Posamezna številka 12 vinarjev.
Siev. 263.	JI
=5 Velja po pošti: —
za celo leto naprej.. K 30— za m mesec „ ..,, 2-50 za Hemčljo oeloletno . „ 34'— za ostalo inozemstvo. „ 40 ■—
V	Ljubljani na dom» Za oelo leto naprej.. K 28-— za en mescc „ .. K 2-30
V	upravi prejeman macVflo2-~
= Sobotna izdaja: =
Za oelo leto.....K
za Hemčljo celoleino. „ 9'— sa ostalo lno—mstvo. „ 12 —
Leto xlv.
■■ 'i i a Inserati: Enostolpna petltrrsta (72 m« alroka tn 3 mm vltoka ali aj«
prostoi) sa enkrat . . . . po 10 t za dva-ln večkrat . ,, 15 „ pri večjih naročilih primere« popnst po dogovora.
Enostolpna peUtvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan Izvzemši del je ln pravnike, ob 3. url pop. J'
Redna letna priloga vozni raCl
1	m-
2	RoKoj
Ur
___ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rofeop.sl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne inrojemajo. — Uredniškega telefona .štev, 74. =
slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi 8. — Rečna poštne hranilnice avstrijske št. 24.707, ogrsko 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškoga telefona št. 188.
Mlsterl) Rusije.
Tako je tedaj tudi ruska revolucija izzvenela v krvavo državljansko vojsko, kakor drugače biti ni moglo in kakor jo je rodila še vsaka revolucija. Do tega je moralo priti tem bolj, ker so našli skrajni ruski revolucijonarji v Leninu moža, ki ima čudovito moč do duše preprostih množic ter jih je povsod na mah potegnil za seboj. Pod Leninovim vplivom nočejo te množice ničesar vedeti ne o posebnih koristih države ne o opravičenih zahtevah drugih slojev, marveč hočejo le razdelitve vsega premoženja in zemlje, hočejo uresničitve skrajnih socialističnih načel. Ta prizadevanja so morala vzbuditi najodločnejši od-'; por ne le med najbolj prizadetimi posestniki zemlje, med industrijci in finančniki, marveč tudi med odkritimi demokrati, ki pa hočejo ohraniti rusko državo in sedanjega reda nočejo postaviti na glavo.
Sedaj je le vprašanje, kdo bo močnejši: Lenin ali zmernejši življi s Kerenskim na čelu? Ker v vojski — tudi državljanski — zmaguje orožje, bo vsaj za enkrat zmagal tisti, na čegar stran se bo nagnil pretežni dej armade. In v tem oziru kaže dobro Leninu, vsaj kolikor je posneti iz raznih poročil. S Kerenskim gredo pač generali, a moštvo, posebno mornariško, je zavzeto za Lenina, ki obeta takojšen mir, razdelitev zemlje in vlado delavcev in kmetov. Ne bomo mogli biti tedaj posebno
caa	i.SatetaAsP^ JSS^JSJt
Uvidel je da je povzročaa acvoluc a	*	bo v tch notra_
splosno brezv lad,ie	; h prev;atih žn zunanji 'nevarnosti iz ru-
najsibo na velikem ^>oroyanju v Mos- , > P	Tema se zgrinja nad Rusijo,
kvi, v predparlamentu ali v vojaškem, j	& j
in delavskem svetu, povsod jc poudar- j	Kdo je Lenin?
jal, da je treba rešiti domovino anar-.; Kdo je ta mož, ki je nadvladal ne le hije, vzbuditi v širših masah zaupanje • carjst;čn0f marveč tudi demokratično Ru-v vlado in ohraniti zunanji ugled dr- j sij0? Tip jc {o ruskega revolucijonarja žave.	.	j iZZa caristične dobe: vseučiliški dijak,
Če je Lenin res zmagal, je uvedena j pravni ^ so ga skrajne socialistične ide-
Rusija je v viharju. Neprodirna tema nejasnosti pokriva sedaj še dogodke. Imenujejo se imena Lenin zmagovalec, a na drugi strani pa poudarjajo: Kerenskij je obvladal položaj. Istočasno jn v zvezi s Kerenskij em se imenujejo imena Kornilov, Kalcdin. A nedavno še so bili Kerenskij ter Kornilov-Kaledin smrtni sovražniki. Znan je Nietschejev izrek: »Umwertung aller Wertc«. Vse se spreminja danes v Rusiji in sicer naglo, kar čez noč. Iz tega vidika moramo presojati ves položaj.
Treba je računati tudi z dejstvom, ^a bo Kerenskij' res podlegel. S Kerenskim bi izginila iz pozorišča Rusije politična osebnost, ki stremi po skupnem sodelovanju vseh državljanov, vseh razredov, vseh interesov, ki prisegajo na prapor rcvolucije. Človek ima vtis, da ni prišel na Ruskem še čas za zmerne in trezne elemente kot Miljukov, Gučkov. Lvov in tudi za Kerenskega ne, ki naj pripravlja tem osebnostim pot. Toda preko najskrajnejših elemen-. j tov od carja Nikolaja II. ter sistema : Ohrane in birokratizma do Bakunino- I vih učencev boljševikov in Lenina ter | židovskih generalov, bo morala priti j Rusija v reden, miren tok. Tudi revolu- j
diktatura proletariata, se je pričela igra nevarnih poskusov, ki se lahko konča-
je popolnoma prevzele in je deloval po revolucionarnih krožkih. Caristična oblast
jo s popolnim razsulom Rusije. Tok Le- ; ^ 7 mr,0gimi tovariši pregnala v Sibi-nina in bolševikov mora kmalu izginiti j rjj0i ocu,orjer je pa ušel in se pomešal med iz površja. Ali v treh dneh, ali v treh : mnogoštevilne ruske emigrante, ki so iz tednih, ali treh mesecih — vseeno. Cim j inozemstva netili skrivni ogenj v ruskih preje, tem boljše za notranjo preuredi- ; množicah. Kakor hitro je marčna revoluci-tev Rusije.	j ja odprla tem izgnancem vrnitev v domo-
Duh boljševikov je zbegal armado, j v;n0) je Lenin hitel v Petrograd in takoj Vrgli so med njo geslo: takojšni mir. In j ngstop;] kot voditelj najskrajnejše revolu-kateri vojak si ne želi miru, si ne želi j cijonarne skupine, ki je otvorila svoj se-zapustiti območja topov, pušk ter se zo- j jež v pajači plesalke KšesinSce. Od tiste pet sestati s svojimi dragimi. Zato je ; ure sc je začej b0j za Lenina in proti nje-bila Leninova pro tir evolucij a v armadi !	;n vmomi encia.
hipno popularna. Kako dolgo, to je pa drugo vprašanje.
Toda še v drugem znamenju vihra boj v Rusiji. Še pet dni pred Leninovo protirevolucijo je poudarjal Kerenskij: »Čim bližje je sklicanje ustavodajalne
mu. Meščanski demokrati in zmerni socia listi, kadeti in menševiki so nastopali proti njemu z besedo in peresom. Dokazovali so celo Leninovo zvezo s sovražnikom in izdali proti njemu zaporno povelje; a vse ni nič zaleglo. Nižje ljudstvo in skraini socialisti — bolševiki — so šli za Leninom
skupščine, tem bolj se bodo trudili pri- j so drli za njim. Pri občinskih volitvah, v
<-«+«•. oi el/vn i>-» i\ 1 oc\ ______ T on i n in Vinlisn- ! .. ~x 1 * 1, : ~ J ^—1.: t, „,,« i i U	~
staši skrajne levice — Lenin in boljše viki — ter pristaši najskrajnejše desnice — absolutistični monarhisti, da preprečijo to sklicanje.« Oboji namreč so uvidevali jasno, da pomeni sklicanje ustavodajalne skupščine smrt njihovim stremljenjem. »Raje umrem, kakor da se podvržem volji Lenina,« tako je zaključil Kerenskij svoja izvajanja. Eno napako sta napravila Kerenskij in njegova vlada, preveč popustljiva sta bila nasproti boljševikom, sile nista hotela rabiti, upala sta, da se bo vsa zadeva mirnim potom rešila.
Mogoče je v Rusiji ta vihar zadnji. Misterij Rupije, sc bo razkril in razvozlal. Možje kot Miljukov, Kerenskij, Gučkov in Kornilov, ki so na tako spreten in srečen način vrgli carizem, bodo znali rešiti tudi to zagato.
Lenin in boljševiki pa niso možje, ki bi Rusiji kazali pol.
.XXX Zmeda čimdaije večja. — Fet viad.
Iz Stockholma poročajo dne 14. novembra: Od včeraj je brzojavna zveza med Finsko in Rušijo prekinjena. Avtentičnih poročil ni. Toliko pa je gotovo, da se jc državljanska vojska razširila po celi državi in da je pet vlad. Poročila v listih si docela nasprotujejo; dočim javljajo nekatera, da je Kerenski zmagal, pa vedo povedati Iruga, da je bil popolnoma poražen.
vojaških in delavskih svetih so zmagovali boljševiki. Lenin je postajal od dne do dne močnejši in glavni odbor mornarice je določil Lenina za prvega kandidata v kon-stituanto. »On za nas ni samo ime, marveč naš prapor!« Tako se je glasilo v oklicu.
Kot govornik, pravijo, Lenin ni prav nič posebnega. Edino orožje so mu dema-gogična gesla. A kakor nihče drugi, pozna ljudsko dušo in zna vplivati nanjo.
Leninovi načrti segajo zelo daleč, tudi preko meje ruske države. Najprej hoče na Ruskem uvesti diktaturo proletariata, skleniti mir, nato se bo pa revolucionarna Rusija postavila na čelo mednarodne socialne revolucije, ki naj vse narode osvobodi kapitalističnih verig in ustvari komunistično državo.
