Štev. 144; _ fzbžja vsak dan, tud! ob nedelji I« pimznlktb, ob 5 zjutraj. t rrdcljtvo: L"!ca 5r FranfiSka Asiškega SU 20, L nadstr. — V* tfcpisi r.H te poflJJafc uredništvu lista. Nefraokirana pisma se nt aino »namaknjene« postojanke, ter zaključuje z lažjo, da 11a vsej črti, od Adiške doline pa do Suganske, ni bilo zaposljenih več kot dve diviziji. Pod našo častjo bi bik?, da bi se bavili z obrekovanji, ki se nahajajo v tem sporočilu, vendar pa naj poudarimo, da smo v odseku Adiža—Val Sugana ob začetku našega napada ugotovili naslednje italijanske divizije: 37., 9., 35., 34. in 15. in da smo ujeli moštvo, ki je pripadalo naslednjim divizijam: Manto-/a, Taro, Roma, Sesia, Novara, Cagliari, \ncona, Iorea, Lambro. Salerno in Siena, Nadalje, da se je nahajalo osem alpinskih ataljonov, potem več bataljonov domobranstva in bataljonov finančne straže v našem napadnem okolišu. In vse te sile kupaj odgovarjajo šestfm divizijam. Tu vmes čete, ki so bile šele zadnje dni :aradi naše ofenzive dovedene semkaj z J nagih front, niso vštete. Kar se pa tiče -adornove trditve, da so postojanke, ki su jih zavzele naše vrle čete, samo pred-nostojanke, opozarjamo samo na že obja-Jjeno povelje povelinišrva petintridesete aške divizije, ki dokazujoče speljava na (až Cadornove trditve. Poleg tega pa tudi l vso gotovostjo dokazuje število zajetih topov, med katerimi se nahaja tudi več ežkih, da ne gre nikakor za namaknjene postojanke. Bar&nrska italijanska mmm. DLNAJ, 23. (Kor.) Na kak način se vo-jnjejo Itaiijani za »civilizacijo in človečnost«, dokazuje zepet bojno poročilo nekega deželnostrelskega polka zadnjih dni. To poročilo, ki so ga potrdili častniki kot >čividci s prisego, pravi v bistvu: >Pri nekem boju v tirolskem okolišu 2. majni-\a 1916 so se Italijani (alpinci) pregrešili ako proti mednarodnemu pravu in človečnosti, da se prej ni nikdar moglo misliti, da bi se kaj takega moglo zgoditi pri ka-vem takoimenovanem kulturnem narodu. Naš prvi ranjenec, rezervni praporščak H., je mogel potem, ko je bil ranien, napraviti še skok, nakar se je zgrudil na tla. Ko se je zgenil čez nekaj časa, so ga Lahi začeli obsipati s krogliami iz strojne puške. Jokier se ni zgenil več. Sanitetni praporščak D. je bil zadet v pleče in je zdrknil kakih 50 metrov po snegu navzdol, nakar je obležal. Dva sanitejca sta pohitela tja ter sta ga obvezala. Hipoma so začele sovražne strojne puške obstreljevati tudi to skupino in so jo obstreljevale tako dolgo, dokler je le še kdo migal. Kakih 600 strelov so oddali na te tri ljudi, ki si niso mogli pomagati in se niso mogli boriti. Ravno tako so sistematično obstreljevali vsakega ranjenca, ki je po strmi sneženi drči zdrknil navzdol, dokler je kazal še kak znak življenja. Postrelili so vse sanitejce, ki so od zgor prihajali na pomoč. Zdravnik, ki je opoldne, ob najlepšem solnčnem svitu, brez orožja in snežnega plašča poizkušal sam odspod priti do ranjencev, se je moral vrniti, ker ga je sovražnik tudi obstreljeval. Zdravnike je bilo na snegu lahko spoznati po Žei.evskem traku na roki in zdravniški torbi. Sovražna strojna puška je obstreljevala tudi tri sanitejce, ki »Sedaj si svobodna, sedaj si vsa in popolnoma moja!« je vzkliknil radostno. »Slučaju, ki naju je združil, nenadejana njegova smrt, ki je zlomila to nenaravno zvezo, sta nama priči z neba, da sva si usojena! Kar je nezgoda pokvarila, je narava popravila!« Oh, kako rada je poslusala Julija te omamne besede, ki so jej vedno bolj za-glušale vest. Ali je ni vse sililo, da jej izgine iz duše tudi najmanji očitek? A izgubljena dedščina? Ali ni maščevanje grofovo opralo njenega greha? Jaz sem njemu žrtvovala sebe — on meni svoje imetje — sedaj je dolg poravnan! Na ta način je skušala umiriti svojo dušo — in malo časa za tem je nekdaj čista žena zašla na pot, ki jej je namen težka pokora, gotova poguba. Blažena vsled milozemeljskega vrta so poizkušali s sanitetnimi sanmi priti do težko ranjenega vojaka, ki je že dve uri dozdevno mrtev ležal v neki zasneženi rupi. Dva teh sanitejcev sta bila težko ranjena. Celo uro je sovražnik vsakih pet do deset minut obstreljeval to skupino. Nato je bil, kakor se je zdelo, prepričan, da so tudi ti možje mrtvi. Tudi sanitetne sani, ki so ostale tamkaj, je razbil ta o-genj. Cetovodja P. fe težko ranjen zdrknil po drči navzdol. Obstreljevali so ga srdito in sicer tako dolgo, da se ni genit več. Po desetih urah je Še enkrat proseče za-klical pomoči. Takoj je bila italijanska strojna puška naperjena nanj, dokler ni omolknil. Po boju se je skušalo na varno spraviti padle. Tudi to so nam preprečili Italijani z ognjem strojnih pušek in metanjem ročnih granat._ Hemšho uradno poročilo. BEROLIN, 23. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki slavni stan, 23. majnika 1916. Zapadno bojišče. — Spoznali smo namen angleškega protinapada jugozapadno Givencby en Gofaelle in smo preprečili izvedbo z zapornim ognjem. Manjše angleške sunke v okolici Roclincourta smo zavrnili. V okolišu Moze Je bilo bojno delovanje zaradi razsežnib sovražnikovih protinapadnih poizkusov posebno živahno. Na levi strani reke smo južno ca-mardskega gozda zavzeli francosko stražnico. Sovražni napadi vzhodno griča 304 in na južnem pobočju »Mrtvega moža« so se izjalovili. Na desni strani reke je na fronti severno zaselja Thiaumonta skoraj do cailettskega gozda prišlo do srditih pehotnih bojev. Po močni artiljerijski pripravi so Francozi vdrli v •aše sprednje postojanke. Naš protisunek jih je zopet vrgel nazaj na krii:h napad-nega odseka. Južno vafti in južno bivše utrdbe Douaumonta, ki je ostala sicer trdno v naših rokah, boj še nI zaključen. Se-verozapadno utrdbe Vaux smo zopet zavzeli predvčerajšnjim mimogrede po sovražniku zavzeto okopišče. Z razstrelbo smo na coitibreskem vrhu razdejali prvo in drugo francosko črto v znatni razsežnosti. Pri Vaux le Palamelx in Souzey (na gričevju ob Mozi, jugovzhodno Verduaa) so sovražni napad' razpadli večinoma v zapornem ognju. Majhne, v naše jarke vdrle oddelke smo potolkli ć&mkaj. Jugozapadno VaMlyja smo sestrelili sovražno letalo. Vzhodno in balkansko bojišče. — Nič novega. Vrhovno arinadno vodstvo. s m Toikl CARIGRAD, 22. (Agence TeL MiHi.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Nič izprememb. Ker ie po zahtevah novega, vsled zopet-nega zavzetja Kutelamare nastalega položaja, postala potrebna izprememba našega obrambnega načrta* smo pred trenji dnevi nekoliko umeknili svoje na desnem bregu Tigrisa stoječe čete. Sovražnik je {>ele po dveh dneh izvedel to dejstvo. Ugotovili smo, da je sovražnik na tem bregu reke prodrl samo z delom svoje konjice, samo v poizvedovalne svrhe. KavkaŠka fronta. — Na desnem krilu je 21. dan inainika potekel mirno. V srednjem odseku so se vršili krajevni boj!. Na levem krilu jo sovražnik v noči od 20. na 21. t. m. dvakrat nenadoma napadel naše prednje straže, a smo ga obakrat odbili. Ostale fronte. — V noči na 19. t. m. se je pofavilo osem sovražnih letal v okolišu Dardanel in je vrglo okoli 70 bomb brez vsekega uspeha. Eno na&lh bojnih letal je dvakrat napadlo sovražna letala in jih »e učinkovito obstreljevalo s strojno Duško. Ponoči je eno naših povodnih letal, zasledujoč sovražna letala, poletelo proti Imbru, kjer je iz višine 600 metrov vrglo devet bomb na sovražna letala. U-gotovilo je dobre učinke. V višini Imbra je neki sovražni monitor 20. majnika brez Iispeha obstreljeval Setkfil Bahr. Naša artiljerija je obstreljevala sovražno kri-žarko, ki ie vlekla dve maoni, ko se je približala obali južno Kuš Ade (smirenska obal). Poškodovan je bil na križarki dim- nik in veliki jambor je bil prelomljen. Zaradi našega ognja se je morala križarka, ko je izstrelila samo štiri strele, oddaljiti v smeri proti Smirni. V odgovor na obstreljevanje E1 Ariša }e eno naših letalskih brodovij v noči od 20. na 21. t. m. napadlo Port Said in vrglo veliko bomb na sovražne ladje, ki so zasidrane ob obali in v pristanišču, ter na vojaške oostojanke v mestu. Ugotovili smo, da so bombe nov-zročile velike oožarje. Vkljub srditemu ognju sovražnih čet in ladij so se naša letala vrnila vsa nepoškodovana. sta ljubimca srečna, blažena pohajkovala pod senco divnih palač, kraj čarobnega šumenja vodometa, sreče vesele, žive množice florentinske. Nikdo ju ni poznal, povsodi jim je bilo vse na svobodno voljo. Srci, vezana v Benetkah po obredih družabnih zvez, sta se tu potopljali v svot>odnem razkošju. Sedaj ni trebalo vpč pretvarjanja, sedaj se jim ni bilo več bati izdaje. Blaženi so jima bili ti trenotki. Po žalovanju iu le Imel zvezati sluga Božii v zakonito