PoŠtariпа piaćena u goiovu	Cena	Din.	1.___
£Ot\OLJN
6LA5ILO 5AVE.ZA SOKOLA - KRALJtVINt			JUGOSLAVIJE:
V Čuvajte Jugoslaviju!	Izlazi svake subofe Godišnja pretplata 50 din Uredništvo i uprava Prestolonaslednikov trg 34 ♦ Telefon uredništva 30-866 i 26-516, uprave 30-866 Račun Postanske štedionice br. 57.686 Oglasi po ceniku ♦ Rukopisi se ne vračaju	Beograd, 31 juli 1937 God. VIII ♦ Broj 24	
Blaženopočivsem Pafrijarhu Varaavi
naše Sokolstvo odalo je dužnu
Smrt Patrijarha Varnave, koja je bolno odjeknula u celoj zemlji, dostojno je ozaljena od našeg naroda. Pri ovome, 11 ličnosti Patrijarha Varnave ožaljen je ne samo poglavar Srpske pravoslavne crkve, več i nacionalna ličnost, čiji je rad bio posvečen dobru celog našeg naroda i države.
Smrt Patrijarha Varnave na vidan način ožalile su u Beogradu sve nacionalne i kulturne organizacije. * naša organizacija Savez Sokola Kraljevine Jugoslavije, na dostojan način odala je dužnu poštu i pije-tet prerano preminulom poglavaru Srpske pravoslavne crkve, Patrijarhu Varnavi.
Naše Sokolstvo smatralo je za svoju dužnost da se medu prvima pokloni seni preminulog Patrijarha Varnave, čila ličnost nije pretstavljala samo pogla-vara pravoslavne crkve, več i jugoslovenskog rodoljuba.
Kao vrhovni poglavar pravoslavne crkve, blaženopočivši Patrijarh Varna-ya ukazivao je punu pažnju radu našeg jugoslovenskog Sokolstva. Pri svakoj našo j svečanosti, osvečenja sokolskih zastava i sokolskih domova, naše sokolske jedinice dobijale su neposredan ili Posredan blagoslov Patrijarlia Varnave. Calc i sa svoje bolesničke postelje, Pa-trijarh Varnava poslao je Sokolstvu svoj blagoslov za vreme poslednjeg Vidov-danskog pokrajinskog sleta, održanog 11 Skoplju.
Osim toga, klanjajuči se senima bla-ženopočivšeg Patrijarha Varnave, naše Sokolstvo odalo je duboko pošto-vanje i Njegovoj rodoljubivoj i jugo-slovenskoj ličnosti. U mnogim svojim govorima i istupanjima, Patrijarh Varnava bio je najdostojniji pretstavnik i branilac ideje „Brat je mio koje vere bio.” Stav Patrijarha Varnave prema ovoj ideji pretstavlja jedan od najpozi-tivnijih poteza prema našem jugoslo-venskom narodnom jedinstvu, s obzirom na prilike u kojima se naš narod danas nalazi. Ova apsolutna verska to-lerancija poglavara Srpske pravoslavne crkve pretstavlja dragocen elemenat u radu na učvrščivanju principa našeg na-rodnog jedinstva. Stav, koji je u ovom pravcu zauzimao blaženopočivši Patrijarh Varnava, bio bi dovoljan da mu se naše Sokolstvo pokloni kao velikom jugoslovenskom rodoljubu.
Ali rodoljubiva i nacionalna ličnost blaženopočivšeg Patrijarha Varnave ima još svojih dubljih osnova. Ceo život Patrijarha Varnave bio je ispunjen ak-cijom; i borbom za nacionalnjui i držav-nu slobodu našeg naroda. Ovu svoju akciju blaženopočivši Patrijarh razvio je još od svoje rane mladosti, služeči predano naročito ideji oslobodenja našeg klasičnog Juga. Istorija Njegovog rada u ovoj oblasti dostojna je da Patrijarhu Varnavi da ime velikog borca za oslobođenje naroda i države.
Docnije, radeči kao vladika u o-
poštu i ptjetet
slobodenom Skoplju, uz svoju crkvu i nacionalnu akciju pok. Patrijarh Varnava pridružio je i svoju aktivnu so-kolsku ulogu, vršeči dužnost člana starešinstva Sokolske župe Skoplje.
Odajuči počast blaženopočivšem Patrijarhu Varnavi i kao poglavaru crkve i kao nacionalnom borcu i jugoslovenskom rodoljubu, naše Sokolstvo učinilo je prvi akt pažnje neposredno posle smrti Patrijarha Varnave, odašiljuči Svetom arhijerejskom sinodu telegram sledeče sadržine:
„Duboko ožaloščeni prevremenom smrću Njegove Svetosti Patrijarha Varnave, jugoslovensko Sokolstvo žali blaženopočivšeg Patrijarha i kao poglavara Srpske pravoslavne crkve i kao veliku nacionalnu ličnost, Siji je rad bio uvek duboko nadahnut narodnom sve-tosavskom idejom i težnjom za podi-zanjem bratstva i ljubavi u celom našem narodu.
Oplakujemo blaženopočivšeg Patrijarha Varnavu, čiji je rad do poslednjeg daha bio upučen za dobro Kralja, Crkve i jugoslovenskog naroda.”
Osim toga, povodom smrti Patrijarha Varnave izvršni odbor Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije održao je kome-morativnu sednicu. Komemorativan govor na ovoj sednici održao je zamenik saveznog starešine, brat Milivoj Smiljanič. U svome govoru brat Smiljanič u glavnom rekao je:
„Smrču Nj. Sv. Patrijarha Varnave, Srpska pravoslavna crkva izgubila je svog velikog poglavara a naš narod izgubio je svog velikog nacionalnog borca.
Ko god je lično poznavao Nj. Sv. Patrijarha Varnavu mogao je u svakom momentu osetiti, kako je kroz Nje-govu ličnost dolazila do punog izražaja narodna mudrost, izražena rečima: „Brat je mio, koje vere bio.” U svakom svom postupku, Patrijarh Varnava po-kazivao je široko shvatanje i za druge vere, hriščanske i nehriščanske. Skroz nacionalan, Patrijarh Varnava ni-kad se nije odvajao od naroda.
Svetosavska crkva, koju je dostojno zastupao Patrijarh Varnava, bila je uvek nacionalna crkva. U takvoj crkvi vidimo snagu, koja je davala narodu veru da izdrži sve tegobe naše nacionalne Golgote. Patrijarh Varnava, kao poglavar te crkve, radio je za svoj narod i kao pravi nacionalni borac, a ne samo kao njegov sveštenik i prvosveštenik.