To je torej Lenin. Njegovo pravo ime je Uljanov, Ljenin pa le eden izmed mnogih njegovih pisateljskih psevdonimov.
Leninov najožji tovariš, s katerim si delita oblast, je
Trockij.
Leon Trockij, predsednik i it grajskega delavskega in vojaškega sveta, je živel pred vojsko v Parizu kot urednik rc-volucijonarnega ruskega lista »Naše Slovo«, Kakor hitro se je začela vojska, ie francoska vlada Trockega, ki je bil vnet pristaš Jauresa in je po njegovi smrti nadaljeval njegovo delo proti vojni, izgnala. Šel je v Švico, a tudi od tu so ga izgnali, na
kar Se je zatekel v Ameriko. Ko se je hotel letos meseca marca vrniti na Rusko, so ga v Halifaxu aretirali, a delavski in vojaški svet v Petrogradu je proti temu ostro nastopil, na kar so Trockega izpustili ter se je vrnil na Rus'ko.
O poteku sobotnih in nedeljskih bojev.
Stockholm, 14. nov. V »Stockholms Tidhingen« opisuje haparandski dopisnik boje 10. in 11. novembra, tako-le: V nedeljo ponoči je Kerenski zasedel Gačino, Carskoje selo in Krasnoje selo. V soboto zvečer je bil poslal v Petrograd parlamen-terje, ki so pozvali boljševike, naj se vdajo. Pogajanja so trajala do nedelje, a ostala brezuspešna. S tem je Kerenski iz-, gtibil avtoriteto in zamudil priliko za osvojitev Petrograda, boljševiki pa so dobili čas, da so se polastili troje vojašnic z vladi zvestimi četami in organizirali obrarrho mesta. Izid nadaljnih bojev ni zran. — Zveza železničarjev je v nedeljo poslala boljševikom in socialnim rsvolucijonarjeri ultimat, da naj se sporazumejo in sestavijo novo socialistično vlado, drugače bodo železničarji začeli generalni štrajk.
Ententa podpira Korn'Iova.
Stockholm, 15. nov. Sodi se, da so brzojavno zvezo nalašč pretrgali boljševiki. Iz vseh doslej došlih poročil je posneti, Ha poslaniki entente podpirajo Kornilova.
Marx zmagovalec na R'iskci??.
Kristianija, 14. nov. .Georg Weil1, ki se je na: povratku iz Petrograda mudil tukaj, je izjavil, da zavezniki z Rusijo kot voja-. škim činiteljem ne morejo več računati.-»Verdens Gang« pa piše: »Kar Hindenburg s svojimi vojaškimi množicami ni zmogel, to je dosegel Karel Marx s svojimi teorijami. Rusijo je zmagal nemški socializem in ne nemški militarizem.
»Jugoslovanska zveza« v Rusiji za samostojno jugoslovansko državo.
Z Dunaja poročajo, da povzroča jugoslovansko vprašanje ententi velike težave. Po vesteh iz Petrograda se ve, da je zveza v Rusiji stanujočih Jugoslovanov javno protestirala proti taki rešitvi jugoslovanskega vprašanja, kakor jo je bil predložil delavski in vojaški svet. Ruska »Jugoslovanska zveza« je izdala ob tej priliki oklic, v katerem dokazuje, da rešitev jugoslovanskega vprašanja po načrtu delavskega in vojaškega sveta nasprotuje principom internacionalnega socializma in je v protislovju tudi z načelom ruskih revolucionarnih demokratov o samoodločbi narodov. »Jugoslovanska zveza« zahteva, da se da Jugoslovanom možnost, da sami odločajo o svoji usodi. V tem oklicu zahtevajo, da se naj ustanovi neodvisna jugoslovanska država, ki bo imela okoli 12 milijonov Hrvatov, Srbov in Slovencev.
Mirani nreKinursKi Slovenci za svonoflo in združenje z lipsiovani.
(Piše prekmurski Slovenec.)
Da stremimo po jugoslovansk-m združenju in cla trdno upamo v njegovo uresničenje, je jasno kot solnce. Tega pravičnega hrepenenja, te svete želje ne bo ugasnila v slehernem slovenskem srcu nobena nemška in mažarska sila. Ne dvomimo, da bi se združenje Jugoslovanov ne uresničilo, ker to bodo zahtevali glavni pogoji in razmere pravice in prostosti zatiranih narodov pri sklepanju miru, ako sedanja vlada v svojo sramoto tega ne bo hotela pri]>o-znati. A dvomimo ali bolje bojimo se, da bi mi prekmurski (ogrski) Slovenci ne imeli deleža pri tem združenju. To ap tem hujše, ker nima 90.000 prekmurskih Slovencev nobenega zastopnika svoje narodnosti, ki bi naše pravice zagovarjal. Vsi so Mažari, ki zastopajo le mažarske interese in nas označujejo kot Mažare pri mažarski ogrski vladi, češ da smo zadovoljni Mažari in da čutimo vsi veliko potrebo mažarstva. Dejstvo pa je, da se v tem smislu še nobeden pošicn Slovenec ni izrazil. Mažarska vlada se jc teli laži poslužila. nam
iztrgala slovensko šole ter nam jih na^ polnila z mažarskim učiteljstvom. Še več. Da bi nas lažje pogreznila v mažarski potop, je nastavila državne ljudske šole v vsaki vasi ob meji. Učiteljstve nam je z" grožnjami vsililo mažarski pouk ter prepovedalo brati vsako slovensko knjigo. Tako n. pr. smo 1. 1913. in 1914. razdelili med mladino nekaj knjig iz Mohorjeve družbe (Jagode. Lešniki Pod lipo, Zimski večeri itd.) Ti tpostOli mažarske vlade so se vstrašili, da bo ves njihov trud sedaj brezuspešen, zato so zažugali otrokom s financi, ki so se slučajno v občini mudili. Otroci so bili s palico prisiljeni, da so šli na dom po knjige, katere so bile javno v šoli sežgane. To v nebo vpijoče postopanje je razburilo ljudstvo. Na tozadevne proteste pri oblasti so nam odgovorili, da je popolnoma prav, ker širimo s svojim materinim jezikom velesrbstvo. Preostalo nam ni nič drugega kot da smo molčali in trpeli. Še hujši udarci so prišli nad nas sedaj med vojsko. Ker je vse uradništvo tudi na slehrni vaški pošti-ci mažarsko, dobi podporo le ona sirota ali vdova naših hrabrih vojakov, ki čuti ali govori mažarsko. Ni čuda potem, da se večina naših ljudi pomažarL
Tu ni pravice, tu ne veljajo pravila etike; tu vlada sistem zatiranja }n tla-čanstva! Upamo, da nag bodo zagovarjali zastopniki naših^bratov Slovencev, Jugoslovanov v Avstriji, jugoslovanski poslanci. Tc prosimo, da nam pomagajo oprostiti se tega jarma. Bog, zaščitnik trpečih in zatiranih, nam bo tudi to po-skušnjo poplačal z drago svobodo. Veliko je naše zaupanje, zato pričakujemo, da nam po Babiloniji zašije solnce prostega, svobodnega Jeruzalema.
Slehrna orkica majniške deklaracije je pravična, za njo gori naše prekmursko srce, njeno uresničenje more nam trpinom prinesti prostost i« prosveto, katerih tako pogrešamo.
Na visoki planoti Sette Comuni sc borbe trdovratne. Italijanska p*eta armada dela na to, da zabrani našim krdelom izhod z gora. Sovražna skupina pri Asiago je morala varovati črto za umik italijanskim četam iz Suganske doline.Kljub vsem naporom Italijanov, da bi zadržali Scheu-chenstuelovo armado na obeh straneh Suganske doline, je priborila nove uspehe. Vrgla je sovražnika čez Primolano. Scheu-chenstuel mora premagati še dve italijanski utrdbi: eno pri Fastro, drugo pri Ar-sie, južno od Foncaso. Bolj proti jugu najbrže dolina Brenta ni več utrjena. Na visoki planoti Sete Comuni so naši 14. t. m. osvojili Monte Castell Gomberto.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 15. novembra. Uradno:
Na visoki planoti Sedmih občin so vzeli včeraj avstrijski bataljoni Monte Castelgomberto.
V	Suganski dolini smo vrgli sovraž« nika čez Primolano.
Jugozahodno od Feltre pridobivajo naši napadi, na prostoru.
Pri Fiave nobenih posebnih dogodkov.
Dunaj, 15. novembra, zvečer:
Bojna rkupina maršala pl. Conrada j« v Suganski dolini napredovala dalje.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. novembra, Veliki glavni
stan:
Naši oddelki, ki so v gorah od Fon-zaso in Feltre prodrli proti jugu, se bore s sovražnikom.
Pri spodnjem delu Piave se ni zgodilo
nič • novega.
Berlin, 15. novembra, zvečer:
V	gorah na obeh straneh doline Brenta naše čete v boju napredujejo.
Prvi generalni kvartirni mojster: nI LudendorfL
Od Fonzano in od Feltre proti jugu.
Berlin, 15. novembra. (Kor. urad.) V Italiji prodirajo zavezniki neprestano od Fonzano in od Feltre proti jugu. Ozemlje Primolano, ki so ga zasedli zavezniki dne 13. novembra, so Italijani z najmodernejšimi trdnjavami utrdili. Od Pasubio do Soče ne stoji noben Italijan na avstrijskih tleh; zavezniki so pa osvojili več tisoč šti-rijaških kilometrov najbogatejše italijanske zemlje.
Umik Italijanov.
Curih, 15. novembra. »Ziiricher P.« piše: Odseku Piave sledi odsek Brenta. Če se vodstvo sporazuma odloči, da prepusti Benečansko, je z vojaškega vidika črta Gardsko jezero-Adiža ugodnejša, a prepustiti bi morali sovražniku dragoceno zemljo.