zvezo. Med tem pa sta hotela samovati daleč od šumnega sveta. A česa jima trebalo se? Najela sta si tiho hišico izven mesta. Majhna je bila, ali udobtfa in v prekrasnem kraju. ..... Okolo okna se ie vila d vja trta više m više preko strehe. Na malein plocišcu so zlate pomaranče in bele Ulije, rmena roza, Betnniann-liolMođšGMrla Srsp BEROLIN, 23. (Kor.) Amerikanski časnikar Kurt pl. Wiegand je brzojavil listu »Newyork World« naslednjo izjavo državnega kancelarja pl. Bethmann-Holl-wega na izjave sir Edvarda Greya: Državni kancelar je ugotavljal, da po dvaindvajsetih mesecih strahovite vojne ter izgubah na imetju in krvi začenja Angleška u videvati, da nemškega naroda ni mogoče streti in uničiti. Grey je izjavil sedaj, da angleški državniki niso nikdar hoteli streti in uničiti Nemčije, in to vkljub nasprotnim izjavam svojih ministrskih tovarišev, vzlic zahtevam angleškega časopisja in vkljub vadi, ki jo je metal predsednik francoske republike, Poin-care, francoskemu narodu, da boste končno Angleška in Francoska narekovali mir Nemčiji. Kancelar ,se je čudil, da Grey še vedno postavlja Prusko v nasprotje z Nemčijo, ko bi vendar junaška edinost vsega nemškega naroda v obrambi domovine morala odpreti oči gospodom. Militarizem, ne nemški, temveč angleški je 20 let uganjal politiko z militarizmom v Egiptu, Fašodi in v burski vojni, kot v Algesirasu, kjer je Angleška po Greyevih izjavah namignila Francoski, da more računati na angleško vojno pomoč, in sta se generalna štaba obeh dežel začela sporazumevati. V bosenski krizi je Nemčija odvrnila vojno; Angleška se je v Petrogradu za to kazala nezadovoljna. Grey je izjavil, da misli, da bi bilo angleško mnenje odobravalo angleško vojno ob strani Rusije. Pri Agadirju, je dejal kancelar, smo bili na tem, da spore s Francosko rešimo s pogajanji, a je Angleška z Lloyd Georgevim govorom pisani nagelj. Na vrtu se je Ustala lovorika, sijajno drevo mandeljevo, a z brega nad hišo si mogel motriti belo mesto s stotinami blestečih poslopij, divnih palac, a dalje reko Arno. ki se je vila kot srebrna kača, obrobljena od zelenih gajev, snežnobelih dvorcev. Tuliji je — čeprav je bila navajena sijaju visokih dvoran — utripalo srce od radosti. V mali sobici je bila srečneja, nego v ponosni palači. Tu se jej je vse mililo, tu jej je vse ugajalo, tu se jej je pojavila blaženost, nepoznana gosposkemu dvoru. Ali ljubimcev ni sama ljubezen navajala k skromnosti* ampak tudi pamet. Julija je pobegnila z Riegom brez vsega in vsakega. Ni vzela seboj niti dragulj ni drugih dragocenosti, ki jih je imela od grofa. Ponos jej ni dopuščal tega. Samo malo nakita, ki ga je imela še kot dekle. sprožila vojno nevarnost. Na Greyeve besede, da je državni kancelar pl. Beth-mann-Hollvveg vedel, da Angleška nik7. dar ni nameravala ničesar slabega proti Nemčiji, je odgovoril državni kancelar?, »Obkoljevalna politika«. Iz listin belgijskih arhivov ve ves svet, da so tudi nevtralni državniki v BeroJinu, Parizu 111 Londonu videli v tem veliko nevarnost vojne. »Nevtralnostni dogovor, ki sein ga ponudil lordu HaJdaneju, bi bi! zagotavljal moč Evropi in vsemu svetu. Angleška pa ga je odklonila.« Državni kancelar je 15. avgusta leta 1914. sporočil državnemu zboru besedilo svojega predloga. Zadnja formula se je glasila: »Angleška ostane dobrohotno nevtralna, če bi bila Nemču narinjena vojna.« Narinjena! — prosim — je dejal državni kancelar. Greveva trditev o tej stvari se protivi dejstvom. Zadnja kaincelarjeva pripomba o prošlosti je naperjena proti Greyevi trditvi, da bi se bila Nemčija mogla izogniti vojni, če bi bila sprejela angleški konferenčni pred-lo<-' Kako bi bila rm^la Nemčija sprejeti predlo? v očigled obsežnih ruskih mobilizacijskih ukrepov? — je vprašal državni kancelar. Nam je bilo dovolj znano, da je ruska vlada že bila začela z mobilizacijo, ko jew prišel Greyev konferenčni pred? log. Če bi se bilo izjalovilo pogajanje, ki bi bilo trajalo dva ali tri tedne, dočim jeJ Rusija nadalje zbirala svoje čete ob naši meji, alj bi nas bila Angleška potem obvarovala ruske invazije in ali bi nam bila. pomagala s svojim brodovjem in svojo armado? Grey je priznal leta 1914., da je moj nasprotni predlog, namreč za neposredni sporazum med Dunajem in Pe-trogradom bolj primeren. Ta sporazum je naoredovaj