Duboko uvereni, da je rad Patrijarha Varnave služio dobru ne samo pravo-slavnom delu, več i celokupnom našem narodu, mi jugoslovenski Sokoli preko ove komemorativne sednice jednim mi-nutom čutanja odajemo duboko pošto-vanje ličnosti Nj. Sv. Patrijarha Varnave.”
Posle toga izvršni odbor Saveza SKJ s pretstavnicima Sokolske župe Beograd korporativno je pošao u Sabornu crkvu da se pokloni odru blaženopočivšeg Patrijarha, . a nakon toga upisao se je u Patrijaršiji u knjigu saučešča i potom ujedno usmeno izrazio saučešče pret-stavnicima Sv. Sinoda.
Na pogrebu Patrijarha Varnave u-čestvovao je izvršni odbor Saveza SKJ sa saveznom zastavom! i Sokolstvo be-ogradske župe sa svojim zastavama i
Spremajfe sc [za 6 sepfcmbar!
Prva godišnjica Sokolske Petrove petoletnice
Približava se 6 septembar, rodendan Nj. Vel. Kralja Petra II, s kojim danom je skopčana godišnjica Sokolske Petrove petoletnice. To je dan Sokola cele zemlje, koji su ušli u zavetno kolo Sokolske Petrove petoletnice i koji če položiti račun pred svojim članstvom i pred svojoin savešču o torne, šta su kroz ovu prvu godinu dana Sokolske Petrove petoletnice učinili na izvršenju svoga zaveta. Stoga se več sada u svim sokolskim jedinicama oseča življe strujanje rada. Razgledaju se i po stoti put ispituju zavetnice, traže se sredstva i mogučnosti da se do 6 septembra izvrši što veči broj poslova i oba-veza preduzetih u zavetnici, kako bi se sa što boljim rezultatom i svetlijim obrazom izašlo pred Sokole i narod, koji če na velikoj manifestativno^ sednici 6 septembra pored ostaloga čuti i referat društava i četa o torne šta su uprave jedinica učinile na izvršenju svoga zaveta. Iako je prva godina Sokolske Petrove petoletnice odredena za organizaciju rada i za propagandu i-deje ove petoletnice, ipak je prema o-baveštenjima koja stižu župama i na izvršenju obaveza u pojedinim zavetnicama učinjeno vrlo mnogo. Ima velik broj društava i četa koji su več do sada posvršavali glavni deo poslova svoga petogodišnjeg plana, a največi deo ih je premašio petinu tih zadataka odredenih za prvu godinu. Sudeči iz dosad prikupljenih podataka, može se sa mnogo pouzdanosti tvrditi, da če zavetovane čete i društva daleko pre-mašiti ono sto su obečali u svojim zavetnicama.
Rodendan Nj. Vel. Kralja i godiš-njicu Sokolske Petrove petoletnice treba ove godine obeležiti manifestacijama najširih razmera. U centru tih manifestacija treba da blešte tri ideje: ju-goslovenstvo, selo i Sokolska Petrova petoletnica. Treba 6 septembra da sve Sokolstvo zajedno sa narodom, na ve-ličajan način uzdigne visoko misao jugoslovenskog narodnog jedinstva, s druge strane, treba da to jugosloven-stvo duboko zarine svoj koren u dušu i potrebe naroda, naročito naroda na selu, gde su svi elementi za naše pot-puno stapanje i duhovno izjednačenje živi i snažni. Sokolska Petrova petoletnica treba da bude zavetni oganj koji če nas krepiti i snažiti u oživotvo-renju jednog jugoslovenskog ideala na osnovama narodnoga predanja, i duha i života našeg sela.
Taj dan treba obeležiti jednim delom. Jer Sokolska Petrova petoletnica ostvaruje se i gradi delima, žrtvama i pregaranjima. Stoga na prvu godišnjicu Sokolske Petrove petoletnice treba u-priličiti i svečanost stvaranja: udariti temelj nekoj zadužbini, nekoj opšte ko-risnoj akciji, nekom velikom sokolskom pothvatu.
muzikom. Na pogreb su došli pojedini Sokoli i iz drugih bližih i udaljenijih sokolskih župa. Za vreme sprovoda odred Sokola činio je i počasnu stražu pored kovčega. Uprava Sokolskog saveza položila je na odar venac sa dr-žavnom trobojkom i natpisom:
„Velikom nacionalnom borcu — Savez Sokola Kraljevine Jugoslavije.”
Več sada treba budno misliti i paziti i brinuti se, da prva godišnjica Sokolske Petrove petoletnice unese no-vu snagu i novu veru u sokolske redove. Treba da njome toga dana za-jJlamrte i naša srca i naši dom|ovi, i da sve zatutnji i zagrmi od našeg odušev-ljenja da i poslednji skeptici budu li-šeni svake sumnje da smo mi primajuči zavet krenuli u jedno veliko i opšte narodno preporodno delo, posle 18 go-dina kobnog kolebanja, malodušnosti, neodlučnosti i malovernosti.
Presudno je, od velike važnosti i od odlučujučeg značenja kako če se čuti naš jugoslovenski poklik 6 septembra ove godine. O torne neka razmisle svi sokolski forumi i svi sokolski pripadnici. Mesec dana treba o torne misliti, za to se pripremati, torne se radovati, za to se žrtvovati i predano raditi.
Sokolski 6 septembar, Kraljev roden-dan, na prvu godišnjicu Sokolske Pe-kolske Petrove petoletnice treba da odjekne gromko i ubedljivo i)e samo u sokolskim redovima nego i u čitavom narodu. Stoga na posao!
Rg.
Zahvala Nj. Kr. Vis- Kneza Namesniha Pavla Savezu SKJ
Na pozdravni telegram VII godišnje skupštine Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije, Nj. Kr. Vis. Knez Namesnik Pavle zahvalio se sledečim telegramom: „Zahvaljujem srdačno i želim uspe-šan rad skupštini za dobro Kralja i Otadžbine.
Pavle”.
Audijencija zameni ha starešine Saveza SK) brata Đure Paunkovića kod Nj. Kr. Vis- Kneza Namesnika Pavla
Njegovo Kraljevsko Visočanstvo Кпег Namesnik Pavle blagoizvoleo je pri-miti dne 25 o. m. u svom dvorcu „Brdo” kod Kranja u audijenciju drugog zamenika starešine Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije brata Duru Paun-koviča, koji Mu je referisao o prilikama u Sokolstvu.
Njegovo Kraljevsko Visočanstvo Knez Namesnik Pavle blagoizvoleo je tom prilikom obečati svoju punu pomoč Sokolstvu.
