel se mu je obraz, potrepljal je Lenarta po rami
»Nič se nikar ne boj, saj je bisaga tvoja mamica!«
Lenart je zardel; zahotelo se mu je, da bi planil z. ostrimi zobmi na tisto blaži nsko roko, ki se je pcjSasi, taista in bela, vzdigrnila z njegove rame.
'(Dandanes .je pač takjo, da je treba stati z brezovikio za mladino. Ta rod, ki Mije in raste pred našimi očrni, no obeta žlahtnih sadofvi, Prezgodaj cvete; preveč svetlo gleda; ali killome glavo preveč gkabakio, strmi podi ruše v take modiosti, ki nišo zanj; ali jlo nosi preveč pcjkonci, bulli s pregrešno radtoved mostjta v prepoverdaue višave. Spustil bi se v sredino zemlje, vzdignil bi se do samih nebes; le ztožme ceste bi ne meril. Takemu pOželjenju se pavi prevzetnost, ,»oiper prevzetnost pa je palica, palica, palica edino zdravila«
Lenartu se je zaklelo, da sta žandar-ja, za plotom prežeča, zasukala v soln-cu svoja svetla^bajloneta.
«Ta rltfd sanja, sem dognal; sanje pa so izvireki vsakega greha in slehernega hudodelstva, ker napravijo srcc ne/a-(tovOlj-nio, iioželjivo 'mt zakrknjeno. Pu-s?avmiki so knotili požeijeniiie svojega mesa a raSevimo, s postom in bičem. Zdaj se oblačijo že otroci v mehkužne gosposke cunje, jedo • maslen kruh in brez«jiv,ka je prišla iv zamero. Mi pa, ki ljubimo mladino in pmnaino fjpletke satanove, mi skrbimo, da j« virsemo Bogu taklo nedolžinlo' in nepohuj^firto, kakor nam jp je bil izročil!«
Mati Je bila zmirom manjša, zmi-roni drobnej%, skrila se je vaše in v
svojo osramočenost. KJfjub so)jwu; ki
je toplo sijalo skozi odprto okino, je bil vzduh v iizbi težak in soparen, poln trohnobe im plesnicibe, prenasičen z zio-pernia dišečim kladi Dom. Lenartu je biol slablo. Gospod Ferencig je za tre-noteikl ponvoll?al, nato je potresel s cu-kirom svoj glas.
«Kar se tiče tega fantka vašega, je priden fantek! i,n rad ga imam. Ne gleda oSalbrno, v cerkigvi hodi, hvaležen je svojim dobrotnikom. Nlobene zahivale ne mairam za vse tisto, kar sem storil zanj in kar bom še storil; prosim vas edinole ,da, v molitvi ne pozabite name!«
Gospod Ferencig j® segel v denarnico, prijel je s palcem in kazalcem svete! srebrn golidi nar ter ga spustil po-časi na materino dlan. Mati se je pri* bližala, sklonila se je kaklar pred oltarjem ter poljubila to belo, spolzko, fefa-zinasto rolko; in ta nolka je bila talko mirna, kiakior da bi brez sramu čakala Se na drugi in na Irptj-i poljub. Lenart se je obrnil v stran;.
Ko sta bila v veži, jle zgrabil mater za krilo ter je vlekel sitoma sebo] po stopnicah.
"Beživa, mati, bediva!«
Sla sta hitro in mol®0. držala sla se tesno za roikjo. Daleč sta že bila. klo se je trepetaje ozrl. S svojimi preplašenimi ofeii, v svojem zbeganem srcu je videl iotie: Hiša se je bela in gosposka svetila v soilncu. bila pa je oskruniiena otl viiha tto tal, hiša nesreče, greha in nezaslišane sramote.
Sredi ceste je Lenart zajoka i naglas, <Ja so tujci gledali t^im	i
Socialna Matica „LJUD!>.,.<iA 0DRA“ v Trstu
■ mr ”	—r—*~
je izdala za leto 1922 svojo'prvo knjigot
Komunistični koledar
uredil Ing. D. austlnfl?
Komunistični koledar je v razprodaji v Trstu: Knjigarna J. Štoka« inseratni oddelek ,,Lavoratore“ ul. Maiolica 12 in ob večerih v Delavski zbornic!| v Gorici v Del. zbornici; na deželi pri vsih podružnicah L. O. in Kom. sekcijah.
Knjiga je znanstvene in poučne vsebine in jo bi moral imeti vsak proletarec, bodisi kmet ali delavec, ker mu bo mnogo koristila in ga o marsičem podučila.	^
Internacionala (delavska himna). — Koledar za navadno leto 1921 — Mere in teže. — G«t Pogovor pod lipo. — O Sovetih. — Anini Proletarske internacionale. A. Prva internacionala. B. Drugra internacionala.	C.	Tretja	internacionala: I. kongres Komunistične	internacionale:	a)	Poliv	Rusije, b) Delo kongresa: 1. Smernice	Kom.
internacionale. 2. O buržoazni demokraciji in diktaturi proletariata. 3. Manifest na proletariat vsega sveta. H. kongres Kom iter-naciouale:	1.	Pogoji	za vstop v Komunistično internaci	J.
Nacionalno	in	kolonialno vprašanje. 3- Kdaj in pod kateri	goji
se smejo ustanavljati Soveti. JUL kongres Komun, intern rale: Teze o svetovnem položaju. 2. Taktika Komunistične internacio le. -Pertot Joiet Pota mladine. — PROLETKULT. Alojzij Hreičakt Šola in vzgoja v Sovetski Rusiji. — N. Buharin in E. Preobra-iensldjt Šola in komunizem. — GOSPODARSTVO Ing. D. Gustinčiči 1. Pojava in bistvo zadružništva. II. Uloga zadružništva v proletarskem gibanju. HI- Oblike zadružništva. 1. Denarne zadruge. 2. Konsumne zadruge- 3- Obrtne ali produktivne zadruge. 4. Poljedelske zadrug«. — IV. Zadružništvo in politika. — Ing« D« Gustinčiči 1. Hranjenje rastlin in gnojila. II. Zakon najmanjše količin* ali zakon minima. HI. Potrebna količina posameznih gnojil. IV. Glavna umetna gnojh in njihova uporaba. V. Splošne pripomnje.
—; Rečnik slovenačko-srbohrvat. razlika.
Cona 5 Lir, po poiti Lir 5.90
Kdo želi imeti koledar v razprodajo naj se obrne na vodstvo, Ml. Oalterl 3«, III. n. v Trstu, fr. i i mm ..................................................          —A