najbolje, ko je Rusija s hipno mobilizacijo vse svoje armade povzročila neizogibnost vojne. Kakor je poročal belgijski poslanik v Petrogradu, je pre-obvladalti ruska vojna stranka, ker Jo mogla računati na angleško podporo. Zakaj je Angleška ravnala tako? 3. avgusta leta 1&14. je dejai Grey, da Angleška pač ne bo trpela več, če se udeleži vojne, kot pa če se je ne udeleži, in je pc> udarjal velike življenjske koristi Angleške in Belgije. Angleška ni začela vojne zaradi Belgije, temveč zaradi Angleške. Tri dni pozneje je izjavil ministrski predsednik Asquith, da je imela Angleška ZE volno dva vzroka: 1. slovesno mednarodno obvezo, 2. da se mali naredi 3e smejo zatreti. Isti Asquith je izjavil v svojem zadnjem govoru, da ste se Angleška in Francoska morali udeležiti vojne, da Nemčija ne pridobi preobvladalnega stališča. Višek militarizma je udeležba v7 vojni proti drugi deželi, samo da se prepreči, da ne bi se le-ta ojačila. Na Wie-gandovo pripombo: »Toda Belgija?« — je dejal kancelar: »Ali veste, kako je \nPaI Mal Gazzette« je pritrjala. Pred-izbruhom vojne sem ponudil Angleški popolno jamstvo za celotnost in neodvisnost Belgije. Angleška je odklonila ponudbo kot nesramno. Leta 1887. je veljala Franco ska za tekmovalko Angleške, leta J914. pa Nemčija. Zato govore angleški interesi za vojno.« Glede bodočnosti je delal državni kancelar: »Želim tudi trajnega miru, toda ne približamo se mu, dokler odgovorni ententni državniki govore o pruskem tiranstvu, pruskem militarizmu ter patetično razpravljajo o svoji lastni premoči in popolnosti, ali pa hočejo izpre-meniti nemške politične razmere. Nemčija ima pač homerulo. Ali je morda angleška demokratska ustava preprečevala angleškim državnikom tajne pogodbe z Rusijo in Francosko, ki so bistveni vzroki svetovne vojne? Dvakrat sem javno ugotovil, da je Nemčija pripravljena za pogajanja na podlagi, ki bi nas varovala bodočih napadov po koaliciji in zagotavljala Evropi mir. Saj poznate Poincarejev odgovor. Samo tedaj, če bi državniki presojali vojni položaj tako, kot ga kaže vsak vojni zemljevid, če bi pošteno praktično razpravljali o vojnih in mirovnih vpraša- je bilo vse njeno imetje. Riego je imel nekoliko dragocenosti, obleke in tisoč Cekinov. Trebalo je torej, da se omejata ip se iz-ogibljata sijajnim družbam, ki sta jima bila oba navajena po rojstvu in po vzjjoji. In to jima ni bilo težko. V tej sre« Jima ni bito do šumnih zabav sveta. Skromno sta si uredila svoje romantično zavetišče in Julija je z blaženim nasmehom odklanjala vse, kar jej je hotel Riego nabaviti preko potrebe, »Ne treba trositi brez potrebe, prijatelj moj,« je rekla Julija, »marveč misliti treba na bodočnost.« »Prav praviš,« je odgovoril Spanec. »Cekini se nama ne bodo množili. Tudi jaz sem že razmišljal o bodočnofsti. — Moral bom delati!« „ , _ »A kaj boš delal?«, ga je vprašala Julija pozorno. —^ a ' 5(ran II. .E&INOST- Stev. 144. V Trstu, dne 24. velikega travna 1916. r."h. r^teni se približamo miru. Kdor ni enodušni obsodbi vseh dobromislečih, ki i in fotografičnega ateleja, kakor tudi par-t j, je kriv, če bo iivropase zavedajo pravih koristi svojega dorno-ine pralnice 2250 K; Čisti dohodek majske rpravljt vavela z da le t4 n z i še dalje. c ' sebe. To krivdo odvračam vinskega mesta in ki jim bo državna oblast slavnosti 4322 K 20 vii., čisti dobiček o- l-rr.i BCROLiN v nemški vlntf!. 22. (Kor.) Cesar Viljem je p :mu u vedno z vso svojo močjo ščiteč in podpirajoč stala ob strani. Tako se Vam, spoštovana gospoda, zahvaljujem, da ste kot dobri Avstrijci prišli danes k meni; v ku državnega ministrstva,j ^stno dolžnost mi bo da predložim Vašo jniku notranjih stvari, dr. «»?vo Njegovemu Ve ičanstvu imšemu i 7,mrA?P11i »nt; najmilost jivejsemu cesarju, ki je bil lr- ela oria m fe imenoval dr-^stu vedno tako dobroten gospod in pod ona m je imenoval dr- kojega slavilim žezlom bosta naše mesto in vsa Primorska kmalu šla nasproti no- ra in državnega Delbriicku. podelil red žavnega ni državnega zakladnega urada dr Helne-, povzdiga in cvetočega blago- richa, za državnega tajnika notranjih 1 stvari in mu poveril splošno zastopstvo 5 j * - državnega kancelarja. Cesar je imenoval Promocija. Gospod Ludovik Vadnal je držuViK a t ilnika za Alzacijo—Loreno, bil dne 19. t. m. na dunajskem