NOVI TEDNIK
Številka 41 • leto XUII • cena 12.000 din
Celje, 5. oktobra 1080
NOVI tednik je glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in 2ALEC
Foto: ZDRAVKO PRIMOŽIČ
la hi mia lička vseh naSih otrok rdeča
otrokom je treba verjeti, otroci so iskreni, povedo tisto, kar mislijo in občutijo. Otroci nas tudi opozarjajo s tem kar počnejo, kar ustvarijo. Likovni in pisni
izdelki, ki so na ogled na razstavi z naslovom Govorimo o zdravju v Muzeju revolucije v Celju, obtožujejo in svarijo. Več o tednu otroka na strani 3.
Gneča pod Everestom
Aco Pepevnik iz Šentjurja se je udeležil večje alpinistične odprave na
Everest. Po načrtih naj bi na vrh prišli nekje v sredini tega meseca. Aco,
ki je s sabo ponesel jadralno padalo in namerava poleteti z najvišjega
vrha sveta, je dobro začel in se tudi zelo hitro aklimatiziral, medtem, ko
so nekateri drugi člani odprave imeli že kar precejšnje težave z zdrav-
jem. Svoje vtise je strnil v tri pisma, kijih bomo v obliki feljtona objavili
v nekaj naslednjih številkah. Tokrat lahko preberete že drugo nadalje-
vanje na strani 13.
Rabimo
seno in
palico
Tako pravi prof. dr. Aleksandra
Kornhauser, ki je v intervjuju za No-
vi tednik ocenila, kakšne so možno-
sti, da sedanjo družbeno in gospodar-
sko krizo prebrodimo sami, z lastni-
mi zamislimi, ne da bi se prodali tuj-
cem. Pogovor z ugledno znanstveni-
co, svetovljanko, objavljamo na stra-
ni 4.
S piašilko
nad vrahca
Prejšnji teden je slovenska skupščina spreje-
la amandmaje k slovenski ustavi, v torek pa
smo prvič proslavljali tudi dan slovenske dr-
žavnosti. Kaj so po sprejetju amandmajev
pisali jugoslovanski časniki in kaj menijo
o pomenu dopolnjene ustave občani s Celj-
skega pišemo v anketi na 2. strani, Brane
Piano pa ozadje zapletov okoh »spornih
amandmajev« komentira v prispevku »S pia-
šilko v napačnega vrabca«.
2. stran - novi tednik
mmm

Ponosni in skeptični
Kaj o pomenu spremenjene ustave menijo občani?
Večini bralcev, ki seveda nima možnosti spremljati
jugoslovanski dnevni tisk, naj post festum še malce raz-
burkamo kri. Poglejmo, kaj so nekateri domači časniki
pisarili po sprejetju dopolnil k Ustavi SRS. Sarajevsko
Oslobodenje: »Tudi skrajno nepoučeni lahko vidi, da ima
primer ,spornih amandmajev' še najmanj zveze z amand-
maji...«. Jedinstvo: »Pokazalo se je, da se je ljudstvo
zgodilo v Srbiji, Vojvodini in Črni gori zaradi srečnejše
prihodnosti in ohranitve celovite Jugoslavije. V Sloveniji
in predvsem na Kosovu pa se je zgodila kontrarevolucija
zaradi uresničevanja separatističnih ciljev in pridobitve
pravice do odcepitve ..« Beograjska Politika je pod naslo-
vom .Skupščina SRS sprejela amandmaje nasprotne
Ustavi SFRJ' poročala, da se delegati slovenske skupščine
»niso zmenili« za stališča Predsedstva SFRJ, CK ZKJ, ZIS
in Ustavne komisije Skupščine SFRJ ter številne apele iz
cele države. Bolj naklonjeni so bili časopisi iz Hrvaške in
delno Bosne in Hercegovine. Večina ostalih Jugoslovan-!
skih dnevnikov in političnih tednikov je pred in po spre-i
jetju ustavnih dopolnil trdila troje: da so dopolnila]
v nasprotju z zvezno ustavo, da se želi Slovenija odcepiti]
in da slovensko politično vodstvo deluje v nasprotju]
z dejansko voljo prebivalcev Slovenije. :
Čeprav tvegamo, da nam
bodo tisti, ki sicer imajo svo-
je mnenje pa se z njim ne
strinjajo, očitali, da se da
s pravilno vodeno anketo
pač potrditi kar hočeš, smo
se ankete lotili. Tistim, ki ne
mislijo kot anketirani, lahko
povemo le, da smo v naši re-
dakciji še vedno novinarji, ki
se svoje poklicne odgovor-
nosti ne bojimo in da v zad-
njih letih nismo podlegli
modnemu trendu pljuvanja
po ljudeh in novinarjih iz
drugih okolij. Ljudem smo
zastavili le eno preprosto
vprašanje: kaj jim pomeni
sprejetje dopolnil k sloven-
ski ustavi? Dobili smo, še
bolj od pričakovanj, skoraj
enotne odgovore.
Miro Gradič, Demokratič-
na zveza Slovenije v Celju:
»Ne dopuščam niti naj-
manjšega dvoma, da bi spre-
jeta ustavna dopolnila ne bi-
la odraz volje slovenskega
naroda. Tisti, ki v to dvomi-
jo, naj poskusijo z referendu-
mom, pa bodo dobili odgo-
vor za vse čase. Sicer pa si
Slovenci zaslužimo še boljšo
ustavo, saj so dopolnila le
minimum tistega, kar na pra-
gu 21. stoletja potrebujemo
- pa nam še to očitajo. To,
kar se v delu Jugoslavije do-
gaja, je čista manipulacija,
politikantstvo. Lačnim lju-
dem praznih žepov je lahko
dirigirati po pravilu: če jim
ne moreš dati kruha, jim je
treba dati iger.«
Peter Kavalar, Društvo za
varstvo okolja v Celju:
»Reakcije pri sprejemanju
slovenskih amandmajev so
v Jugoslaviji, milo rečeno,
nenavadne. Sicer pa kaj dru-
gega niti nisem pričakoval.
Prav bi bilo, da bi se vsak
ukvarjal s svojimi problemi
ter da bi več in bolje delali.
Sicer pa imajo vsi v Jugosla-
viji pravico, da imajo takšno
ustavo kot Slovenci. Upam
le, da se v Sloveniji ne bodo
našli kakšni, ki bodo popu-
stili pritiskom in ukrepali
proti volji večine. Ta bojazen
je vsaj zame še vedno prisot-
na. V praksi pa bi se morali
lotiti predvsem uresničeva-
nja ustavnih dopolnil. V eko-
logiji pričakujem, da bo po-
stala družba pri urejanju te-
ga vprašanja bolje organizi-
rana in da bo za ekologijo
pristojen samostojni upravni
organ, ne le v sklopu ureja-
nja prostora. Mislim, da z no-
vo ustavo tudi obstajajo
možnosti za ustanovitev po-
sebne ekološke inšpekcije.«
Marija Frančeškin, dele-
gatka iz Celja v zboru zdru-
ženega dela slovenske
skupščine:
»Biti delegat na tako po-
membni seji skupščine Slo-
venije, kot je bila 27. septem-
bra, je bila zame posebna
čast. Sprejem ustavnih
amandmajev je po mojem
prepričanju izraz volje vseh
Slovencev, ne pa nekega viš-
jega organa, kot so nam pod-
tikali. Za amandmaje v spre-
jeti obliki smo se delegati na-
mreč zavzemali v celotnem
obdobju, ko so potekale pri-
prave za sprejem predloga.
V noči pred sejo se je naše
prepričanje, da morajo biti
amandmaji sprejeti, še utrdi-
lo, čeprav smo bili priča šte-
vilnim pritiskom. Mislim, da
smo s sprejemom nove usta-
ve zavarovan svojo politično
in gospodarsko suverenost.
Vendar s tem naše težave še
niso rešene, morali bomo
predvsem zagotavljati izva-
janje določil in jih še dopol-
niti, če bo potrebno. Prepri-
čana sem, da bo proces de-
mokratizacije zajel tudi dru-
ge dele Jugoslavije, pri če-
mer bo treba spoštovati raz-
hke med posameznimi deli.«
Miče Mijač, nekdanji
športnik in učitelj telovadbe:
»Mislim, da so ustavne
spremembe rezultat nekega
daljšega procesa, pravzaprav
logična posledica naše no-
vejše zgodovine in sedanjih
odnosov v državi. Skratka:
Slovenci so morali začeti mi-
sliti tudi nase. To nikakor ne
pomeni, da želijo Slovenci
dobiti prevlado v državi, pač
pa si zagotoviti ekonomsko
in politično samostojnost,
predvsem pa možnost odlo-
čanja o lastni usodi, odločati
o svojem delu in njegovih re-
zultatih. Narobe je, da sedaj
enakopravno odločata oba:
tisti, ki ima in tisti, ki nima.
Tisti, ki nima, naj vpraša pr-
vega, kako je to ustvaril. Mi-
slim, da je prihodnost Jugo-
slavije v takšnem povezova-
nju. Je pa res nekaj: če bodo
sprejete spremembe ostale
samo na papirju, če ne bodo
prinesle resničnega napred-
ka vsakemu posamezniku,
ki živi in dela v Sloveniji, ne
glede na narodnost, potem
nimajo nobene vrednosti.
Dejstvo je, da so v našem si-
stemu potrebne posodobitve
v vseh okoljih. Mislim, da bi
podobne ustave morale ime-
ti vse republike.«
Kemal Sabani iz Žalca:
»Večina pozna zgolj tiste
sporne amandmaje, o kate-
rih se je največ govorilo.
Sam mislim, da bodo spreje-
te ustavne spremembe pri-
nesle boljše življenje in več
pravic za vse državljane Slo-
venije. Strahovi, ki jih sliši-
mo iz nekaterih drugih repu-
blik^ so povsem neupraviče-
ni. Želimo živeti v slogi in
miru z vsemi ljudmi, želimo
le, da bi vsem zagotovili
medsebojno spoštovanje.
Rad bi čestital Slovencem za
sprejetje ustavnih amand-
majev.«
Valter Zupane, predsed-
nik KK SZDL Prebold:
»V sprejetih dopolnilih
k ustavi SR Slovenije so
vtkane Cankarjeve misli, da
si bo narod pisal sodbo sam.
S to prenovljeno ustavo pa
ni zapisana le narodova sod-
ba. Z njo je prevzeta odgo-
vornost za skupno življenje
do vse jugoslovanske skup-
nosti. Ta ustava temelji na
mislih velikih mož od Tru-
barja, Prešerna, Cankarja in
do naših sodobnikov. Teme-
lji na sklepih čebinskega
kongresa in kočevskega zbo-
ra. Zato smo bili tako Magno
charto dolžni sprejeti. Zaradi
usode vseh prebivalcev naše
domovine in zaradi odgovor-
nosti do bodočih rodov.
■ Naši delegati in politično
vodstvo so vzdržali pritiske
in grožnje ter tako omogočili
povsem legitimno sprejetje
tega dokumenta. To je do-
kaz, da nočemo več pristajati
na vsiljene politične rešitve,
ki največkrat nastajajo na
raznih političnih tržnicah,
kjer vedno ne veljajo »dobri
poslovni običaji«. To je hkra-
ti tudi dokaz, da bodo dobili
zaupanje le tisti delegati in
tisti politiki, ki ga bodo znali
tudi opravičiti. Sedanje poli-
tično vodstvo je to potrdilo.
Vrednost te ustave pa je
odvisna od tega, koliko bo
spoštovana in upoštevana
v dnevni politični praksi. Si-
cer bo tudi ta, po široki de-
mokratični poti ustvarjen te-
meljni pravni dokument, po-
stal še eden od dobro napisa-
nih dokumentov več - in nič
več!«
Bojan Fijavž iz Sloven-
skih Konjic, delegat zbora
občin:
»Globoko sem prepričan,
da izmed nas, delegatov,
z glasovanjem za amandma-
je ni nihče niti pomislil na
razbijanja Jugoslavije in nje-
ne družbene ureditve in da
nihče v enem samem trenut-
ku ni pomislil, da bi odločal
drugače, kot so ga pooblasti-
li delegati. Takšne enotnosti
med delegati republiške
skupščine ne pomnim. Tako
sem bil to zgodovinsko sre-
do bolj kot kdajkoh pono-
sen, da sem delegat republi-
ški skupščini in po konča-
nem zasedanju smo delegati
čutih, da smo odločah prav.
To je potrdil tudi aplavz
Ljubljanačanov pred zgrad-
bo skupščine, ki so odločitev
čakah v dežju, in nešteto če-
stitk iz vseh koncev in kotič-
kov Slovenije.«
Franc Gajšek:
»Odločno lahko zatrdim,
da so bila sprejeta ustavna
dopolnila slovenske ustave
odraz ljudske volje. V naši
krajevni skupnosti je sose-
ska Pod kostanji, kjer so pre-
težno naseljeni krajani iz juž-
nih republik. Zanimivo je to,
da so podpisovali temeljno
listino Slovenije, potem, ko
so jo dobro preštudirali. Ve-
čina se je z njo seznanila
v delovnih organizacijah,
kjer pa so lepo vklopljeni
v okolje.
Angelca Bajec, upokojen-
ka iz Celia:
»Mislim, da je vse skupaj
spravila politika, da pa pravi
»narod ne ve, kaj se je doga-
jalo. Nekateri so se celo bali,
da bo kaj sledilo, zato so bili
previdni. Odločitev o suvere-
nosti slovenskega naroda se
mi zdi pravilna.«
Stanko Veber, kmet iz Ga-
licije:
»Kmetje sicer nismo ravno
ljudje, ki bi se ukvarjali s po^
litiko, pa vendar sprejema-
nje ustavnih dopolnil tokrat
le ni šlo tako mimo nas. Kot
pripadniku slovenskega na-
roda se mi zdi prav, da ima-
mo zdaj svoje pravice, ki jih
doslej nismo imeli. Veliko
smo slišali o tem, kakšne so
naše obveznosti do nerazvi-
tih, kako je s financiranjem.
Prav je, da naš vlada tu zav-
zame odločno stališče. Lah-
ko smo zadovoljni, da lahko
kot narod sami odločamo
o tem, aU bomo uvedli npr.
izredno stanje ah ne. Če ne bi
zdaj odločali po svoje, po
svoji pameti, ki najbrž kar
hitro imeli tukaj drugo Ko-
sovo. MisUm, da se vendarle
mora upoštevati glas večine,
zato podpiram vse, kar je
zdaj storila naša vlada. Seve-
da pa ne smemo ostati samo
pri teh lovorikah. Kmete
konkretno pesti inflacija, pe-
stijo nas astronomske cene
in tudi na tem področju bo-
mo morali izbojevati bitko.«
Iz ankete je torej mogoče
zaključiti vsaj dvoje. Da so
ob polemikah o slovenskih
ustavnih dopolnilih ljudje
vendarle nekaj več storili, da
so se opredelili do spre-
memb, ki so jih sicer podpi-
rali že v nekaj mesecev traja-
joči javni razpravi in da po-
vsem podpirajo dopolnjeno
voljo Slovenije zapisano
v njeni ustavi. Obenem pa
tudi, da se povsem realno za-
vedajo, da sprememba usta-
ve sama po sebi še ne pome-
ni nič, da se bo podustavne
izpeljave v zakonih šele tre-
ba lotiti.
KOMENTIRAMO
S plašilko v napačnega vrabca
čeprav so bila med sporni-
mi ustavnimi dopolnili tudi
tista, ki govore o družbeno-
ekonomskih odnosih in pra-
vici državljanov Slovenije,
da z rezultati svojega dela tu-
di povsem razpolagajo, se je
gonja iz zveznih forumov
preko srbskih, vojvodinskih,
kosovskih in črnogorskih ča-
sopisov skoraj večinoma
omejila na dopolnilo, ki go-
vori o pravici slovenskega
naroda do samoodločbe, od-
cepitve in združitve. Največ-
je diletanstvo so ob tem pri-
kazali govorniki iz širšega
srbskega tabora na celonoč-
ni seji najvišjega zveznega
partijskega organa, ki o čem
drugem v zvezi s spornimi
amandmaji sploh niso znali
govoriti. Ob tem so jih tam,
pa tudi že prej po časopisih,
slovenski politiki ves čas
opozarjali, da so dopolnila
k slovenski ustavi dosti po-
membnejša v delih, kjer ute-
meljujejo »podjetništvo, trg
blaga, storitev, kapitala, de-
lovne sile, znanja in informa-
cij, spodbujajo ustvarjalnost
in inovativnost, tekmoval-
nost, objektivno vrednotenje
dela, silijo v povezovanje
s svetom in ga spodbujajo,
postavljajo v ospredje znanje
kot ključni dejavnik razvo-
ja«, kot je v soboto (kolikič
že?) ponovil Milan Kučan.
Seveda bi bilo naivno trdi-
ti, da vs^ nekateri, ki so ime-
li toliko povedati proti slo-
venskim amandmajem, /jj^
prebrali vsega predlaganega
in zdaj že sprejetega. ŠloJ
pač za njihovo politično ^ ,
tiko: če bi naravnost nastop, i
ii proti nekaterim družbeti^t
ekonomskim     dopolnilof^^
naše ustave, bi s tem prizt^^ \
li, da so tudi nekatera njiijo j
va zaklinjanja na demokrac, [
jo in tržno gospodarstvo j^j
puhlice za široke /nnožjcp s
In ker je kljub njihovi piro^
zmagi v najvišjih zveznih t^i
lesih in partiji potem siove«"
ska skupščina dopolnila nl\
spremenjena sprejela, so ^
pričeli grupirati v nov faojnj
stroj. Med pregrupiranjej^
so tako izpustili napad
zvezno vlado v skupščini ko.
nec  prejšnjega   tedna, *
v ponedeljek pa v svojih n
publikah Markoviča vend^
le spet vzeli v precep.     j
Vse bolj očitno je torej (j
sto, kar je že kar dolgočasi
ponavljati: ni šlo za to aliin
Slovenija   lahko   nekat^
pravice, ki gredo vsake
narodu, ne gre za to ali bo
Slovenci te pravice uporal
tako ali drugače. Gre za i
da manj razviti noče v ša
demokracije in produktiva
sti, temveč hoče le masti
žepnino in glavno besedo.
Prejšnji teden se je toi
v Jugoslaviji streljalo na a
pačnega vrabca v slovens
ustavi. Na našo srečo ga
ubilo, pa tudi tapravi se
splašil in odletel z veje.
BRANE PIAN
Višje stanarine v Ceiju
V Celju bodo do konca le-
ta še trikrat povišali stana-
rine in sicer naj bi se vsak
mesec dvignile za 60 odstot-
kov. Vendar kljub temu,
ugotavljajo, ne bodo dose-
gli ekonomskih stanarin.
Do konca leta naj bi stana-
rine dosegle vsaj stopnjo ne-
kaj več kot 2 odstotka reva-
lorizirane vrednosti stano-
vanjskega sklada.
Pri pregledu stanarin za ta-
koimenovano tipično stano-
vanje, ki meri 52 kvadratnih
metrov, ugotovimo, da je bi-
lo treba avgusta odšteti ne-
kaj več kot 520 tisoč dinar-
jev, septembra več kot 700
tisoč, medtem ko bo stanari-
na ob koncu leta znašala že
skoraj 3 milijone dinarjev.
Vendar statistični podatki
kljub temu kažejo, da je
predstavljala stanarina
v drugem tromesečju komaj
5,7 odstotka povprečnega
osebnega dohodka, stroški
stanovanja pa so bili avgust
v tričlanski družini šele n
šestem mestu. Primerjali
med občinami v Slovenj
kaže, da so celjske stanarin
pri vrhu, saj jih prehitevaj
le v občinah Ljubljana
Kranj, Domžale, Ravne, Ti
bo vije in Žalec. Pri vsaken
dvigu stanarin opozarjajo ni
možnost subvencije, ki jeh
v prihodnje deležno vse v«
družin.
T(
Komandant
iz Letuša
Od nedavnega je ko-
mandant petega voja-
škega območja s sede-
žem v Zagrebu Konrad
Kolšek, general podpol-
kovnik in magister.
Pod Kolškovo koman-
do je takorekoč vsa seve
rozahodna Jugoslavija,
torej tudi Slovenija. Kon-
rad Kolšek je otroška leta
preživel pri očetovih star
ših v Letušu v Savinjski
dolini. Gimnazijo je kon-
čal v Celju, po nadaljeva-
nju šolanja pa je ob do-
datnem strokovnem
usposabljanju šel skozi
bleščečo vojaško kariero.
Že pri oseminštiridesetih
letih je postal general
zdaj pa bo na dolžnosti
enega najvišjih položajev
v JLA lahko pokazal, ka-
ko dobri vojaki so lahko
tudi Slovenci.
Letuša pa Konrad Kol
šek ni pozabil. Kadar 1^
more, se rad vrne v Sa-
vinjsko dohno.
Rojevanje mrtvega jezera
V Tkanini izložbi v Celju je celjsko društvo za varstvo okolja
pripravilo kratko predstavitev gradnje nove Cinkarnine depo-
nije sadre Za travnikom. »Rojevanje mrtvega jezera« so naslo-
vili prikaz z barvnimi fotografijami Tomaža Skaleta in sprem-
nim besedilom društva. Celjane naj bi tako seznanili z gradnjo
velike deponije v neposredni bližini mesta, ki bo v končni fazi
z^emala več kot 60 hektarov in okoli katere so se pri gradnji
pojavili številni zapleti. Razstava bo na ogled do 20. oktobra.
Foto: EDO EINSPIELER
: oktober 1989
mmmmmp/n
JUuULLIUULiUliAU novi tednik - stban 3
la bi iiila ličica vseli našili otrolc rdeča
\9zstava »Govorimo o zdravju-' ob tednu otroka opozarja
Ce že ne verjamemo podatkom in
pozorilom strokovnjakov, bi nas
lorali ganiti in zganiti vsaj otroci:
jihove izpovedne risbe in slike, nji-
ovi zapisi in preproste misli. Verjeti
. torej treba vsaj v iskrenost in pri-
idetost otrok. To, kar ponuja zasta-
li »Govorimo o zdravju«, ki je v Ted-
u otroka na ogled v Muzeju revolu-
ije v Celju, je mozaična podoba na-
(ga odnosa do zdravja in okolja in
varilo pred katastrofo,
preprosti odgovori otrok na prepro-
ta vprašanja povedo vse: Čista voda
kadar vidimo ribe. Slab zrak je ta-
at, kadar spuščajo pline. Otroci pa bi
radi imeli svetlo sonce, čist zrak, sočna
jabolka in rdeča lička, so zapisali. Ena-
ko zgovorne so otroške barvne slike,
otroško videnje in občutenje našega
onesnaženega in nezdravega okolja,
odnosa do življenja. »Nesporno je pri-
čevanje mladih o odzivanju na zunanje
okolje, na probleme in dileme v njem.