Češkoslovaško i jugoslovensko Sokolstvo
veže ne samo svest slovenske uzajamnosfi, već i jednaki osećaji i jednake misli — zajedničke težnje i zajednički ciljevi
Srdačan i bratski poziv jugoslovenskom Sokolstvu i narodu za učešće na X svesokolskom sleiu u Pragu naredne godine
Govor brata dr. jaroslava Vodičke, tajnika ČOS, na beogradskom radiu dne 20 jula o. g.
Pre svog povratka iz Beograda u Prag, gde je s bratom Bogumilom Ha-velom zastupao bratsku Ceškoslovačku obec sokolsku na godišnjoj skupštini Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije, tajnik ČOS, brat dr. Jaroslav Vodička, održao je dne 20 jula ove god. preko beogradskog radia sledeči govor, koji ovde u celosti donosimo:
— Svaki narod' i u trenutcima sreče i moralnogi i materijalnog procvata du-žan je da ne zaboravlja na ideje koje su ga digle iz ropstva. Tim idejama narod je dužan da napaja duh svoje omladine, da bi obezbedio svoju snažnu budučno-st. Narod koji hoče da se pobedonosno održi u večitoj borbi za opstanak, mora da ostane veran idejnom zaveštaju svoje prošlosti.
U čehoslovačkom narodu jedna od tih ideja zaveštaja nedavne i slavne prošlosti je sokolska ideja. Sokolska ideja koju su dali narodu Tirš i Figner u trenutcima buđenja vere u preporod i uzdignuče potištenog naroda, udahnula je narodnim slojevima obojega spola moralnu snagu i ojačala njihovu telesnu sposobnost. Pod sokolskim zastavama okupljao se cvet naroda kao nosilac i vesnik nove, srečnije budućnosti. I u sudbonosnim vremenima svetske ratne oluje. koja je ujedno značila i borbu za opstanak naroda, stajao je tu spre-man ceo češkoslovački narod zahvalju-juči svome Sokolstvu. Sokolska ideja rodila je duh zagranične i unutarnje revolucije, ona je dala obeležje držav-nom prevratu 28 oktobra 10(18 i podala u ruke oružje hiljadama dobrovoljaca, koji su pohrlili na odbranu ugrožene mlade samostalnosti naroda protiv zlo-činačkog napada. I danas isto tamo na severozapadu preko 750.000 češko-slovačkih sokolskih pripadnika u 3.200 jedinica učestvuje u sokolskom telesnem i moralnom vaspitanju, kako bi bili spremni braniti ono što je narodu
najdragocenije, t. j. njegovu slobodu, i da mu budu garancija srečnog mira.
S bratskim jugoslovenskim Sokolstvom češkoslovačko Sokolstvo vezano je ne samo svešču slovenske uzajamno-sti, več i vezom jednakih osečaja srca i jednakih misli. I ovogodišnja skup-ština Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije opet je za nas bila radosna prilika što je na njoj ponovno srdačno manifestovana ova bratska zajednica naših dvaju sokolskih saveza, njihove za-jedničke težnje i njihovi zajednički ciljevi. I srečni smo što u torne nismo usamljeni, jer je sokolska misao dobila svoj čvrst temelj takoreči kod svih slovenskih naroda. Tako stvaramo jednu sokolsku porodicu, vezani bratstvom jezika, krvi, duha i kulture.
Verujemo, da čemo zajedničkim silama obezbbediti slovenskim narodima stalnu i pvežu moralnu i telesnu snagu, koja im neče dati da po'đeknu i koja če ih učiniti jakima i zdravima za njihovu vlastitu sreču a na čast celokupne slovenske porodice.
Češkoslovačko Sokolstvo opet več marljivo priprema svečanost, na kojoj če manifestovati svoju snagu, sprem-nost, disciplinu i sposobnost. Naredne, 1938 godine,naime u Pragu se održava X svesokolski slet. Na ovome sletu neče uzeti učešča samo češkoslovačko Sokolstvo, več če Prag na radost naroda prim iti kao svoje goste i celu sloven-sku sokolsku porodicu. S osečajima is-tinske sreče zagrličemo i priviti na svoje grudi naročito našu dragu braču Jugoslovene, koji če nam opet doči u velikom broju, kao u svoju kuču medu svoje, češkoslovačko Sokolstvo poziva ceo jugoslovenski narod da bi svojim učestvovanjem na ovome sletu za-jedno s nama pokazao pred celim svetom, da smo svoji, da pripadamo jedni drugima i da čemo jedni drugima ostati verni u dobrut i u zlu. —
X svesofiolstii slet u Pragu 1938 g.
Sletski budžet iznosi preko 20 milljuna
čeških kruna
Kao što smo izvestili, za svog poslednjeg boravka u Pragu, na povratku sa sleta poljskog Sokolstva u Katovicama, zamenik starešine Saveza SKJ brat E. Gangl blo le primljen u audijenciju kod pretsednika Ceškoslovačke Republike dr. Eduarda Beneša. — Na sllcl; prefsednlk Ceškoslovačke Republike g. dr. Eduard Beneš I zamenik starešine Saveza SKJ brat E. Gangl za vreme
audljencije
Velike pripreme za X svesokolski slet naredne godine u Pragu vrše se temeljito i s največom intenzivnošču u svim pravcima. Da pak ovako jedna grandiozna priredba kakva če biti X svesokolski slet naredne godine u Pragu iziskujie i ogromna materijalna sredstva, posve je razumljivo. Predvideni i odobreni budžet za ovaj slet iznosi 20.162.375 kč; to je sračunato uzev u obzir največu štednju i najracionalnije ekonomisanje s tim sredstvima. Samo nekoliko detalja iz ovog sletskog bu-
videno je za fotografije 175.000 kč, za žurnale 140.000, za propagandne kopije za inostranstvo 70.000, a za film-sku propagandu 100.000 kč. Za po-štarinu, telefon i sl. predvideno je kč. 250.000. Za osiguranje protiv ozleda, požara, kao i za obaveznu garanciju predvideno je 380.000 kč. Za čiščenje zgrada u kojima če stanovati učesnici sleta, kao i za punjenje slamnjača predvideno je 140.000 kč, a za potrebe za prvu pomoč 64.000 kč. Samo sletska scena stajače 400.000 kč, a takoder 400.000 kč predvideno je za uredenje vežbališta. Ogromnu pak sumu stajače sletska izložba — 4,750.000 kč.
Nije dakako moguče a i nepotrebno bi bilo da iznosimo ceo sletski budžet, hli i iz ovih nekoliko detalja, s mate-rijalne, računske strane sleta, mogu da se nazru razmeri ove priredbe.