vseučilišču grofa R Irena, za državnega tajnika j promoviran doktorjem prava. Čestitamo, državnega zakladnega urada. Kralj je imenoval državnega ministra Breitenba-clia za podpredsednika državnega ministrstva . Za predsednika vojnoprehra-njevalnega urada je bil imenovan vzhod no-rruski nadpredsednik Batocki. predsednik sme raznolagati z vsemi v neiii ' državi se naliajajočimi živili in si-rovinami, ki so potrebne za preskrbo živil. ter tudi s krmili. Vključena je tudi u-reditev prometa in poraba ter razlastitev in ureditev izvoza in uvoza ter cene. Poroka. G. dr. Ludovik Vadnal, c. kr. finančni uradnik, se je poročil danes z go-spieo Milko Požarjevo. učiteljico in hčerjo gospoda voditelja šole v Trebčali, gospoda Antona Požarja. Novoporočencema že- AgeriKimska cofa Angleški. \VASHtNGTON. 22. (Reuter. Kor. Nova nota Angleški zaradi zapienjevanja.. . amerikanskih poštnih pošiljatev se nai-lia zadevlje tudi privatna brž Ta limo vse najbolje na njiju skupni poti skozi življenje. Izročevanje svinca in kositerja. Svinec in kositer, kakor tudi predmete iz teh kovin ie oddati pristojni komisiji za sprejemanje kovin in zlitin (za Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorje in Dalmacijo v Gradcu) v času od 1. do 15 Junija 1916 Domenih Anton Ražcn Opčine, Karel Vatta, (in ne, kakor se je v prejšnjih noticah J Opčine, Antonija Daneu, Opčine, Zora čok, zgrešeno glasilo: od 16. do 31. maja). 0pčine, Anion Kette, Opčine, Alojzija Hild, a Dolžnost oddajanja predmetov iz kositer- 0pćine> Ernesia MaIaIan> Opčine, Ivanka gospodarstva, Ma1alan, Opčine, Ferdinand Baf, Anton Mah- Orgič, Robert Gazulli & pernega večera 2500 K, direktni prispevki (ne po pušicah) 12.737 K 45 vin. Od zbirk v pušicah in prodaje od znakov je došlo 1593 K 68 vin. Skupni znesek iznaša torej 25.348 K 93 v. Priglasilo se je 125 rednih članov z letnimi 4 K; 73 s 5 K; 20, 516 podpornih članov s 4 K letno in 108 s K 62 letno. Podpisi na IV. vojno posojilo, — XXXIV. izeaz. Frida Engelmann in Neimen. po K 50.000; M. Cumbat K 30.000; London Bi-scuit Factory A. Gatti K 20.000; Ernest Lohr in Karel Maia an t Opčine) K po 10.000; Gracijan Siepančič K 6.500; Rudolf Malalan in Bratje Stcck & Co. po K 5.000; Ljudska hranilnica in posojilnica u Trstu K 4.300; Anton Gartner in dr. Otokar Rybar po K 4000; Jo?. Stantig, Marija Lavrenčič in Franc Scapin po K 3000; Gospodarsko društvo v Bazovici K 2.500; H. Candolini, Ernest Pegan in Jos. Posselt po K 2000; Wil!y Fabiani, Ed. Klein & sin in dr. Edvard Loser po K 1.500; zadruga trž. voznikov, Avgust Schubert, Alfred pl. Fnmee, Avgust Baschiera, Antonija Nider * Rocco, Vilj. Hribar (Opčine', Adnjan Brumen, Učiteljski zbori slovenske dekliške šole na Acquedo(tu in vseh CM Šol v Trstu, Marija tvrdka^ mogoče potrebščine. Vmi idri^a w'«Il!i siji, se pa morejo še do 14. junija 1916 (in 1 ne do 30. maja. kakor je bilo v prejšnjih ; noticah pomotoma rečeno) dobrovoljno prodajati kovinski centrali A. G. Dunaj, DUNAJ, 23. (Kor.) Po poročilih poštne \m9 Kleebiattgasse No 4. ali nje poverjenim hrai r.ice znašajo podpisi na četrto av- nakupovalnicam (v Gradcu tvrdke: A. G. sirijsko vojno cc-soiflo doslej 4326*9 mili- Greinitz, Rudolf Ferch in I. Perchinigg' s jo-iiov. Kcr vra sveta se ugotovi šele poz-; Nachfolger), ali pa tudi po vojaški upravi ne!: t.- fo r.i$o Jos^eH vsi podpisi znd-jnoverienim nakupovalnicai njih dni. Poi pooblaščena, mi.ti podpise javnih korporacli, ustanov ir zakladov ter podpisnici zbirk (urad niitva, šol, društev itd.), ki so že v teku. in poverjenim nakupovalnicam ali županom, tega je poč-ina hranilnica z oddajo predmetov, obvezanih v izročili;c ual iiat.no spre je- tev^ kovinskih centrali ali nje poverjnim ..cian^r nakupovalnicam dosežejo stranke na eni strani višje odškodninske cene, nego jih ! morejo dovoljevati komisije za sprejemanje, na drugi strani se predmeti takoj plačujejo, dočim morejo komisije za sprejemanje izplačil še le nakazovati potom vojaških oblasti. Tiste stranke, ki ne porabijo te ugodnosti, morajo obvezne predmete oddati pristojnim komisijam za sprejemanje v gori določenem roku. Pri po- m CD letele! ifcHjč isfce vojne m v^L Povodom obletnice italijanske vojne napovedi, be je javila včeraj pri namestni- CEŠKO - DUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosžkova uzoina češka gostilna v Trstu) se nahaja v uJicV dežle Posto štev. 14. vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slo- i.a^j.v-^i, jk. ju i t:a v ^v; ai i li uiuiitoiiu- . \ .... ■■ , ku, baronu friesu-Skeneju" deputacija tr- silianju po zelezmci je na voznem listu žaSi.ega meSCčustva, da mu izroči na!lz,ec"° 1oznacatl predmetav m trdi . .. . . L-1 i mi nrn-iPA Hn nrl cLr\rtrnriP 7 Co., Oskar Din n, dr. Aleks." Sevastopulo, Neimen., Kavarna Edison, Kavarna Ter-gesteo in Kavarna Corso po K 1000; Marija Gorin K 900; uslužbenci podjetja A. Salto K 700; Eva Brencek, Frančeška Kova-čič, zadruga krojačev, Neimenovan, kavarna „Universo", G. B. Viđali in C M ljudska ^ola pri sv. Jakobu po K 6.000; Maksimiran Milassovich, Herminij pl. Furlani, Katerina pl. Drago, Lucijano Revere, Marij Tavolato, Evgenij Teodorovich, Angela Monti, Obrtnijsko društvo, Barkovlje, dr. Karel Pemičič, Herminija Reja, Gi^ela Reja, Al. Reja, Neimen, Ferdinand Bertos, Karel pl. Gala-Evgenij Bisiaeh, Natale Zanardi >i & Co. dr. F.anc Gahrielii, Federazioni Consorzi Indu- ? šivi].^ ki zca ši striali, Amaii & Donoh nasl., Tržaška Rme- jOrtiflil obleke za gospe Lrarna rofia za delo na domu. Ulica «! T — Corso it 1 ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čermak | \tz HALI OCU7- □□ i! CD (!□□ so računajo po 4 atot. besedo. KaEtr.o tiskane besede »e računajo enkrat ve5. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. : □□i □□j njegovo \ eiičanstvo naslovljeno pokloni. veno izjavo. Na nagovor voditelja deputacije, viteza pl. Bernetich-Toniasiniju, je odgovoril namestnik sledeče: V veliko Zadovoljstvo mi je, da patrijotično misleče tržaško meščanstvo porabi današnji zgodovinski spominski dan, da ponovno v tako dostojni obliki izkaže svojo zvestobo in vdanost do cesarja in države. Eno leto je poteklo, odkar je vojna napoved prej z nami zvezane države zanesla grozote vojne tudi v te lepe pokrajine, in to let : napolnjeno po neprekinjeni vrsti sija.".. ružnih dejanj, po neštevilnih vzglediii junaštva in samožrtvovanja, ki bodo tij3ka družba za Trst in okolico, kavarna „Comercio", kavarna „Unione", kavarna |Yr- ^ 5-„Bizantino", Kavarna „Adriatico". kavarna I friselftiii „Reclame", kavarna New - York", kavarna j ^isjllie „Centrale", kavarna Piazza della Borsa štev. 47. i i • • , ^ i .j * kavarna „Tommrso", Rudolf Baschiera, Do- L* stranko, ki ima pravico do odškodnine, z menik Tambufin| Defi!ippi) Franc « šivilja, ki zna širalvi, ve ati in krojili in otroke, se pripo-ca Piccardi 2, L nad. 321 se v s'.užbo izkušenega kočijaža. — Kovo pogrebno podjetje, Trst, Corso 303 lis dc i u K. ij tvoriii nekoč enega najponosnejšili itov naše č dovine. Ako danes odmeva > nas grom topov, vemo, da stoji naša i:aži.a sotka vojska zvesto na straži, ier kale drobe pod granatami, tam ! i avstro-o£;rski vojaki, prepojeni L: : a tr: dicijonalnega duba domovinske -zri in zavesti dolžnosti neomajno „i..,,;., II M:.,l,| tc na u s 2L reij da nif čr. tu P05 lijc dar joč nevarnosti in smrti. V zvezi z našo bojaželjno vojno mor-:o so ustvarili temelje za one slavne i c. ki d\ igajo danes srca nas vseh, c zmage, ki zanašajo vojno v so-.o de/eio ter tvore najlepše slavno-darilo, "i ga zamore naša z lovor jem Cana brambna sila na ta spominski p: -danjati svojemu nad vse Ijubljene-rlt. \ emu vojnemu gospodu. Danes. .; bo polno vojno leto, mo- s i L-bnim zadoščenjem ugotavljati, , je in* prebivalstvo Trsta in Pri-,Ke izkazalo vrednim tega velikega . Trde i:1, težke so žrtve, ki jili vojna f b -iejneni ozemlju nalaga vsakemu tezriku. I^avno vojna napoved Ita-c 1 i . k i ie vsled nje zastalo gospo-> življenje našega mest?, šele ona je prinesla one obsežne otežkečitve življen-skih -azmer, pod katerimi imajo danes trpeti pač vsi, zlasti pa široke plasti tržaškega prebivalstva. Sedaj so se pač tudi onim, ki desedaj niso hoteli videti, odprle cČi; vedo sedaj, kj*c se nahajajo naši resnični prijatelji. Tam dozdevni osvobodite!5, ki je brez prizi nasanja prinesel un5-čevanje i;i žalost nad prej tako blago-Mo-v Her.e > okrajine, katerega napadom zapadalo ilcoraj dnevno kot žrtve mirni, t - b« - oni ljudje, žene in otroci, tu ne-l ' :: id- . anjc. da se stori vse, da te . ..je proti naši volji narinje- ne na , ..ie, kolikor je to le