S slikami, vizuelnimi vtisi, barvitostjo,
bogastvom oblik in s simpatičnimi po-
enostavljenimi formami nas otroci
spuščajo v svoj svet, da z njimi delimo
del njihovega otroštva, seveda pa tudi
del njihove skrbi in bojazni. Opozarja-
jo nas, naj vendar nekaj ukrenemo,
spremenimo, izbol.išamo,« je ob otvo-
ritvi razstave povedala likovna kriti-
čarka Marlen Premšak-Sever.
Razstavo »Govorimo o zdravju« je
pripravil tozd Zavod za socialno medi-
cino in higieno Zdravstvenega centra
Celje, pokroviteljica razstave pa je Ob-
činska konferenca SZDL Celje. Z li-
kovnimi in pisnimi izdelki sodelujejo
otroci in vzgojiteljice iz celjskih vzgoj-
novarstvenih organizacij. Osnovna šo-
la Veljko Vlahovič, Pedagoški šolski
center Celje (Srednja vzgojiteljska šo-
la) ter Zvezni urad za zdravstveno
vzgojo iz Kolna z izvirnimi in poučni-
mi plakati na temo Aids.
MARJELA AGREŽ
KOMENTIRAMO
Sindiicati pa v zralc
Ko so prejšnji teden
zvezni skupščini nerodno
izložili, novinarji pa nato
epopolno poročali o spre-
lembi Zakona o temeljnih
ravicah o delovnih razmer-
h. so se takoj sestali pred-
idniki in sekretarji občin-
ah svetov Zveze sindika-
■)V Slovenije celjskega ob-
ločja. Na republiške in
vezne sindikate so naslovili
Totest zaradi načina spreje-
manja in same vsebine dolo-
ila, da imajo odslej tudi žen-
ke »pravico oziroma obvez-
ost" upokojitve šele po 40
>tih zavarovalne dobe. Bili
o pač napačno informirani,
'e istega dne se je namreč
'kazalo, da so v skupščini le
'enačili moške in ženske ta-
0, da imajo sedaj tudi žen-
ice pravico delati 40 let,
polno pokojnino pa lahko
renehajo delati že po 35 le-
ih službe. Ne glede na posle-
ke novega določila v sa-
}em zaposlovanju je treba
fiznati vsaj. da je z novim
določilom izpolnjena ena iz-
med posrednih zahtev Sveta
za vprašanja družbenoeko-
nomskega in političnega po-
ložaja žensk pri RK SZDL
Slovenije.
Ob dobrem namenu (ko so
branili ženske) in hitri reak-
ciji pa se je regijskim sindi-
kalistom s Celjskega v pro-
test zapisalo tudi naslednje:
»...Če bi delali analizo, bi
lahko ugotovih, da so doslej
možnost dela do 40 let zava-
rovalne dobe izkoristile po
pravilu delavke, ki niso bile
polno zaposlene 42 ur na te-
den in se niso razdajale kot
matere in družbene delav-
ke...« Komentar k citirani
trditvi prepuščamo bralcem,
sindikaliste in ženske, ki se
tudi po več kot 35 letih dela
počutijo še ustvarjalne, pa
vabimo v naša Pisma bral-
cev. Da skupaj ugotovijo, kaj
kažejo nikoli izvedene ana-
lize.
BRANE PIANO
Pravice otrolc
Da so otroci naše največje
bogastvo, pravimo. Kako naj
bo otrok bogastvo, ko pa ve-
mo, da raste v okolju in raz-
merah, v družbi, ki je revna
in do generacije, ki raste,
mnogokrat brezčutna. Dirka
za preživetje, za uveljavitev
posameznika, dirka s časom,
za nakupi po (starih cenah«,
brezbrižnost onesnaževalcev
okolja pod krinko bojazni za
socialno varnost, vse to je le
delček podobe pogojev,
v kakršnih si bogatih sadov
pač ne moremo obetati.
Otroci pa so le odraz družbe,
okolja v katerem živijo. Zato
raste danes generacija odtu-
jenih, razdražljivih in agre-
sivnih otrok, nad katerimi se
odrasli zgražamo. Licemer-
sko jim očitamo vse tisto,
kar so se od nas naučili in od
nas sprejeli. Ob tem pa se ne
zavedamo, da imajo tudi
otroci svoje pravice, ki jih
vsakodnevno kršimo. Na
primer pravico otrok do svo-
jega mnenja, do zdravja
v zdravem okolju, do izobra-
ževanja, do spoštovanja otro-
kove osebnosti in, ne nazad-
nje, pravico do ustvarjalno-
sti kot pomembne dote
v otrokovem duševnem in
telesnem razvoju. Prav sled-
njo znamo sistematično ubi-
jati v imenu tišine in miru
v stolpnici, nezdrave disci-
pline in pokorščine doma in
šolski učilnici ter v imenu
morale, ki je mnogokrat laž-
na. Nad otroci izvajamo nasi-
lje ob šolski preobremenje-
nosti in ocenjevanju znanja.
Današnji šolski sistem je še
premalo demokratičen, izko-
riščanju »v prid« pa govori
šolarjev delovni dan, ki je
daljši od delovnega dneva
odraslih.
Takšna je podoba otroka
v današnji družici. Ob Tednu
otroka smo opozorili le na
temno plat in ocene morda
preveč posplošili. Na srečo
je tudi res, da za naš naraščaj
veliko stori družba oziroma
institucije, ki bdijo nad otro-
kovim vsestranskim razvo-
jem. Marsikaj in maršikie .sp
spreminja na bolje, z marsi-
čem se lahko tudi pohvali-
mo. A, žal, premalo storimo,
da bi znane napake in slabo-
sti hitreje odpravljali. Sam
osnutek konvencije o otro-
kovih pravicah, ki ga bo no-
vembra sprejela Generalna
skupščina Združenih naro-
dov in, ki jo bo podpisala tu-
di Jugoslavija, ne bo dovolj.
Marsikje namreč še ne spo-
štujemo niti osnovnih pravic
(odraslega) človeka.
MARJELA AGREŽ
REKLI SO:
Slavko Pezdir, predsednik
OK SZDL Celje, na razstavi
»Govorimo o zdravju« v Mu-
zeju revolucije v Celju ob
Tednu otroka:
Otrok je, zaradi splošnih raz-
mer, krize na vseh koncih in
krajih, velikokrat žrtev in zr-
calna slika vseh negativnih po-
javov in procesov v družbi.
Enako kot je na drugi strani
zrcalna slika naše malomarno-
sti, potrošniške miselnosti in
naše nemorale okolje, v kate-
rem živimo. Otrok in okolje sta
po mojem mnenju zrcalni sliki
družbe, odraslih, vsega tistega,
kar nismo znali storiti da bi
bilo to okolje in ta otrok
v njem zavarovana. Mislim, da
smo v zadnjem času tudi že
dojeli, da je z otrokom hkrati,
na poseben način, ogrožena tu-
di družina, tista temeljna ceh-
ca družbe, brez katere ni mo-
goče trdno načrtovati prihod-
nosti naroda. Menim, da čeda-
lje bolj spet odkrivamo vred-
note, ki bi jim lahko rekh vred-
note življenja v družini, vred-
note humanizacije, ki se zače-
njajo prav tam. Vse to, kar de-
lajo v vzgojnovarstvenih usta-
novah in šolah na vseh stop-
njah je pomemben in nujen
dodatek v razvoju osebnosti,
vendar pa brez tistega temelja,
ki ga ima otrok v družini, vsi
ostali ne morejo za otroka sto-
riti toliko, kot bi mogh in kot
bi si vsi želeli, če hočemo da se
razvijemo v družbo, ki bo bo-
gata ne le po imetju, ampak
tudi po duhovnih vrednotah.
_____U.A,
Čiste odpadne vode
r Konusu skrliUo za okolje
čiščenje odpadnih vod
mj bo ena izmed ključnih
12 tehnološkega procesa,
ato naj se odvijata proiz-
odnja in čiščenje odpad-
lih vod vzporedno, pravijo
' konjiškem Konusu, kjer
D tudi čistilne naprave po-
tavljene blizu proizvodnih
ioij.
V Konusu je bila skrb za
arstvo okolja prisotna že za
asa prvega lastnika tovarne,
i je imel usnjarno. Že tedaj
o imeli preprosto biološko
apravo z usedalnimi in gni-
ičnimi jamami. Usnjarno
Slovenskih Konjicah je
red desetimi leti zamenjala
foizvodnja umetnega us-
ja, ki je naravi sicer bolj pri-
>zna, pa vendar kljub temu
Ostajajo odpadne vode,
katerih določene snovi pre-
fgajo mejne koncentracije,
•aradi tega so v Konusu že
^ zagona umetnega usnja
zredili veliko analiz ter raz-
nih laboratorijskih in pilot-
ih preiskusov na odpadnih
Odah. Analize kažejo, da
^ odpadne vode vsebujejo
•akna, značilna za določeno
■■oizvodnjo v Konusu. Vse
vpadne vode vsebujejo tudi
Stanke lateksov in barv ter
?|esegajo mejne koncentra-
'je. V odpadnih vodah Ko-
'ta mejne koncentracije
fesegajo še krom. fenolne
•^ovi in mineralna olja, v mi-
'^ralnih vodah Flexila in
'^tkanih materialov pa so
^lize pokazale prisotnost
"ftka. Na osnovi preiskusov j
" analiz iz leta 1986 so se:
'konusu odločili za nakup"
flotacijskih čistilnih naprav
Supercell 10 T.
Čiščenje na principu flota-
cije je kemično in mehanič-
no. Odpadne vode zbirajo
v bazenu, po opravljenem či-
stilnem procesu pa odpadne
vode črpajo v Supercell na-
pravo. Po opravljenem po-
stopku čiščenja so odpadne
vode tako očiščene, da lahko
brez škode odtekajo v Dravi-
njo. Glede na možnosti v sa-
mi proizvodnjo pa bodo
v Konusu čimveč prečiščene
vode ponovno vračali v pro-
izvodnjo, prav tako pa tudi
posneto snov, ki vsebuje
pretežno celulozna vlakna.
MATEJA PODJED
Vlak bratstva bo odpeljal
v teku so zadnje priprave
za vlak Bratstva in enotno-
sti, ki bo 13. oktobra v zgod-
njih jutranjih urah z dvema
kompozicijama odpeljal
nekdanje izgnance in dele-
gacije pobratenih mest Slo-
venije in Srbije v Srbijo.
Ena kompozicija bo odpe-
ljala iz Maribora, druga pa
z Jesenic.
v obeh kompozicijah bo
22 vagonov z 961 potniki; 779
jih bo stanovalo med biva-
njem v Srbiji pri srbskih
družinah, ostalo pa so dele-
gacije. Kulturnih skupin to-
krat ni zraven. Prvi Večji po-
stanek bo v Topčideru pri
Beogradu, ki bo trajal eno
uro. Potniki ne bodo izstopi-
li iz vlaka, slovenska delega-
cija, ki jo bo vodil predsed-
nik Repubhške konference
SZDL Jože Smole, pa bo
v tistem času položila venec
h grobu Tita. Celjsko delega-
cijo bo vodil predsednik ob-
činske konference SZDL
Slavko Pezdir, medtem ko je
predsednik koordinacijske-
ga odbora Milan Brecl. Vlak
in dogajanje ob njem bo
spremljalo 21 novinarjev iz
Slovenije, med njimi tudi
predstavnik Novega tednika
in Radia Celje.
Televizijski hiši Beograda
in Ljubljane pripravljata za
10. oktober posebno kon-
taktno oddajo o letošnjem
vlaku bratstva in enotnosti.
Vlak se bo predvidoma vrnil
v Slovenijo v ponedeljek, 16.
oktobra v zgodnjih jutranjih
urah.
Prvi vlak je odpeljal v Sr-
bijo po vojni leta 1961, na-
slednji pa bo v Slovenijo pri-
peljal leta 1991, ko bomo sla-
vili 50-letnico slovenske
vstaje in 30-letnico vožnje
vlaka v svobodi. Pokrovite-
lja letošnjega vlaka sta zava-
rovalni skupnosti Triglav in
Dunav.
TONE VRABL
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vuianovič
Obletnica po starem
Kitajska te dni praznuje 40 let obstoja, štiri desetletja,
odkar je zmagovita komunistična partija Kitajske pod
vodstvom Mao Zedonga premagala Čang K^jškove
kuomintangovce in jih pregnala na Formozo (T^van) ter
razglasila LR Kitajsko s socialistično ureditvijo. Tragedija
pa je, da štirideseto obletnico praznujejo v letu, ko so tanki
komunističnega režima povozili nič hudega sluteče štu-
dente na Trgu nebeškega miru (Tienanmen) v Pekingu,
kjer so zahtevali tisto, kar je povsod v svetu nekaj povsem
zdravorazumskega: demokracijo oziroma možnost vpliva
na politiko.
Socializem, ki seje v vseh državah, kamor so ga naravno
(Kitajska, Jugoslavija) ali umetno (Poljska, Madžarska)
presadili, pokazal kot zgodovinsko popolnoma zgrešen
sistem, je tako doživel enega najhujših udarcev, hujšega
od ČSSR 1968 ali Madžarske 1956 - tokrat je namreč
reforme zatolkla lastna vojska, ki ji tudi na Kitajskem
rečejo narodna. Zato je tokratna proslava 40-letnice LR
Kitajske vse prej kot proslava; je pogreb nekega komuni-
stičnega režima, ki ga vodijo starci z več kot osmimi
desetletji na grbi, veseh, da se sploh še lahko zjutraj zbu-
jajo in premikajo po polžje, režima, kije dotolkel kitajsko
pomlad, še najresnejšo socialistično pomlad doslej. Deng
Kiaopingovi študentje so namreč v zadnjih letih dobe-
sedno preplavili ameriške univerze in iz Kitajske začeli
delati deželo podjetnežev in menagerjev. Ta podjetnost bi
prej ali slej dotolkla tudi inertno politično oblast, česar se
je slednja ob študentskih nemirih tudi zavedla in upora-
bila tanke. Zato naj oblast v miru proslavlja 40 let LR
Kitajske - morda je to njihova zadnja proslava.
Kongres preloma?
Prav nasprotno od Kitajske pa se Madžarska pripravlja
na nekaj, česar socializem še ni doživel. Tokratni izredni
14. kongres madžarske komunistične partije bo bržčas že
dal odgovor na vprašanje, kam bo šla država v prihodnje:
po poti reform naprej, ali pa nazaj v leto 1956 (in s tem
nazaj k vsemu, kar to leto pomeni). Odločitev bo morala
pasti, tudi za ceno dokončnega razkola v partiji, kar
utegne pomeniti tudi konec neke komunistične partije in
nastanek dveh ali treh partij, od katerih bo morda ena še
obdržala naziv komunistična. Ta morebitni razkol na
reformatorje in zaviralce pa je tisto »nekaj«, česar sociali-
zem še ni doživel in kar bi v bistvu že zdavnaj moral
doživeti. S tem hi Madžari tudi posredno priznali, da jo je
režim komunistov v preteklih 35 letih dokončno zavozil.
Madžarski reformatorji tega ne počno samo zase, ampak
tudi za vso napredno madžarsko, vzhodnoevropsko in
svetovno javnost. Ti reformatorji so si v zadnjem času
nabrali ogromen ugled doma in na tujem (Pozsgay, Nyers,
Nemeth, Grosz...), celo pri lastni opoziciji, kateri so prvič ■
v zgodovini socializma dovolili legalen obstoj. Reforma-
torji se tega položaja zavedajo, kot se zavedajo tudi, da so
oči Madžarov, ki želijo boljše življenje, uprte vanje. Zato
bodo ta konec tedna v budimpeštanskem kongresnem
centru zagotovo j urišali do konca, tudi, kot rečeno, za ceno
morebitnega razkola v partiji. Razkol bi reformistom ned-
vomno veliko bolj koristil kot kompromisi z dogmatiki, ki
jih je zgodovina že povozila. Prihodnje leto so namreč v tej
državi prve svobodne volitve v socializmu in partija lahko
upa na zmago le, če bo očiščena ideoloških predsodkov in
dediščine preteklosti. Zato bo tokratni kongres partije
zanjo še bolj pomemben, kot bi bil sicer.
Begunci poslej legalni
Begunska afera v NDR, ki že dlje časa polni stolpce
časopisov, je v tem tednu doživela vrhunec, v bistvu pre-
lom, ki bo ta problem končno postavil v normalne okvire
in ga tudi legaliziral. Vzhodnonemške oblasti so namreč
beguncem dovolile prehod v ZRN, ob tem pa so češke
oblasti, ne da bi sicer odprle svoje meje, obljubile, da
begunci, čakajoči v zahodnonemškem veleposlaništvu
v Pragi, lahko brez težav odidejo na Madžarsko in od tam
v ZRN. Očitno seje v teh državah vendarle zganil nekdo,
ki je ugotovil, da problema beguncev in vzrokov za pre-
bege (gre v glavnem za porazno raven življenja v soci-
alizmu, kot tudi za tipično komunistične politične razloge)
ne bo mogoče odpraviti - vs^ kmalu ne - in daje mogoče
problem vs^j omiliti z legalizacijo prehoda meje. Tako je
v aferi z vzhodnonemškimi begunci, ki je sama po sebi
tragedija za človeštvo, končno le zavladal rahel humani-
zem, kije doslej veljal le za tiste, ki so begunce sprejemali
(ZRN) in ki bi po uradni socialistični propagandi morah
nujno biti nehumani.
Val beguncev, ki želijo v ZRN, zaradi tega ne bo veliko
večji; vsi tisti, ki so bili do konca naveličani socializma
v NDR. so namreč že dlje časa na Zahodu, od trenutkov,
ko seje pokazala prva priložnost za prebeg. Zahodnonem-
ške oblasti zaradi novih beguncev tudi ne bodo imele
veliko težav, s^j so pripravile vs^j osem tisoč delovnih
mest in stanovanj zanjo, kaj več pa ti tudi ne bodo potrebo-
vali (med begunci Je namreč izjemno veliko otrok). So pa
oblasti v NDR in ČSSR storile korak naprej pri reševanju
begunskega vprašanja, korak, ki ju vendarle loči od
Romunije, katere državljani - begunci morajo še naprej
plavati čez ledeno-hladno Donavo na poti v svobodo.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
mmm
SJKTOBERito^
Navkreber s senom - pa malo tudi s palico
Pogovor s prof. ar. Aleksandro Kornhauser o novih zamislih, ovirah, airektorllh, politikih...
Zmotno je prepričanje, da sta okreplje-
na suverenost in dober antiinflacijski
program dovolj za odločilni preobrat, ki
bi nas popeljal v Evropo in boljše čase.
Posebej še, če ne ostajamo za republiški-
mi mejami, ki jih mimo naše volje nekate-
ri v drugih delih države vlečejo že kar
z bolj debelo črto. Potrebujemo še marsi-
kaj drugega, v prvi vrsti pa več novih
lastnih zamisli. Z inoviranjem se pri svo-
jem znanstveno raziskovalnem delu ne-
nehno srečuje tudi prof. dr. Aleksandra
Kornhauser, znanstvenica visokega med-
narodnega ugleda, redna profesorica Fa-
kultete za naravoslovje in tehnologijo
Univerze v Ljubljani, predstojnica kemij-
ske informatike in direktorica Mednarod-
nega centra Unesco za kemijske študije.
Prof. dr. Kornhauserjeva, ki je članica
Evropske akademije in tudi prva predsed-
nica letos ustanovljenega Jugoslovanskega
združenja za napredek znanosti, ob tem pa
tudi avtorica več kot dvesto znanstvenih in
strokovnih člankov, 11 knjig, dobitnica vi-
sokih domačih in mednarodnih priznanj
- med njimi je tudi Lavoisier-ova medalja
Francoske akademije, je z veseljem pristala
na pogovor o tej temi za Novi tednik.
Ključ do prihodnosti je v preteklosti in
tesno prepleten z današnjim dnem. V pre-
teklosti smo se predvsem ukvarjali s stan-
dardi, normativi, zakoni, resolucijami.
Inovacijam smo posvečali kar cela leta
razprav. Ali je možno z državnimi odloki,
političnimi akcijami, ali celo zgolj z zah-
tevami po prestrukturiranju, skočiti v 21.
stoletje?
Prav tako dobro kot jaz veste tudi vi, da
se z nobenim govoričenjem ni mogoče raz-
viti. Saj ne rečem, da ni potrebno spodbud-
no vzdušje v celotni družbi, vendar je to
šele eden izmed pogojev za razvoj. Tako
vzdušje bi moralo pomesti najprej z nezna-
njem, lenobo in neodgovornostjo, takoj za-
tem pa tudi z zavistjo. Na papirju imamo
sicer vse to lepo zapisano, v življenju pa je
hudo drugače.
Potem pa so na vrsti drugi pogoji, pred-
vsem možnosti za razvojno delo. Tu misUm
najprej na znanstvene in tehnične informa-
cije, pa tudi na opremo in načrtno vzgojo
raziskovalnega in razvojnega kadra. Kar re-
civa naravnost: za te pogoje bi moral odgo-
varjati direktor. Ob njegovi izvolitvi ter po-
novni izvolitvi bi morali najprej preveriti,
koliko novega se je zgodilo pod njegovim
vodstvom. Podjetje, ki v treh do petih letih
bistveno ne modernizira svojih prozivod-
nih procesov, je zapisano smrti.
Politična elita znova blokira uvajanje
tistih inovacij, ki bi lahko ogrožale njen
položaj. Če ji to uspeva, potem uvajanje
novih tehnologij ni samo tehnološki, tem-
več tudi širši družbeni problem. Kako te-
daj do razvoja, za kakršnega se zavze-
mate?
Pri nas, zlasti v zadnjih časih, vsega krivi-
mo politično »elito«. Svoj znaten kos odgo-
vornosti sicer mora poravnati, kar za vse pa
niso krivi. Treba je pogledati vse ljudi, ki
zavirajo razvoj. Ti niso nobena elita, temveč
kvečjemu usedlina, ki seje moramo otresti.
Zelo enostavno bi bilo, če bi zaostajanju
botrovalo samo nekaj politikov. Na ta ali
oni način bi se jih že znebil. Žal pa temu ni
čisto tako.
Politika je gotovo kriva, da lepe resolucije
niso bile ostreje uveljavljane. Res pa je tudi,
da bi to pomenilo tudi bistveno ostrejšo delov-
no disciplino kar za vse po vrsti. Na našem
balkanskem polotoku pa je delovna disciplina
postala že kar redkost. Ko sem prvič prebrala
»Jugobanka - banka prijaznih ljudi«, sem se
kar ragezila. Ja, kakšnih pa kot prijaznih? Saj
jim vendar nosimo denar. V razvitih državah
se ti klanjajo že, če prideš denar zamenjat, kaj
šele vložit. Pa da mi ne bodo v Jugobanki
zamerili - tam sem zares srečala prijazne ljudi.