Slefska priprema članstva
Češkoslovaška obec sokolska donela 'je i naročite odluke u pogledu sletskih priprema učesnika X svesokolskog sleta u Pragu. Ove odluke po svome značaju i vrsti pretstavljaju jedan zanimljiv i koristan sokolski sletski novum. Prema tim odlukama vodstva češkoslovač-kog Sokolstva treba da sve članstvo proživi ceo slet sokolski svesno i is-tinski. Zato su ove odluke Češkoslovaške obce sokolske za naredni slet u Pragu u prvom redu vaspitnog značaja. Te odluke i mere imaju svrhu, da sletu učestvuje samo ono članstvo, koje je voljno da pokaže svoju spremu,
disciplinu i požrtvovanje. Zato če svaki učesnik ovoga sleta imati da ispuni izvesne obaveze.
Prvenstveno na slet moči če da idu samo punopravni članovi, t. j. oni koji se u sokolsko članstvo prijave naj-dalje do 31 novembra 1937. Drugi je uslov, da svi učesnici sleta, dakjlfe i ne-vežbači, moraju znati strojevne vežbe. Treče je,što če svaki učesnik sleta morati sam lično da primi sletsku značku od naročite komisije u svome društvu, pred kojom če dotični ličnim potpisom potvrditi, da je svesan sletskih dužnosti. Pored ovih glavnih obaveza imaju da se ispune i druge, koje se same po sebi podrazumevaju, kao n. pr. da če svaki učestvovati na zborovima, koje če društva prirediti prilikom štafetnog frčanja COS od 17 do 19 septembra o. i dr.
Ove odluke ČOS još če se docnije dopuniti daljnim uputstviina o sletskim komisijama, o izdavanju značaka, o uve-žbavaju strojevnih vežbi i t. d.
Sva društva nadalje če se pobrinuti za blagovremene prijave članstva, za i-dejne škole za novo članstvo, za izvr-šenje sletskog zaveta, za nabavku odo-ra, štednju, povečanu propagandu sleta u štampi, kinematografima i preko radia, za pravovremeno obaveštavanje članova o sletskim pripremama i sl. Ukrat-ko, sva društva če se starati da sletska propaganda hude što realnija i efikas-nija te da obuhvati sve članstvo, na-raštaj, celokupnu javnost, a naročito one koji če učestvovati na sletu.
džeta ilustrovače nam kako mogu da se visoko penju pojedinačni a k a mo li ne i sumarni sletski izdaci. Tako je n. pr. za takmičenja Saveza slovenskog Sokolstva predvideno 66.000 kč. Za razne tiskanice načelništva članova predvideno je 280.000 kč, a u istu svrhu za načelništvo članica 254.000 kč. Niko, nadalje, ne bi mogao da misli, da če samo trake za funkcionere stajati 7.000 kč. Naročito velika pažnja biče posvečena sletskom filmu, za koji je predvideno 1,000.000 kč. Od ove sume pred-
Praški „Narodnji listi" o godišnjoj skupštini Saveza SKJ
— U ime Tirševo k jedinstvu Slovenstva —
Pod gornjim naslovom praški „Narodnji listi” u svom broju od 21 o. m. donose opširniju vest o VII godišnjoj skupštini Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije. Citirajuči pojedine pasuse iz govora zamenika saveznog starešine br. Gangla te starešine Saveza bugarskih Junaka brata Raška Atanasova, list i-staknuto 'i masnim slovima dodaje sa svoje strane sledeče:
— Izjave sokolskih voda južnih Slo-vena dijametralno se razlikuju "od govora koji kruže o Jugoslaviji i Bu-garskoj, kao da bi se ove dve države naklanjale onoj strani, koja nama (Če-hoslovacima) i Slovenstvu nikada nije bila prijateljski sklona. Ove su izjave sokolskih voda dokaz, da narodi ne menjaju svoje uverenje i svoje simpatije pa ma kakva bila trenutna politika od koje bilo vlade. Krv nije voda! Nije mudro, što više veoma je štetno, verovati vestima koje šire stanoviti kru-govi s prozirnom namerom. Južni Sloveni su verni Slovenstvu i ideji bratstva slovenskih naroda. Nije moguče pomisliti, da bi u Jugoslaviji mogla da se održi vlada, koja bi se usudila da vodi takvu politiku, koja ne bi od-govarala osečajima naroda, jer takva
vlada ne bi mogla da ostane. Zato je naša dužnost da slušamo razum i ose-čaje i da sa svoje strane učvrščujemo i produbljujemo češkoslovačko-jugoslo-vensko bratstvo i da ne podležemo otrovu, koji nam se pruža iz otrovnih izvora. Sokolstvo slovenskih naroda je najjača obrana slovenske uzajamnosti i slovenskog jedinstva. Sokolska skup-ština u Beogradu to je ponovno dokazala. —
Slet u Dubrovniku odgoden
Kako smo izvešteni od strane sletskog odbora Sokolskog društva u Dubrovniku, slet jadranskih sokolskih žu-pa, koji je trebao da se održi od 20 do 22 avgusta o. g., odgoden je za avgust 1938 godine.
Razlozi odgode ovoga sleta, koji bi u svakom pogledu bio uspeo, leže u teh-ničkoj nemogučnosti izgradnje sletskog stadiona do određenog vremena.
ASISTENTA FARMACIJE
traži apoteka Desaty, Valpovo (Sav. ban.) Rcflektanti neka stručnim doka-zima prilože i uverenje o sokolskom članstvu.
Sokolsko društvo Ruše je slovesno razvilo naraštajski prapor
V naših staroslavnih Rušah, ki so v dnveh najhujšega našega narodnega ponižanja izkazale nezlomljivo moč svojega narodnega ponosa, je tamkajšnje vzorno delujoče Sokolsko društvo razvilo u nedeljo dne 11 t. m. svoj na-fascajski prapor, in ga izročilo svoji gladini. S tem činom je ruško Sokolsko društvo podčrtalo svojo ljube-zen in skrb, ki jo goji do doraščajoče nadebudne mladine. Mladina je namreč ono vrelo, iz katerega črpa Sokolstvo vse svoje sile, da pripravi že uglajeno P°t poznejšim sokolskim generacijam; sokolski naraščaj je oni nevsahljivi zaklad, iz katerega se rekrutirajo in pripravljajo naše sokolske legije. Ta dan pomeni ne samo za Ruše, temveč za vse naše obmejno Sokolstvo ponoven triumf sokolske ideje in sokolske discipline. Datum, ki si ga je ruško Sokolsko društvo izbralo za to pomembno in veličastno slavje je tako tesno povezan z zgodovimo obmejnih borb, da bomo težko šli preko tega, ne da bi se pri tem ne spomnili na usodno leto 1914. Kar so izpričale Ruše leta 1914, to so posvedočile tudi sedaj: nacionalne sokolske in z duhom jugoslovenskega e-dinstva prepojene!