mogoče. Zmerom bo zame eden najlepših spomi-5 živl[enia, da so ceio v naj- lezjih , oja^ i;i na najogroženejših ločka vsi t;rgmn podrejene mi politične Ui c- . • i.i!u)a n post ^ti c ko p bU Si un:< pre.L Trst nejše P< OK bvojm i r» brohotno-rl- ttuiita^ luh-voj j bede. i ež-uei j in v tem čaše. fc Ai približali bil sad ravnokar i z j iznanje, ca sta i za ve Jno najies-Trst in za 1 rza-.iijc v Avstriji ia navedbo, ali so to nove ali stare mate-rijalije. Izogibati se je pošiljanju predmetov raznih strank z enim voznim listom, da se preprečijo nejasnosti glede pravice do odškodnine. Istodobno, ko se odpošljejo predmeti, je poslati c. k. komisiji za sprejemanje en izvod seznama, ki ga je izpolniti v smislu § 9. dotične naredbe, dočim je drugi izvod seznama vposlati c. k. centralni rekvizacijski komisiji na Dunaju, 1., c. in k. vojno ministrstvo. For-mulari takiii seznamov se dobivajo brezplačno pri c. k. namestništveni tiskarni v Gradcu. Siažfce za vojne invalide. Kopališčna uprava v Soteski (Einod) pri Neumarktu potrebuje točilniškega blagajnika in 2 hotelska postrežčeka. Plačilo po dogovoru, oresto stanovanje in hrana. Vojno invalidni prosiici naj vpošljejo svoje prošnje — sklicevaje se na M. A. No. 65.000 — vojaškemu poveljstvu v Gradcu. Prodajalne aprovizacijske komisije so imele v času od 15. do 21. t. m. 73.316 K •7 vin. prejem kG v. S tirolske fronte pošiljajo slovenski tanje najprisrčneje pozdrave tržaškim Slovencem, in posebno še prijateljem in znancem. Prošnja. S fronte pišejo ge. dr. Slavi-kovi: Vaše blagorodje, velecenjeiia go-pa! Vdano podpisani si dovoljuje Vaše Blagorodje v imenu Slovencev 9. komp. Lir. 5, II. voj, vojna pošta 353 prositi, bi-li ne bilo možno od koga dobiti kako staro kitaro, da bi si ob zvokih tega južnega inštrumenta in slovenske pesmi nekoliko lajšali težke ure življenja na fronti. Lepo prosim Vaše Blagorodje, izvolite popra-šati. kdo bi bil pripravljen doprinesti nam ro darilce, za koje ostanemo globoko hvaležni! V nadi, da bo Vaše Blagorodje potrebno ukrenilo, se imenom Slovencev 9. stotnije 2. voja, v naprej toplo zahvaljujem ter beležim z globokim spoštovanjem, ver je podpis nečitljiv, se obračam do prosilca, da mi pošlje svoj natančnejši na-s:ov, cia mu eventualno poročam, kaj in kako je z izraženo željo. (Moj naslov: A. Slavik. Trst, Kolonja 126). Istočasno se o-bračam do cenjenih rojakov in rojakinj s rošnjo, da-Ii bi hotel kdo ustreči prošnji našili bojevnikov ter podariti, ali vsaj odstopiti za nizko ceno staro kitaro, ki naj io blagovoli prinesti v »Nar. dom«. A. S. Teden Rdečega križa v Puli. Tajništvo deželnega pomožnega društva »Rdečega kri; a« za Trst in Istro v Trstu nam poroča o vspehiL tedna Rdečega križa v IJu! : Cisti dohodek od prodaje cvetlic in bazarskih predmetov 1945 K 60 vin.; do-hodek od podružničnega kinematografa rinsehek, Marija vd. Hochvvind (hotel „UnionGregor Zidar, Filip Vlahov, Marij To-desehini, Iv. Borri, Ernest Quaiatti, Marija Baggatto, Iv. ApoIIonio, Iv. Pavella, učenci s o venske trgovske «ole, O. Perotti, Anton Schneider, Ester in Nevenka Mirkovič, Anton Miklavec, oskrbništvo mladoletnih Viktorja pok. A Po!acco, Altks. Rosenstein, Jos. pl. Castro, Helena Hochwald, Sflvij Rustia. Vilj. Dumeau, Edvard Poche, Silvij Mitis, Ev. di Vinccnzo Lauro, Bailo & Faraggi gia A. Berliein succ., Iv. F2lzari, dr. Rih Tevini za Josipa Gerin, Alojzija Grim:ne in Neimen. po K 500. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybafa in dr. Abra-ma. ulica Campanile št. 11, I. nadstropje. Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in boJne junake ter za one v okopih. Pošlieio nal se v Narodni dom. AprfivlzacilšK* M. JAJCA. •Od danes, 24. t. m., dalje se prodajajo jajca po 18 vinarjev eno. Vsak kupec se mora izkazati z izkaznico za živila in ne more dobiti več kot dve jajci na odmerek in vsega skupaj ne več kot lč jajec. ♦ Vesti iz Gorile. Odlikovanje. Goričanom je prišlo do znanja, da je bil pohvaljen in odlikovan radi hrabrosti g. Maks© Petrovčič, obče-znani gostilničar v Gorici. — Ljubo nam je to, ker je bil g. Makso vedno naroden in radodaren mož, sploh pa značaj en in vesten obrtnik. Tudi on je moral pod o-rožje. Med tem časom je njegova soproga vodila vso obrt v splošno zadovoljnosrt — dokler je bilo bivanje v mestu še