Vendar bi hitro, uspešno, zavzeto, prijazno de-
lo moralo biti normalni sestavni del opisa de-
lovnega mesta, ne pa posebna odlika. Nevljud-
ni prod^alci v trgovinah, postopajoči delavci
v tovarni, polne kavarne ob delovnem času. ne
nazadnje tudi mrki miličniki, ki sprejemajo
turiste na obmejnih prehodih - vse to kaže na
našo splošno razjahanost, bolj strokovno se ji
reče neprofesionalnost. Skupina, v kateri de-
lam, se veliko mednarodno uveljavlja. Tako
smo se naučili, da je potrebno hitro in odgo-
vorno delo in stalni smehljaj. Kadar nam je
težko, pa pravimo, da si ga bomo z varnostno
zaponko pripeli na uhlje. Skratka: če hočemo
ven iz svoje kaše. potem se moramo pač ozreti
po tistih, ki niso padli vanjo. Države s trdo
valuto pa imajo tudi vsepovsod trdo, ostro
disciplinirano delo.
To delovno disciplino postavljam na prvo
mesto. Takoj pa ji seveda sledi načrtno uve-
ljavljanje novih tehnologij.
Seveda pa to pomeni, da bi morali imeti
glavno besedo uspešni!
Tako je. Pameten stavi na dobrega konja.
Samo bedaki in seveda zlasti špekulanti, ki se
nočejo odreči svojih privilegijev, podaljšujejo
čas odmiranja neuspešnih. Račune vselej pla-
čujejo bolj uspešni, vsi skupaj pa iz dneva
v dan drsimo v globjo revščino.
V Sloveniji imamo približno tretjino po-
djetij, ki načrtno delajo na razvoju, v dveh
tretjinah podjetij pa se ne dogaja nič novega.
Riba smrdi pri glavi. Kdo je že vprašal direk-
torje teh drugih podjetij, zakaj ne razmišljajo
o razvoju? Posebej še zato, ker je novi tehnolo-
ški dosežek pač nekaj takega kot otrok: na-
prej se mora roditi in odrasti, da bi lahko služil
dobiček.
Mene zelo skrbi sedanje pogosto navduše-
nje, da bi deželo kar razprodali tujim podjet-
jem. Vsak si želi tujega sovlagatelja, ne da bi
pomislil, da ta hoče predvsem čimveč iztržiti.
Cenenih surovin nimamo več, umazanih teh-
nologij - tako upam - tudi ne bomo več dovo-
lili uvažati. Kar torej še preostane, pa še to
samo delno, je naše delo pod ceno. Kje pa je
naše znanje? Prav toliko nadarjenih ljudi ima-
mo kot katerikoli drugi narod. (Brala sem, da
jih je menda pri nas veliko več - to je spet ena
značilna balkanska napihnjenost.)
Seveda pa znanje ni nekaj, kar dobiš od
danes na jutri. Potrebno je dolgoročno usmer-
jeno, načrtno raziskovalno in razvojno delo.
Potrebna je tesna povezava in medsebojna do-
hodkovna povezanost med raziskovalnimi or-
ganizacijami, razvojnimi enotami in neposred-
no proizvodnjo, tako v industriji kot v kmetij-
stvu. Tako delo pa nobenemu kaj prida ne
diši. Tudi raziskovalci niso vselej brez greha.
Vendar, kakorkoli trdo žeje, brez njega ne bo
šlo. Začne se že pri vzgoji vrhunskega kadra,
kjer je visoko usposobljenih tehnologov iz
dneva v dan manj. Pa še tistih nekaj, kar jih je,
pogosto zmerjamo^s tehnokrati, ki da ogrožajo
človekovo svobodo. Kdo se bo tedaj rinil med-
nje, če so vrh tega glede na zahtevnost svojega
dela še slabo plačani.
Ali menite, da bi spremembe v zakonih
lahko uveljavile večjo odgovornost poslo-
vodnih delavcev? V zakonu o podjetjih je to
sicer predvideno, vendar je že veliko pole-
mik okoli tega. Ali bi odgovornost poslovod-
nih delavcev za poslovno in razvojno politi-
ko lahko več prispevala k razvoju?
Poslovodnim delavcem, reciva jim kar di-
rektorji vseh vrst, mora biti naložena skrb za
poslovanje in razvoj, dane pa tudi pravice, da
bodo to dolžnost lahko opravljali. To pomeni,
da ne more kar vsakdo, ki se mu zljubi, vleči
zraven vajeti. Direktor mora biti uspešen, ali
pa naj gre. Mora pa imeti oboje v roki, seno in
palico.
Pravijo, da v našem tehnološkem razvoju
pobiramo predvsem ostanke. Manjka nam
novih, lastnih zamisli. Vi se ukvarjate s temi
problemi - torej, kako priti do njih?
Tuji partnerji nam po navadi seveda ne po-
nujajo najnovejšega znanja. Tega najprej sami
dodobra izkoristijo, šele potem ga prodajajo
kot licence. Kaj bi mlatili po njih - tudi mi bi
delali tako, če bi znanje imeli! Seveda to ne
pomeni, da je vsako licenčno znanje že zasta-
relo. Dobre licence najdemo predvsem tam,
kjer imajo dober lasten razvoj, ki zna poiskati
novo znanje in se tudi enakopravno pogajati
o njegovem nakupu.
Kako pa smo usposobljeni za iskanje
novega znanja v svetovnih informacijskih
sistemih? Ali bi tudi nam prišel prav nek-
danji japonski recept, ki mu na pol
na pol zares pravijo »ukradi, kopir^
prodajaj ceneje«? ^
Japonci so si prislužili tako naleig
v zgodnjih letih svojega razvoja. Dan^
nje to ne velja več, saj na celi vrst tehnik
področij v znanju prednjačijo in počasi i
pujejo svet. Kamor greš, povsod raste
ponsko bogastvo.
Nam pravzaprav niti krasti ni treba
poiskati znanje je treba znati. In voljo^
za načrtno gradnjo razvojnih hipotez.
Največkrat me kam prav na hitro klifj
in pravijo, če bi jim lahko naš inštitut ly
pomagal, ker so tik pred sanacijskim i
stopkom ali pa že globoko v njem. Re§j
naj bi bila že naslednje popoldne, po m
nosti z veliko vrečo denarja v trdih devij
Pa sva spet pri razvojnem dosežku ]
tistem otroku, ki pač mora najprej odra
To velja tudi za dobro idejo z visoko vet
nostjo. Trdo delo je treba zanjo: najpr^
treba oblikovati skupino vseh dobrih si
kovnjakov, ki o tistem področju kaj ve
zatem pa s pomočjo mednarodnih infon
cij zgraditi pravo informacijsko drevo
načelu od širšega k ožjemu, specifičnen
Če imamo malo denarja (žal to kar ved
velja), potem je treba najti specifično t
nološko izboljšavo ali poseben proizvod
ga je moč narediti z majhnimi investicijj
v naših pogojih ter tudi uveljaviti na tr|
Tega je treba dobro preučiti, preden se(
ločiš za proizvodnjo. Zlasti je treba pog
dati, ali te v brlogu, ki se mu reče medi
rodno tržišče, čaka medved (multinacioc
ka), ah kup zajcev, morda Usica. Zadnjo
uženeš, če si jež, z medvedom se je pa bo
vnaprej pogoditi. Multinacionalke nanu
s svojim velikim kapitalom lahko vržj
male proizvajalce s tržišča z dumpinški
cenami. To so tiste cene, ki so nižje
lastnih, vendar jih multinacionalka za kr
ši čas zmore, malo podjetje pa ne.
Cene pri nas so marsikdaj že višje k
na svetovnem trgu. Kako s tem? Ksi
dobiti ideje iz sveta?
Naše cene so kar nekajkrat popačen
Najprej z inflacijo. Pa tudi v resnici. Veli
preveč jih obremenjujemo z neprodukt
nimi izdatki - za pretirano administracj
da vse mogoče lahkotne službice, za zaj
sleno nezaposlenost (beri: lenobno oprav
Ijanje dela), ne nazadnje tudi za nerazvite
ki se nočejo razviti ter pretirano za vojskt
Tako delamo, kot da bi nas ogrožale vc
ske na naših mejah, ne pa pomankanje ni,
vega znanja kar v naših delovnih organizi
cijah. Le čemu naj bi nas kdo okupiral, s]
se jim sami prodajamo na vse pretege? Svc
bodna dežela bomo le, če bomo ekonomski
močni. Drugače pa nas bodo komandiipl
drugi - državo morda Mednarodni mohe
tarni fond in velike banke, podjetja pa tuj
partnerji. Ti ne poznajo milosti in prav no
benega smisla nimajo za naš stil dela I
naše samoupravne pravice.
Za vas pravijo, da ste optimist. Koliko t
timizma zmorete pri predvidevanjih za re
tev naše razvojne zagate? Ta vendar ne m«
temeljiti samo na ljubiteljstvu in navdiha
Optimist sem po naravi. Pravim, da je I
moja genetska napaka. Vendar ima tudi'
svojo mero. Pa ne, da ne bi upala v uspešnej
reševanje našega tehnološkega in družbenei
razvoja, le menim, da s samim pregovarjanje
ne bo šlo. Zakaj bi šla mula v strmo reber, 1
še s težkim bremenom povrh, kar sama l
sebe? Seno in palico rabimo - zares ne bo I
brez njiju.
Naš inštitut dela skupaj z raziskovalci
razvojniki cele vrste podjetij. Aero je bilo ml
prvimi, pa Krka, Color, Donit, Helios, Kemi
na tovarna Kamnik, Polikem, Melamin, Dro
Portorož in še vrsta v drugih delih Jugoslavj
Naštela sem seveda samo tiste, kjer gre
stalno, načrtno razvojno delo, kajti samo tal
delo resnično pripelje do uspeha.
Takoj je treba povedati, da uspešnost te
sodelovanja hudo zavisi od direktorja in tisi
okrog njega. Če ti vidijo dlje, je za razvoj čas
tudi nekaj (malo) denarja. Včasih, zlasti <
menjavah, pa so tudi hude težave. DirektO
n^ bi po mojem mnenju kar imeli veliko beS
do pri tem, pa tudi neposredno odgovorno
ne samo tistim v tovarni, tudi vsem ostali
- občini in vladi, banki, gospodarski zborni
in sindikatu, pa CK-ja ne smeva pozabiti. '
ti naj bi jih redno osebno povprašali, kako
kaj z razvojem v njihovem podjetju. Brez šal
pogovor o načrtnem, dolgoročno zasnovane
razvoju bi moral biti vključen v vsako sreča«
teh ljudi.
Se vam ne zdi, da bi bilo dovolj, če bi
odgovorni predvsem sebi in svojim "
nikom?
To bi lahko v glavnem zadoščalo takrat, ^
dar bi vsak moral sam plačevati svoje dolg?
- in to dejanske, ne pa popačene z inflaci
Tudi rešitev, da gre podjetje v konkurz, n<
s seboj špekulacijo, da bo velik del dolga n(*
kdo drug. Odgovornost samo sebi in svoj'
upnikom je izvedljiva tam, kjer lastnik odt
varja tudi s svojim osebnim premoženjem,
pa je tega premalo, gre še v arest. Mi še nisj
tako daleč. Če torj neposredno ali posredi
naprtimo zdravljenje drugim, vnaprej nep<
nanim, mora družba kot celota preprečeVj
bolezen. Torej morajo tudi prej naštete insti|
cije bistveno močneje nositi odgovornost, 2
sti za razvoj - čemu naj bi jih sicer plačeva]
RADO PANTEl'
j^KTOBE^gM
DOGODKI
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Bečem roka, mislim ženska
Zlaii unikati ¥ Likovnem saionu 1
v soboto so v celjskem Li-
kovnem salonu odprli raz-
stavo izdelkov četrte med-
narodne zlatarske delavni-
ce. Do 20. oktobra bodo obi-
skovalci lahko videli, kak-
nakit so si udeleženci
letošnje delavnice zamislili
la lepoto ženske roke.
Poleg dragocenih mojstro-
irin, povsem otipljivih uni-
katnih izdelkov, je tudi v le-
tošnji delavnici nastajalo še
nekaj - sicer morda manj
otipljivega, a ne manj drago-
cenega. Nastajala so člove-
Jke, strokovne in prijateljske
vezi, nove izkušnje ih spoz-
nanja, ki jih bodo mojstri
oblikovalci in zlatarji udeja-
njali pri svojem nadaljnjem
ustvarjanju. In nastajala je
nova dimenzija v poslovno-
sti celjskih Zlatarn, ki kot or-
ganizatorji delavnice tudi na
ta način odpirajo vrata
v svet.
Ijali delo, je enotno: delavni-
ca je tako v umetniškem kot
v strokovnem smislu še bolj-
ša kot prejšnje. Takšne oce-
ne so tudi neke vrste garan-
cija, da bo delavnica živela in
se razvijala še prihodnja leta.
Letos se bo že uveljavljeni
zlatarski delavnici v okviru
mednarodne zlatarske raz-
stave od 13. do 20. oktobra
pridružilo še nekaj drugih
podobnih delovnih srečanj:
urarska delavnica pa delav-
nica za vkovanje dragih
kamnov in delavnica »Mladi
za mlade«.
Sobotno otvoritev razstave
je popestril trio Terlep z ljud-
sko glasbo, vitrine s pleme-
nitimi unikati pa uokvirja še
razstava slik Irene Polanec:
z zlatom obrobljene podobe
žensk. Ko kitimo roke, misli-
mo predvsem na žensko.
NADAKUMER
Intenzivne priprave na kongres
v vseh občinskih mladinskih organizacijah na celjskem
območju se dokaj intenzivno in konstruktivno ukvarjajo
s pripravami na republiški mladinski kongres, ki bo od 2. do
5. novembra v Portorožu. Tako so v vseh konferencah pri-
pravili predloge k novemu osnutku statuta ZSMS, po kate-
rem naj bi bile med ostalim tudi mladinske organizacije na
vseh ravneh precej drugače organizirane. Prav tako se
ukvarjajo tudi s programskimi smernicami, o katerih bo
ravno tako veUko govora na kongresu, ki je še posebno
pomemben zaradi spremenjene politične situacije v Slove-
niji in Jugoslaviji ter zaradi trenutne (ali dolgoročne) zamrz-
nitve odnosov z zvezno mladinsko organizacijo.
VZi
REKLI SO:
Anica Berglez-Volk: »Mi-
slim, da letošnja mednarodna
zlatarska delavnica odstopa od
dosedanjih. Pokazala je več
ustvarjalnosti in moram reči,
da so izdelki zares izjemni. De-
lavnica je potrdila to, kar zago-
varjamo v Zlatarni, namreč da
nakit govori v jeziku vsega
sveta. Za našo delovno organi-
zacijo je zlatarska delavnica
gotovo ena od poti, kako se
zbližati s svetom. Naša per-
spektiva je gotovo v izdelavi
nakita visoke kakovoti, kakr-
šen nast^a tudi v tej delavnici.
Izdelke nameravamo razstaviti
tudi na nekaterih svetovnih
razstavah in na ta način utrditi
naše ime in podobo.«
Brane Kosec, udeleženec
delavnice: »Po mojem mnenju
je delavnica zelo uspela. Viden
je korak naprej, saj je boljša od
prejšnjih. Glede samega dela
v delavnici moram reči, da je
na eni strani prijetno in zani-
mivo, na drugi strani pa tudi
zelo naporno, saj hočeš svoj iz-
delek narediti čim boljše, po-
kazati čim več, časa pa je
malo.«
Hubert Šuster, zlatarski
mojster iz Vicenze: »Ideja
o zlatarski delavnici mi je zelo
všeč, želel bi si morda še neko-
liko več eksperimentiranja.
Navdušujem se tudi nad zami-
slijo, da bi poizkusili s skupin-
skim delom. Moram tudi reči,
da je delavnica, kjer smo dela-
li, zelo dobro opremljena. Če
me bodo še povabili, bom prav
rad znova sodeloval.«
Dieter Bretterbauer umet-
niški vodj^ delavnice: »V za-
četku delavnice sem si posta-
vil cilj, da obdelamo temo
'okrašena roka za leto 92'. Re-
kel sem si, da bom veliko zah-
teval od udeležencev in v res-
nici je bilo delo trdo. Ko so
izdelki končani, lahko vedno
ugotovimo, da bi bila kakšna
stvar lahko narejena še boljše,
vendar moramo upoštevati, da
je bilo časa le slab teden. Mi-
slim, da smo cilj delavnice
vendarle dosegli.«
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
»Slovensko vodstvo bomo
zrušili«
Zd^ ju imamo: spremenjeno slovensko ustavo, kot smo
bili napovedali, in Zdravljico kot slovensko himno.
Imamo pa nenehno tudi še napade na slovensko ustavo, ki
so šli že čez vse meje; zlasti mislimo pri tem na žalitve
slovenskega naroda, Slovenije, njenega vodstva in sloven-
ske ustave, ki so si jih ob Srbih in Vojvodincih - privoščili
Črnogorci, na čelu z »malim Slobodanom«, kot so nekateri
že začeli imenovati magistra Momirja Bulatoviča, predsed-
nika predsedstva CK ZK Črne gore.
Sicer pa to ni nekaj novega v odnosu naše ncgmanjše
republike, ki predstavlja z Močno Srbijo »dve očesi v eni
glavi«, do najbolj rjizvitega dela Jugoslavije. Spomnimo se
samo, kako je član predsedstva SR Srbije Mihalj Kertes
prav na gostovanju po Črni gori razkril načrt »protibiro-
kratske revolucije«, ki sojo izvedli v Vojvodini, poskusili
pa še drugje: Slovensko vodstvo in del hrvaškega bomo
zrušili, ker sta temeljna nosilca vsega zla. Srbija bo poma-
gala vsem republikam - hvalabogu, da ni več pokrajin, pa
mi ni treba reči še pokrajinama - usedlino, ki se je nabirala
30 let, pa bodo najmočnejši rineži iz Radivoja Dakliča
pospravili v enem letu.«
In to tiste tovarne Gradbene opreme Radivoj Dakič, kjer
je bilo - ob 140 novih milijardah dolga - za jugoslovansko
družbo ekonomsko koristneje, da so demonstrirali na tito-
grajskih ulicah, kot če bi bili (ne)delali v lastni tovarni. In
podobno bi bilo za jugoslovansko družbo ekonomsko
ceneje, če bi na Cetinju demonstrirali delavci tovarne
hladilnikov, izdelkov, ki so jih iz tujine vrnili 40000
- zaradi napak in slabe kakovosti - namesto da bi v tem
času izdelovali slabe naprave.
»Spornih« 6200 dolarjev
Vse več je strokovnjakov, ki menijo, da je Slovenija trn
v peti neraz\'itim v Jugoslaviji zaradi 6200 dolarjev narod-
nega dohodka na glavo prebivalca, vsota, o kateri mnogi
žal v Jugoslaviji, lahko le sanjajo. Pri tem zamerljivcev ne
moti, da so ti dolarji zasluženi s trdnim delom - brez
mitingovanja, brez zmerjanja drugih, brez politične
»monolitnosti«, ki je tako zelo značilna za nekatera
območja v jugoslovanski skupnosti.
Prav ta ekonomski uspeh - čeravno je še daleč od tega,
da bi bili v Sloveniji zadovoljni z njim, saj imamo tudi mi
hude izgubarje, pa podjetja brez perspektiv, pa stečaje
- seveda rojeva hudo zavist pri tistih, ki jim je edina
svetinja enotnost za vsako ceno. Značilne za to so razprave
na predsedstvu CK ZK Srbije, kjer so na koncu ugotovili,
da »brez jugoslovanskih rešitev, kijih predlaga in podpira
ZK Srbije, reforme ne bodo uresničene«. Zato, ker protiin-
flacijski ukrepi niso prišli iz Srbije, ampak iz vlade inž.
Anteja Markoviča, v najštevilčnejši republiki še zmeraj
trde, da bo »delavski razred Srbije zahteval odgovornost
in tudi padec vlade, če do konca oktobra inflacija ne bo
začela padati«. Vidilni srbski komunisti so tudi ostro pro-
testirali proti mešani lastnini, saj je za njih družbena last-
nina (torej brez zasebne, zadružne, mešane, delnic, partici-
pacije) še zmeraj edina zveličavna, vse drugo je »socialno
demokratska formula«, ki očitno ni ustrezna za Jugosla-
vijo. V Srbiji se upirajo tudi usmeritvi zvezne vlade - ta
usmeritev je edino logična, vendar, žal, nekaj desetletij
prepozna - da bi bilo treba podpirati le učunkovita
podjetja kot jedra napredka in razvoja gospodarstva,
neučinkovita pa naj bi množično propadala (mimogrede:
v ZRN Nemčiji vsako leto propade po 30.000 podjetij, pa
zaradi tega nemško gospodarstvo še ni propadlo,
nasprotno, vse bolj, se razvija, ker se otrese slabih gospo-
darjev). Pravijo, v vodstvu ZK Srbije, da bi to pomenilo
»pomor gospodarstva z velikanskimi socialnimi i politič-
nimi posledicami«. Po načelu napad je najboljša obramba
poskušajo zd^ v Srbiji najti krivca za hude gospodarske
težave, še zlasti po tem, ko je jasno, da so se uresničile
napovedi objektivnih nesrbskih gospodarskih strokovnja-
kov, ki so srbskemu posojilu napovedovali neslaven
konec. Navzlic zelo razbobnani akciji, ki se je začela na
600. obletnico Kosovske bitke, so v dobrih treh mesecih
dobili v nenasitno srbsko blagajno le četrtino od 2 milijard
dinarjev in le 17,8 milijona dolarjev od predvidene mili-
jarde dolarjev!
Napadalce na dopolnila k slovenski ustavi je najbolje
označil dr. Zdravko Tomac, profesor fakultete za politične
vede v Zagrebu (soavtor z dr. Cirilom Ribičičem knjige
o odnosih v jugoslovanski federaciji).
Lani so ustavo 1974 sežigali,
zdaj jo »branijo«
»Težko je verjeti tistim istim mitingarjem, ki so še pred
enim letom javno sežigali ustavo SFRJ in jo razglašali za
protirevolucionarno, da se ogrev^o za to isto ustavo.
Težko je doumeti, da se je med ustavobranitelje zapisal
tudi Rahman Morina, isti Morina, pod katerega oblastjo
- ko je bil naprej šef policije in zd^ partije na Kosovu - so
izolirali in zapirali državljane, ki so se izrekali za temelje
ustave iz leta 1974, potem ko so jih bili povabili, n^
sodelujejo v javni razpravi... Smešno bi bilo, če ne bi bilo
tragično, gledati, kako je Momir Bulatovič postal ustavo-
branitelj in kako celo grozi Slovencem, ker so menda
navidezno kršili ustavo. Isti Bulatovič je prišel na oblast
prav na ta način, da je bila pogažena in negirana še zmeraj
veljavna ustava. Med ustavobranitelje so se zapisali tudi
vojvodinski »protibirokratski revolucionarji«; brzojavko
s podporo ustavi iz leta 1974 je poslalo celo društvo Soli-
darnost, katerega člani so preoblečeni in maskirani hodili
po Jugoslaviji z nalogo, da rušyo ustanove sistema te
veljavne ustave.«
Življenje zmeraj postavi človeka, ljudi in narode tja,
kamor sodijo. Zato kaže ohraniti mirne živce, pokončno in
dostojanstveno preživeti tudi te napade, od katerih so
mnogi izraz nevoščljivosti. Nevoščljivosti zaradi rezulta-
tov, ne pa zaradi truda in znoja, ki sta bila vložena vanje.