Ob prihodu popoldanskega vlaka je pričakovalo domače društvo številne sokolske goste iz Maribora in bližnje okolice. Pred postajnim poslopjem so bili razvrščeni vsi oddelki sokolskih pripadnikov, konjenica ter ostalo narodno zavedno občinstvo. Ko je privozil vlak na postajo, je intonirala domača ruška godba sokolsko koračnico, gostje v krojih in civilu so se vsuli iz vlaka. Navdušenje se je stopnjevalo v sokolskih vzklikih, množica je kakor v mravljišču oblegala postajno poslopje. Zbrane Sokole je nagovoril v vznešenih besedah mno-gozaslužni starosta ruškega Sokola br. A. Krejči, ki je prisrčno pozdravil zastopnike mariborskega matičnega društva s starosto br. dr. Fornazaričem na čelu in povdarjal zgodovinski pomen kumstva novemu praporu, ki ga je Prevzelo mariborsko društvo, in s tem
podkrepilo tesno povezanost mariborskega in ruškega Sokolstva.
Izpred postajnega poslopja se je razvila nato’ v Ruše nnpozantna in veličast na povorka, kakršne Ruše še niso videle. Na čelu povorke sta korakala načelnik in načelnica domačega društva Stani Branko in s. Koruza Dušica. Za sokolsko fanfaro, društvenimi prapori (4) in konjenico (40) so sledili člani v kroju (84), članice v kroju (3S), deca (444 82), in članstvo v civilu (300), skupno 600 sokolskih pripadnikov. Povorka je od zvokih domače godbe korakala mimo Sokolskega doma na trg pred cerkvijo. Raz vseh hiš so ponosno plapolale državne trobojnice, iz o-ken pa se je ob navdušenem vzklikanju sipalo na veličasten sokolski sprevod sveže cvetje. Korakajoče vrste Sokolov so bile na vsej poti deležne navdušenega pozdravljanja.
Stik povorke je bil pred kapelico na trgu, to je na istem mestu, kjer si je pred 23 leti razvilo svoj prapor mariborsko matično sokolsko društvo. Tu je imel ognjevit spominski nagovor župni starosta br. dr. Milan Gorišek, ki je ob spominu na Vidovdan leta 1914 pozdravil zbrano sokolsko armado. V svojem govoru je br. starosta povdarjal, da so tudi 1. 1914 ob času njegovega takratnega govora zvonili zvonovi, tako kakor zvonijo ob sedanjem slavju. Sokolstvo pa je šlo že takrat samozve-stno naprej, kakor gre danes, ker si je v svesti svoje končne zmage. Sta-rostin govor je spremljalo namreč tudi topot zvonjenje vseh ruških zvonov, kar je znak, da so se temu sokolskemu slavju pridružili tudi cerkveni krogi v proslavitev spomina na 1. 1914. Ro nagovoru domačina br. inž. Teržana, ki se je v toplo občutenih besedah spo-nil vseh umrlih borcev, se je sprevod vrnil pred Sokolski dom, kjer je bil razhod.
Slavje je doseglo svoj višek v slavnostnem razvitju naraščajskega prapora na domačem letnem telovadišču tik Sokolskega doma, ki je bilo bogato okra-
šeno z državnimi trobojnicami in zelenjem. Izredno okusno pa je bila prirejena častna tribuna, ki so jo zasedli sokolski funkcionarji ter zastopnika naše hrabre vojske brigadni general Popadič in poveljnik 32. topn. polka podpolkovnik Kiler. Ob sviranju sokolske koračnice in ob dvignjeni državni zastavi so vkorakali na telovadišče vsi oddelki s prapori vred, navdušeno pazdravljeni od številnega občinstva, ki je medtem že na gosto zasedlo vse prostore. Po odigrani državni himni je iz častne tribune, ovite v državne trobojnice in okrašene s sliko Nj. Vel. kralja Petra II., pozdravil veličastni sokolski zbor starosta br. Krejči, ki je naslovil tople sokolske pozdrave na navzoča zastopnika naše hrabre vojske ter vse ostale sokolske funkcionarje in goste. Globoko so odjeknile njegove besede, ki jih je spregovoril stasitim ruškim naraščajnikom, poziva-joč jih, da naj bodo zgled dobrih Jugo-slovenov, ki naj čuvajo novi prapor kot simbol našega državnega in narodnega edinstva. Med govorom razviti naraš-čajski prapor, ki je ponosno zavihral v sončnem siju in vadušenju sokolskega zbora, je predal starosta naraščajniku Dolinšku Zoranu, ki je ob prevzemu istega obljubil, da bo čuval ta prapor za vzvišeno sokolsko idejo, kralja in domovino. Ginljiv prizor prevzema naraščajskega prapora je zaključil starosta mariborskega matičnega društva, kije pripel na prapor lepo vezen spominski trak z napisom „Mladim stražarjem meje”. V jedrnatih besedah je kumov zastopnik br. dr. Fornazarič spregovoril zanosne besede na naslov ruškega naraščaja z željo, da naj vihra ta prapor pred ruško mladino kot simbol prostovoljne sokolske discipline in ki naj ga naraščaj nosi kot simbol bratstva in enakosti. Ta naraščajski prapor naj bo bojni prapor sokolske misli, simbol ljubezni do države in kralja. S pozivom, da se strne sokolska mladina pod svoj prapor in z klici „Zdravo” rtiški mladini, enotni in svobodni Jugoslaviji ter prvemu najvišjemu Sokolu, ljubljenemu kralju Petru II., ki so zbudili vihar navdušenja vseh navzočih, je bila svečanost razvitja zaključena.
Sledil je lepo in strumno izveden na-
stop vseh telovadnih oddelkov ruškega Sokola, ki je bil tako po izvedbi, kakor tudi po številu eden najveličastnejših dosedanjih nastopov in ki je pokazal, da je sokolsko seme v malem Beogradu vzklilo in rodilo bohoten sad. Nastopili so: deca proste vaje 34-+-72, moški naraščaj raznoterosti 10, naraščaj proste vaje 64-f-58=122, orodna telovadba članstvo 7, naraščaj 26, članstvo proste vaje 56=50=106 in članice Maribor III. na gredi -}-5, skupno 375 nastopajočih.