Basel, 15. novembra. »Daily Chroni-cle«; Pomožne sile sporazuma še niso dovolj močne, da bi zadržale Italijane. Če nas trenutno sovražno vojno vodstvo prekaša, kar priznava tudi Lloyd George, moramo še pravočasno prepustiti nadaljno ozemlje v Italiji. Ne gre več za to, da rešimo Italijo, marveč za to, da zagotovimo sporazumu končno zmago.
Angleško-irancoska pomoč Italiji.
Berlin, 15. novembra. Iz Rima se javlja: Od konca oktobra so prepeljali po suhem vsak dan 10.000 do 12.000 angleških in francoskih čet v Italijo. Čez morje so prepeljali veliko topnv.
Italijanski gl~~=i sten se umika.
Lugano, 15. novembra. Italijanski glavni stan se je preselil v Peschiero. Italijansko časopisje graja ta ukrep, češ, da povzroča nesmiselne čenče. Listi se pro-tivijo izpraznitvi Benetk. Vodilni politiki in časopisi zahtevajo, naj vlada vse pri-pozna, kar se je od 23. oktobra zgodilo.
Vojaška uprava v Italiji.
Dunaj, 14. nov. (K. u.) Vojni tiskovni sttn: Vojaško upravo vodijo zdaj pd-delki kvartirnih mojstrov dotičnih armad. Meščani so večinoma pobegnili z vojaki, a kmetje so v ogromni večini ostali doma. Naše čete so prebivalci večkrat pozdravljali nemško ali slovensko. Vojaške oblasti so sve storile, da se razmere kmalu ustalijo in da bo vsled umika omalodušeno prebivalstvo kmalu zopet deležno dobrot uprave.
Iz italijanske zbornice.
Curih, 15. nov. (K. u.) »Agenzia Štefani« poroča o otvoritveni seji italijanske zbornice: Ministrski predsednik Orlando je govoril med velikim pritrjevanjem zbornice. Na predlog najstarejšega poslanca Bosellija so sklenili: Zbornica potrjuje iznova potrebo narodne sloge in spojitve vseh svojih energij, da more z vrlo armado in zaupajoč zaveznikom kljubovati sovražni zasedbi.
Cesar Viljem o podmorski vojski.
Berlin, 15. novembra. (Kor. ur.) »Lokalanzeiger« poroča: Cesar Viljem je govoril nemškim pomorščakom na Jadranskem morju. Opozarjal je na velike uspehe, dosežene na Sredozemskem morju. Podmorska vojska bo pri zadnji odločbi svetovne, vojske soodločevala. Podmorsko orožje ne bo počivalo, dokler ne bo sovražnik premagan.
Bolgarski kralj odlikoval generala Arza,
Sofija, 15. nov. (K. u.) Kralj Ferdinand je podelil načelniku generalnega štaba avstrijske armade generalu pehote baronu pl. Arzu hrabrostni red druge vrste.
Avtomobilska nesreča maršala Conrada.
Bolcan, 15. nov. Maršala barona Conrada pl. Hotzendorfa je zadela v ponedeljek mala avtomobilska nesreča. Peljal se je z juga proti Bolcanu, voznik je prezrl, da so zaprli pregrajo na meranskem kolodvoru. Avtomobil je prevozil prvo ograjo in je med obema ograjama obstal. Baron pl. Conrad ni bil ranjen, avtomobil je bil poškodovan, šoferja so nekoliko šipe opraskale.
Italija ponudila mir.
Curih, 15. nov. V zvezi s svoječasnim poročilom »Matina«, da je šlo na posvetu sporazuma v Rimu za to, da odvrnejo Italijo od posebnega miru, se vzdržuje po poročilih z italijanske meje vest, da je Italija ponudila Avstriji poseben mir, ki predlaga tudi šesttedensko premirje.
V Italiji se boje revolucije.
Baselj, 15. nov. Iz Italije se poroča, da so pozvali pod orožje vse može od 17. do 60. leta, ker se boje revolucije in ne iz vojaških razlogov.
Za varstvo Benetk.
Berlin, 15. nov. Na željo vseuc.i bk ga profesorja Mureta je predložil »Journal de Geneve« cesarju Karlu in cesarici Citi prošnjo, naj vzameta v svojo posebno zaščito zgodovinske umetne zaklade v Benetkah.
NarflPaitfk Slnironna "
1. Sli wwn| >V „M*U I VUVHi
Boji li zi«.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. novembra. Veliki glavni stan:
Vsled megle so s topovi splošno zmerno streljali. Močnejše so streljali zvečer pri Dixmuiden in v posameznih odsekih flan-drskega pozorišča.
V uspešnih poizvedovalnih bojih smo njeli sovražnike in zaplenili strojne puške.
Clemenceaueva vlada?
Genf, 15. novembra. Med kandidati za Painlevesovo mesto se pulita Clemenceau in Briand. Za Clemenceaua nastopajo senat, angleško in ameriško veleposlaništvo v Parizu. Clemenceau si je svoje ministre že izbral. Sestaviti namerava ministrstvo dvanajstih članov; najvažnejša mesta bi zasedli Clemenceauevi ožji prijatelji iz senata; Pichon bi prevzel zunanje ministrstvo.
Geni, 15. nov. Listi so poročali, da je bil Clemenceau povabljen na razgovor k predsedniku Poincarčju. Sodijo, da mu bodo poverili sestavo vlade.
Boli m Balkan«.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 15. novembra. Uradno: Zahodno od Ohridskega jezera so se Francozi iz svojih najprednejših postojank umaknili.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. novembra. Veliki glavni stan:
Francozi so v A^arifi ?zp,—znili svoje postojanke na višinah zahodno od Ohridskega jezera.
BOT-.&A^^^O UHADNO
Sofija, 15. nov. (K. u.) Uradno: V zgornjem delu dolino Hkumbi je sovražnik izpraznil del svciih postojank, ki so jiih naši oddelki zasedli. Na zahodnem bre^u Ohridskena jezera smo njeli Francoze. Na Dobrempolju smo prepodili sovražni poizvedovalni odtfelek, Na ibeh brepov5h zeha Vardar so živahno sfrclisli s topovi. Po borbi v zraku so sestrelili nemški letalci dve sovražni letali, M sta padli za sovražno črto.
Anier u v volskl
Pi^va-* rrterrško arirade v Evropo.
Bern, 15. nov. Ameriške čete bodo prepeljali na Francosko na zaplenjenih ladjah (280.000 ton) in na 100 trgovskih ladjah, ki so jih rekvirirali za tri do dvanajst mescev. Američani na.meravaio prepeljati nad 2,000.000 mož in 55.000 Častnikov.
Priprave Amerike.
Curih, 10. nov. »Giornale d' Italia« poroča: Vojaške priorave Amerike so že zelo napredovale. Bliža se doba, ko bo tudi oborožena moč Združenih držav se čutila.
Američan na Azorih,
Madrid. 15. nov. (K. u.) Imparcial poroča: Združene države so prevzele obrambo Azorov. Ponto Delgade so še močno utrdili, Portugalci so zelo vznenvrjeni, Vsled zasedbe Azorov po Združenih državah napreduje pokret. monarhistov.
Wilson o položaju.
Amsterdam. 15. nov. Reuter. urad poroča iz Buffala 12. novembra: Na letnem občnem zboru ameriške »Federa-tion of Labour«- je predsednik Wilson označil, sedanjo vojno kot zadnji odločilni boj med starim načelom moči in novim načelom svobode. Vojno jo začela Nemčija brez razloga, ker je imela prostor na solncii. Duh svobode more pač priti v srca Nemcev, toda ne.strinja se 7. vsenemškimi načrti. V roke nam prihaja veliko predlogov ene izmed centralnih velesil, ki bolj želi rhiru nego druga, ki ima vodstvo v rokah. Kakor veste, je to znamenje, da narodi prve države dobro vedo, da jim preti nevarnost, da postanejo vazali Nemčije. Wilson je nato govoril o bagdadski železnici, ki bi tvorila industrijsko in vo-iaško nevarnost za pol dvanajstorico drugih dežel, in izjavil, da namerava Nemčija politično gospodovati nad vsem svetom.
Omajano stališče oigeškcea ministrskega preilseiiiifl.
Črni dnevi sporazuma.
1 . tentarji morajo te dni zapis? črne bukve. Lloyd Georgeja in Painleve sta se morala peljati v Italijo, da sta Italijane navdušila. Francozi in Angleži morajo zdaj skrbeti za Italijane. Francoski listi očitajo Italiji: sama si hotela hoditi svoja pota, zdaj vidiš, kam si orišla s svo-
j jo »sveto« sebičnostjo. Kličoč po naši pomoči, ko toneš. Še hladnejši nasproti Italiji pišejo Angleži. Z Rusijo ententarji tudi več ne računajo.
Razočaranja o vojski so vplivala tudi na francosko in angleško vlado. Painleve, ki je krepko še pred dnevi hujskal na vojsko, je izvedel, da stoje poleg Kapitola tarpejske čeri. Painleve je odstopil. Vladal je le dva meseca; ni se mogel držati. Kot njegovi nasledniki se imenujejo Cle-menceav, Caillaux, Briand. Ali bodo zmagali v Franciji vojni hujskači? Ali bodo zmagali miroljubi? To se bo kmalu videlo.
Lloydu Georgeju se tudi majajo tla. Njegov zadnji govor v Parizu je vrsto njegovih sovražnikov še pomnožil. Kmalu se politično obnebje tudi v Angliji razjasni.
Omajano ste! išče angleškega ministrskega predsednika.
Dunaj, 15. nov. Govor angleškega ministrskega predsednika v Parizu, kjer je priznal velike uspehe osrednje-evropskih armad in jih primerjal z uspehi vojev sporazuma, razmotrivajo tako v Parizu kakor tudi v Londonu zelo razburljivo. V Londonu trdč, da je stališče angleškega predsednika omajan.