Samo ta pa nekaj štejeta - v Evropi (ne pa na Balkanu).
DrobUnice za mladince
KOMENTIRAMO
OK ZSMS Laško je bankrotirala.
V tej družbenopolitični organizaciji
mladih jim je zmanjkalo denarja tudi
za plače, trenutno dveh funkcionarjev.
Za ostale dejavnosti mladinske organi-
zacije, kajpak tudi v Laškem, že dolgo
iasa nimajo več denarja.
Da se denar za družbenopolitično or-
ganizacijo, ki jo (še vedno) opredeljuje
zakon, mora nekje izbrskati, pa čeprav
proračuni niso več vreče brez dna, so
ilani laškega izvršnega sveta vedeli že
pred zadnjo sejo. Bržkone so zato rešili
nemogoč položaj mladinske organiza-
cije s sredstvi iz rezerve občinskega
proračuna.
Nemara je tudi prav, da so prejšnje-
fiu sekretarju mladine in mladinski
organizaciji nasploh očitah to in ono.
Silo pa je na zadnji seji izvršnega sveta
'zrečenih nekaj besed, ki sodijo v okvi-
fe boljševiškega izrazoslovja.
Tako je bilo slišati, da bo morebiti
'najbolje, če mladinci zapro vrata svoje
pisarne, ako nimajo več denarja. Prav
tako je bilo rečeno, da so si mladinci
privoščili mnoga odvečna potovanja
in da so se nasploh obnašali skrajno
neracionalno in celo zapravljivo. Nek-
do je celo dejal, da si morajo mladinci
vzeti za vzgled kar SZDL, ker tam pač
znajo biti zelo gospodarni in pretehta-
jo prav vsak dinar. Tudi funkcijo pred-
sednika so v SZDL deprofesionalizira-
Ij (mladinci profesionalnega predsed-
nika nikoli niso imeli). Partijski funk-
cionar pa je menil, da je dosti lažje
tistim, ki denar dobijo iz proračuna,
medtem ko na ZK razpolagajo le s ti-
stim denarjem, ki ga dobe od svojih
članov. Pri tem pa ni povedal, da ima
enkrat večjo plačo od mladinskega
funkcionarja, ob priložnostih občin-
skega službenega voznika in še mar-
sikaj.
Nemara je res, da vsaka družbeno-
politična organizacija, ki se fmancira
iz proračuna, že v začetku leta ve, koli-
ko denarja ima na razpolago. Jasno pa
je, komu gre zakon bolj na roko in kdo
pobira kose in kdo drobtinice. Dejstvo
je namreč, da imajo ravno mladinske
organizacije najmanj profesionalnih
funkcionarjev, da mladinci skorajda
ne poznajo »poslovnih« večerij na ra-
čun proračuna, da nimajo službenih
avtomobilov, svojih tajnic in podobno.
Ob vsaki večji prireditvi, ki jo prireja-
jo, morajo »beračiti« po tovarnah, pri
vsakem obisku po gostilnah, da lahko
obiskovalcem kaj ponudijo.
Kajpada je najbolj zanimivo, da mla-
dincem očitajo zapravljivost tisti, ki
najbolj zajedajo očinske proračune in
ki so ob občinskem prazniku v La-
škem, na primer, sposobni z dobrota-
mi nasititi več deset ljudi. Da ne govo-
rimo o službenih kosilih, avtomobilih,
plačah, tajnicah, ugodnostih itn. Izje-
ma je le direktor tiste laške delovne
organizacije, ki ima manjšo plačo kot
bivši sekretar laške mladinske organi-
zacije.
VOJKO ZUPANC
Marljivi I
leritorialci      ]
Septembra so se v Celju]
in bližnji okolici usposab-j
Ijali pripadniki enot terito-,
rialne obrambe celjskih or-
ganizacij združenega dela
in enote poimenovane po
Franju Vrunču-Buzdi. Po
dobrem običaju so se pri-
padniki zbirali ob koncu
tedna, urili pa so se v izva-
janju namenskih nalog,
bojnem streljanju in izvaja-
nju protidesantnih ovir.
Med slednjim smo jih zalo-
tili tudi v nedeljo na lev-
škem letališču.
BP, foto: S. ŠROT
6. stran - novi tednik
mm mM m umm
5. OKTOBER lo.,
Izsiljevanje ali hoj za preživetje
Bodo delavci TJ Preboid zadovolini z 52 odstotnim povišanjem osebnih dohodliov
s prekinitvijo dela so de-
lavci Tekstilne tovarne Pre-
bold pred desetimi dnevi
zahtevali stoodstotno povi-
šanje osebnih dohodkov. Na
razgovoru med vodstvom
1700-članskega kolektiva in
člani stavkovnega odbora
so se minuli ponedeljek do-
govorili za 52-odstotno po-
višanje. S tem je delno ures-
ničena ena izmed zahtev de-
lavcev. »Delimo lahko toli-
ko, kot imamo denarja,«
pravi direktor Henrik Puš-
nik. Predsednik stavkovne-
ga odbora Mladen Cvijano-
vič pa: »Stavkovnega odbo-
ra ne bomo razpustili tako
dolgo, dokler ne razčistimo
vseh stvari.«
Za kolektiv s 147-letno
zgodovino bi lahko rekli, da
pravzaprav ne posluje slabo.
Po besedah direktorja poslu-
jejo s 70 odstotki lastnega
denarja, doslej niso niti en-
krat imeli blokiranega žiro
računa, za osebne dohodke
namenjajo okrog 20 odstot-
kov celotnega prihodka, po-
dobno, kot ostale organizaci-
je v tekstilni branži. V tem
trenutku pesti Tekstilno in-
dustrijo predvsem dvoje.
»Najeli smo tuji kredit za
obnovo predilnice,« pravi di-
rektor Pušnik. »To je velik
zalogaj, višina kreditov zna-
ša skupno štiri milijone 600
tisoč nemških mark. Doslej
smo plačevali obresti, glav-
nica je mirovala, odslej od-
plačujemo tudi anuitete. Tri
leta nas bodo obroki precej
bremenili, potem bomo lažje
zadihah.« V Tekstilni tovarni
se dogovarjajo tudi s tujimi
partnerji za sovlaganje v pro-
izvodnjo nogavic. Tuji part-
nerji bodo v to proizvodnjo
vložili dva milijona nemških
mark, pomagali bodo pri
tehnologiji, proizvodnja bo
stekla na začetku prihodnje-
ga leta.
Tudi s prodajo so v teh ča-
sih razmeroma zadovoljni.
»Problem so kupci, ki ne
plačujejo našega blaga,« oce-
njuje direktor. »Naši kupci
so predvsem v Srbiji, Make-
doniji in na Kosovu. Mi sicer
terjamo naš denar na vse
mogoče načine, toda sodni
mlini meljejo počasi.« Reši-
tev iščejo na tujih tržiščih,
glavna zavora pri tem je ne-
ustrezna širina tkanin.
V Preboldu namreč izdeluje-
jo 90 cm tkanine, svet zahte-
va 140 cm. Za prodajo izven
meja bi torej potrebovali no-
vo opremo v tkalnici.
»Vse to so razlogi, da ne
moremo preko svojih" mož-
nosti in deliti toliko, kot
ljudje zahtevajo,« meni Puš-
nik. »Nihče ni za nizke oseb-
ne dohodke, tpda če ni, ni-
maš kje vzeti. Če bomo oseb-
ne dohodke povišali za 52
odstotkov, bo poprečje pre-
ko devet in pol milijonov.
Razmerje v naši organizaciji
je 1 proti 4,2, kar se mi ne zdi
pretirano. Noben delavec ni-
ma manjšega osebnega do-
hodka, kot je najnižji zajam-
čeni osebni dohodek v Slo-
veniji. Če ljudje dobijo manj,
je to njihova stvar, ker pač
imajo kredite in razne obvez-
nosti.«
In kakšno je ob vsem tem
stališče delavcev? »Ne gre
samo za zviševanje osebnih
dohodkov, hočemo razčistiti
tudi razlike v točkah, zahte-
vamo, da se ljudem prizna
pravica do odhoda na zdrav-
niški pregled, ne pa da mora-
jo ljudje za to dajati svoj do-
pust,« pojasnjuje v imenu
delavcev predsednik stav-
kovnega odbora Mladen Cvi-
janovič. »Hočemo več infor-
macij, poznamo samo najniž-
je osebne dohodke, tiste viš-
je nam skrivajo. Delavci ni-
smo proti strokovnemu ka-
dru, bolijo pa nas razlike. Če
delavci v moji izmeni za 15
odstotkov poprečno prese-
gajo normo, zakaj mora moj-
ster dobiti 40 odstotkov. To
nas moti in zato ne bomo raz-
pustili stavkovnega odbora.
Se dopolnili ga bomo s stro-
kovnim kadrom,« je odločen
Cvijanovič.
IRENA JELEN-BAŠA
Ljudslce prireditve Velenja
Velenjčani ob občinsliem praznovanju
Prireditve ob velenjskem
občinskem prazniku, 8. ok-
tobru, so se pričele že minu-
li vikend. V soboto so imeli
v Topolšici šahovski turnir,
zvečer pa v Domu kulture
v Titovem Velenju srečanje
folkloristov iz Trsta, Kra-
nja, Celja in Velenja. V ne-
deljo so nato v Šmartnem
ob Paki priredili obrambno
tekmovanje, zvečer pa na
tamkajš(ijem Starem gradu
še petdeseto uprizoritev Žu-
panove Micke. Prireditve se
bodo nadaljevale jutri.
Šoštanjski borci bodo tako
jutri opoldne ob spomeniku
padhh borcev v Šoštanju pri-
pravili komernoracijo, zve-
čer pa bo v Šoštanju tudi
svečanost ob krajevnem
prazniku. V soboto si bodo
privrženci avtomobilskega
športa lahko ogledali rally
Marlboro - Gorenje, ob dese-
tih pa se bo pričela svečana
seja skupščine občine in
družbenopolitičnih organi-
zacij. Na njej bodo podelili
tudi letošnja velenjska ob-
činska priznanja in nagrade.
Istočasno bo v Pesjem na-
stop šolanih psov, opoldne
pa se bo v Šaleku pričel kra-
marski sejem. Ob enih bodo
na Koroški cesti predali na-
menu novo proizvodno dvo-
rano Rekove delovne organi-
zacije Sipak, popodlne pa bo
ob Skalskem jezeru ribiško
tekmovanje.
Sicer pa bo svečano v obči-
ni Velenje tudi na sam dan
praznika. Zjutraj v nedeljo
bo najprej balinarski turnir,
ob desetih pa bodo odprli
prenovljeno cesto v Topolši-
ci. Ob desetih se bo na vrtu
Kajuhovega doma pričel tu-
di slavnostni koncert, po-
poldne pa kolesarski rally in-
validov. V sredo bodo pode-
lili letošnja brigadirska priz-
nanja, v četrtek pa pripravili
pogovor o inovacijskih do-
sežkih.
BP
Italijanska moda tudi v Celju
Vse kaže, da bomo prihodnje leto lahko na cejskem obrtnem
sejmu videli tudi visoko italijansko modo. Približno 70 sloven.
skih tekstilcev je namreč prejšnji teden obiskalo sejem Flash
moda v Gorici, kjer je predsedniku tekstilcev Slovenije, Celjanu
Josipu Gorečanu uspelo s predstavniki sejma in obrtnega zdru.
ženja doseči pomemben dogovor. Sporazumeli so se za iztne.
njavo sejemskega prostora na obeh sejmih, italijanski predstav,
niki pa naj bi že v kratkem obiskah Ljubljano. Italijanski pred.
stavniki obljubljajo za prihodnji sejem tudi spektakularne
modne revije v Celju. Na sliki: Josip Gorečan v pogovoru v Go.
rici. EDI MASNEC
Obotavljivo nad Gregorčičevo
Prejšnji ponedeljek so delavci Komunalinega tozda
Ceste-kanalizacije za ves promet zaprli odsek Gregor-
čičeve ulice v Celju med križiščema z Ipavčevo in
Miklošičevo. V centru Celja je ob tem pričel veljati
poseben začasen prometni režim, že v prvih dneh pa je
prišlo med vozniki, pa tudi miličniki, do nekaterih
očitkov cekajevcem, saj so s prvim strojem prišli na
gradbišče šele v sredo dopoldne. Tudi v dneh do
naslednjega tedna je delo na Gregorčičevi bolj počasi
napredovalo, tako da se zna zgoditi, da ulica ne bo
gotova do konca decembra, kot je bilo obljubljeno. Še
posebej, če bo letošnja zima nekoUkanj pohitela,   gp
Že ideja vzbudila zanimanje
Področni center industrijsliih prodajain
v žalski občini se je poro-
dila ideja, ki jo bodo zdaj
konkretno uresničevali
v Hmezadu, o ustanovitvi
področnega centra indu-
strijskih prodajaln.
Center naj bi zrasel na ob-
močju takoimenovanega Ar-
novskega gozda, v soseščini
novih obratov Juteksa in
v neposredni bližini obljub-
ljene avtoceste. Na enem sa-
mem mestu bodo uredili
prodajo izdelkov, ki jih je
moč kupiti v posameznih in-
dustrijskih prodajalnah.
V Hmezadu in občinskih
upravnih organih pravijo, da
je zanimanje za takšen cen-
ter izredno v posameznih de-
lovnih organizacijah na Celj-
skem, ponudbe pa prihajajo
tudi iz ostalih delov Slove-
nije.
Projekt bodo začeli uresni-
čevati prihodnje poletje. Po
besedah vodje razvoja
v Hmezadu Toneta Petka bo
organizacija projekta razde-
ljena na dva dela: prvi bo
ustanovitev konzorcija za
pripravo pogojev izgradnje
in pripravo podjetja, kasneje
bi naj iz tega nastala delni-
ška družba.
Za uresničitev tega projek-
ta, ki n^ bi postal nekakšer.
nakupovalni center po za
hodnem vzorcu s kompletno
prodajno in tudi gostinskfll
ponudbo, bodo v prihodnji!
mesecih morali pridobifll
zemljišča. Tudi pri tem smo
priča drugačni miselnosti
nosilcev, kajti ljudem bodo
ponujene različne možnosti,
od odkupa, zamenjave zem-
ljišča do tega, da bodo ljudje
svojo zemljo lahko vložili
kot svoj delež v to podjetje.
Vsekakor gre za dokaj drzen
načrt in. če bo uresničen, bo
to prvi takšen primer v Slo
veniji. IRENA BAŠ.^
Pomlajeno mesto
z otroškim sejmom
otroški sejem v Slovenskih
Konjicah, ki je bil v petek in
soboto v starem delu mesta
na Partizanski cesti, je uspel.
Organizatorji: Občinska turi-
stična zveza. Turistično dru-
štvo. Društvo prijateljev mla-
dine in Zveza kulturnih orga-
nizacij Slovenske Konjice, ki
so sejem za otroke pripravili
v počastitev občinskega praz-
nika in Tedna otroka, so skle-
nili z njim nadaljevati tudi
prihodnja leta.
Na Partizanski cesti so po-
stavili nekaj stojnic, kjer so
otroci prodajali ali zamenjevali
igrače, knjige, učbenike, cvet-
lice in še kaj. Pušk, sabelj in
tankov pa na Partizanski cesti
ni bilo, kar je organizatorje še
posebej navdalo z zadovolj-
stvom. Bila pa so sočna jabol-
ka, s katerimi je otroke obdari-
la Kmetijska zadruga in sveže
pecivo Pekarne Rogla. Igrala
je godba na pihala s Polskave,
plesali so folkloristi LIP, ki je
bil tudi glavni pokrovitelj pr-
vega otroškega sejma v Slo-
venskih Konjicah. V gosteh so
bili tudi otroci s Ptuja in iz Za-
boka, ki so obljubili, da bodo
prihodnje leto spet prišli.
Na stojnicah je prodajalo okoli
30 otrok tudi izdelke, ki so jih
bili poprej naredili pri različ-
nih krožkih na šolah. Priredi-
tev po zgledu bolšjega sejma,
ki to ni bil, je pokazala, da me-
stu ob Dravinji manjka prav
prireditev za otroke, zato jih
v resnici velja negovati.
MATEJA PODJED
Novembra v nova stanovanja
Do konca oktobra bodo v Žalcu zaključili gradnjo stano-
vanjskega bloka v takoimenovani soseski pet. V novem
bloku bo 42 stanovanj, vseljiva bodo predvidoma v mesecu
novembru. Vsa stanovanja so že prodana; kupili so jih
delavci Hmezada, Juteksa, Tovarna nogavic in Vzgojnoizo-
braževalna organizacija. Petnajst stanovanj so v stanovanj-
ski skupnosti namenili prosilcem solidarnostnih stanovanj,
nekaj stanovanj pa so kupili tudi individualni kupci.
V Žalcu stane kvadratni meter stanovanjske površine v tem
trenutku dvajset milijonov dinarjev.
IB
Živahno za
praznik
Pisan zbir prireditev na-
javlja program praznova-
nja občine Slovenske Ko-
njice. Trajale bodo vse do
20. oktobra, medtem ko bo
osrednja slovesnost 14. ok-
tobra v najmlajšem slo-
venskem mestu, v Zrečah.
Danes, 5. oktobra se v ho-
telu Dobrava v Zrečah za-
čenja slikarska kolonija.
Jutri, v petek pa bodo
v Slovenskih Konjicah od-
prli nove prodajne prostore
Merx-Avto Celje. Pridobi;
tev torej, ki sojo Konjičani
in okoličani nestrpno pri-
čakovali. Nedelja bo v zna-
menju gasilstva, ki ima
v občini močno zaledje in
tradicijo. Ob 8. liri se bo
pričelo tekmovanje gasil-
skih enot civilne zaščite na
parkirišču delovne organi-
zacije Konus. Uro kasneje
se bo v Zrečah pričelo strel-
sko tekmovanje z zračno
puško in medmestni hitro-
potezni šahovski turnir
v hotelu Dobrava v Zrečah
Mesto bo to dopoldne tudi
v znamenju tradicionalne-
ga teka na rolkah za pokal
Zreč. Nedelja bo živahna
tudi v Vitanju. Razen prire-
ditve Vse za šolo, se bo ob
14. uri pričel drugi jesenski
kros v Vitanju.
Ostale prireditve za ob-
činski praznik bodo pri'
hodnji teden. MP
V SPOMIN
Janko Orožen
v soboto 30. 9. 1989 je
ugasnilo življenje velikega
slovenskega zgodovinarja,
ki je s skoraj sedem deset-
letij trs^jajočim znanstveno
raziskovalnim delom za-
polnil prenekatero belo liso
slovenske in zlasti celjske
zgodovine.
Janko Orožen se je rodil
v kmečki družini 10. 12.
1891 v Turju pri Hrastniku.
Po končanem učiteljišču
v Mariboru in nekajletnem
poučevanju na Brežiškem,
se je leta 1913 napotil v Pra-
go študirat pravo, a se zara-
di denarnih težav že po pr-
vem semestru vrnil domov.
Leta 1915 je bil vpoklican
v avstrijsko vojsko, vendar
ga, trdno odločenega, da se
ne bo bojeval za ohranitev
dvojne monarhije, že 1916
najdemo v Češki legiji.
Z njo je bil v Rusiji in Fran-
ciji, leta 1918 pa se je pri-
družil VIII. srbskemu peš-
polku in se v njegovih vr-
stah boril na solunski fron-
ti. Po vrnitvi v domovino in
aktivni udeležbi v bojih za
severno mejo, se je jeseni
1919 vpisal na Filozofsko
fakulteto v Ljubljani in štu-
dij (slovenščina in zgodovi-
na kot glavni in geografija
kot stranski predmet) kon-
čal v letu 1922. Od leta 1921
do 1924 je poučeval na
murskosoboški gimnaziji,
leta 1924 pa je bil prestav-
ljen na gimnazijo v Celje,
kjer je ob načrtnem razi-
skovanju zgodovine Celja
in okolice opravljal peda-
goški poklic vse do nemške
okupacije. Aprila 1941 je
bil prof Orožen aretiran in
junija istega leta izseljen
Srbijo. Leta 1942 je pouče-
val na gimnaziji v Užicu,
a bil kmalu na silo upoko-
jen in preseljen v Beograd,
kjer je poučeval otroke slo-
venskih izgnancev. Odlič-
no poznavanje vseh po-
membnejših slovanskih je-
zikov je pripomoglo, da je
februarja 1945 postal pre-
vajalec sovjetskih vojaških
spisov na vojni akademiji
in začel aprila istega leta
kot sodelavec Inštituta za
mednarodna vprašanja zbi-
rati gradivo za jugoslovan-
sko delegacijo na mirovni
konferenci. Jeseni 1946 se
je vrnil v Celje in do upoko-
jitve leta 1954 poučeval na
celjski gimnaziji. Po veliki
povodnji, kije hudo poško-
dovala precej dragocenega
arhivskega gradiva, pa je
začel urejati celjski Zgodo-
vinski arhiv, katerega
upravnik je bil od leta 1958
do svoje dokončne upoko-
jitve leta 1965.
Dolgoletno pedagoško
delo na celjski gimnaziji (o
njegovi priljubljenosti pri-
ča tudi vzdevek »atek«, ki
so mu ga nadeli dijaki na
celjski gimnaziji) in nepre-
cenljive zasluge pri uteme-
ljitvi profesionalne arhiv-
ske službe v Celju, v pro-
stem času pa predano orga-
nizacijsko in raziskovalno
delo pri celjskem Muzej-
skem (1925-1941) in Zgodo-
vinskem (1946-1965) dru-
štvu (prav v času njegovega
predsedovanja 1925-1941
je celjsko Muzejsko dru-
štvo izvedlo nekaj izredno
pomembnih raziskovalnih
nalog, kot npr. izkopavanja
v Potočki zijalki), vse to je
le del obsežnega in bogate-
ga Orožnovega življenjske-
ga opusa, ki mu v sloven-
skem prostoru le s težavo
najdemo primere. Seveda
pa je Orožen največji del
svojega prostega časa in
energije vlagal v zgodovin-
sko raziskovanje celjskega
mesta in predelov v poreč-
ju Savinje in Save in sicer
od najstarejših obdobij pa
vse do najnovejše (povoj-
ne) zgodovine. Več kot 30
knjig, med katerimi naj
omenimo le obsežno mono-
grafijo Zgodovina Celja in
okolice v treh delih, nad
170 razprav, člankov in po-
ročil v periodičnem tisku,
številni prevodi iz ruščine,
češčine in francoščine, du-
cat srednješolskih učbeni-
kov zgodovine, geografije
in ruskega ter češkega jezi-
ka in različni priložnostni
članki v dnevnem časopis-
ju, vse to je delo, ki bolj kot
številna domača in tuja
priznanja priča o tem, daje
z njegovo smrtjo nastala
vehka vrzel v slovenskem
zgodovinopisju. S svojim
raziskovalnim delom si je
prof Orožen postavil spo-
menik, trajnejši od brona.