Po lepo uspelem nastopu, ki je pokazal veliko izvežbanost ruškega naraščaja zlasti na orodju ter uspehe sistematskega dela na telesnovzgojnem po-prišču, se je razvila v seh prostorih Sokolskega doma in na letnem telovadišču neprisiljena zabava. Živahna razgibanost je vladala vse do odhoda prvega večernega vlaka. Ta nedelja ob razvitju naraščajskega prapora v Rušah bodi nov mejnik v razvoju ruškega Sokolstva, ki koraka strumno po začrtani poti sokolskega dela budno braneč našo severno mejo.
Osvećenje doma Sokolsko# društva Dala
Dne 25 jula o. g. izvršeno je skromno i u tišini bez ikakve pompe več tako dugo pripremano osvečenje Sokol-skog domfa i zastave Sok. društva Dala (Banat). Sticajem prilika Sok. društvo Dala bilo je prinuđeno da dva puta odlaže osvečenje samo da bi t-a svečana proslava što bolje uspelaf,; i da bi joj se dao oblik i karakter nacionalne proslave kako to ovde na samoj granici zaslužuje. Ali ni ovoga puta nije se proslava mogla izvršiti onako svečano i u onorae obimu kako je to uprava društva bila pripremila, jer je zbog smrti Nj. Sv. Patrijarha cela proslava svedena na čisto crkveni obred.
Osvečenju je prisustvovao br. dr. Miša Matič, starešina župe Petrovgrad i član uprave Saveza S. K.J. On je u-jedno i kumovao novoj zastavi. Drugih zvaničkih delegata nije bilo, izuzev pret-stavnike okolnih br. jedinica. Br .dr. Matič održao je prigodan patriotski
Sa veliftog sofiolstiog i nacionalnog slavi ja na Visu 25 o. m.
Proslava 30~godišnjice i razvićc za stave Sokolskog društva Vis
Tom prigodom održan je na Visu odlično uspeli slet hvarsko~viškog okružja, na kome je bilo oko 4.000 učesnika
4.000 ljudi prisustvovalo je razvijanju nove zastave Sokolskog društva Vis
Svečanost je održana u prisustvu izaslanika Nj. Vel. Kralja te pretstavnika češkoslovačkog Sokolstva i bugarskih Junaka Načelnik češkoslovačkog Sokolstva brat dr. Miroslav Klinger privezao je uz novo razvijenu zasfavu Sokolskog društva Vis spomen«traku
Načelnik ČOS i SSS brat dr. Miroslav Klinger kumovao je novoj	Zastupnik	Nj	Vel.	Kralja pukovnik brat M. Rašovič pregledava
zastavi društva Vis i na nju privezao traku.	postrojenje četa Sokola
govor o značaju Sokolstva ovde na granici, a starešina društva br. dr. Mi-lorad Lazič govorio je potom o uspeš-nom radu ove male, ali svake hvale dostojne naše jedinice, koja je posle 10-to godišnjeg napornog rada uspela da 1935 god. podigne na samoj granici vrlo lep dom, zahvaljujuči trudu i radu svih svojih pripadnika. Time je Sokolsko društvo Dala još jednom dokazalo, šta se može učiniti dobrom voljom i po-žrtvovanim radom[, i da su Sokoli sve-sni svoje velike misije ovde na granici. Zatim se toplim rečima zahvalio svima onima koji su svojim prilozima i radom pomogli podizanje doma.
Iz naših župa
Prva javna vežba Sokolske čete Račišče na Korčuli. Dana 11 jula o. g. novoosnovana Sokolska četa Račišče o-držala je svoju prvu javnu vežbu, ko-joj je sudelovalo matično društvo Korčula u velikom broju sa svojom glaz-bom. Brača iz Korčule stigli su posebnim velikim motornim čamcem, srdačno pozdravljeni od čitavog sela. Na ulazu u selo seljakinje koje su pravile špalir posipale su braču iz Korčule cvečem.
Javnoj vežbi sudelovale su u velikom broju i Sokolice čete Pupnat i Čara te izaslanici čete Smokvica. Sudelovala je nadalje i kolonija' dece Sokolskog društva Zagreb II, koja se nalaze na letovanju u Lovištu na Pelješcu.
Pre javne vežbe priredena je povorka kroz selo. Posle povorke bio je zbor na vežbalištu, i tu je odana počast državnoj zastavi i otpevan „Sokolski pozdrav”.
Nakon toga je brat starešina matič-nog društva pozdravio sve prisutne i dao reč bratu ref. za čete, koji je pri-kazao značaj sokolskog rada na selu i značaj Sokolske Petrove petoletke. Zatim je uzeo reč zam. starešine čete Račišče i pozdravio sve prisutne a naro-čito prisutnog njihovog meštanina brata Kostu Unkoviča, počasnog konzula naše države u Pitsburgu, koji je posle 40 godina posetio svoj rodni kraj.
Nakon toga su izvedene pojedine tačke priredbe, u kojoj su sudelovale čete Račišče, Pupnat, Čara i društvo Korčula te kolonija Sokola II iz Zagreba, koja je svojim nastupom oduševila pri-sutno mnoštvo. Naročito se je dopala simbolična vežba čete Račišče „Ko va) Jadrana”.
Posle održane vežbe uzeo je reč pri-sutni brat Kosto Unkovič, koji je skoro prispio u domovinu, te je svojim govorom delovao na sve i svakoga, pa je bilo i suza, a i prisutni Račiščani, koji nisu članovi Sokola, slušali su pozorno, odobravali i osetili veliku i spasonosnu jugoslovensku misao.
Brat Unkovič je govorio onako, kako može dugogodišnji iseljenik, koji ima samo uzvišene misli o svom narodu i svojoj otadžbini. Potrebno bi bilo čuti češče ovakove govore, jer bi se tnanje grešilo, manje mrzilo, a više stvaralo. Više sreče bi bilo.
Mlada poletna četa Račišče, siromašno ali kremenito selo Račišče i svi prisutni ovom lepom priredbom bili su oduševljeni. Na povratku iz Račišča svi izletnici svrstali se u povorku i kroz Korčulu prošli pevajuči i kličuči Kralju i Jugoslaviji.
Zaista jedna lepa sokolska manifestacija, koja je nama ulila nove snage i ojačala veru, a posmatračima uverenje, da je Jugoslavija močna i večna.
Sijajen javni nastop Sokolskega društva Ljubljana — Vič. — V nedeljo 11 tekučeg meseca je priredilo Sokolsko društvo Ljubljana-Vič svoj letni javni nastop, ki se je razvil v sijajno manifestacijo sokolske misli. Poseben poudarek nastopu je dalo sodelovanje naše hrabre vojske ki stopa ramo ob rami z jugoslovenskim sokolstvom za okrepitev jugoslovenske nacionalne misli. Naši vrli planinci pod vodstvom poročnika br. Cerkvenika so pokazali, da se tudi v vojski sistematično goji Tyrševo sokolstvo. Njihov vzoren in odličen nastop je vzbudil viharno navdušenje med veliko množico gledalcev.