Krizi v Londonu.
Amcterdem, 14. nov. V Londonu je kriza. Povzročil jo je govor Lloyda Georgeja v Parizu. Poslanci in narod so razburjeni. Nicolson je pisal v »Daily News« 13. t. m.: Govor Lloyda Georgeja je ustvaril zelo resen politični položaj. Konservativna stranka spodnje zbornice nasprotuje govoru in očita Lloydu Georgeju, da je delal za Nemce propagando. Boje se, da je govor slabo volival na Združene države in nevtralce. Splošno se sodi, da je stališče Lloyda Georgeja omajano.
V Angliji se boje revolucije.
Bern, 14. nov. (K. u.) Angleški mogotci se boje revolucije, za to se ne upajo pritrditi sporazumom miru, kar dokazuje govor poslanca podpolkovnika sira Ham-mer Greenwooda, ki ga je bil govoril 7, novembra v Manchestru in končal: »Če ne pridobimo vojske, bi nastala revolucij-ska stranka, ki bo vse pomedla.«
Lloyd George o najvišjem vojnem svetu.
London, 14. novembra. (Kor. ur.) Na Asquithovo vprašanje o nameravanem vojnem svetu zaveznikov je izjavil Lloyd George: Najboljše odgovorim, če prečitam zbornici določila dogovora, ki so ga sklenile francoska, italijanska in angleška vlada o ustanovitvi najvišjega vojnega sveta, ki obsega med drugim: Da bodo vojaški nastopi na zahodni bojni črti boljše učinkovali, se je ustanovil najvišji vojni svet, v katerem bodo ministrski predsednik in član vlade vsake velesile, katerih voji se bore na tem pozorišču. Generalni štab in vojaška poveljstva armade vsake velesile vodijo vojaške operacije. Odgovorni so svojim vladam. Vsaka velesila pošlji v najvišji vojni svet stalnega vojaškega zastopnika, ki more izključno v tehničnem oziru sodelovati. Odločajo v zadevah strategije in pokretih raznih armad vlade zaveznikov.
.Splošna vojna službena dolžnost na Angleškem.
»Daily Telegraph« poroča, da bo Anglija z zavezniki natančno pregledala vojaški in gospodarski položaj. Pokazala se je potreba, da Anglija znova pomnoži svojo domačo armado in vlada pripravlja zakonski načrt, s katerim naj se službena starostna meja pomakne za pet let višje kakor tudi da-iekosežne predpise za uvedbo splošne vojne službene dolžnosti.
Posivi pod orožje v Angliji.
Berlin, 15. novembra. »Vossische Zeitung« poroča iz Londona: V Angliji so pozvali veliko mož pod orožje od 18. do. 50. leta.
Avstralski ministrski predsednik o položaju.
Bern, 15. nov. Avstralski ministrski predsednik Hughes se je pečal v daljši poslanici z brezupnim stanjem tonaže glede na življenjske potrebščine Avstralije. Podmorska vojska je Anglijo prisilila, da je vse trgovske ladje umaknila iz avstralskih morij. Gotove množine žita ne bo mogla več dobavljati iz Avstralije. Vojska je angleško vlado prisilila, da je zaplenila vse ladje.
mm poroda.
m
.vena meja med Dar.
Nemčijo.
Monakovo, 15, novembra. »M. N. N.« poročajo iz Haaga: Zanesljivo se poroča: Danska in Nemčija se pogajati o izpre-membi meje. Nemčija je pritrdila, da odstopi Danski okraj Hadersleben; okraj se odstopi po končani vojski. Nemčija dobi 90 milijonov kron, ki jih je Danska dobila od Amerike za odkup njenih otokov.
Izpraznitev Gaze.
Angleži so 2. t. m. prvič navalili na Gazo, a se jim naval ni posrečil. Z morja so nato obstreljevali turške postojanke in jih izpremenili y udrtinska polja. Turki so pa na sinajskem vojnem pozorišču zgradili celo vrsto utrjenih črt, zato so se iz-lahka umaknili v zadaj ležeče postojanke.
Bnev.jie novice.
-f- Poroka v cesarski hiši. Kakor se čuje, se bo cesarjev brat nadvojvoda Maks poročil s princezinjo Frančiško Holienlohe-Schillingfurst še ta mesec in sicer najbrže 28. t. m. v Laksenbur-gu. Nadvojvoda bo s svojo mlado soprogo stanoval v gradu Belvedere.
-f Ljubljanski knezoškof dr. Anton Bon. Jeglič se je včeraj vrnil z Dunaja, kjer se je udeležil posvetovanj vseh avstrijskih škofov, v Ljubljano. Ž njim 6e je vrnil v Ljubljano tudi tržaški škof dr. A. Karli n, ki je obhajal v Ljubljani včeraj svojo šcstdesetletnico. Danes se je odpeljal dr. Karlin v Trst.
-f Zunanji minister groi Czermin je došel 15. t. m. iz Budimpešte na Dunaj nazaj.
Izjava občine Dednidol pri ViŠnji-
gori za jugoslovansko deklaracijo se glasi: Pri seji dne 11, novembra t. 1, se je soglasno sklenilo, da se občinski odbor pridružuje slovenskim občinam, ki so se izrekle za jugoslovansko deklaracijo, in pričakuje, da bodo vsi naši zastopniki, posebno naši državni in deželni poslanci z vsemi silami delali za uresničenje teh naših minimalnih zahtev. Ker željno pričakujemo miru, se zahvaljujemo sv. očetu za njegov poziv k miru in presvitlemu cesarju Karlu I, za njegovo neumorno delo za mir, — Mihael Omahen star,, župan.
—	Občinski odbor mesta Črnomelj je v seji dne 12, novembra 1917 na predlog odbornika g, dr. Josipa Malerič soglasno sprejel sledečo izjavo: Mestna občina Črnomelj navdušeno pozdravlja deklaracijo Jugoslovanskega kluba na Dunaju z dne 30. maja 1917, v kateri ta zahteva za jugoslovanske pokrajine monarhije samostojno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom. Obenem pozdravlja z iskreno hvaležnostjo mirovno stremljenje sv. očeta papeža B.enedikta XV, in presvit-lega cesarja Karla I, — Občinski odbor Zgor. Tuhinj, okraj Kamnik, je v svoji seji dne 4, t. m. soglasno sklenil sledečo izjavo: Občinski odbor občine Zgor. Tuhinj se iz vsega srca pridružuje izjavi vseh slovenskih strank za državnopravno deklaracijo Jugoslovanskega kluba na Dunaju z dne 30. maja t. 1. Iskreno se zahvaljuje prevzvišenemu g. dr, Ant. Bonav, Jeglič, knezoškofu ljubljanskemu, prebla-gorodnemu g. deželnemu glavarju dr. Iv. Šusteršiču in vsem drugim gospodom, ki so s to svojo deklaracijo za avstrijsko Jugoslavijo odkazali slovenskemu katoliškemu narodu edino pravo in rešilno smer za bodočno.st, Z največjo zahvalnostjo pozdravlja nad vse človekoljubno mirovno prizadevanje Nj. Svetosti sv. očeta Benedikta XV. Podpirati hočejo to svetovno akcijo tudi vsi občani še nadalje, kakor doslej, z gorečo molitvijo, Istotako iskreno pozdravljamo mirovno delovanje ljubljenega cesarja Nj, Veličanstva Karla I, ter prosimo Vsegamogočnega, da bi blagovolil milostno uslišati želje našega miroljubnega vrhovnega gospoda in cesarja,
—	Martin Poljanšek, župan, — Enako izjavo je sklenil občinski odbor v Lesko v c u. — Resolucije občinskih odborov v Radovljici, Predtrgu, Lan-covem, Lescah, Breznici, Mošnjah, Koroški Beli, Boh. Bistrici, Ratečah, O v s i še-P o dnartu in Dovjem, sprejete v sejah dne 21, oktobra 1917: 1, Odobrujemo in pozdravljamo združitev vseh slovenskih in hrvatskih poslancev v enotnem Jugoslovanskem klubu na Dunaju, — 2, Pridružujemo se klubovi deklaraciji z dne 30. maja 1917 o samostojni državnopravni obliki jugoslovanskega naroda pod vlado Habsbužanov.
—	3. Veseli pritrjujemo ljubljanski izjavi zastopnikov vseh naših političnih strank, ki so se pod vodstvom presvitlega knezo-škofa dr. Jegliča dne 15. septembra 1917 izrekli za skupno delo na podlagi narodnega programa in mirovnih stremljenj papeža Benedikta XV. — 4. Jugoslovanskemu klubu izražamo svoje najgloblje sožalje ob prezgodnji smrti največjega Slovenca dr, Kreka. V njegovem duhu naprej do zmage!
-f- Osebnosti na stran — stvar v
sredo! Sarajevski »Hrvatski Dnevnik« piše: »V interesu monarhije bi bilo, da bi bili vsi narodi v njej ene misli. In ker mi ne zahtevamo od Nemcev ničesar njihovega, bi se lahko pogodili ž njimi, da ni Wolfov, Dobernigov, Heinejev, Teufelov in tiste sorte okolo »Grazer Tagespost«, »Freie Stimmen«, »Neue Freie Presse«, »Deutsche Rundschau« in raznih panger-manskih listov, ki so v diaspori (raznosti) navadno najhujši, tako da nimamo mi navskrižij z Nemci v Solnogradu, Tirolah,
Gornji in Dolnji Avstriji, a na potu so nam seveda tisti, ki so prišli k nam s kovče-kom ali nahrbtnikom na plečih. In žalostno izkustvo nas je poučilo, da so se navadno nastanili kot mirni gostje in so bili nekaj časa tihi; naenkrat pa so se dvignili in začeli komandirati domačinom. Tako je v Kranjski, Koroški, Južni Štajerski in sedaj v Bosni! V Dalmaciji in v Istri so izročili bič Italijanom .. .1 Ko se vidimo obkoljene od tako neprijaznih sosedov, ne more biti naš vsakdanji klic drugi, nego: osebnosti na stran in stvar v sredol To smo dolžni radi sebe, radi svojih krvnih bratov, to zahteva od nas čustvo zvestobe v odporu proti;' tistim, ki so klicali še pred par leti: »Hoch Hohenzollern!« in ki tudi danes ljubijo neko gotovo trobojnico, ki se vije v Potsdamu. Načelu: »Divide et impera« postavimo nasproti: Corcordia parvae res crescuntl
—	Novi srednješolski ravnatelji' Cesar je imenoval za ravnatelja II. državne gimnazije v Ljubljani dosedanjega ravnatelja idrijske realke dr. Stanislava Bevka, za ravnatelja državne gimnazije v Novem mestu prof. Josipa VVestra, za ravnatelja državne realke v Ljubljani prof. Karla Cora.