O njem bodo govorile da-
našnjim in prihodnjim ge-
neracijam premnoge strani
naših revij, časopisov in
^"j'^-       JANEZ CVIRN
OKTOBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
solidarnostnega denarja ni od nikoder
fenUurčani brez pomoči ne bodo zmogii sanirati posiedic neurja_
>1esec in pol po hudem neurju, ki je
•rizadelo predvsem dve krajevni
[icupnosti v šentjurski občini - KS
[;enter in KS Šentjur okolica - v tej
,t)čini ugotavljajo, da bo sanacija po-
jledic naporna in dolgotrajna. Poško-
jovane so predvsem ceste, velika pa
je tudi škoda v kmetijstvu in vodnem
gospodarstvu.
Najnujnejše posege so sicer opraviU
;akoj po neurju, tako da so uspeli zago-
toviti prevoznost vseh cest in očistili
kmetijska zemljišča naplavin. Prva sa-
nacija je bila uspešna tudi zaradi učin-
kovite pomoči pripadnikov JLA in ne-
katerih drugih delovnih skupin. Na-
daljnja sanacija pa bo odvisna pred-
vsem od denarja. Ta priteka prepočasi,
saj denimo KS Šentjur-center do za-
četka oktobra ni prejela še nobenih
solidarnostnih sredstev. Cestarji so že
izdelali načrte in predračune za sanaci-
jo cest, pričakujejo pa pomoč od Re-
pubhške skupnosti za ceste. Druži-
nam, ki jim je poplavilo hiše, je prvo
pomoč nudila zavarovalnica. Kmetij-
ski kombinat pa je kmetom pomagal
z otrobi in moko ter koruzo po polovič-
ni ceni, Kmečka zveza je prispevala
denar za prizadete.
Največ težav povzročajo plazovi, ki
ponekod še grozijo, po strokovnih oce-
nah pa bo nekatere celo nemogoče sa-
nirati. Tudi precej objektov je v nevar-
nosti, da bi bih ob morebitnem novem
neurju znova poplavljeni, zato bodo
izdelali načrte, kako bi jih zavarovali
pred poplavami. Še največ dela bodo
imeh Šentjurčani v prihodnjih mese-
cih z zagotavljanjem denarja za po-
trebne sanacije.
NK
Vsaj krompir je tu
če ima človek srečo, pravimo na
pol v šali, da »ima krompir«. V laški
in šentjurski občini ga letos res niso
imeli; poletne ujme so mnogim odne-
sle vse, kar so premogli. Sreča pa je
da v stiski niso ostali sami.
Na pomoč so priskočile delovne or-
ganizacije in posamezniki iz vse Slove-
nije. Dolenjski in postonjski kmetje so
v Laško poslali 43 ton krompirja za
ozimnico, ki so ga ali ga še bodo razde-
lili prizadetim občanom. Delili so tudi
fižol, čebulo, pšenico, zelje.
»Nekako bomo že preživeli to zimo,«
so nam rekli kmetje, ki so v petek
prihajali pred laški rdeči križ po ozim-
nico. Na neurja pa bi najraje pozabili,
a je pustilo za seboj toliko dela, da ne
morejo. V Laškem še vedno zbirajo
pomoč za prizadete, saj morajo poskr-
beti še za deset družin, ki so praktično
ostale brez strehe nad glavo, triindvaj-
setim pa še vedno grozijo plazovi. Do-
brodošla bo vsaka pomoč, denarne
prispevke lahko nakažete na žiro ra-
čun 50710-678-49285, za pomoč ob ne-
urju.
NK, Foto: E.MASNEC
Ljudje živijo v straliu
Ob vsakem malo večjem deževju
prebivalci Marija Gradca, Tevč,
Brez, Olešč in ostali, ki so utrpeli naj-
več škode ob zadnjih neurjih, posta-
nejo napeti, včasih celo panični. Vsi
se namreč bojijo novih katastrof.
Vodne struge, kajpada, še niso ure-
jene.
Zato se vsi odgovorni zavzemajo, da
bi Nivo Celje, kar je mogoče hitro za-
fel s temeljito in celovito regulacijo
reke Lahomnice in nekaterih ostalih
potokov. Prav tako je nujna čimprejš-
na sanacija plazov, saj je zadnje dežev-
je povzročilo novo drsenje zemlje. Ta-
ko se na primer razpoke na hišah na
hribu nad Tevčami že večajo.
Na izvršnem svetu v Laškem meni-
jo, da vsa dela potekajo kontinuirano^
in dobro. Opravljeni so že bih pogovo-
ri s Cestnim podjetjem in Nivojem
v zvezi z ureditvijo cest in rečnih strug.
Da na prizadetih območjih ne bi
bila motena oskrba z mesom in mle-
kom, so kmetom že razdelili 950 ton
koruze iz Republiških blagovnih re-
zerv, v naslednjih dneh pa namerava-
jo razdeliti še nadaljnih 400 ton. Pri
razdelitvi je prišlo do nekaj vroče kr-
vi, ker so nekateri dobili koruzo prej
kot drugi.
Geologi so še vedno na terenu. Zelo
pomembno je tudi, da se denar, ki ne-
prestano prihaja na prizadeto območ-
je, takoj porabi, ker sicer hitro zgublja
vrednost. Y2
Zakaj tako?
V nedeljo dopoldne, 1. oktobra, je
bil lep sončen dan. Pred hotelom
v Žalcu je godba iz Avstrije, ki je bila
gost slavljencev v Libojah, pripravi-
la enourni koncert prijetnih viž. Kaj
nas je ob tej prijetni kulturni nedelj-
ski poživitvi v sicer mrtvem Žalcu
razjezilo?
Prvič: da so med poslušalci bili
v glavnem ljudje iz Liboj ter tamkajš-
njih bližnjih krajev. Čeprav je glasba
odmevala daleč naokrog, ni bilo skoraj
nobenega iz Žalca.
Drugič: slaba reklama, saj plakatov
skoraj ni bilo. Prišlo pa je menda tudi
do neprijetnega zapleta, da so obešene
plakate drugi prelepili ali celo iztrgali
iz razstavnih prostorov. O tem bo še
tekla beseda, ker se ve, kdo je to delal.
Žal je to človek s kulturnega področja,
ki se je na koncertu tudi sprehajal.
Tretjič: odnos hotela do koncerta.
Umazane mize so bile brez prtov, nih-
če od gosticev ni prišel na vrt, da bi
komu kaj postregel. Kot da so skrega-
ni z denarjem oz. ga ne potrebujejo. Tu
je šlo za promenadni koncert, kjer se
lahko ob poslušanju glasbe tudi kaj
popije in poje. Tako so gostje hodih
v bistro, kjer pa je delala samo ena
natakarica. K sreči dobre volje, čeprav
je težko zmogla vse delo. To ni edini
takšen primer, da se hotel do takšnih
in podobnih prireditev tako obnaša.
Verjetno je bolje biti prazen in brez
dela ter dobivati plačo. Koliko vod-
stvenih garnitur je že bilo zamenjanih,
žal pa do sprememeb na bolje ne pri-
haja. Kvečjemu gre na slabše. Govoriti
eno, delati pa drugo, to je narobe. Le
kaj si bodo oz. si mislijo o takšnem
hotelu gostje iz Avstrije, ki so^avajeni
na red, disciplino, čistočo in vse po-
dobno, kar sodi k pravemu turizmu.
TONE VRABL
Kmalu dograjen dom
krajanov na Brnici
v ponedeljek so pokrih nov dom
krajanov na prijetni izletniški točki
Brnici nad Libo^ami. Vodja režijskega
odbora Darko Suler je tega izredno
vesel, pravi pa, da bi radi še pred zimo
tudi vstavili okna in vrata ter vse zaste-
klili. Otvoritev novega doma bo pred-
vidoma prihodnje leto jeseni.       -jr^
Jubilej godbenikov v Libojah
Libojska godba karamikov in rudarjev je prosla-
vila 55-letnico uspešnega delovanja. Ob tej priložno-
sti so pripravili revijo vseh godb na pihala, ki tre-
nutno delujejo v občini Žalec, pridružila pa se je tudi
pobratena godba iz Eggenberga v Avstriji, ki je
dopoldne pripravila še zanimiv promenadni koncert
na prostoru pred hotelom v Žalcu.
V popoldanskem sporedu v Libojah so nastopile
naslednje godbe: iz Zabukovice pod vodstvom Franca
Tratarja, pihalni orkester Tekstilne tovarne Prebold
pod vodstvom Milana Posavca, mladinski pihalni
orkester glasbene šole iz Žalca pod vodstvom Stanka
Podbregarja, godba karamikov in rudarjev Liboje pod
Vodstvom Januša Rasievviecza in gostje iz Avstrije, ki
jih je tokrat vodil Kari Niderl.
Na prireditvi so podelili tudi Gallusove značke in
diplome, ki so jih prejeli naslednji člani libojske godbe
keramikov in rudarjev: bronaste Franjo Baloh ml.,
Boris in Igor Grm, Zoran Goršek, Jože ml. in Vasilij
Jančič, Matjaž Krk, Aleksander Menčak, Oskar Selčan
in Damjan Srebot, srebrne Iztok Baloh, Dušan Čater,
Dušan Cretnik, Martin Marko, Tomislav Rus, Branko
Sladic in Bogdan Železnik, zlato pa Marko Lednik.
Libojski godbeniki so hvaležni vsem, ki so omogočili
njihovo slavje, predvsem pa Keramični industriji
Liboje, ZKO in kulturni skupnosti Žalec, LIKO
Liboje, sadjarstvu Mirosan, gostiščem Štorman in
Zeleni gaj ter Nami.
T. VRABL
Praznik Polzele
Prireditve ob prazniku KS
Polzela so se pričele že prejš-
njo soboto, potekale pa bodo
vse do nedelje 8. oktobra, ko
bodo proslavili 90-letnico DPD
Svoboda. Slavnostna seja
skupščine krajevne skupnosti
je bila prejšnjo nedeljo dopol-
dne, ob tej priložnosti pa so
podelili tudi priznanja. Prejeli
so jih Tovarna nogavic Polzela,
Stanko Satler in Branko Turn-
šek. Pohvale pa so dobili Peter
Pungartnik, Ivan Vaši in Tone
Tavčar. V nedeljo so potem
pripravili tudi igre med vaški-
mi skupnostmi.
T. T.
Kapela v Šmiklavžu
obnovljena
v nedeljo je bila v Šmiklav-
žu pri Ljubečni posvetitev ka-
pelice, ki je stara 97 let in je že
klicala po obnovi. Stoji baje na
mestu nekdanje cerkve, zato
so krajani čutili potrebo, da to
obeležje obnove.
Pod strokovnim vodstvom
zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine v Celju je
freske obnovil slikar Petrovič,
posvetil pa celjski opat Fride-
rik Kolšek. Ob tej priliki se je
zbralo v nedeljo približno 300
krajanov, ki imajo namen ob
kapelici urediti tudi park. Za-
snova parka je pravzaprav že
postavljena, saj kapelica stoji
pod slikovitim kostanjem, kije
visok 22 metrov. Vse skupaj,
kapelica, kije b^e narejena po
Plečnikovih načrtih in načrto-
vani park okoli nje, bo lepo do-
polnjevalo šmiklavško okolje.
Z. S.
Krvodajalska akcija
v steklarni
Minula krvodajalska akcija
v Steklarni Boris Kidrič v Ro-
gaški Slatini, ki jo je organizi-
rala občinska organizacija rde-
čega križa Šmarje pri Jelšah, je
bila uspešna. V dveh dneh se
je akcije udeležilo 220 delav-
cev-krvodajalcev, večkratnim
darovalcem krvi pa so se pri-
družili takšni, ki so se za to
humano dejanje odločili prvič.
Slednjih je bilo kar osemn^st.
M. A.
Delavci Vegrada na gradbiščih
doma in v tujini čestitamo
vsem delovnim ljudem in
občanom občine Velenje ob
njihovem prazniku - 8. oktobru
- investitorjem in drugim
poslovnim partnerjem pa
želimo veliko uspehov pri
poslovanju in delu.


Tudi Prodajni center KK Šentjur smo zgraa?,Y^j^j^^Q

velenjska kooperacija
gradbenoobrtna zadruga p. o.
titovo Velenje, stari trg 36
Vsem kooperantom,
poslovnim
partnerjem in
občanom
velenjsl<e
občine
čestitamo
za praznil<
Slovenska kuhinja
na Madžarskem
Konec tedna so bili Laščani
v gosteh v zdraviliškem meste-
cu na Madžarskem, v Bad
Biicku. Sodelovanje med zdra-
viliščema v Laškem in v Bad
Biicku je nastalo iz želje, da bi
v obeh kragih popestrili po-
nudbo za svoje goste. Tako so
tokrat laški kuharji na Madžar-
skem pripravljali specialitete
slovenske kuhinje, predstavi-
tev pa so popestrili tudi člani
folklorne skupine Anton Tanc
iz Marija Gradca. Kot poseb-
nost so Laščani predstavili ne-
kaj slovenskih »ohcetnih« jedi.
Spomladi bodo Madžari Laš-
čanom vrnili obisk.
NK
Našli nove primerke
gob
Minuli vikend so se na svo-
jem tradicionalnem srečanju
zbrali gobarji iz vse Slovenije
na Šmohorju. Tam je v soboto
laška gobarska družina Sinji
goban pripravila piknik, isto-
časno pa še srečanje sloven-
skih determinatorjev ali vr-
hunskih poznavalcev gob.
Zvečer so se gobarji preselili
na Roglo, kjer so imeli najprej
strokovno posvetovanje, v ne-
deljo pa so v okohci Rogle,
Zreč in Topolšice nabirali go-
be. Zanimivo je, da so našli tu-
di tri nove primerke gob, ki
zaenkrat še niso zapisane v na-
ši literaturi. S slovenskimi go-
barji sta minuli vikend na po-
vabilo Gobarske zveze Slove-
nije preživela tudi svetovno
znana mikologa iz Kalifornije.
VZ
¥ oglasnem oMelku
Novega tednika na Tr-
gu ¥. kongresa 3/a od-
slej sprelemamo ogla-
se za tekočo številko
še ob ponedeljkih do
17. ure, objavo oglasa
pa je poslej mogoče
naročiti tudi vsak dan
po teletonu.
�1301603
8. stran - novi teonik
MM
5. oktober i o. J.
Okruški iz družinske kronike
SLG Celje začelo novo sezono s krstno uprizoritvijo novitete
Zdenka Kodriča Vida vidim
Domala istočasno z drugi-
mi slovenskimi gledališči je
prejšnji petek odprlo novo
sezono tudi celjsko poklic-
no repertoarno gledališče
in sicer s krstom dramske
novitete slovenskega debi-
tanta Zdenka Kodriča z za-
gonetnim naslovom Vida
videm. Uvodno uprizoritev
in celotno letošnjo sezono
posveča celjski umetniški
ansambel spominu na na-
stanek in uprizoritev Lin-
hartove Županove Micke
pred dvesto leti.
Zdenko Kodrič je doslej
znan literarnemu občinstvu
po zbirki pesmi Biti oven
v hudih časih, po objavah
v literarnih revijah in po no-
vinarskem delu v kulturnem
uredništvu mariborskega
Večera. Svoj dramski prve-
nec je začel ustvarjati že leta
1981 ter ga v prvi inačici ob-
javil 1984. leta, drugo inačico
je pod naslovom Vida vidim
dokončal pred dvema leto-
ma in na tej temelji celjska
uprizoritev. Avtor je v njej
nanizal vrsto drobnih in
močno stiliziranih prizorov
iz družinske kronike kmetov
na Dravskem polju oziroma
na obrobju Haloz, čeprav je
prostor in čas komaj zazna-
ven iz dramskega dogajanja
in nekoliko narečno obarva-
nega jezika. Drama ni niti re-
alistična kmečka igra, niti lo-
kalistično obarvana umetni-
ška stilizacija. V njenem sre-
dišču je univerzalna in večna
igra Erosa in Tanatosa, usod-
ni spopad moškega in žen-
skega življenjskega principa
ter človekova zaznamova-
nost z zemljo, krvjo in strast-
jo. Kodričeve dramske osebe
so zasidrane v domači zemlji
in prilepljene na njo, njihovi
poskusi bega ali dviga iz te
usodne zasvojenosti so brez-
uspešni, uničevalni in samo-
uničevalni.
Za besedilo je značilen
precejšnji delež pripovednih
prvin, ki rahljajo dramsko
napetost in strnjenost, posa-
mezni prizori in akcije dram-
skih oseb v njih so mestoma
šibko motivirani. Nekateri
prizori so zato premalo pre-
pričljivi, s tem pa tudi manj
tragični, kar škoduje seveda
tudi skupnemu vtisu ob do-
življanju celote. Linearna
dramska zgradba je zrahlja-
na z nastopi zbora, ki ko-
mentira in napoveduje ter
s tem opravlja potujitveno
vlogo. V dogajanju in likih
popolnoma prevladujejo sile
zla v človeku in družbi, člo-
vekovi nemoči sledijo v akci-
jah le porazi in katastrofe.
Kmalu se izkaže, da v tem
svetu ni nikakršnega stop-
njevanja napetosti, seveda
tudi nikakršne katarze. Svet
Kodričevih junakov je ujet
v železno logiko nizanja po-
razov, zato bi težko pritegnili
dramaturgu Blažu Lukanu,
ki vidi v njih ljudi, »ki raste-
jo iz zemlje v nebo«. Prav
avtorjevo blokiranje tega
preraščanja onemogoča
globlje doživetje tragičnosti,
ki ostaja tako nakazano le
v nekaj fragmentih.
Krstno uprizoritev je izku-
šeno in spoštljivo postavil na
oder režiser Franci Križaj, ki
s sodelavci ni povsem prikril
ohlapnosti besedila niti ni
skušal ostreje poudariti ne-
katerih vznemirljivih poten-
cialnih možnosti v njem. Li-
kovno podobo uprizoritve
sta zasnovali scenografinja
Simona Perne in kostumo-
grafmja Cveta Mirnik.
Prizorišče je poudarjeno tea-
tralizirano s poslikanim ne-
bom na obeh straneh odra in
s perforirano in s tem prosoj-
no steno na zadnji strani,
učinkovito zlasti v nakazova-
nju cerkve ter v asketski
uporabi pomenljivih kosov
pohištva in rekvizitov (po-
stelja^, miza, stoli, stekleni-
ca). Žal pa prizorišče razen
poudarjene teatralnosti ne
izraža teže zemlje in krvi, kar
skušajo uprizoritelji popra-
viti z likovno inštalacijo
zemlje in krvi v gledališkem
foyerju. Glasbo Zorana Pre-
dina oziroma ansambla Lač-
ni Franz je predpisal že avtor
v didaskalijah, v uprizoritvi
je razen nekaterih znanih ci-
tatov   Predinovih   popevk
uporabljena večinoma nje-
gova izvirna scenska glasba,
ki jo je izvajal Mirko Vuksa-
novič, posnel pa David Šuli-
goj. Pri uprizoritvi so sodelo-
vali še koreograf Metod Je-
ras, lektorica Majda Križaje-
va, kije poskrbela za skrbno
narečno obarvani govor, in
korepetitor Edvard Goršič.
Igralski ansambel je bil
bolj discipliniran in zavzet
v oblikovanju individualnih
likov. Lik usodne ženske,
nadvse zapeljive in ves čas
vznemirljive gostilničarke
Zime, je polno in dosledno
izoblikovala Ljerka Belako-
va. V njej gori ženska izzival-
nost in iz nje seva ledeni piš
smrti, ob njej se sproščajo
trenutki človeške sreče, za
njo ostaja nesreča, občutje
nezadoščenosti in nemoči.
Njena vloga je krvavo člove-
ška in simbolna hkrati, indi-
vidualna in univerzalna. Prvi
zgubi svoje življenje v ljube-
zenski in kvartopirski igri
z njo Korže v upodobitvi Ja-
neza Bermeža, ki vdano
sprejema goljufive trenutke
ljubezenske naslade in sence
smrti. Njegovo ženo Zalo,
prevarano in maščevalno,
z željo, da bi prikrila lastno
sokrivdo za moževo prešu-
štvo, in neuspešnim hrepe-
nenjem po novi ljubezni z ru-
skim emigrantom Otoma-
lom, je krčevito in v samo-
razkroj zapisano odigrala Ja-
na Šmidova. Starejšega sina,
duhovnika Vida, je poklicu
primerno dostojanstveno in
samozavestno upodobil Zvo-
ne Agrež, mlajšega sina,
zdomca, povratnika v fabri-
ki, Ziminega ljubimca in sa-
momorilca Romana pa Peter
Boštjančič. Tudi izgnanstvo
in beg v tujino z vso potroš-
niško civilizacijo ga ne rešita
pred udarci usode, izzivi krvi
in zemlje. Bogomir Veras je
v liku Rusa Otomala pouda-
ril širino slovanske duše in
nemoč tujske izkoreninjeno-
sti z zastrto željo po smrti.
Prevaranega Ziminega mo-
ža, gostilničarja Želoda, je
s prvinami maščevalnosti iz
moškega šovinizma izobli-
koval Miro Podjed. V mini-
aturi alkoholika in nato mi-
hčnika Mirka je s prepričlji-
vostjo ljudskega originala in
nato zdravljenega alkoholika
in varuha reda toplo zasijal
Iztok Valič, v liku besednega
in stanovskega partnerja je
pomagal Stane Potisk. Manj
govorne in izrazne ubranosti
in discipline so izkazali člani
zbora: Bruno Baranovič,
Marko Boben, Drago Kaste-
lic, Igor Sancin in Bojan
Umek.
SLAVKO PEZDIR
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes
igrali dramo Zdenka Kodriča Vida vidim ob 19.30. uri
abonma četrtek in izven, jutri pa isto predstavo ob 12. uri
za abonma IV. MLADINSKI.
V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo
jutri ob 19.30 uri Večer jugoslovanske folklore, na katerem
bo nastopila folklorna skupina Minerali.
V torek, 10. oktobra, prav tako ob 19.30. uri pa priprav-
ljajo v Kristalni dvorani Večer magije. Nastopil bo Marliz^.
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob
20. uri koncert, na katerem bodo nastopili Slovenski
madrigalisti pod vodstvom prof Boleta.
V galeriji Dober dan v Šempetru so včeraj odprli raz-
stavo, na kateri razstavljeno slovenski fotoreporterji s foto.
pres tematiko. Razstava bo na ogled do 15. novembra.
V Razstavnem salonu Pivnice v Rogaški Slatini je
odprta razstava Leopolda Strnada, ki si jo boste lahko
ogledali do 13. oktobra.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini pa so
razstavljeni originalni bakrorezi iz Valvasorjeve delavnice
na Bogenšperku. Postavitev razstave sovpada s 300-let-
nico izida Valvasorjeve knjige Slava Vojvodine Kranjske,
na ogled pa bo do 4. decembra.