Vabilu viškega Sokola so se odzvala bratska društva v velikem številu. Pred
Narodnim domom se je zbrala sokolska vojska, odkoder je krenila z godbo Sokola I Tabor in s prapori Ljubljanskega Sokola, Sokola II, Sokola III, Št. Vida in Vrhnike, navdušeno po-zdravljana skozi mesto na Vič. Med potjo se je pridružila sokolstvu še naša hrabra vojska in povorka, ki je štela nad 500 oseb, je bila navdušeno sprejeta in obsuta s cvetjem pri vhodu v bivšo viško občino. Tam je pričakoval goste viški Sokol z obema praporoma in državno zastavo, nakar je povorka odšla med gostim špalirjem po Tržaški cesti pred viški Sokolski dom, kjer je bil razhod. Posebno navdušenih o-vacij so bili deležni vojaki-planinci, ki so prepevali sokolske in nacionalne pesmi.
Na telovadišču se je med tem zbrala množica, kakršne na Viču že dolgo nismo videli, blizu 2000 gledalcev je zasedlo obširno telovadišče. Med odličnimi posetniki so bili zastopnik divizi-jonarja major Metikoš, poveljnik 40 pešpolka Triglavskega polkovnik Ma-šič, orožniški polkovnik Pavelič, številni oficirski zbor s podpolkovnikom Jakličem na čelu, zastopnik župe br. inž. Poženel, narodni poslanci br. Hočevar, Koman in Mravlje, zastopnik vojnih dobrovoljcev z br. Žagarjem na čelu, zastopniki skoro vseh ljubljanskih in okoliških sokolskih društev, četo Loški potok pa je zastopal svetnik br. Bajič.
Ob napovedani uri so prikorakali ob zvokih sokolske koračnice telovadni oddelki in vojska z državno zastavo in izkazali čast državni zastavi, ki se je med igranjem državne himne dvigala na visok jambor. Po tej lepi svečanosti je vsa množica zapela „Pesem sokolskih legij”, nakar je v kratkih besedah pozdravil odlične goste in bratska društva starosta br. Borštnik. Gledalci so priredili telovadnim oddelkom, posebno pa naši hrabri vojski tople ovacije. Prvi so prikorakali na telovadišče člani (44), ki so župne proste vaje opravili zelo dobro in skladno, za njimi pa je ženska deca (34) ljubko izvedla proste vaje. Zelo lep je bil nastop naraščajnikov (54) z župnimi vajami, ki so vzbudile med občinstvom navdušeno pohvalo. Viharno ploskanje je pa zadonelo po telovadišču, ko so prikorakali naši vrli planinci z državno zastavo na čelu v paradnem koraku ter nam pokazali po efektnem razstopu odlično in brezhibno tri proste vaje s puško, ob zaključku pa bojno sceno, ki je vzbudila ponovne burne ovacije naši vojski. Scena je bila zaključena z učinkovito skupino med igranjem državne himne, ki jo je vsa množica stoje poslušala. Vojska je strumno defilirala pred vojaškimi dostojanstveniki, med burnimi ovacijami, ki se kar niso hotele poleči. Pri orodni telovadbi so nastopili člani na bradlji, članice na dvo-višinski bradlji, člani Sokola II. na krogih, naraščajniki na drogu, moška deca s preskoki čez konja, ženska deca pa z igrami. Vdeli smo prav lepe vaje in občinstvo je navdušeno ploskalo posameznim telovadcem in telovadkam. Po splošni orodni telovadbi je nastopila še vzorna vrsta Ljublj. Sokola na drogu, ki pa bi bila dosegla še večji uspeh, če bi bil boljši drog, kljub temu pa so bili bratje deležni za svoje lepe vaje toplih ovacij. Nato so nastopile članice (26), moška deca (25) in naraščajnice (36) z župnimi prostimi vajami prav dobro in skladno ter v lepem kritju. Po telovadnem sporedu so prikorakali na telovadišče med ponovnimi burnimi ovacijami vsi oddelki in vojska, ki so ubrano zapeli sokolsko „Hej Slovani”, nakar je bila spuščena državna zastava.
Po nastopu je bila izvrstno obiskana zabava, ki je trajala v lepem razpoloženju do polnoči. Vaditeljskemu zboru in vsem sodelavcem pri prireditvi i-skreno čestitamo k lepemu nastopu. Viški Sokol, le naprej brez miru... Zdravo! — at.
Sokolsko društvo Ljubijana-Štepanja
vas. V Stepanji vasi si je Sokolsko društvo pred leti postavilo lep in udoben dom, ki sicer še ni ometan, a vendar že služi svojim namenom in pod njegovim krovom se marljivo vežba mladina in članstvo iz Stepanje vasi, pa
tudi Moščani uživajo gostoljubnost bratskega društva. Sadove te vzgoje je pokazalo agilno društvo 11 julija ob priliki javnega nastopa na svojem letnem proštom, tik novega doma. Čeprav je bilo v okolici Ljubljane več sokolskih nastopov, tako na Viču in na Ježici, se je prostrano telovadišče ob 16., ko se je pričela javna telovadba, napolnilo. Prišli so tudi odlični predstavniki Sokola, tako podstarosta župe in starosta Sokola I. inž. Bevc, član župne uprave dr. Lokar, bivši dolgoletni starosta Sokola IV br. Pogačnik, starosta Sokola Laverca br. Ogrin in kot domačin starosta štepanjskega Sokola br. Bricelj. Prireditve se je udeležilo tudi mnogo oficirjev in pa pevski zbor „Sava”.