—	Nemško letno poročilo je izdala za leto 1916—17 c. kr. I. državna gimnazija v Ljubljani. Ali so nemška letna poročila ta-kozvane slovensr.ee gimnazije res nujno potrebna? Ali ni to klečeplastvo v največ.i meri? Proti temu moramo najodločneje ugovarjati. Zavod je štel koncem leta 507 dijakov slovenske, 6 dijakov hrvatske in 2 dijaka češke narodnosti in — enega Nemca. Iz Ljubljane je posečalo gimnazijo 185, sicer iz Kranjske 234, s Primorske 59, iz Štajerske 25 dijakov, iz drugih avstrijsk h dežel 9 dijakov, iz Hrvatske 3 di'aki in 1 dijaU iz inozemstva. Privatistov in hospi-tantov je bilo 52, k vojakom je odšlo med letom, oziroma izstopilo 142 dijakov. Maturo je napravilo zaradi vpoklica predčasno 48 dijake. •, med njimi 6 dijakov z odliko, ob navadnem poletnem termnu pa 17 dijakov, od teh z odliko 9. Poročilo prinaša na prvi strani posmrtnico cesarju Francu Jožefu I. ter se SDominja preminulega dvornega svetnika Franca Hubada in več v vojski padlih nekdanjih dijakov I, državne gimnazije.
—	Porotnik Tone Leskovec, starešina in bivši predsednik slov. kat. aka-dem. društva »Dan«, se nahaja od dno 25. avgusta t. 1. v italijanskem ujetništvu in pozdravlja vse znance. Stalni naslov: Tone Leskovec, sottotenente, prigioniere di guerra, Cassino, Italia.
—	Umrla je 13. novembra v deže'ni bolnišnici 34 let stara Marija Črnivec, delavčeva žena iz Domžal št. 68. Pred nekaterimi dnevi se je zbodla z žico po cesti grede, na kar se je s časom rana tako poslabšala, da je nastopil krč, ki mu je podlegla. Zapušča moža, ki je pri vojakih in 4 nepreskrbljene otroke.
—	Iz ruskega ujetništva je ušel Iv. F a b e r iz Rateževega Brda na Krasu, ki je šel prostovoljno k vojakom.
—	Zaplemba piščal pri orglah. Kot strokovnjake pri presoji muzikalično-umetniške vrednosti orgel itd. je imenoval naučni minister med drugim sledeče gospode: Dr. Franc Kimovec, stolni kanonik v Ljubljani, Ivan Kokošar, župnik v p. v Grahovem, Jožef Križman, duhovnik v Trstu, dr. Jožef Mantuani, muzejski ravnatelj v Ljubljani, Stanko Premrl, stolni dirigent v Ljubljani, p. Hugolin Sattner, župnik v Ljubljani, Jožef Trafenik, stolni kapelnik v Mariboru, Vinko Vddopivec, vikar v Kron-bergu, sedaj v Cerknici.
—	Smrt dveh otrok. V Mali vasi pri Ljubljani sta ostali včeraj popoldne štiri- in petletna Merka Jožefa Kos sami doma: Oče dela v Tonniesovi tovarni. mati je šla nabirat drva. Deklici sta nekako prišli dO vžigalic, se igrali ž njimi in zažgali posteljo. Ko so ljudje začutili dim in šiloma odprli vrata Koso-vega stanovanja, sta bili deklici že mrtvi — zadušil ju je dim. Ko se je vrnila mati in zvedela za nesrečo, se je onesvestila.
—	Odlikovana delavca. Cesar je podelil delavcema v tovarni žveplene kisline v Celju Jožefu Skočir in Blažu Kosič vojni križec za civilne zasluge IV. razreda.
—	V Metliki so nabrale gg. učiteljice Sever, Zakrajšek in Gabršček ter gdčne. Korenova in Rajmerjeva in šolska ženska mladina za vojaške grobove lepi znesek 444 K 2 vin. Bog plati nabiralcem in dobrosrčnim darovalcem.
—	Špirita so letos izdelali okroglo 300 tisoč hektov, proti 1,700.000 hektom običajne produkcije. Od decembra naprej bodo izdajo špirita za pitne namene in za napravljanje ruma in likerja popolnoma ustavili.
—	Tržič. Od 7. novembra pogrešajo 261ctnega slaboumnega Ferdinanda Janca iz Bistrice pri Tržiču. Ta dan ob osmih zvečer so ga zadnjikrat videli pri Sv. Ani. Najbrž jo jc mahnil čez Ljubel, ker je bila takrat še dobra pot. Precej drugi dan pa ie §neg zapadel Ljubel, da ga ni bilo mo-
goče iskati. Bati se je, da se mu jc pripetila nesreča, ker je bil tudi božjasten. Doslej so bila vsa poizvedovanja brezuspešna. Če ga ni prihitela smrt, se nahaja bržkone kje na Koroškem. Ako bi bilo komu o njem kaj znano, naj blagovoli sporočiti njegovim staršem.
—	Potovanja avstrijskih in ogrskih državljanov v okoliš varšavske generalne vlade. V bodoče je vse prošnje za dovolitev potovanja v ta okoliš vlagati neposredno pri ces. nemški vladi v Varšavi (k. deutsches Generalgouvernement in War-schau). Podrobnejša navodila za take prošnje morejo interesentje vpogledati pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
—	Reko mislijo odcepiti od senjske škofije. Reka bi dobila svojega škofa, ki bi bil — Mažar.
—	Za zagrebškega župana je izvoljen prof. dr. Srkuli.
—	Ponirji baik so padli v Budimpešti cd 50 do 100 K.
—	Potni listi za Norv-ško. Interesentje dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice informacije o predpisih glede potnih listov za Norveško,
L NMPSte ^ov ce.
li Križevniška Marijina družba ima v
nedeljo, dne 18. nov. svoj običajni glavni družbeni praznik. Duhovno opravilo zjutraj ob 6. uri s skupnim sv. obhajilom in ob 6. uri zvečer.
lj Ovratnl križec suverenega Matte-zarskega vitežkega t^z je podelil veliki mojster navedenega re-^a gener-lncmu štabnemu zdravniku dr. Geduldiger-j u , prsni križ istega reda pa polkovnemu zdravniku dr. Mavriciju Rusu.
lj Padel ie dne 18, oMobra t. 1. na koroškem bojišču (Mali Pal) zadet od mine korporal Franc Augustin iz Ljubliane. Bil je več let zvest uslužbenec pri tulcajšnii t*—dki I. C. Mayer. Bodi mu blag soomiH
li Backhausov večer v Ljubljani, V ponedeljek, dnr 19. t. m., bo imel deželnem rfledališlu prvovrn'ni Havirski vir-tuoz Vilj. Backhaus svoj l?ub"an3ki koncert. Ima grandijozno tehniko, to je uprav tehniko neomejenih možnosti. Najdrznejše kombinacije igra z matematiško natarčnostjo. Skale, pasaže, terce, seks-te, oktave, kromatika, skoki — vse to je zanj igrača. Poleg te tehnike ima vsak ton sok in moč, je kovinast, akordi so masivni, oktave polne in lepe. Tudi pedal obvlada mojstrsko. Predcrodaia vstonnic pri blagajni deželnega {'"Mališča od treh naprei vcajt dan.
lj Vložitev hi?nih m stcrovclikih izkazov. Hišne posestnike v LjuM:ani se opozarja, da je rok za vložitev hišnih in stanova 1skih izkazov že 31. oktobra 1917 Dotekel in se j'm torej priporoča, te izkaze takoj nri davčni administraciji, Brerf 611., vrata 9, oddat': kjer se dobivajo tudi dotične tiskovine ali pa se ?ih kupi pri Zadružni tiskarni, Stari trg 19.
lj Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi gg. člane na sestanek, kateri se vrši v nedeljo pri g. Valentinu Mraku, Rimska cesta 4, zaradi izdelovanja cen usnja in kož, ker ne smejo Izdelovalci čevljev pri izračunavanju cen pr>*enši s 15. novembrom 1917 vzeti za podlago višjih cen nego so navedene v seznamu. Prosi se gotove udeležbe. — Karel Kor-dclič. načelnik.
lj Načelstvo premica fr^ovrev ono-zotia svoje člane na občni z^or, ki se bo vršil v nedeljo 18. t. m. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Mestnega doma. Gospodje trgovci se naprošaio, da se točno drže napovedane ure, da ne bo nepotrebnega čakania.
lj Pot v Kamniško Bistrico zo^et odnrfa. »Slov. plan. društvo« naznaiva, da je pot v Kamniško Bistrico zopet odprta. V dolini ie še mnosrobarvna jesen, vrhovi so pa že v zimi. Če ie hladno, je v koči, ki je celo zimo oskrbovana, pri zakurjeni peči kaj nriietno bivanje.