V avli knjižnice Edvarda Kardelja v Celju je na ogled
razstava ob 100-letnici rojstva Alme Karlinove, svetovne
popotnice, žurnalistke in pisateljice. Razstavo si lahko
ogledate do 12. oktobra.
V Domu svobode na Polzeli dobo v nedeljo, 8. oktobra
ob 16. uri ob 90-letnici Prosvetnega društva Polzela pripra-
vili večjo prireditev, na kateri se bodo predstavili domači
kulturniki - moški in mešani pevski zbor, vokalni kvintet
Lastovka, oktet Adoramus, tamburaši, gledahška skupina,
ansambel Slovenija ter gostja Anica Kumer iz SLG Celje!
Prireditev bo v veUki dvorani Doma svobode.
V četrtek, 12. oktobra pa bodo v mali dvorani Doma
svobode na Polzeli odprli razstavo likovnih del slikarjev
amaterjev.
V Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju si lahko od 10.
oktobra do 11. novembra ogledate razstavo z naslovom
Sprehod po baročni arhitekturi in plastiki na Štajerskem.
Beseda drugili narodov na našiii tieii
Pesniki in pisatelji dru-
gih narodov in narodnosti,
ki žive v Sloveniji in
ustvarjajo v svojem materi-
nem jeziku, so v čudnem po-
ložaju: v sredinah, kjer go-
vore in razumejo jezik nji-
hove literature jih maloda-
ne nočejo poznati, v sredini,
kjer živijo in delajo pa je
njihov jezik bolj ali manj
tuj. Kljub temu jim prav ta,
druga sredina, omogoča, da
se prebijejo iz anonimnosti,
da njihov glas seže do tistih,
ki jim je namenjen - do
bralcev.
Oznake »odpadnikov«, ki
jim jih lepijo v domačih oko-
ljih, niso plod novejših naci-
onalističnih trenj v Jugosla-
viji. To dokazuje tudi dej-
stvo, da gibanje teh literatov,
ki je vzniknilo iz potrebe po
uveljavitvi, živi že enajsto le-
to. Na vsakoletnih srečanjih
predstavijo svoje delo in se
seznanijo tudi z nekaterimi
dosežki svojih kolegov. Tako
je bilo tudi na letošnjem sre-
čanju, ki je bilo konec tedna
v Laškem. Organizirali so ga
republiška in občinska Zve-
za kulturnih organizacij ter
Republiški svet Zveze sindi-
katov. Med drugim so si ude-
leženci srečanja ogledali
Aškerčevo domačijo in grad
Tabor, srečali pa so se tudi
s slovenskim literatom To-
netom Partljičem.
Peter Božič, eden od orga-
nizatorjev, nam je v pogovo-
ru povedal, daje srečanje po
strokovni plati lepo uspelo,
posebej pa je še pohvalil od-
lično organizacijo tokratne-
ga srečanja. Laško je potem-
takem dobro izkoristilo vlo-
go gostitelja.
Marsikdo bi pričakoval, da
bo ton in vsebino srečam
dajalo aktualno politično (i
gajanje v Sloveniji in Jug
slaviji, saj v zadnjem čal
skorajda ni zbora ljudi, kil
zaobšel to temo. Srečan
v Laškem je bilo v tem P
gledu izjema. Udeleženci i
se pač sešli zgolj zaradi li*
rarnih ambicij.
NADA KUMB
IVloJe življenje, Hui
skaran
Na srečanju so predstai
li tudi pesniško zbirko Di
vida Tasiča z naslovom Ml
je življenje, Huaskarai
(Huaskaran - gora v And
nad katero krožijo kondi
ji). Knjižica, ki je napisal
v dveh jezikih, je izšla f
založbi Emonica v LjublJ
ni, kot izdajatelj pa se
podpisala tudi Zveza ki
turnih organizacij Slovel
je. Slovenski prevod Tal
čevih pesmi je oprav
Franci Zagoričnik, ki je t
di predstavil zbirko. O p
smih Davida Tasiča je d
jal, da je njihovo mojst«
stvo v navidezni preprost
sti, za katero pa se skri
globoka občutenost življ
nja, sveta in kozmosa.    ^
Likovna jesen v
Bogaški Siatini
Kaže, da je Rogaška Slati-
na ugodno okolje za razcvet
in zorenje likovne ustvarjal-
nosti. V Zdravilišču so mno-
gim oblikam, ki so se zvrstile
v tem letu, dodaU še jesen-
sko. Pisana jesenska podoba
tega zdraviliško-turističnega
kraja je privabila petero sli-
karjev, ki bodo v času od 6.
do 13. oktobra ustvarjali na
temo Rogaška Slatina z bliž-
njo okolico. To so Milan Bu-
tina iz Ljubljane, Janez Knez
iz Trbovelj, Daniel Fugger iz
Domžal, Nikolaj Beer iz Iz-
lak in Henrik Marchel iz
Kamnika. Ob koncu te prire-
ditve, 13. oktobra, bodo po-
stavili razstavo nastalih del
v zdraviliški Pivnici.
M. A.
Ni vse zlato
kar se sveti?
Obveščamo javnost, da
je strokovni svet Likov-
nega salona odklonil raz-
stavo slik Irene PolaneC
v Likovnem salonu, ven-
dar jo je organizator (Zl^;
tarne Celje) v okviru I^'
mednarodne slikarske
delavnice samovoljno P^'
stavil v salonu.
Od razstave in publiki'
cije se programski sv^t
Likovnega salona in Z^-
vod za kulturne priredi-
tve distancira.
Orkester Slovenske filharmonije ponovno v Celju
v okviru rednega abonmaja, ki ga organi-
zira Zavod za kulturne prireditve Celje, bo
jutri ob 19.30. uri v dvorani kina Union kon-
cert orkestra Slovenske filharmonije, ki ga
bo vodil Uroš Lajovic, kot solistka pa bo
nastopil flavtist Aleš Kacjan.
Orkester se bo tokrat predstavil s krstno
izvedbo simfoničnega dela Dedicatio Uroša
Kreka, dvema Vivaldijevema koncertoma
za flavto in godala ter Beethovnovo Simfo-
nijo št. 7.
Uroš Krek je v predgovoru k svoji noviteti
napisal, da je delo Dedicatio (posvetilo) na-
stalo kot oddolžitev za pozornost, ki so mu
jo izkazali s častnim članstvom v Slovenski
filharmoniji.
FRANČEK PUNGERČIČ
VIO ŠMARJE PRI JELŠAH
TOZD Osnovna šola
»Edvarda Kardelja« Rogatec
razpisuje
dela in naloge
tajnice TOZD
za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeš-
čanje delavke na bolniški).
Pogoj: končana srednja ekonomska ali upravno-ad-
ministrativna šola.
Prijave pošljite v 8. dneh po objavi na naslov:
VIO Šmarje TOZD OŠ »Edvarda Kardelja« RO-
GATEC.
Začetek dela takoj.
oktober 1989
mm
novi tednik - stran 9
Idravle iz globin
v Zrečah, ob hotelu Do-
brava, gradi zreški Unior
termalno kopališče in am-
bulante s terapevtskim de-
lom. Tako bosta turizem in
zdravje pod Pohorjem še
bolj povezana.
Termalna in zdravilna vo-
da iz globin ima 34 stopinj
Celzija in priteka iz »doma-
če« vrtine. Analize so poka-
zale njeno zdravilno moč, za-
to so se v Uniorju tudi lotili
tako velike naložbe. Poleg
terapevtskega dela gradijo
3 pokrite bazene in enega od-
prtega, urejajo okolico in
park, kjer bodo sprehajalne
steze in igrišča. Za zdravili-
ško turistični objekt so na-
menili 1600 kvadratnih me-
trov površin. Prav te dni pri-
pravljajo predstavitveni pro-
spekt za domače in tuje go-
ste, kjer bodo predstavili po-
drobnosti novega zdravili-
škega kompleksa, saj se za-
vedajo, da je začetek zdravi-
liškega turizma težak in daje
prav zato potrebno storiti
krepke korake gostu naspro-
ti. Zamisel pa sega tudi v po-
vezavo Rogle z Zrečami.
Zrak, voda in dobra ponud-
ba pa bodo najboljši zdrav-
niki. M. PODJED
V naravo po zdravje
v naravo po zdravje je na-
ziv nove in zelo lične publi-
kacije, ki jo je izdalo Zdra-
vilišče Atomske toplice,
opisuje pa okolico Podčetrt-
ka. Publikacija je tiskana
v priročnem žepnem forma-
tu z barvnimi platnicami in
veliko barvno orientacijsko
skico na sredini.
Po prijazni dobrodošlici,
ki je namenjena uvodu, je
opisana pot v Podčetrtek
z zanimivostmi v trgu in
v šoli ter kratka zgodovina
kraja. Sledi sprehajalna pot
na grad z opisom gradu, pa
opis poti v Olimje in do cerk-
ve Marije na Pesku. Manj
znana, a zelo prijetna je pot
na Pičev breg v sodesnjo Hr-
vaško. Ostale strani so name-
njene celodnevnemu poho-
du na Virštanj in do Sotel-
skega jezera.
Vsi opisi so napisani teht-
no, zanimivo in preprosto.
kar zmore samo človek, ki to
območje pozna in je tu živel
dolga leta. Ta vodič bi vseka-
kor lahko bil za vzor marsi-
komu, ki bo še izdajal tovrst-
ne publikacije. Avtor besedil
je dolgoletni ravnatelj šole
v Podčetrtku Jože Brilej. Za
imenitne in številne ilustra-
cije je poskrbel akademski
slikar, profesor Peter Krivec,
za barvno naslovnico in zem-
ljevid Marjana Pregelj, obli-
kovalka pa je bila Mihaela
Svetek. Založnik je Zdravi-
Ušče Atomske tophce, za
vzorno grafično izvedbo, ki
bi lahko bila v ponos tudi
marsikateri veliki tiskarni,
pa so poskrbeli v tiskarnici
Gaj v Lesičnem.
Posebno publikacijo bi na-
mesto drugih in nepraktič-
nih veUkih monografij pri-
poročal vsem našim zdravi-
liščem, pa mogoče še komu.
ZORAN VUDLER
Pianinsica Icarta Rogašice Slatine
Planinska založba pri Pla-
ninski zvezi Slovenije je kot
106. edicijo založila planinsko
karto Rogaška Slatina z Bo-
čem in Donačko goro v merilu
1:25.000
To je prva takšna karta za to
planinsko-turistično področje.
Na jug sega do Rogaške Slati-
ne in Rogatca, na severu pa do
Poljčan in Makol. Na zahodu je
Pečica in na vzhodu Donačka
gora. Z rdečo barvo so kot obi-
čajno zarisane planinske poti.
Posebej ni označena Haloška
in Štajersko-zagorska planin-
ska pot, ki sta v tem predelu.
Označenih pa je nekaj več raz-
glednih točk z vrhov, kamor je
treba tudi po neoznačenih po-
teh. Vrisane so tudi avtobusne
postaje, žal pa ni železniških,
ki bi prav tako pomagale pri
načrtovanju izletov.
Na zadnji strani je opisana
tudi okolica Rogaške Slatine
v slovenskem, srbohrvaškem,
angleškem, italijanskem in
nemškem jeziku, objavljeni sta
skici obeh planinskih koč z do-
stopi, trideset kulturnih in se-
demnajst naravnih znamenito-
sti. Pri novi izdaji bo potrebno
večje sodelovanje vseh zainte-
resiranih, da bodo odpravili
morebitne nepomanjkljivosti.'
Š. J.
Narodopisna zbirka
v Gornjem gradu
Po nekajletnih prizadeva-
njih ljubitelja narodnopis-
nega blaga Janeza Mavrica
so v Gornjem gradu odprli
zanimivo stalno narodopis-
no zbirko, ki je dobila svoje
prostore v prvem nadstrop-
ju nekdanjega obrambnega
in vhodnega stolpa graš-
čine.
Ta del izvira v svoji prvot-
ni zasnovi iz leta 1578.
V dveh sobah je predstavlje-
nih več kot tristo zanimivih
narodopisnih predmetov.
Večino je, kot rečeno, zbral
Janez Mavric, nekaj pa jih je
dodal Zoran Tratnik iz zbir-
ke pokojnega očeta, kije dol-
ga leta učitelj eval v tem kra-
ju. Razstavljeni predmeti so
iz Gornjega grada, njegove
bUžnje okolice in Zadrečke
doline.
Najbolj dragoceni so izdel-
ki nekdanjih zadrečkih lon-
čarjev, pa raznovrstna ku-
hinjska posoda, možnarji in
škaf-mernik iz hrastovine,
s katerim je nekdanja go-
spoščina merila žitno deseti-
no. Tu je še raznovrstno
kmečko orodje, ki seje ohra-
nilo in so ga uporabljali naši
predniki. Marsikaj zaradi po-
manjkanja prostora še niti ni
razstavljeno, zato namerava-
jo v prihodnosti temu name-
niti celotno zgradbo. Preno-
vo prostorov je financirala
krajevna skupnost, pomaga-
lo pa je tudi domače podjetje
Smreka, ki je izdelalo lično
opremo.
In še informacija za skupi-
ne, ki si želijo ogledati to
zbirko. Prijavijo naj se Ireni
Štiglic v gostilni Pri Jošku
na telefon 842-055. Zbirka je
po svoji izvrinosti in domi-
selni postavitvi zares vredna
ogleda. Z. V.
MarkacistI so se Izobraževali
Zadnje tri septemberske vikende so izkoristili za 11.
republiški tečaj za markaciste na območju Savinjskega
meddruštvenega odbora.
Vodil ga je Florjan Nunčič ob sodelovanju inštruktorjev
Komisije za, pota pri Planinski zvezi Slovenije. Teoretični
del je bil v Žalcu, prvi praktični del pa na območju Luč do
koče na Loki, preizkus znanja pa je bil na Homu. Tečaj je
končalo enaindvajset markacistov, med katerimi jih je bilo
nekaj tudi s Koroške, ki jih povezuje obnova poti na
Raduho. Sicer pa je tehnična markacijska skupina letos
opravila veliko delo na področju Robanovega kota do Koro-
šice.
V obnovljeno pot so vgradili 28 jeklenic, 209 klinov in 203
vponke. ZabiU so tudi 81 stopnih in 228 oprijemnih klinov,
čaka pa jih še delo pri obnovi poti na Mrzlo goro. Križ in
Skuto.
ŠTEFKA JORDAN
10. stran - novi tednik
KMETIJSTVO
5. oktober
Razvoj kmetijstva šepa
Naloge Imamo, a lih ne uresničujemo v praksi
v sestavljeni organizaciji Merx
vsako leto v jesenskem času razpiše-
jo natečaj za razvojne naloge, ki po-
leg ostalih področij govorijo tudi
o kmetijstvu. Lani so člani posebne
komisije dobili petnajst predlogov,
letos dvaindvajset, za obdelavo so jih
izbrali dvanajst. Raziskovalna dejav-
nost je torej prisotna tudi v kmetij-
stvu, vendar raziskovalne naloge slu-
žijo predvsem za zbiranje podatkov,
premalo pa ugotovitve uresničujejo
v praksi.
V Merxu so se tako lotili vprašanj,
kako npr. najuspešneje organizirati
pospeševalno službo v kmetijskih za-
drugah. Druga naloga je reševala vpra-
šanja uvajanja sodobne tehnologije pi-
tanja konj, tretja skupina raziskoval-
cev seje ubadala z vprašanji predelave
in iskanja novih proizvodov. Tudi ure-
janja zemljišč, razvoj hribovskih do-
mačij na območju Paškega Kozjaka so
bile teme raziskovalnih nalog. Doslej
najbolj uspešna raziskava je bila npr.
koncentracija tržne proizvodnje na
večjih kmetijah, na osnovi katere so
bili v republiki sprejeti ukrepi, ki naj
bi pripomogli k večji proizvodnji, bolj-
ši tehnologiji in nižanju stroškov.
O razsikovalnem delu na področju
kmetijstva, je organizator razvojnih
programov v sozdu Merx Franci Ogri-
zek povedal takole:
»Že pred leti smo organizirali poseb-
no komisijo za razvoj, kije dajala pred-
loge, vodila izdelavo in skrbela tudi za
uresničevanje tistega, kar so v nalogah
ugotovili raziskovalci. Vendar uresni-
čevanje še vedno poteka zelo počasi.
V Merxu poskušamo zdaj z organizaci-
jo posebnih skupin, takoimenovanih
teamov. Pred leti so mnoge naloge iz-
delovale institucije, npr. Iteo, Vekš,
danes poskušamo sami čimveč naredi-
ti na razvoju kmetijstva in tudi ostalih
dejavnosti, to so predelava, trgovina,
turizem in avtotehnična dejavnost.
Glavna zavora pri raziskovalnem delu
je predvsem v tem, ker razvojne skupi-
ne ali pa institucije, ki izdelajo neko
študijo, nakažejo rešitve, smer, v kate-
ro naj bi šel razvoj, ne dajo pa rešitev,
kako zamisli izpeljati v praksi. Študije
so tako bolj vir podatkov, ne pa opera-
tivni plani, s pomočjo katerih bi ugoto-
vitve uresničevali v praksi.«
IRENA BAŠA
Teletom
poskočila cena
Višje cene telet naj bi
začele veljati v tem tednu,
vendar so tisti, ki proda-
jajo teleta, uveljavili višje
cene že minuli teden.
Predvsem zato, ker je na
našem območju trenutno
precejšnje pomanjkanje
telet, veliko rejcev se od-
loča za prodajo mimo za-
drug, cveti pa tudi proda-
ja za zakol.
Trenutno stanejo svetlo
lisasti bikci, prva kvalite-
ta, 80 tisoč dinarjev, tehč-
ke so po 70 tisoč dinarjev.
Sivo rjavi bikci stanejo 70
tisoč dinarjev, teleta za
zakol pa 65 tisoč dinarjev
kilogram.
Treba Je spremeniti miselnost
o tem, ali je razvojno delo
v kmetijstvu potrebno ali
ne, najbrž ne kaže dvomiti.
Toda spremeniti bo treba
miselnost ljudi o tem, kaj
pomeni razvojna dejavnost
tudi v kmetijstvu.
Kljub temu, da smo polni
besed o vstopu v Evropo
2000, večina naših, pogosto
kar vodilnih kmetij cev, še
vedno ocenjuje in smatra za
razvoj kmetijstva povečano
število strojev na kmetijah,
število novih gospodarskih
objektov, proizvodnih obra-
tov v predelavi, hektarih bolj
ali manj smotrno urejenih
zemljišč in povečanih nasa-
dih sadovnjakov, vinogra-
dov ali hmeljišč.
Toda v teh primerih gre
predvsem za razvoj na račun
kvantitete. To pa zagotovo še
ne pomeni tudi kvalitete.
Vzemimo za primer samo
številke iz živinoreje. Molz-
nost naših krav znaša v po-
prečju 2000 litrov, že pri so-
sedih onstran Alp je popreč-
na molznost preko 3000 li-
trov, primer zase je Nizozem-
ska, kjer daje poprečna mle-
karica tudi po 5000 litrov
mleka.
Sama po sebi je v teh deže-
lah umevna optimalna veli-
kost kmetij, izkoriščenost
strojev in delovne sile opti-
malna uporaba umetnih
gnojil in zaščitnih sredstev.
Zaradi vseh teh spoznanj, do
katerih so prišli strokovnja-
ki, je lastna proizvodna cena
nizka, kmetu pa ostaja zaslu-
žek, zaradi katerega mu ni
treba zardevati tako kot veči-
ni naših kmetijcev.
Razvojnega dela za stro-
kovnjake tudi v našem kme-
tijstvu ne manjka, treba gaje
le priznati in spremeniti mi-
selnost. Brez denarja seveda
ne bo šlo, toda pomanjkanje
denarja je vse prepogosto iz-
govor, ne pa opravičljiv raz-
log, da smo v razvojnem po-
gledu tam, kjer smo. Praktič-
no šele na začetku, kljub ne-
katerim lastovkam.
IRENA BAŠA
Po čem Je živina
Minuli teden so v Celjski
mesni industriji in v šent-
jurski klavnici potrdili viš-
je odkupne cene živine. Ce-
ne sicer stalno spreminjajo.
V Celjski mesni industriji
stane kilogram mesa mlado
pitanega goveda v ekstra
klasi 122 tisoč dinarjev, prva
klasa pa 115.900 dinarjev. To
so odkupne cene do zadrug,
Tejci dobijo še kakšen dinar
manj, toliko, kolikor v zadru-
gah obračunajo marže.
V Šentjurju so odkupne
cene povišali 25. septembra.
Rejci dobijo za kilogram me-
sa ekstra kvalitete 115 tisoč
dinarjev.
Na jesen poraste tudi zani-
manje za nakup svinjskega
mesa in odkup prašičev.
V Celjski mesni industriji
prašičev ne odkupujejo, am-
pak le svinjske polovice.
Prašiče odkupuje klavnica
v Šentjurju, kilogram žive te-
že prašiča pa plačujejo po 80
tisoč dinarjev. Let9Šnjo je-
sen je po vesteh iz Šentjurja
na voljo bistveno manj praši-
čev, kot bi jih radi odkupili.
Tudi na novosadski borzi,
našem barometru ponudbe
in povpraševanja, je letos
povpraševanje po prašičih
desetkrat večje kot po-
nudba.
IRENA BAŠA
Veliko prodajalcev, manj
kupcev
Zaradi trenutnih razmer v kmetijstvu in slabih mož-
nosti za pridobivanje dohodka se mnogi rejci odločajo
za opuščanje živinoreje, zato je v tem trenutku precej
velika ponudba sena na našem območju. Kupcev je
sicer malo, kajti nakup sena je zanimiv predvsem spo-
mladi. V kmetijski zadrugi Celje smo izvedeU, da
morajo kupci odšteti za tono sena okrog dva milijona
dinarjev. ^ XB
Kozjerejec iz bloka
Koza je bila nekoč tudi
spremljevalka revščine, da-
nes pa je pomembna tudi
v gospodarsko najrazvitej-
ših deželah, zlasti v Franci-
ji. Pri nas je kozjereja še
v ponovnem razvoju. Na
Planini v šentjurski občini
sta dva večja kozjerejca.
Eden od obeh se vozi k svoji
čredi celo iz Šentjurja, dru-
gi pa živi v 4-stanovanj-
skem kombinatovem bloku
v bližnjem Visočju, na sa-
moti, kjer dela kot strojni
molzač na bližnji farmi.
Štefan Nenadič ima pri blo-
ku skromen kozji hlev,
v njem pa kar tri visoko
ocenjene koze z republiških
razstav v bližnji Sevnici.
Na letošnji 4. republiški
razstavi je bila Nenadičeva
koza Belka sanske, švicarske
pasme, ki so jo pri nas poz-
nali že pred I. vojno in z njo
oplemenjevali domače koze.