Točno ob 16. je vojaška godba zaigrala koračnico in na telovadišče so prikorakali vsi oddelki z društvenim praporom, a krepak naraščajnik je nosil državno trobojko. Zapeli so himno sokolskih legij in vsa množica je pela z njimi. Sledil je pozdrav državni zastavi, ki se je dvignila visoko na drog, a takoj nato je prikorakalo 11 starejših bratov, ki so prvi nastopili s prostimi vajami. Že ta točka je navdušila gledalce in se je navdušenje stopnjevalo od nastopa do nastopa. Prišla je moška deca, številčno najmočnejša skupina — dokaz, da se mladina zbira v sokolskem taboru. Okrog 50 dečkov je strumno, povezano in skladno od-telovadilo tri prav težke vaje, za njimi so pa pokazale naraščajnice ljubke vaje z venčki. Na zeleno trato je prikorakalo 36 deklic. Zelo lepo so bile izvedene tudi vaje ženske dece. Najlepša točka je pa bil nedvomno nastop naraščajnikov. Osem mišičastih, lepo razvitih fantov je učinkovito nastopilo s kombiniranimi težkimi vajami, v katerih so brez vsakih napak prehajali iz prostih vaj v stoje in premete. Viharno ploskanje jim je bilo zasluženo priznanje. Za njimi je ženska deca poskočno in v ritmu zaplesala štiri vrste kola, a takoj nato je prikorakalo na telovadišče 16 članic, ki so nam pokazale deloma že znane vaje, vendar prav lepo in efektno. Za članicami so prikorakali člani (22). Redki so nastopi, kjer vidiš tako skladnost, povezanost in kritje; ves oddelek je nastopil kakor en mož. Vrhunske telovadbe na drogu in bradlji pa so nam pokazali izbrani telovadci s Tabora, med katerimi se je posebno odlikoval preizkušeni borec br. Porenta. Istočasno je nastopilo tudi 9 naraščajnikov z vajami na konju. Za zaključek telovadnih točk je 8 deklic v ruskih narodnih nošah zaplesalo „ka-začka” ob spremljavi klavirja.
H koncu so prikorakali vsi oddelki na telovadišče in ob spremljavi godbe zapeli „Hej Slovani”. Po telovadbi se je razvila na telovadišču prijetna zabava. Sokol v Stepanji vasi je pokazal, da so njegove korenine že globoko pognale in da je sokolska zavest med Štepanj-ci in Moščani zelo utrjena.
Javna vežba Sok. čete Budinščina.
— Sokolska četa Budinščina priredila je dne 18 jula svoju javnu vežbu uz su-delovanje matičnog društva Varaždin i društva Čakovec. Brači iz Varaždina i Čakovca, koja su stigla još ujutro, bio je na stanici prireden srdačan i bratski doček, te se tu formirala povorka, koja je na čelu sa muzikom unatoč kiše prošla kroz samo mesto. Posle podne nastalo je na sveopče veselje Sokola lepo vreme, te je održan javni nastup, koji jej>osetilo oko 200 tamošnjih me-štana i seljaka, a što za prilike u ovom kraju znači odličan uspeh. Nastupili su su u prostim vežbama članovi (16) i naraštaj (18), naraštaj iz Varaždina na stolu (6) a brača iz Čakovca (8) na preči. Deca su izvela na opče zadovoljstvo i odobravanje solo-scenu „U-čitelj i Sokoliči,” koje je uvežbala sestra Beloševič, dok je čitav javni nastup vo-dio načelnik čete brat Žabčič.
Posle telovežbenih tačaka, održao je pred sakupljeniin članstvom i narašta-jem starešina čete, brat ing. Ivanek, govor u kojem se zahvalio brači iz Varaždina i Čakovca na pruženoj mo-ralnoj pomoči, kao i prijateljima Sokolstva, koji su u ovo teško doba naročito za Sokolstvo u Hrvatskom Zagorju u tako lepom broju posetili javni nastup. Uz poklike Nj. Vel. Kralju, Ju-
goslaviji, jugoslavenskom Sokolstvu i; uz pevanje sokolske himne „Hej Sloveni” završen je ovaj javni lepo uspeli nastup.
Posle vežbe razvilo se pravo narodno veselje.
Priredba je uspela moralno i mate-rijalno pa se je nadati da če četa oso-koljena ovim uspehom poraditi još više na širenju sokolske misli medu narodom u ovom kraju i uspeh sigurno neče izostati. Priredba je završena u največem redu i disciplini bez ikakvog incidenta. — F. K.
Sokolsko društvo Ribnica. — V nedelju dne 11 julija je naše društvo priredilo svoj letni javen nastop. Takoj po kosilu so se začele zbirati pred sokolskim domom množice. Prihitela je Sodražica, Kočevje, Dolenja vas, Vel. Lašče in še celo oddaljeni Črnomelj je poslal svoje odposlanstvo.
Ob pol treh je sklicala načelnikova trobka zbor, formirala se je impozantna povorka, ki je krenila s sokolsko konjenico, godbo in štirimi prapori na čelu skozi Gorenjo vas po slavnostno o-krašenem trgu. 320 odločnih pripadnikov sokolske družine je med korakanjem neprestano in navdušeno vskli-kalo našemu starešini, Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici Mariji in jugoslovanskemu Sokolstvu. Gledajoča množica še nikoli ni tako navdušeno in spontano odzdravljala Sokolu kakor ravno letos. Po končani povorki je bil stik svega članstva na telovadišču. Brat starosta je v pomembnih besedah orisal pomen in važnost sokolskega dela in vstrajnosti. Nato se je med mogočnimi akordi državne himne digla na 14 metrov visokem drogu sveta nam državna trobojka. Ko je intonirala naša godba še sokolsko himno „Hej Slovani” in pesem sokolskih legij, dvignile so se še veličastno vlajke čehoslovaška, bolgar-garska, poljska in ruska. Kako enostaven toda prepričevalen dokaz sokolskega dela in stremljenja, ki upirajoč svoje poglede v jasno bodočnost, ki mora biti slovanska, s prezirom gleda na trenutna naša in zamejska cepljenja!!
Točno ob 16 uri se je pričela javna telovadba, kateri je s velikim zanimanjem sledila nad vse častna, Sokolstvu naklonjena množica. Po krasno uspelem telovadnem nastopu se je vršila zelo animirana zabava. Ribniški Sokol pa si lahko z mirno vestjo zapiše v svoje anale, da je dosegel s tem svojim nastopom nad vse krasen in manifestati-ven uspeh! Zdravo!
NATEČAJ
Sokolskoj župi Sušak-Rijeka potre-ban je jedan putujuči prednjak sa žup-skim prednjačkim ispitom, koji bi obila-zio jedinice ove župe. Isti treba da je uz tehnički spreman i u prosvetnom i administrativnem radu, jer če povrh lehničke dužnosti upučivati župske jedinice i u ovim granama sokolskog rada.
Molbe i uslove neka reflektanti za ovo mesto podnesu starešinstvu župe Sušak-Rijeka u Sušaku do uključivo 31 avgusta 1937 god.
Uprava župe.
ZASTAVE
društvene sa zlatom, srmom i svilom umetnički izraduje po
NAROČITO JEFTINOJ CENI
brat MILOŠ DOVAT Beograd Grobljanska 4
Izdaje za Savez Sokola Kraljevine Jugoslavije Đ. Paunkovič, Rumunska 56 • Glavni i odgovorni urednik Stjepan Celar, Jovana Rističa 6# Uredjuje redakcioni odbor
Štamparija Drag. Gregoriča, Strahinjiča Bana 75. — Beograa