lj Obiskovalcem kavarn. Od strani kavarniških podjetij se naproša, slavno občinstvo med dnevnimi novicami opozoriti, da naj jemlje v kavarne sladkor s seboj, ker kavarnarji ne dobijo ne saharina, ne sladkorja.
lj Okradena granata. Neznani zli-kovci so včera j ponoči vlomili v granato, ki stoji pred ljubljansko glavno pošto kot zbiralnica za vojno skrbstvene namene.
lj Oddaja cenejšega mesa na Viču. Stranke iz Viča, ki imajo rumene B in C izkaznice, prejmejo prešičje meso v soboto dne 17. t. m. v mesnici gospoda Škrlja na Viču. Določen je ta-!e red: od 2. do pol 3. stranke z rumenimi izkaznicami B štev. 1 do 100, od pol 3. do 3. štev. 101 do 200, od 3. do pol 4. štev, 201 do 'konca. Od pol 4. do 4. stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do 100, od 4. do pol 5. št. 101 do 200, od pol 5. do 5. št. 201 do 300, od 5. do pol 6. št. 301 do 400, od pol 6. do 6. št. 401 do konca, 1 oseba dobi 1 četrt kilograma, 2 osebi pol kilograma, 3 in 4 osebe 3 četrt kilograma, 5 in, 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1
in 1 četrt kilograma, več oseb 1 in pol kilograma. Kg stane 4 K.
lj Nakazilo moke trgovcem. Trgovcem se bo nakazovala moka v soboto, dne 17. novembra ob 9. uri v mestni posvetovalnici.
lj Oddaiju mesa na rmnsne B izkaznice. Stranke z rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko B prejmejo meso v soboto, dno 17. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: Od pol 2. do 2. ure št. 1—200, od 2. do pol 3. ure št. 201—400, od pol 3. do 3. ure št. 401-600, od 3. do pol 4. ure št. 601—800, od pol 4. do 4. ure št. 801—1000, od 4. do pol 5. uro št. 1001 -1200, od pol 5. do 5. ure št. 1201—1400, od 5. do pol 6. ure št. 1401 do konca. 1 oseba dobi en četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb eno in en četrt kg, več oseb en in pol kg. Kilogram stane 2 K.
lj Sveža reita na rumeae izkaznice G 55. 1681 do 2G28, Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1681 do 1920 prejmejo svežo repo v soboto dne 17. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Red je lale: Od 2. do 3. ure št. 1681—1760, od 3. do 4. ure št. 1760—1840, od 4. do 5. ure št. 1841—1920. Vsaka oseba dobi 10 kg, kilogram stane 10 v. Pripravite vrele.
lj gjseb. za SV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo špeh v soboto dne 17. t. m. in ponedeljek dne 19. t. m. na Poljanski cesti št. 15. Določen jc tale red: V soboto dne 17. t. m. popoldne od 1. do 2. ure št 1—200, od 2. do 3. ure št. 201 do 400, od 3. do 4. ure št. 401-600. V ponedeljek dne 19. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 601—800, od 9. do 10. ure št. 801—1000, od 10. do 11. ure št. 1001 do 1200, popoldne od 1. do 2. ure št. 1201 do 1400, od 2. do 3. ure št. 1401 do konca. Vsaka oseba dobi pol kg, kilogram stane 8 K 80 v. Poleg nakazil za mast prinesite s seboj tudi mesečne maščobne izkaznice.
lj Odtlafi TJrašlufena mesa v Mc-s!ab. Stranke iz Most, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B in C, dob'jo prašičjo meso v nedeljo dne 18. t. m. dopoldne v mesnici gospoda Karla Štrukelja na Zaloški cesti št. 14. Določen je tale-red: Od 7. do pol 8. ure zjutraj stranko z rumenimi izkaznicami B št. 1 100, od pol 8. do 8. ure št. 101 do 200, od 8. do pol 9. ure št. 201 do konca. Od pol 9. do 9. ure stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1—100 od 9. do pol 10. ure št. 101—2C0, od pol 10. do 10. ure štev. 201 do 300, od 10. ure do pol 11. ure štev. 301 do 400, od pol 11. do 11. ure št. 401 do konca. 1 oseba dobi en četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osete tri četrt kg, 5 in 6 oseb en kg, 7 in 8 oseb en in en četrt kg, več oseb en in pol kg. Kilogram stane 4 K.
fiospotidrsKe Me.
Frifava in oddaja odpadkov legira-neca jekla. Ministrska odredba z dne 30. oktobra 1917, drž. zak. št. 429 odreja zbiranje, prijavo in oddaio odpadkov legiranega jekla v vseh obratih, kjer nastanejo taki odpadki. Gre za jeklo, ki je legirano z kromom, molibdenom, vanadijem ali volframom. Prijaviti mora te odpadke vsak njih posestnik ali shran.ievalec komisiji za železo na Dunaju (Eisenkommission, Edelstahlrefe-rat, Kriegsministerium) četrtletno po stanju s konca prejšnjega meseca. Porabili je za to tiskovine, ki se dobe pri komisiji za železo. Oddati je odpadke prevzemalcem, ki jih določi ta komisija. Izvzete so le jeklarne, če jih rabijo za izdelovanje novega jekla. Za predelovanj in drugačno porabo treba, izvzemši v navedenih jeklarnah, posebnega dovoljenja komisije. Oddaja no-vetra oh uporabi odpadkov izdelanega jekla je vezana na dovolitev trgovinskega ministrstva.
Vas dobila pol milijona za zelje. Vas Vodjinci v Slavoniji je prodala zelja za pol milijona kron. Ta denar so investirali v zemljišča, ki so jih nakupili od tamcSniih Nemcev.
Firma J. u. S. van Messel, izvoz zelenjave v Rotterdamu, Gondschestraat, kj ie pod različnim besedilom svoje tvrdke delala nereelne kupčije po Avstriji, je pri-la v konkurz. Bližnje podatke, zlasti tudi o prijavi zahtevkov, je dobiti pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Primorske novice.
Za dr. Krekovo ustanovo. Gospod
Josip Kos iz Steinklamma je po,-Jal Posredovalnici za goriške begunce 140 K za dr. Krekovo ustanovo, katere so nabrali in zložili božjepotnikl v Marijinem Celju. Denar je Posredovalnica pri goriški ccntralni posojilnici piodo-nosno naložila. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Snrelmo so v slu?boi sp. elen vrtnar z družino v Splitu v Dalmaciji. Pojasnila dajo Posredovalnica za goriške begunce v Liubliani.
Beneški Slovcnci so tudi zapustili svoje kraje in bežali za italijansko vojsko. Poročila iz vojaških krogov nemških pravijo, da je ostalo tam le nekaj revnih stark. — Tudi Čedad in Videm sta popolnoma prazna, — Iz vsega tega je razvidno, da so Italijani dosti pravočasno poskrbeli za evakuacijo. Poročila pravijo tudi, da se je nekaj Slovencev zopet vrnilo, ker so pri begu zaostali.
Umrla je v Belčem vrhu, župnije Dra-gatuš, dne 10. novembra t. 1, Ivana Pav-šič, žena begunca Matije Pavšič iz Lokovca št. 150. Isti dan je umrla v Belčem vrhu Marija Šuligoj, 3 leta stara hči Antona Šuligoj iz Lokovca št. 159.
—	Odlikovan je s kom turnim križcem Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo ravnatelj pomorskega observatorija v Trstu, dvorni svetnik Edvard Mazelle.
Pošta na Goriškem. Na Primorskem se je dne 15. novembra 1917 zopet, odprl poštni urad v Čepovanu za pisemsko-poštni in denarni (poštnonakaznični in poštnohranilnični) promet ter za promet z vrednostnimi pismi.
Poziv. Anton Lahovič, 15 let star, iz Opatjega sela 39, in Franc Devetak, približno 9 let slar, iz Štandreža. pristojen v občino Opatje selo, se tem potom poživljata z ozirom na to, ker je njuno bivališče neznano, vsled prošnje njunih očetov, naj sc za begunsko podporo prijavita v kraju njunega sedanjega bivališča in tudi sporočita svoja naslova županstvu Opatje selo. — Zupan občine Opatje selo po.jclc v soboto ogledat si sedanje stanje domače občine in bode o Stan ju posestev in poslopij na podlagi ogleda na licu mesta poročal prizadetim obči nai .jem polom časopisov.
—	Iz finančne službe. Finančni svetnik Ivan Lončar v Rudolfovem je dobil naslov in značaj višjega finančnega svetnika.
Ročno granato je našel 17 let stari posestnikov sin Avguštin Fabijan iz Banj-š:c št. 74 ter jo vrgel na tla. Granata je eksplodirala ter ga ranila v levo nogo, razen tega pa tudi poleg stoječega 15 let starega brata Rafaela v desno nogo. — Goriški begunec Izidor Faganel, 14 let stari posestnikov sin iz Vrtojbe, kot begunec stanujoč v Sr. Gameljnih št. 10, je tudi našel nelco patrono ter se igral z njo. Eksplodirala mu je v roki ter odtrgala 4 prste na desnici.
Slovenski in furlanski begunci se zahvaljujejo č. g." župniku Gnjezdi za trud, ki ga jc imel z nami v pospešilo begunske podpore. Enaka zahvala tukajšnjemu županstvu in občinstvu za vse dobro, kar so nam izkazali v času našega tukajšnjega bivanja. Bog stotero plačaj!
Furlanski begi-nci, bivajoči v občini Velika Dolina, se najlepše zahvaljujemo častitenui g. župniku Gnjezda, ker se je za nas zavzel, da smo prejeli begunsko pod-ooro in kakorkoli že pomagal. Dalje se zahvaljujemo tukajšnjemu gospodu baronu, ki nas je vzel v delo in tako imeli stalni zas'užek. Tudi g. županu gre zahvala, da nas je mirno pustil živeti v tukajšnji občini. Slednjič pa najlepša zahvala prebivalcem cele občine, ki so nam. količkaj pomagali v domovini begunstva! Bog poplačaj!