možno. Upamo pa, da po končani vojni g. Petrovčič zopet otvori svoj v obče priljubljeni restavrant. Iz Zgonika. V tednu Rdečega križa, v času od 30. aprila do 7. maja, se ie vršilo tudi v naši občini nabiranje darov v korist Rdečega križa in oskrbe mladine. Naši občinarji so se radevolje odzvali vabilu in so s svojimi obilnimi darovi pokazali svoje človekoljubno srce. V vsi občini se je nabralo 500 K 20 vin. in sicer: V Zgo-niku 136 K 40 v, v Saležu 123 K 4 v, v Gabrovcu 79 K 14 v, v Repniču 76 K 80 v, v Samatorci 52 K, v Koludrovici 26 K 72 v in na BrišČekih 6 K 10 v. - Iskrena hvala za vse darove! zmožna slovenskega, nemškega iiilSUi in italijanskega jezika išče slažbo kot ur&d&ica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hišno delo, Sivanie In krhanje. Prijazne ponndbe na Ins. odd. Edinosti pod „L 1916". Gumi za cepSisnJs trt prosfa RtSrodil-nfca 4*t88io, ul. fasta G. HimiifO^ vcEis© bsEe po K 10, sivo po £\U[>l&JI5i!i K & k^t vetnena pokrSvaEa K bombaž po K 2. — Predsjeda uEfcs S. Cšovanhi St=. 13. 271 se le presefil in ofišinlra sedal v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Utaje zeSosfirez Mm. fe« UMETIMi ZOBJE. S rt I K J Ziutđfnlcs Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. tla deHslo sanra za nrepra^l&ice. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gnuabi, denarnice, mazilo za Čevlje, eloktrične svetlijke, baterije, pisemski papir, ko- Eimi svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, rema za brado, žlice, razaa rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, nstnike, razne glavnike, zaponke „Patent iLnopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. Kicolo štev. 19. 62 ZDRAVNIK Med. Dr. Karo! nmllil ordžRSra od 11-1 pop« Trst, ulica Giulia št. 78 E (zraven Dreherjeve pivovarne). CE—»enlUI i—l ■ SEBT^® SSSai^S-jD •e nadomesti z mela-^-nimi krmili, kijih r^-poSilja centrala krm'! Ljubljana, TurJaSki trg, 3, v vrečeh. po 60 kg. Cena za 100 kg je K 85. dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Asti, refožk, pe-neči ia desertni moškat. — V veliki množin:: JiTii.-linoveo, žganje, rum, maršala, vermolb, greafeino od 56 1 naprej. — Cene zmerne. — PA K C EN A, Kavarna .Armoaia". — Prva slovenska trgovina Frafeilg Rayber TRST, Via Terpsnts šSu. 14, T3&T Zaloss ustrele^ih EcoS Velika izbera potrebSČin za čevljarje. - Specijaliteta potresiin za seeflarje. Nova Hir®c3iI^Ica Trst, ullcci Psnfsrosso štev. 5 @ m I^ati Mrl® Trst, Piazsa So Gfov&ini 1 Ljsm^ kaMnjLiub, in JfcidSAT^ah potreb* Sčin ed leta ia pl^ain, Ikafov vrea^ Mm in kad. sodCekor, lepa^ rečet, lit ia btakvmMfa koftev, ierbas^r ia naetvl ter mnogo drugih t to »troko q)&aijolBt predmetov, avogo trgovmo • keKiajeko pojodo"vlake vrate bodi o4 povMiaaa, ual^« emaila, kositaij« ali cinka, aadalio pisana ar to 13 e, klotie itd. Za gostilničarje pipe, krog^s, serije in st6»leco pcaado za vino. predmetov r 0 Trst Camps Giicemo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svoja, trseuins pM&iii in ltt!h fMtMln Prodaja razglednifc in igrač vseh vrst, Proftiflia se H-Sl nv^ftvenfki y slov. isz&i?, NOVO-PM^EBNO P< CORSO 47 (pri trgu de!ls LegnsS ie« Prevez cr.riiFev v lu« in Inozemifvd. Vrli vsakovrstna pcgrafca z najnovejšo moderno uprevc. Zaloga vssEi mrlvasStlh prc&raeicu. - Kccna fniSpekcija v l&stnSh prcsSorSfii rsiogs, Teza Štev. 31. Teiefsn 14*02. Zsstopstva s predajo tnrt¥a2KtfJ pro^mejev: Ka O^ći^sh, v Kabra^lni -fi Crehu - Tesna postrežba. Cene zmerne. m u&t&M&Ij H« ITSE2SI.. H ■ ii*r»:»»nit-vr »l-.ts- ^r^nt^ie vloge pfjjCiia, da je Čaisc Hiogoce saino zi E Avstrijo! In če bi sc zoret Kdaj dvignila roka, k: I;i uiiajati te vezi, ki sie fUi enii\o stvorili narava in zgodo- vina, naj se nj-sio drzno oeCetk: razb^eob S T spre-ema od vsal^ejra tudi če ni ud ln jdi c bre- j? 6] večje zr eške pc dc J i>| g stTij. ^ ^ [2 |0 g.voru.T?S#tf«eR3 ^ Otv. rja . ekovne riituue z dnerniOi obresto- J \ vanjem. J I rer in? torek pfis^ufe zadrug cama. t lahko fo eno krono. I ft&H&aitai 75J79. mmi IH4. m i reglstrovana udrusa s neaceeleašm iaenstvom ulka S. Francesco štev. 2, I. nadsS. i o......m........m t t IS^.S tia^e na krccćtt in na zastava * proti plačilu po dogovoru. o Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, Ki so posebno primerne za družine.