Bronasti zvonec. Tudi na
lanski razstavi so Belko oce-
nili z istim odličjem. Samec
Meki, ki ga nimajo več, je že
dobil najvišje odhčje, Zlati
zvonec, samica Kaja je bila
deležna že Srebrnega zvon-
ca. Tudi zdaj že osemletna
Meka je dobila na prvi repu-
bliški razstavi Zlati zvonec,
najvišje priznanje. Nenadi-
čevi, Štefan in Neža, z dvema
šoloobveznima sinovoma in
štirimi odraslimi, imajo tudi
race, zajce, kokoši in prašiče,
vendar: »Za kozjerejo sem se
odločil iz veselja. Veselje do
živali imam že^iz otroških
let«, pravi rejec Štefan Nena-
dič, ki skupaj z domačimi
pozna svoje koze le po števil-
kah iz rodovnika in mora za
njihova imena pogledati
v papirje. Danes je v skrom-
nem, improviziranem hlevu
II koz, pomladi pa je z mla-
diči vred imel kar 30 koz.
Nenadič je prvo kozo, Me-
ko, kupil 82. leta. Tri leta
pozneje je nato dobila Zlati
zvonec in tudi njene mladice
so bile ocenjene z »ena A«.
»Pomagal sem si z literaturo,
se pogovarjal z drugimi rejci
in tudi z izkušnjami z drugi-
mi živalmi«. Za Planino so
bile takrat koze v bistvu no-
vost. Kako so gledali na to
v kraju: »Pri nas ljudje niso
proti njim, saj so se za njih
pravzaprav zanimali, tako da
sem jih nekaj prodal v tej
okolici, druge tudi drugam«.
Kozjerejci v tem koncu so.
organizirani v sevniškem
društvu, kjer bodo začeli
z jugoslovanskimi razstava-
mi, računajo pa tudi na med-
narodno udeležbo. Za eks-
tenzivno kozjerejo so značil-
ne primitivne pasme, revni
pašniki in gre predvsem za
pridobivanje mesa. Za inten-
zivno rejo pa so značilne vi-
sokoproduktivne pasme,
s poudarkom na mlečnosti.
Pogoj so bujni pašniki in
smotrna prehrana. Tu se
uporablja osemenjevanje in
strojna molža, živah potre-
bujejo poleg dobre osnovne
krme vse leto tudi koncen-
trate. Polintenzivna nega je
srednja pot med prirejo mle-
kain mesa.
Štefan Nenadič pravi, da
bi za napredek potreboval
več zemlje: »Redim toliko,
kolikor zemlje dobim v na-
jem oziroma koliko krme ku-
pim«. Njegovih 7 koz daje po
16 litrov mleka dnevno, za
organiziran odkup pa bi na
oddaljeno Planino prihajali
po 40 litrov. »Odvečno« mle-
ko popijejo prašiči ali pa pu-
stijo mladiče, da tohko dlje
sesajo. Mlečne pasme koz
Štefan Nenadič z »bronasto« Belko.
veljajo za najproduktivnejše
domače živali, saj lahko v in-
tenzivni reji dajejo tudi 800
do 1400 litrov mleka letno:
15, 20 in celo 40 kratno težo
živali. Kozje mleko je kako-
vostnejše, lažje prebavljivo
in dražje od kravjega in je
s pravilno nego brez vonja
po kozah. Strojna molža se
izplača za več kot 50-glavo
čredo.
Koza tudi veliko zahteva
glede nastanitve. Začne se že
pri lokaciji hleva, potem tla,
primerne stene, zračenje,
svetloba. Ali Nenadičevi ko-
ze tudi pasejo? »Dopoldan
jih krmim v hlevu, popoldan
pa jih izpustim, da se razgi-
bajo. Kljub temu jih še p<
tem krmim tudi znotraj, ki
se zunaj ne napasejo, da I
bilo dovolj čez noč«. V gla'
nem jih hranijo dvakrat, 2Jf
traj in zvečer, ob istem čaS
sicer pa pri hrani niso izbir
ne in pojedo, kar jim daji
»Zdaj jih hranim v glavnd
z zeleno travo, za dodat«
jim ponudim nekaj ječmen
koruze in krmilnih otrob<K
kar pač lahko dobiš poceni
Strokovnjaki poudarjajo, i
imajo koze v primeij*
z drugimi prežvekovalci j
20 odstotkov večjo sposol
nost izkoriščanja krme in S
manj izbirčne. Izogibajo P
se stebel.
Plodnost kozje zelo veli*
in kozel oplemeni v eni sezi
ni od 80 do 120 koz. Nena«!
čev plemenjak je prav tak
samske pasme: »Z njim sel
kar zadovoljen. V glavne«
sem imel po 2 mladiča, ?
tudi trojčke. S plodnostjo]
bilo zelo v redu«. Sevniš''
društvo ima še enega skul
nega srnastega, rjavega p"
menjaka, namenjenega '
potrebe včlanjenih rejcC
Nenadičevi kozlov, zaradi P
tanja še niso kastrirali: »^J
koljemo po 10,12 tednih. T"
di rogov ne odstranjuje"
ker še nimamo toliko vp*
Ijano«.
BRANE JERANK<
KMETIJSKI NASVETI
Oživljanje konjereje
V jesenskem času se mnogi konjerejci odločajo
nakup žrebic. To je čas, ko dorastejo spomladi rojenj
žrebeta, se odstavijo od kobil in so praviloma dobro
vzrejena za razliko od manjšega števila žrebet, ki sq
rojena in vzrejena izven optimalnega pašnega obdobja
Rejci na Celjskem izbirajo predvsem med pasmo haflin.
ger in slovensko hladnokrvno oziroma noriško pasrtio
konj. Na območju zavoda za živinorejo in veterinarstvo
Celje je pasma haflinger uveljavljena predvsem v občinah
Mozirje, Titovo Velenje, Slovenj Gradec in v manjšem
številu tudi v občini Šentjur. Na teh območjih je na voljo
tudi ustrezen žrebec, ki je pogoj za pasemsko čisto in
ekonomsko rejo. Reja konj slovenske hladnokrvne pasme
je orisotna v celotni celjski regiji z močnejšo populacijo
v Šentjurju, Celju in Mozirju. Skupaj na Celjskem plemeni
devet hladnokrvnih žrebcev, ki številčno in tudi geograf,
sko pokrivajo potrebe.
Rejci, ki se odločajo za konjerejo, mor^o upoštevati
specifičnosti te živinorejske panoge. Nedvomno je to manj
intenzivna panoga s specifičnim načinom reje, ki proizv^a
plemenske živali in konje za zakol. Konj kot delovna žival
je ob obstoječi tehnologiji in miselnosti tudi pri nas izgubil
na pomenu. Nehvaležno je prerokovanje, vendar se
v zahodnih državah konj spet vrača v gozd in na polja,
predvsem zaradi škode, ki jih povzročajo sodobni stroji|
priključki in agrotehnični ukrepi. Zaradi ekonomskega
interesa rejcev je smotrno preko leta zagotoviti pašo,
v zimskem času izpust in primerne hlevske pogoje biva-
nja. Ob optimalnih pogojih reje in skrbi izkušenega rejca
do 70 odstotkov kobil odredi letno 400 kg žrebe. Žrebe kot
klavna žival pa je po finančni plati vredno toliko kot d^e
krava s 3000 litri mleka na leto, ob tem, da so pri konjereji
manjši stroški, manj je tudi potrebnega živega dela. Nena-
zadnje je dobro vzrejeno žrebe tudi zanimiv izvozni ar-
tikel.
Rejci lahko pridejo do zadostnega števila plemenskih
kobil na dva načina. Prvi je nakup žrebne kobile, pri
čemer priporočamo, da se rejci pozanimajo o reprodukcij-
skih lastnostih kobile, odveč tudi ni sistematični veteri-
narski zdravstveni pregled in pregled na brejost.
Posebno so cenjeni rejci, ki sami vzredijo svoje oziroma
kupljeno žrebe in ga tudi ustrezno delovno usposobijo.
Žrebičke A rodovnika imajo ustaljeno visoko genetsko
osnovo. Pri slovenski hladnokrvni pasmi je od leta 82
uveden tudi B rodovnik. V ta rodovnik sprejemajo žre-
bičke potomke hladnokrvnih kobil v tipu slovenske hlad-
nokrvne pasme in hčere priznanih žrebcev. Številne živali
v B rodovniku imajo po izgledu visoke ocene in po proiz-
vodnji ne odstopajo bistveno od kobil A rodovnika. Rej-
cem svetujemo predvsem privez žrebičk, potomk mater,
ki letno žrebijo, vzredijo lepa žrebeta in so ustreznega
videza. Pri materi oziroma žrebički naj ne bo dednih in
vzrejnih hib.
Vsem rejcem, ki bodo pogodbeno redili žrebičke tri leta
in jih v tej starosti pripustili k priznanemu žrebcu, bo letos
izplačana premija v znesku 1.050.000 dinarjev. Ta premija
in premija za žrebice A rodovnika, ki znaša 1.650.000 dinar-
jev, je bila določena sedmega septembra letos in bo rejcem
izplačana novembra in decembra letos. Odbira žrebet
A rodovnika, ki ga vodi Veterinarska fakulteta iz Ljub-
ljane, je že bila opravljena. Služba zavoda bo v sodelova-
nju z zadrugami in kombinati evidentirala žrebičke v ok-
tobru.
Zainteresirani lastniki žrebičk n^ takoj prijavijo svoje
žrebičke, namenjene za privez, pospeševalni službi
v zadrugi ali žrebčaijem. V pospeševalni službi se lahko
oglasijo tudi tisti, ki se zanimajo za nakup žrebičk. Služba
bo v tem času opravljala tudi sprejem triletnih žrebičk
v B rodovnik. Vsi lastniki kobil, starejših in treh let,
z žigom B na levem plečetu, ki zaradi razhčnih vzrokov
niso bile pregledane in ožigosane na stegno, naj to prija-
vijo pospeševalni službi v zadrugah. O kraju in datumih
akcije bodo rejci obveščeni kasneje.
dipl. vet. EDI STAROVEŠKI
5. oktober 1989
novi tednik - stran 11
PREJELI SMO
Ustavna dopolnila
Sprejetje Ustavnih dopol-
nil prav gotovo predstavlja
določen napredek, vendar za
evforično navdušenje ni no-
benega razloga. Sicer je lepo,
jn v civiliziranih deželah
v navadi, da se obtoženim
godi v lastnem jeziku, ven-
dar se mi zdi pomembnejše
odpraviti člene KZ, ki omo-
gočajo, da se posamezniku
ali skupini sodi zaradi izraže-
nega prepričanja. Zahteva
po ekonomski suverenosti je
pred lastnimi volilci dobra
poteza, toda ne uresničljiva.
Za ekonomsko suverenost je
predpogoj lastni monetarni
sistem, verjetno pa se stri-
njate z menoj, da ena država
šest različnih monetarnih si-
stemov ne more imeti.
V splošnem navdušenju je
večina spregledala dejstvo,
da prvotno besedilo o izred-
nih ukrepih ni obveljalo in
da jih, kot doslej, sprejema
zvezno predsedstvo, ki naj (!)
bi o tem obvestilo republi-
ško. Možnost odcepitve
v evropskem razmerju sil ni
verjetna niti realna, vendar
lahko kot grožnja eksistira.
Resnično razveseljivo pa je,
da ustavna dopolnila vsaj
formalno izenačujejo različ-
ne oblike lastnine in dopuš-
čajo več načinov volitev.
Zaradi določenih psihopa-
tov, ki imajo, kot je v totah-
tarnih režimih v navadi, tudi
politično moč, so dogodki
okoli sprejemanja dobili cir-
kusantske razsežnosti. Slo-
venska politokracija pa je iz-
gubila iluzijo o solidarnosti
med oblastodržci (mi bomo
ob sprejemu srbskih dopol-
nil molčah, oni bodo o naših)
in je pritiske častno vzdržala.
Grožnje z vojaško interven-
cijo so nerealne, kajti kot
vojska dobro ve, bi na ta na-
čin razbila to, kar naj bi bra-
nila. Po sedanji ustavi ustav-
no sodišče več kot ugotavlja-
ti in svetovati ne more, v tem
primeru pa ne bo moglo niti
tega, ker so v izrecnem na-
sprotju z zvezno ustavo zgolj
dopolnila srbske ustave. Da
bo do polarizacije glede kon-
cepta bodoče federacije pri-
šlo, je bilo jasno vsem, kot
tudi to, da bo hrvaški vrh
slovenskega moral podpreti,
kajti tudi on bo potreboval
podporo.
Iracionalno, vendar vode-
no, obnašanje južnoslovan-
skih množic ima racionalno
ozadje, katerega bistvo je
strah pred izgubo nezasluže-
nega denarja. Mirno in civili-
zirano obnašanje državlja-
nov Slovenije pa zgolj potr-
juje dejstvo, da mi Evropa
smo in so razmišljanja o tem
ali v Evropo hočemo, ali oni
hočejo nas, milo rečeno be-
dasta. Praktično je sprejetje
ustavnih dopolnil, katere so
oblikovali med uradno poli-
tiko pravi politični nosilci
(Kučan, Kreft, Ribičič), kot
Politični kameleoni (Šetinc)
in celo junaki po sili (Potrč)
ter posamezniki iz podjetne
alternative, pripomoglo
k dvigu nacionalne samoza-
vesti, postavilo učinkovito
bariero pri preoblikovanju
Jugoslavije po srbski podobi
in izboljšalo pravni položaj
Slovenije v pogajanjih v no-
rtšnici. Samo to in nič več.
Osebno se mi zdita bolj za-
nimivi dve dejstvi. Prvo je
to, da so se slovenski komu-
l^isti prvič po več kot pol sto-
'^tja, ko je Sperans spisal
■■azmišljanja o slovenskem
Iracionalnem vprašanju (ki
^0 za večino, razen za orto-
^oksne marksiste, sporna),
"^i se jih študentje družbo-
slovja učijo kot dodatek
"^Marksovemu »Svetemu pi-
Sniu« in Leninovemu "Evan-
geliju«, začeli ponovno uk-
varjati z (lastnim) nacional-
nim vprašanjem. Z razliko
od Speransa pa so zmogli po-
memben mišljenjski premik
v ugotovitev, da razredno,
samo po sebi, ni pomemb-
nejše od nacionalnega. To
vračanje k (lastnemu) naro-
du pomeni iskanje legitimi-
tete, iskanje zavezništva
pred zunanjo nevarnostjo in
začetek (poskusa) zgodovin-
skega očiščevanja.
In drugič, prvič v zgodovi-
ni se je zgodilo, da v sociali-
stičnem, po bistvu totalitar-
nem režimu, ljudstvo večin-
sko sprejema, in podpira
spremembe, na katere ni
moglo vplivati na demokra-
tičen zgodovinsko in civili-
zacijsko spoznan in poznan
način.
Zaradi povedanega si za to
dejanje dejanski slovenski
komunistični liderji (M. Ku-
čan, C. Ribičič, L. Kreft itd.)
zaslužijo moje spoštovanje,
čeprav mi niti na misel ne
pride, da bi jim na pomla-
danskih volitvah oddal svoj
glas.-
BOŠTJAN VOLF
»Rezervni dinar«
za zdravje
Ker sem prebrala že več
člankov, v katerih opisujejo
oziroma bolje rečeno se bori-
jo za obstoj sanatorija v Rav-
nah pri Šoštanju, sem se od-
ločila, da tudi jaz napišem
mnenje oziroma občutke
o tem sanatoriju.
Kot pacientka sem bila vr-
vic v tem sanatoriju leta
1981, kasneje pa še večkrat
»povratnica«. Ko si mlad, ži-
viš hiter tempo življenja. Ve-
sel, razigran preneseš mogo-
če več, kot si kdo misli. Toda
kljub vsemu si človek, kate-
remu se v tem hitrem življe-
nju marsikaj zgodi. Slejko-
prej se to tudi pokaže. Malo
potožiš, poješ kakšno tablet-
ko in misliš, da bo bolje. To-
da resnica je drugačna. Sti-
ska za stisko prihaja in na-
zadnje le vidiš, da so zdrav-
niki, sestre, ki ti stojijo ob
strani, edini, če tako rečem,
ki te lahko izvlečejo iz te sti-
ske. Ko prihajaš v tako lep in
urejen sanatorij ves obupan,
objokan, da ne rečem nekam
prestrašen, doživiš presene-
čenje. Tam te sprejme sestra
z nasmeškom na obrazu, te
poskusi potolažiti, ti pokaže
prostor, v katerem boš prebi-
val med zdravljenjem. Pove
ti še za hišni red in discipli-
no, pa si misliš, da tukaj pa
ne bo tako hudo.
Potem so še prijazne
zdravnice in zdravniki, ki
jim seveda moraš zaupati, če
hočeš, da ti pomagajo. Tudi
zdravila sama ne bi pomaga-
la, če ne bi bilo lepih besed
ter nasvetov. Nikoli se ni
zgodilo, da bi mi odklonih
pogovor ali prošnjo za na-
svet in tako je bilo tudi z vse-
mi ostalimi.
Že zdavnaj prej, najbolj pa
sedaj premišljujem o vsem,
kaj se dogaja z nami, ljudje;
kje je humanost, kje je po-
moč, najbolj pa, kje je še naj-
ti takšne ljudi in prostor za
pomoč v stiski? Sprašujem
se tudi ali niso ti usposoblje-
ni nevropsihiatri, psihiatri in
medicinske sestre tudi lju-
dje? Meni in še veliko težjim
primerom so pomagali, zdaj
pa se morajo v zahvalo boriti
za prostor, ki jim je bil dode-
ljen za pomoč.
Kje ste dobri ljudje iz cele
Slovenije, da ne govorim še
o drugih republikah, da bi še
dali kakšen »rezervni dinar«
za zdravje. Danes ali jutri
■ iahko tudi     -a.-v^eiue m-.
gra in vam ne bodo dovolj
samo materialne dobrine, če
ne bo zdravja. Jaz mishm, da
so še dobri ljudje, ki bodo
dobro premislih vso stvar
predno se bodo odločili.
Še bi lahko napisala, toda
kakšno vrstico bom prihra-
nila za drugič. Ostaja mi sa-
mo še zahvala vsem, ki ste
mi pomagali v tem sanato-
Š.K.
Odmevi: ples
v Celju
Oglašam se v zvezi s pi-
smom tovariša Igorja Jelena,
ki je bilo objavljeno v Pi-
smih bralcev dne 21. 9. 1989
pod naslovom »Še enkrat:
ples v Celju.«
S svojim pismom želim
osvetliti le eno od nesramnih
klevet, ki jih je tov. Igor
v svojem pismu brez sramu
in v lastno škodo navedel.
Gre za stavek, v katerem
tov. Igor navaja, daje Gorda-
na Štefanovič-Erjavec »pre-
puščala delo z otroci nepol-
noletnim tovarišicam, oziro-
ma so starši pripeljali otroke
na vaje in so jih čakala zaprta
vrata ali hstek, da vaje pač
odpadejo«. Sama sem bila
namreč priča neresnosti nje-
gove »nepolnoletne tovariši-
ce«, ki je v začetku lanske
sezone vodila skupino Me-
tuljčki v okviru Plesnega
studia Celje. Omenjena tova-
rišica, sicer članica skupine
Igorja Jelena, je že prvi me-
sec storila prav to, kar tov.
Igor očita Gordani Stefano-
vič-Erjavec. Starši sp pripe-
ljali otroke na vaje, vrata so
bila zaprta, pojasnila ali ob-
vestila pa nobenega. Po tem
dogodku sem kot sodelavka
Gordane Stefanovič-Erjavec
sama prevzela in vodila Me-
tuljčke. Ker sem v odsotno-
sti Gordane Stefanovič-Erja-
vec vodila tudi ostale njene
skupine, menim, da je naziv
nepolnoletna tovarišica tov.
Igor nadel meni. Ta naziv pa
je zame, še zlasti, če prihaja
iz ust človeka, kot je Igor Je-
len, več kot žaljiv. Starp sem
namreč 24 let in sem more že
dolgo polnoletna. Diplomi-
rala sem na Fakulteti za te-
lesno kulturo, svojo diplom-
sko nalogo pa sem posvetila
plesu. S plesom se namreč
ukvarjam že od svojega pete-
ga leta in sem v tem času
sodelovala s številnimi stro-
kovnjaki s plesnega področ-
ja. Naj navedem le nekaj po-
datkov o svoji plesni izobraz-
bi: devet let klasičnega bale-
ta pri tov. Sonji Gorjanc, se-
dem let članica Plesnega gle-
dališča Celje pod vodstvom
Gordane Stefanovič-Erja-
vec, ustanovna članica Ples-
nega teatra Ljubljana, kot
plesalka sem sodelovala
v predstavi Hamlet Mestne-
ga gledališča Ljubljanskega.
To so dejstva, ki dokazuje-
jo, da imam prav gotovo za-
dovoljivo strokovno izobraz-
bo, kar pa za Igorja Jelena ne
bi mogli trdili. Torej bi lahko
strokovnost oporekala tov.
Igorju jaz in ne on meni.
Čeprav se mi zdi škoda be-
sed in me klevete in laži
Igorja Jelena prav nič ne za-
nimajo, me kot profesorico
telesne vzgoje ne bo žahl
nekdo s srednjo prometno
izborazbo.
Pri vsem tem pa se sprašu-
jem naslednje: zakaj Igor Je-
len, ki se je kot »nepolnole-
ten« in brez kakršnekoli
plesne preteklosti (nikdar ni
bil plesalec) začel ukvarjati
s pedagoškim delom na po-
dročju plesa, v tolikih letih
ni poskrbel za svojo plesno
in pedagoško izobrazbo?
SAVA MALENŠEK
Telefon dvojček
v svojem pismu bi želela
opisati odnos PTT Celje do
svojih dolgoletnih telefon-
skih naročnikov.
Telefonski priključek sem
dobila že leta 1972 in sicer
enojčka. Čez približno 10 let
so mi brez moje vednosti
priključih neznano osebo ta-
ko, da sedaj imam dvojček.
O tem dogodku so me le pi-
smeno obvestili, saj so mi ta-
krat tudi spemenili telefon-
sko številko. Na moje vpra-
šanje, zakaj in kako so to sto-
rili brez predhodnega dogo-
vora, sem dobila kratek od-
govor, da bodo v kratkem ča-
su dobih vsi dvojčka, kar se-
veda ni bilo res. PTT Celje
ima pri tej zadevi monopol,
kot je tudi plačevanje tele-
fonske najemnine za I mesec
v naprej.
Letos 24. 3. sem dala pi-
smeno prošnjo za osamosvo-
jitev telefonske številke na
PTT Celje-oddelek naročni-
ška razmerja; svojo prošnjo
sem utemeljevala s tem, da
imam precejšnjo impulzaci-
jo, to pa je zaradi sinovega
poklica. Veliko komunicira
s strankami po telefonu in
tudi v obratni smeri je veliko
klicev, zato me omenjeni
dvojček precej ovira.
Sin je moral velikokrat
prositi sosede, da je od njih
khcal, ker je naš telefon zase-
den. Vem, da veliko ljudi
ima telefon in da zelo malo
telefonira ali ne bi raje PTT
Celje takšnim naročnikom
priključili dvojčka in jih to
ne bi toliko motilo tako pa še'
do danes nisem dobila niti
odgovora na mojo prošnjo.