Kovačič Ivan iz Modreje pri Sv. Luciji išče svoje starše: Marijo Kovačič in sestro. Naslov: Wien, II., Reservespital, Gr. Mohrengasse 9. Z. 23.
Iščejo se. Podgornik Katarina, vdova iz Čepovana št. 6, bi rada izvedela, ako je še živa njena mati Marija Skvarča, ki je bivala v času bega v Ščuru, Gor. Tribuša, pa jo vsled starosti niso mogli vzeti s seboj. — Ana Mrak, doma iz Čepovana št. 44, poizveduje po svoji hčeri Mariji in sestri Jožefi Hojak, ki sta se izgubili v Cerknem ob času bega. Poizvedbe naj se pošiljajo na sledeči naslov: Ivan Benedičič, nadučitelj v Čkocijanu pri Mokronogu. — Matija Pavšič iz Lokovca št. 150, zdaj v Belčemvrhu št, 23, pošta Dragatuš, Dolenjsko, bi rad zvedel, kje se nahaja njegov 12btni sin Peter Pavšič, ki je bil na roki ranjen od patrone — operiran v vojaški bolnišnici v Dol. Tribuši, nazadnje bival v nemški Idriji. — Pregelj Franc, Donrkija oblast, Jug. ust. žel. doroga, Stan-cija Tantilovo, Rad!na, Rusija, išče svojce doma iz Renč 165 pri Gorici. — Kdor ve za katerega treh pogrešanih sinov, naj blagovoli sporočiti materi Tereziji Kovačič, Planina št. 14, pošta Cerkno, Primorsko: prvi Karol Kovačič, k. k. Lir. 36, 8. Komp., pogrešan že 2 leti, drugi Rafael Kovačič, k. u. k. R. F. Sh. R. 1, bat., tretji Janez Kovačič, k. u. k. I. R. 28, 6. Erz, Masch. G., Bruk ob Muri. — Andrej Sku-| bic, k, u. k. F. A. R. 4, 2. Feldkomp. Ma-rinefcldpostamt Pola, išče s voje starše. ' cloma iz vasi Senik 18, obč, Kožbana.
Neža Pavlin iz Ravnice št. 13, sedaj stanujoča v Ihanu št. 3 pri Domžalah, išče r.estro Marijo Humar iz Banjšiče št. 14. i Pogreša se od 11. italijanske ofenzive. ! Kdor kaj ve o njej, naj poroča na zgoraj I navedeni naslov. .-
Županstvo Št. Andraž, Bilje, Miren, Podgora in Sovodnje poročajo svojim ob-činarjem, da so župani ogledali svoje občine, ki so v najžalostnejšem stanu, radite-ga je vrnitev za sedaj nemogoča. Potrpeti treba, da se razmere toliko vpostavijo, da se vračajoči vsaj za prvo silo spravijo pod streho, kajti zima je pred vrati, v naših občinah pa ni hiše, kjer bi se moglo bivati, ako ni porušena, pa je brez oken in vrat. Svetujemo, ostanite na dosedanjih mestih, kjer ste si za zimo več ali manj uredili. Upamo, da nam tozadevne oblast-nije do zgodnje spomladi vse potrebno pripravijo, da bomo vsaj pod streho, če že ne v hišah, pa vsaj v barakah. Skrbeti bo 'udi, da se nenavadna množina podgan pokonča. Vodnjaki so okuženi, cestni in drugi jarki porušeni, straniščne greznice razdejane iz katerih se gnojnica steka na ceste in v studence. Glede obdelovanja polja naj merodajni faktorji poskrbe, da se čim prej očisti raznih nevarnih izstrelkov, da se pripravi potrebno kmetijsko orodje, živina itd. Šele potem se pozovejo dela-zmožne osebe, da se vrnejo v domačo vas. Z gotovostjo se pričakuje, da mesca februarja bo mogoča vrnitev, da se obdelajo naša polja. Županstva tudi poskrbe, da starejši letniki črnovojnikov dobe daljše dopuste v svrho obdelovanja. Želeti bi bilo, da bi naši državni poslanci na licu mesta si ogledali našo porušeno Goriško ter vse potrebno ukrenili, da se zvrši cenitev čimprej po vojni povzročene škode. Pri ce-nilni komisiji naj bodo zastopani tudi občinski zaupniki. Na podlagi takih cenitev naj bi se razdeljevala državna podpora v svrho obnovitve Goriške. Poslance jugoslovanskega kluba pa vljudno prosimo izdatne pomoči, kajti vse smo žrtvovali domovini na oltar.
Ljubljanski črnovojnišKi pešpoik šL 27
Stotnik Hans Pratscher piše v »Ta-gesposti«:
Sredi julija je bil črnovojniški pešpoik §t. 27 pod poveljstvom polkovnika Ludo-vika Pour s svojo divizijo podrejen nekemu nemškemu zboru ter je zasedel postojanko pri Purcelesti, Bancila in Bolotesti, severnozapadno od Focsani. Dne 4. avgusta se je začel napad nemških čet severno od Focsani. Polk jc dobil povelje, naj 7. avgusta ob 3. uri popoldne poseže v boj. Razbeljen smrtni orkan s te in one strani se je pojoč in sikajoč bočil nad infanterijo, ki je čakala pripravljena na napad. V toči izstrelkov naj bi se izsilil prehod čez Put-no in naskokoma osvojil nasprotni strmi breg Putenske doline (1000 do 1400 korakov). Napad nemških čet še ni bil dovolj daleč dospel, ko je jel sovražnik izvajati ogorčene, trdovratne protisunke. Mnogo-dnevna pripravljenost na juriš resnično ni manj prijemala živcev nego dobro nam znani italijanski bobnajoči ogenj na le napol zanesljiva 'kritja v kavernah. Kot odrešitev je tedaj učinkovalo povelje, ki nam je 9. avgusta 1917 končno javilo »Naprej«.
Že je stalo solnce visoko nad obzorjem, ko smo v težkem sovražnem artilerijskem in minskem ognju zapustili lastne jarke in v presledkih 20 korakov med posameznimi strelci na več mestih pregazili Putno. Potem pa v teku proti sovražni postojanki. Iz tal so se pod udarci izstrelkov kakor drevje v gozdu vzdigali stebri vode in prsti. V trdovratni borbi je moral nasprotnik svojo glavno postojanko na strmem robu Putenske doline izprazniti. A ne za dolgo. Takoj je nastopil z ogromnimi množicami in neverjetno artiljeristično silo k protinapadu. Vrli tretji bataljon (stotnik Nejedly) se je boril več ur s pogumom obupancev. Jarki so prehajali iz rok v roke. V tem neprestanem metežu se je bataljon obdržal z nepopisno žilavostjo in za ceno težkih žrtev do prihoda drugega bataljona (major Laiter). Zopet so vrgli sovražnika in ga potisnili preko Tifesti.
Ob 3. uri popoldne so mogočno zado-neli zvonovi: znamenje za nov rusko-ru-munski juriš. Na vse strani izpeljana mreža sovražnih jarkov, z visokim grmovjem zakrite volčje jame in umetno izpeljani podzemeljski jarki so pospeševali nenad-nost sovražnih protinapadov od strani in za hrbtom. Da je v takih položajih vsako vrhovno vodstvo izključeno, je ob sebi umljivo. Tu je vse odvisno od prisotnosti duha in sposobnosti podpoveljnikov. In ti so v zvezi s svojim preizkušenim moštvom v teh bojih vršili prava čuda. Čez kupe sovražnih mrličev, ki so jih nakosile naše strojne puške, se je valil val za valom proti našim brambnim postojankam. Ročne granate, mitraljeze, oklopni in re-volverski topovi, ki so še pred malo sekundami s čudovito točnostjo govorili svojo tehtno besedo, so utihnili. Samo oglušujoč krik, klici na pomoč, ječanje vsepovsod, tod in tam kak strel iz puilce ali iz revolverja, tako sc vrši razpaljena borba prsi ob prsih. Te tesnobne minute, ki se ti zde kakor ure, izvene navadno v uničujoč brzi ogenj za tiste, ki v pomanjkanju možate vstrajnosti pokažejo pete.
Vražji most v Čedadu.
Nezaslišano krutosti je o priliki teh bojev uganjal sovražnik, in sicer ne Ru-muni ali Rusi, marveč Tatari. Saj je res, da so se ti boji z obeh strani vršili z največjim ogorčenjem, z nepopisno zagrizenostjo, da sta vedno znova govorila bajonet in nož ter so bila to prava človeška klanja, vendar kar je počenjal sovražnik z našimi ranjenci, sanitetci in drugimi, ki so mu padli v roke, presega vse meje vojnih grozot.
Do smrti pogumni drugi bataljon, ki je posegel v boj v najkritičnejšem položaju, je s tretjim in prvim bataljonom (stotnik Flaschka), ki se je pezneje pridružil, zmagoval vedno nanovo nastopajoče naloge z junaštvom požrtvovalnih, zmage gotovih domovinskih borcev. Borba v Rumuniji, pred vsem 9. avgust 1917, spada med najbolj vroče bojne dneve, kar jih je doživel polk v svojem triletnem bojnem delovanju na vseh avstrijskih frontah. Gore rusko-rumunskih mrličev pokrivajo pozorišče največjih junaštev, ki so jih tu doprinesli Kranjci, Korošci in Štajerci. In uradno poročilo našega generalnega štaba je javljalo: Bojna skupina generalnega maršala pl. Mackensena: Severno od Focsa-nov so zavezniški čete po ogorčeni borbi in po ponovni obrambi proti težkim ru-S.iO-rumunskim protisunkom osvojile . severni breg Sušite.
novica
N oblo ve nagrade. Akademija znanosti je sklenila, da Noblovih nagrad za fiziko in kemijo za leti 1916 in 1917 ne razdeli.
Prvo zborovanje za ženske poklicne koristi se je vršilo 11. nov. t. 1. na Dunaju ob navzočnosti ministra za ljudsko blaginjo dr. Mataja. Prednica strežniške šole grofica Sternberg je govorila o sedanjem in bodočem položaju bolniških strežnic, voditeljica gospodinjskih šol Jožefa Fillun-ger o stališču gospodinjskih uradnic. O potrebi strokovne organizacije je govorila O. Schwarz, ki je naglašala posebne tež-koče pri organiziranju domačih delavk, služkinj in kmetskih delavk. O razmerah učiteljic je govorila ravnateljica meščanske šole Marija Schwarz, trgovske nastav-ljenke je zastopala J. Wagner-Deutsch, akademično žensko društvo pa Marija Hafferl-Bernatzig.
Jubilej dinamostroja. Z odkritjem dinamo-električnega principa je v jeseni leta 1866. Verner Siemens odprl vrata v novo deželo, v deželo neomejene razvojne možnosti. V tej dobi razvoja, nele v tehničnem življenju Vernerja Siemensa, ampak tudi v razvoju tehnike, stoji dina-mostroj, zelo skromen v svojem počitku, a velikanski v svojem pomenu za bodočnost. Z njim je stopila elektrika v vrsto močnih delavnih sil. Toda bilo je treba obilo duševnega dela, da se je dosegel cilj, katerega so videli iznajditelji jasno pred seboj. Pomen dinamostroja za nadaljni razvoj tehnike se da komaj preceniti. Koliko so se že trudili, prenesti delujočo moč, a kako malo — v primeri s tem, kar nam je danes samo ob sebi umevno — je bilo.do-seženega. V stari tehniki je veljalo že za mojstersko delo, če je eno samo vodno kolo gnalo več strojev. Potem je prišel parni stroj, ki je zatemnil vse ostalo. Gradile so se transmisije, občudovale so se naprave, katere so gonile z enega mesta vse stroje cele tovarne. Toda kaj je ves ta napredek v primeri z možnostmi, ki so se pojavile z iznajdbo dinamostroja . V delavnici za zgradbo brzojavov se je porodil dinamo-stroj. Od izbornih mehanikov je dobil svojo prvo obliko, in tedanji graditelji so se začetkoma komaj privadili, da so smatrali ta y fizikalični aparat« za pravi stroj. Toda s časom je postal elektrotehnik graditelj strojev in obratno, in iz njihovega skupnega dela je izšlo konečno to mojstersko delo današnje tehnike. Enega zadnjih dni meseca avgusta 1866. je Verner Siemens naročil svo;emu tedanjemu poslovodji Karlu Mullerju, naj zgradi aparat, pri lerem naj se mesto jeklenih magnetov porab-
ljajo z baterijskim tokom polnjeni elektrc-magneti. Ta aparat je bil v 8 dneh gotov. Takoj so se začeli poskusi. Prvi dinamo-stroj je bil ustvarjen, poskusi so potrdili teorijo, pokazalo se je, »da ostane v stalnih elektromagnetih primerno prirejenega elektromagnetičnega stroja vedno dovolj magnetizma, ki polagoma ojačen vsled od njega proizvajanega toka pri ob-rainem vrtenju zamore presenetljivo učinkovati.« Umevno je, da s temi prvimi poskusi ni bila še teorija dinamostroja v svoji praktični obliki gotova. Le korakoma, po dolgoletnem delu in s pomočjo odličnih sodelavcev je bila t?, velikanska naloga polagoma rešena. Z dinamostrojem pa jc bilo tako, kakor z drugimi važnimi iznajdbami. Prijoritetni boji, ki se pojavljajo tudi še dandanes semintja, so se bili za to tehnično iznajdbo. Verner Siemens sam se je boril za priznanje svoje pravica. Na Angleškem je profesor Wheatstone nekaj tednov potem, ko je Siemens prijavil svojo iznajdbo akademiji znanosti, objavil enako misel, ne da bi bil poznal delo Vernerja Siemensa. V seji Royal Society je Vernerjev brat Viljem Siemens predvajal dinamoelektrični aparat. Po tem predvajanju je govoril Wheatstone, ki jc svoje predavanje družbi naznanil 14 dni pozneje kakor Siemens, o svojem malem dinamo-stroju, ki se od Siemensovega bistveno ne razlikuje. Ker pa se je Siemensova objava misli in teoretični dokaz principa preje objavil kakor Wheatstonov in je tekel že jeseni leta 1866. prvi mali dinamostroj, je, kakor je tudi Verner Siemens sam vedno z največjim poudarkom naglašal, »sistem dinamostroja brezpogojno ia izključno nemška iznajdba*-.
Nalezljiva bolezni v Avstriji. Praski profesor Jaksch jc sestavil zanim-ljivo statistiko nalezljivih bolezni v Avstriji v poslednjih Štirih letih, kjer govori o tuberkulozi, legarju, osepni-cah, davici, škrlatinki in ošpicah. Za navedenimi boleznimi je umrlo v zadnjih štirih letih v naši državni polovici nič manj nego 6,656.509 ljudi. Od teh na tuberkulozi 3,350.187 oseb ali 55 in J/4 odstotka, za davico 11 in % odstotka, za škrlatinko 8 in odstotka ter za ošpicami 8 odstotkov. Iz navedenega je jasno, da je tuberkuloza najstrašnejša nalezljiva bolezen, ki ugo-nablja ljudi in oškoduje državo v največji meri in da ošpice niso tako nedolžna bolezen za kakršno jo imajo naše matere. Zanimljive podatke je objavil ofe.sor Jaksch v kolikor se tičejo osepnic. L. 1873. je umrlo za osepnica-mi 60.000 ljudi, v poznejših letih je padalo število umrlih, in je umrlo 1. 1890. le še 6000 oseb z osepnicami, 1. 1893. je padlo število za osepnicami umrlih oseb na 2500, 1. 1895. na 800, 1. 1907. na 90 a 1. 1911. je umrlo za osepnicami samo 6 oseb. Svetovna vojska pa je jako pospešila razširjenje osepnic posebno v Galiciji, v Bukovini in na gorenjem Ogrskem. Šele ko je bilo v Galiciji upeljano stavljenje koz (cepljenje), se je posrečilo to strašno bolezen omejiti. Tudi trebušni legar, ki je bil prejšnja leta jako nevaren gost, se je posrečilo znatno omejiti. Dočim je v letih 1873. do 1889. umrlo slednje leto za to boleznijo 10.000 do 20.000 ljudi, je znašalo število umrlih od 1. 1890. do leta 1911. povprečno 3500 na leto; vsekako
še jako veliko število. Iligienični in so cialni napredek je najboljše sredstvo proti tej epidemiji. Tam, kjer je dobra pitna voda, kjer imajo kanalizacijo se ne more ta bolezen širiti in preneha sama od sebe, če je preskrbljeno za potrebno prehrano ljudi. Vojska ima tudi v tem oziru mnogo na svoji vesti in če hoče država to bolezen zabraniti, da ne bo zahtevala toliko ljudi v zaledju kakor v zakopih, mora'preganjati oderu-štvo z živili in skrbeti za prehrano ljudi.
Pridna in poštena
pmiaplka
mešane in manufakturne stroke išče službe v mestu ali pa kje na deželi in sicer najraje s hrano v hiši. Poizve so v trgovini »Žibert* Prešernova ulica.
^."pim dobro posušene, snažne In zdrave
Jabolk in hrušek
2 K, presemne gtuedfvX
bon vremenu na podih i. t. d. sušiti) pa po 80v kg. Cenjene ponudbe, z navedbo množine in vzorci, se prosi na tvrdko FRAN Kos, Ljubljana, Sodna ulica 7.
Kožuhovina
vsake vrste se želi kupiti. Ponudbe pod „K.OŽUHOVINA" št. 2960 na upravništvo »Slovenca".
se želi kopiti. Ponudbe pod klej številka 2959 ni upravo lista.
Do 1. decembra ali takoj se išče priden, spreten, trezen in skušen
Biti mora ne pod 32 letni starosti in ožer.jen, in zmožen zraven svojega dela nadzorovati tudi druge vinograde. Daljša spričevala se naj pošiljajo na upravništvo
Jos. A. Kienreichs Anzeigenvermittlung, Graz, Sacksstr. 8, pod »Tiichtig L 56«.
Naprodaj Je večji
1
štedilnik
za gostilno ali večjo družino.
Poizve se Kolodvorska ulici 26.
Sukanec 1
dobavlja naglo in proti nizki proviziji
B. V. Hajdaš,
Bedekovčina (Hrvatska).
Poštena dekla
ki zna tudi nekaj kuhati, se sprejme takoj na deželi ob južni železnici v dobro rodbino proti dobri plači in hrani. Znanje kuhanja ni neobhodno potrebno, ker se lahko tu priuči. Naslov pove uprava lista pod štev. 2953.
Naprodaj je radi pomanjkanja krme
2952
5
Več pove lastnik Ljubljana, Prule 8.
Globoko užaloščen javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl včeraj ob pol 9. uri predpoldne moj ljubi očo
FRAN STOŽEC
naduiilelj v pokoju,
po daljši, mučni bolezni, v 73. letu starosti. Pogreb predragega rajnika bo jutri, v soboto, dne 17. t. m. ob 2. Uri popoldne, iz hiše št. 110 v Vrdu na župnijsko pokopališče sv. Pavla na Vrhniki. — Blag mu spomin!
Vrhnika-Vrd, dne 16. listopada 1917.
Josip Stoječ, notarski kandidat,
sedaj pri vojakih v Andriti-« pri Oradcu; (črnovoj. oltr. poveljstvo at. 3 ; 3. nadom. stotnijn).