Menim, da bi se problem dal
rešiti vendar PTT Celje nima
za to nobenega posluha.
Z. L., Celje
Poštenost
Nastopih so časi, ko pride
kupec iz trgovine največkrat
ogoljufan, še posebej kadar
gre za velik nakup ali pa tudi
za manjšega, seveda, če ni
posebej zbran. Zato sem bila
prejšnji teden izredno prijet-
no presenečena, ko me je
blagajničarka - pozneje sem
zvedela da se piše MAST-
NAK, v trgovini RIO v Celju
ob izhodu iz trgovine opozo-
rila, da sem pozabila večji
znesek denarja in mi ga je
izročila. Od presenečenja bi
ji znesek najrajši podarila,
vendar ga ni hotela. Uredni-
štvo prosim, da prispevek
objavi v rubriki pisma bral-
cev, v znak skromne hvalež-
nosti.
.......KPL
12. stran - novi tednik
REPORTAŽA
^1
iiaiiits^^iu tgiicnm, mama mnoBiiii
Po trinajstih letih spet pri Golobovih v SockI
Materinstvo je bilo in še
vedno je pravo bistvo vsake
ženske in ena njenih pra-
oblik. Skozi stoletja se je ta
funkcija počasi krnila, da-
nes pa dobiva oblike, ki na-
lagajo družbi vedno večja
bremena. Veča se število
mater, ki so čustveno neod-
govorne in notranje prazne,
vedno več je tudi otrok, ki
jih matere zapuste. Kam
z njimi?
V rejništvo, da vse življe-
nje nosijo pečat rejenca
- »socialnega«. Kako otrok
tako nalepko občuti, je od-
visno od družine, kamor je
dodeljen in kako ga ta vzga-
ja. Nekateri rejenci so ob
rejnikih tujci vse življenje,
nekateri najdejo resnično
topel dom.
Pri Golobovih v Socki pri
Vojniku drži zadnja in edi-
na resnica. Vsi rejenci so
našli pod perutnicami ma-
me Milice in očeta Avgusta
toplo zavetje in nekateri so
ta dom že zapustili. A vedno
se vračajo - domov.
Kmečka hiša, ki stoji
v Socki tik za cesto, se sonči
v novi preobleki; gospodar-
ska poslopja so trdna in pod
njimi stoji strojna oprema.
Kmetija je čvrsta, vzdrževa-
na in šteje pet in pol hekta-
rov obdelovalne zemlje ter
dva hektara gozda. Oče Av-
gust, star 62 let, je tu zrastel
in korenine svojega doma
podaljšuje tako, da domačijo
izboljšuje. Pri tem mu poma-
ga žena Milica, nič kaj čvrsta
na prvi pogled, a polna no-
tranje moči in trdnosti.
V zakonu se jim je rodila
samo hčerka Jožica in njej za
druščino, ko sama nista ime-
la več otrok, sta Golobova
vzela k sebi rejenčke. Prvi so
prišli leta 1968, trenutno jih
imajo pet in štiri vnuke, tako
da jih je pri kosilu polno
okoli mize. Otroci ubogajo
mamo in ateja, ta dva pa ve-
sta dobro, kaj je vzgoja. Ti-
sto, prvobitno, ki temelji na
poštenosti, ljubezni do resni-
ce, do dela, družine, družbe
(domovinsko vzgojo) imata
v sebi. Podedovala sta jo iz
prejšnjih rodov, skupaj s sra-
gami, ki so gnojile njihovo
zemljo. Ker jo imate obilico,
jo razdajata drugim. Pošteno
mislita in pošteno vzgajata.
Če kdaj začutita, da jima kje
kaj zmanjka in vesta, da je
danes vzgoja splet različnih
dognanj, se gresta podučit.
Golobova mama gre na Cen-
ter za socialno skrbstvo v Ce-
lje, kjer menijo, da je Mihca
njihova najboljša rejnica.
Status poklicne rej niče ima
od leta 1975 in prihodnje leto
se bo lahko upokojila.
»A otrok ne bom vrgla na
cesto, te, ki jih imam, bi še
rada spravila do kruha,« pra-
vi mama Milica in se dobro-
hotno nasmeji. Zmogla bo,
čeprav ji srebrne niti že kra-
sijo lepo glavo. »Rejnine so
zdaj res višje, kot so bile vča-
sih, a kaj ko se pa tudi vse
draži. Če ne bi toliko pridela-
h doma, bi težko shajaU. Mle-
ko popijejo domači, meso
imajo tudi doma (devet glav
živine), zato kaj malo ostane
za prodajo.«
Mama Mihca obuja spomi-
ne na svoje rejenke in rejen-
ce. Vsi so se šolali, končali
visoke, srednje in poklicne
šole. Se pri njih poročali,
ustvarjah svoja gnezda in se
vračali tja, kjer so zrastli
- h Golobovim. Te vezi niso
in ne bodo nikoli pretrgane,
zlasti pri tistih rejenčkih, ki
jih je mama Mihca prejela za-
vite v pleničke. »Te sem tudi
najraje vzela k sebi, ker sem
jih lahko po svoje vzgojila,«
pravi Milica, oče Avgust pa
dodaja, da je vzgoja starejših
rejencev zato težavna, ker ni-
so navajeni delati. Predvsem
je važna doslednost, ni pa jo
lahko doseči. Če vidim
uspeh, sem srečen.«
Pred trincOstimi leti smo
bih prvič pri Golobovih
v Socki. Od tedaj se ni pri
njih kaj bistvenega spreme-
nilo. Le domača hči je
odrastla in veliko rejenčkov
je že odšlo. Dom je res postal
na zunaj lepši, a še vedno je
poln domačnosti.
Pri Golobovih ne živijo
v razkošju. Kruh pečejo do-
ma, koljejo tudi.
Nekaj simbolike je v te^
Poleg moderne vzgoje se ,^
ohranila patriarhalnost. I^j^
ni izpodrinilo ljubezni in to,
plega domačnostnega vzdui
ja. Zato je tu še dovolj pj^'
štora za otroke brez gnezdg
Skromne rejnine ne zadoš^ig^
jo za preživljanje. Potrebno
je nekaj dodati. Poleg kruhg
in mleka še pehar ljubezni
bokal potrpljenja.
Dokler bosta zmogla,
Golobova mama in oče Av.
gust ne bosta odpovedal^
Metkam,   Urošem,   Matej,
kam, Slavčijem. Pa kdo nebi
klonil pred modrimi iskrica
mi, ki se prižigajo v naga
vih Matej kinih očeh in ka
ne bi želel odpraviti strahu,
ki sije iz obraza dveletnega
Slavčija?
Mati in oče ne. '
^  ZDENKA STOPAR
Foto: EDI MASNEC
. .......I.............. i m mil illlinil 11       m      I MHWIIIB—Illi IIIIIWII1IWI—lllllli ilUlillili Hllli I |i||||||i i|||i||IU[i yij.i—M
Kopanje libojskih rudarjev je skorajda povsem porušilo 450 let staro cerkev.
Iz ruševin je zrasla lepotica
Verni in neverni prebivalci Liboj so
prav gotovo lahko ponosni na resnično
lepo cerkev, ki jo obnavljajo v njihovem
kraju. Zaradi nekdanjega rudnika se je
cerkev skorajda porušila, kvišku sta mo-
lela le s travo preraščen in zapuščen zvo-
nik ter prezbiterij. Arhitektu Francu
Kvaterniku iz Brezovice in strokovnja-
kom Zavoda za varstvo kulturne in na-
ravne dediščine iz Celja je uspelo stari in
novi del zliti v resnično mično podobo.
Po podatkih iz starega urbarja je cerkev
svete Neže v Libojah stala že leta 1540.
Pred tristo leti so cerkvi dozidali še prezbi-
terij, za njim še zvonik, kjer so med obnovo
našli letnico 1785. Na začetku devetnajste-
ga stoletja so takratni libojski gospodarji
cerkev obnovili; iz takratnih časov so da-
nes ohranjeni štirje kipi, ki jih bodo resta-
vrirali in postavili v novo cerkev.
V libojski cerkvi so se verniki zbirali vse
do leta 1951. Zaradi rudarskih del se je
cerkev potem začela rušiti.
Razpadajoča cerkev je pred petimi leti
zamikala današnjega župnika griške župni-
je Jožeta Planinca, njegove ideje o obnovi-
Stari zvonik in prezbiterij dopolnjujeta novo podobo cerkve v Libojab^
tvi pa so podprli tudi krajani. Svoje so pred
obnovo morali povedati strokovnjaki ge-
ološkega zavoda, leta 1985 pa so v Libojah
že začeli z obnovo cerkve. Gradbena dela
so imeh v rokah delavci Obnove, streho pa
so napravili krajani sami in tudi prispevah
potreben les.
Danes v cerkvi že potekajo bogoslužna
opravila, cerkev pa naj bi končali prihod-
nje leto, ko bodo proslavili 450-letnico.
Obenem so začeli obnavljati tudi mežnari-
jo, ki so jo pred leti odkupih.
O obnovi cerkve je župnik griške župni-
je, kamor sodijo Liboje, Jože Planine pove-
dal takole: »Ko smo leta 1985 imeli v Libo-
jah mašo na prostem, je kanonik vprašal:
'kaj boste imeli od obnove te cerkve'. Po-
udaril je predvsem večnostni vidik, človek
si s takšnimi vidnimi prispevki zbira dobra
dela in si na ta način odpira vrata k bogu.
Takšen je pogled kristjana, krščanskega
človeka. Tudi tisti, ki ne verujejo, so pri-
spevali denar, kajti želeli so, da se obnovi
in ohrani ta kulturno sakralni objekt. No-
bena porušena stvar namreč ni v ponos
kraju. Kljub težkim razmeram si ljudje
vendarle želijo nekaj lepega, obenem pa se
preko takšnih spomenikov povezuje prete-
klost s sedanjostjo in prihodnostjo.«
IRENA JELEN-BAŠA
Gneča pol
Prve dni avgusta smo pre-
živeli v Kathmanduju. Za
pohajkovanje po mestu ni
bilo veliko časa, zakaj z ve-
likim kupom opreme in hra-
ne, ki smo jo tam nakupili,
je bilo ogromno dela. Vse je
bilo potrebno sortirati in
primerno zapakirati. Enaj-
stega avgusta ob polsedmih
zjutraj pa smo končno le
krenili našemu cilju na-
proti.
Cesta pelje ob reki San ko-
si (sončna reka). Pod vasjo
Čarikot smo imeli manjši za-
stoj, ker je plaz zasul cesto.
Domačini so jo očistili
v dveh urah, toda zamuda je
bila dovolj velika, da smo do
Tato pani, zadnje vasi na ne-
palski strani, prišli prepoz-
no. Kitajci na drugi strani
Sončne reke, ki tu predstav-
lja mejo, delajo samo do pe-
tih popoldne in ni nam pre-
ostalo drugega kot da smo
opremo - kakšnih 9 ton
- raztovorili na kitajski stra-
ni, mi pa smo prespah v Ne-
palu. Naravnali smo ure po
pekinškem času, ki nas je
nekaj časa precej motil, saj
se je dan začel delati šele ob
poldesetih.
Naslednji dan so nam no-
sači prenesli tovor do vasi
Časa, kjer je kitajska carina.
Opravih smo vse formalno-
sti, kitajskega zveznega ofi-
cirja pa še ni bilo. Pa nam je
prišlo kar prav; če bi oficir že
prišel, bi moral spati v držav-
nem hotelu, kjer ni postelj in
na tleh le ilovica, vsak pa bi
moral za prenočevanje od-
šteti 100 ameriških dolarjev.
V privatnih sobah smo spali
za dolar in tako v eni noči
prihranili več kot tri tisoč
dolarjev.
Naslednji dan smo bili pri-
pravljeni za odhod - z dvema
tovornjakoma,   minibusom
in dvema džia
šine 2400 rti
proti Tibeta
kakšnih dvata
je. Sam sem
nom sedel v
njaka. Šoferja
in - pijančeil
imel neverjetf
ki sva jo bili
midva. Kar!^
šla, da smofl
nam je vsakelj
tovornjak.   !
Težave z n
zrakom
Na tibetansi
5200 metrov^
že krepko oW
kanje kisika
poldne spil d'
v katerem je'
hola, so se m"
tla pod nogaiK
Kako nevan
dek zrak, sn"
naslednji vei*
džip, v kater^
ski alpinist. P
izpod Everes«
pljučni edeni-
bijuval kri i"!
smrti. Zdra^Jf
še zaloge ooj
kisika, dal P
injekcijo. Z ^
naredih vse. j
življenje; še
če je preživel
Tibetansko^
znam opisat''
doživeti. Eno
in nikjer dre^
kriva pesek "J
nih barv.
vitne zemlje^
potokih, Iju^
skalami, tako
sploh ne oP
nosijo dolge'
te in vsi po \
danih obrazo^

novi tednik - stran 13
etki
5ni in drugač-
vo preteklost,
in tam z rož-
li črno seda-
dokumenti, ki
rarisujejo naši
i. Na različnih
inije iz različa-
jih 20 ne pozna
isa. Tolikim ni
elje in žalost
dina misel jim
)oloženjska fo-
genciji in gale-
in v Šempetru
prvič v takš-
1 zbrali in ob
d postavili 80
lih fotografij,
afijo leta lan-
dlanskega leta,
pa bi med nji-
i fotografij o le-
tava bo odprta
lovembra.
Srdan Živulovič: Boj za kruh (fotograTija leta 1988).
Tomaž Skale: Kosovo 89.
Nace Bizilj: Na težkem položaju.
I. Everestom
PIŠB:
ACO PEPE¥Hlk
m
Na planoti je ogromno po-
mšenih samostanov, ki se
sedaj v vetru spreminjajo
v pesek. Tako tudi Xegarski
samostan oziroma utrdba,
kjer smo se ustavili, ker nas
je nesreča francoskega alpi-
nista nekoliko prestrašla in
nismo hoteli prehitro napre-
dovati proti Everestu, kjer
nas čaka še redkejši zrak. Sa-
niostan so v 18. stoletju po-
mšili Angleži, ko so hoteh
osvojiti takrat izredno močni
Tibet. Dokončno pa so sa-
mostan poruših leta 1965 Ki-
tici v kulturni revoluciji, ko
so nad Tibetom izvedli pravi
genocid. Kitajci še danes iz-
koriščajo to pokrajino. Mi
smo, na primer, za spanje
v hotelu odšteli 100 dolarjev,
a le desetina je ostala doma-
činom, drugo pa je vzela dr-
žava.
Everest v vsej
veličini
čeprav je bilo spanje dra-
go, pa smo ga skoraj vsi sla-
bo izkoristili. Do Everesta je
bilo samo še 110 kilometrov
in vedeli smo, da ga bomo
zagledali naslednji dan. Na
pot smo se odpravili še po-
noči in sedli na kamion, kjer
nas je pošteno zeblo. Ob svi-
tu 16. avgusta se nam je naj-
prej prikazal sosed, osemti-
sočak Čo Oju, Everest pa je
še bil zavit v meglo. Pri
Ronkbiškem samostanu pa
se je čudežno otresel meglic
in se nam prikazal v vsej svo-
ji veličini, tako da je marsi-
komu od nas ostal cmok
v grlu. Veličastna tri tisoč
metrov visoka stena se je
svetila v snežni belini.
Do večera smo na višini
5200 metrov postavili zasilno
bazo. Pod goro so že bih
Španci, ki so kakšna dva me-
seca naskakovali severni
greben in gazili sneg do riti.
Bili so dva meseca prehitri,
zakaj lepo vreme šele priha-
ja. Mi smo tu v prednosti,
zakaj naš vodja Darko Ber-
Ijak je med ogledno odpravo
preučil vse možne variante
in izbral najboljšo. Res spo-
soben je ta naš vodja; mne-
nje slovenskega dela odpra-
ve je, da je eden najboljših,
kar jih je pri nas, če ne sploh
najboljši.
Dirka za liazo
Sicer pa je pod Everestom
kar gneča; poleg nas in
Špancev prihajajo še Čilenci.
Ker bomo z njimi imeli
skupno premaknjeno bazo,
ki je enajst kilometrov proti
steni, je bilo potrebno pohi-
teti. Tam je namreč idealne-
ga prostora samo za eno ba-
zo. Tako smo se takoj nato-
vorih kot osli in se spustili
v dirko. Nosil sem več kot 25
kilogramov in vseeno pri-
spel na cilj v treh urah. Dihal
sem kot konj, toda pomemb-
no je bilo, da smo dobili dir-
ko. Čilensko zastavi^co, ki naj
bi pomenila rezervacijo pro-
stora, smo zapičili nekoliko
bolj stran. Potem pa postavi-
U naše šotore. Čilenci so nas
potem nekoliko grdo gledali,
vendar je vse minilo brez
kreganja.
Naslednji dan (17. avgusta)
smo poiskah najboljšo pot
preko ledenika do prostora,
kjer bo stal tabor I in kjer
bomo imeli precej opreme.
Pot smo dobro označili in se
do večera že vrnili v bazo.
Utrujeni, a zadovoljni nad
opravljenim delom. Ker ima-
mo v bazi majhen generator,
smo zvečer lahko gledali fil-
me. Res je prijetno, če sode-
luješ v tako bogato opremlje-
ni odpravi.
Začenia se delo na
gori
Devetnajstega avgusta sta
Svetličič in Romih postavila
šotor v taboru ena. Po načr-
tu, ki ga je pripravil naš vo-
dja, bi se to moralo zgoditi
šele čez pet dni. Sploh smo
kar naprej prehitevali ta na-
črt, le z jaki, ki so nam znosili
opremo do premaknjene ba-
ze, se je nekoliko zapletlo in
zavleklo.
Začele so se tudi prve teža-
ve z zdravjem. Kregar je pre-
cej omagal in dcbil začetek
pljučnega edema. K sreči mu
je zdravnik pravočasno po-
magal in ga dal pod kisik.
Kregar si je v dveh urah opo-
mogel, toda kašelj mu je
ostal. Teden dni je moral
ostati v postelji, strah pred
pljučnim edemom pa se je
splazil v vse nas. Kakšne tri
tedne, dokler se ne bomo do-
volj akhmatizirah, bomo vsi
kandidati za nevarni pljučni
ali možganski edem.
Sploh je imel doktor prve
dni polne roke dela. Žuti iz
Zagreba je dobil pljučnico,
nekdo drug pa kolero. Nekaj
mladih fantov pa je zaradi
glavobola uprizarjalo prave
scene.
Mene je najbolj strah pla-
zov, zakaj pred njimi se ne
moreš zavarovati. Stena, ki
jo bomo naskakovali, pa je
znana po plazovih in le upa-
mo lahko, da bomo imeli do-
volj sreče.
Sicer pa smo v načrtu za
vzpon zapisali, da mora biti
vse pripravljeno za vstop
v steno do prvega septem-
bra. Prvi del stene je najtežji
in do višine 7500 metrov n^
bi ga opremih z vrvmi. Na tej
višini naj bi bil tudi tabor III,
dvojko pa bi postavili nekje
vmes. Tabor IV naj bi bil ma-
lo nad osem tisoč metri,
vzpon na vrh pa je predviden
od 5. do 15. oktobra, ko so
vremenski pogoji najboljši.
Če bi se uspel vzpenjati po
meter na minuto, bi moral
startati ob polnoči, da bi bil
do poldneva na vrhu. Seveda
pa je najpomembneje, da
pridemo domov vsi živi in
zdravi; vsaka nesreča izniči
še tako velik uspeh.
Sam načrtujem polet s pa-
dalom z vrha. Ocenil sem, da
bo težje leteti na tibetansko
kot na nepalsko strah, zakaj
pred našo steno je Everest
obdan s samimi šest in se-
demtisočaki in bi moral po-
leteti v nekakšen ogromen
amfiteater, kar pomeni moč-
ne rotacije zraka, kar defor-
mira obliko padala (iztisne iz
cehe zrak). Imeti bom moral
res idealne pogoje - brez ve-
tra, dobro vidljivost,^ pred-
vsem pa veliko sreče. Če sem
uspel, bom vedel šele nekje
v sredini oktobra, ko naj bi
zapustili bazo in se odpravili
domov.
Dalje prihodnjič
Čeprav se v nepalskih rekah skriva ogromno energije, žito
še vedno meljejo na takšen način.
I^udi v Nepalu imajo krave prednost na cesti.
Foto: S. ŠROT
14. stran - novi tednik

5^kt0ber19(|,
Trikrat hura
za AHA,
TO IN ONO
iN PISANO
ŽELVO
Da so naši mladi dopisniki
najboljši - o tem nismo
v uredništvu Novega tedni-
ka nikoli dvomili. A vseeno
si nismo mogli kaj, da ne bi
veselo vzkliknili: Glej ga
šmenta! Takrat namreč, ko
smo izvedeli, da so med peti-
mi najboljšimi glasili v Slo-
veniji, kar tri iz šol na našem
območju. To so glasila To in
ono iz OŠ Ivan Kovačič-
Efenka Celje, AHA iz Vojni-
ka in Pisana želva, glasilo Pr-
ve osnovne šole Celje. Iskre-
ne čestitke!
Odliko dobrih reporterjev
so potrdili člani novinarske-
ga krožka iz OŠ Ivan Kova-
čič-Efenka, ki so o podelitvi
priznanj za najboljša šolska
glasila nemudoma poslali
poročilo. Predstavniki glasil
- torej člani uredniških od-
borov - so se zbrali konec
tedna v Novi Gorici. Po slo-
vesnosti so se udeležih de-
lavnic: v računalniški jim je
Iskrin inštruktor predstavil
celoten računalniški sistem,
v animacijski jih je Sten Vi-
ler poskusil sprostiti, v novi-
narski pa so skupaj z Manco
Košir poskušali oblikovati
novinarski portret. Po kosilu
se je začela PIL-ova veselica
s Stenom in Blažko, Rokom
in Big Benom ter mnogimi
bolj in manj šaljivimi igrami
in tekmovanji.
Ni treba dvakrat reči, da
bodo mladi novinarji vse vti-
se zbrah tudi v naslednjih
številkah svojih glasil.
Z risbo do perzijsice muce
Mačjih risbic je v našem uredništvu iz dneva v dan
več. Prav vse so lepe in zanimive, zato bo komisija pri
izbiri imela še kako težko delo. Prejšnji teden smo
objavih tri najlepše risbice, ki so prispele do takrat,
izbor naslednjih treh n^lepših bomo objavili prihodnji
teden, 12. oktobra.
Zdaj pa se vabilo! Če še nimate prve zamisli, kakšno
muco bi narisali, si lahko pridete ogledat razstavo.
V nedeljo, 8. oktobra bo Fehnološko društvo Celje
pripravilo društveno razstavo pasemskih mačk.
Odprta bo od 10. do 17. ure v avli osnovne šole Veljka
Vlahoviča v Titovem Velenju. Če ste muco že narisali
pa lahko svoj izdelek prinesete kar na razstavo, kajti
- kot smo že omenili - prihodnji teden bodo v Felinolo-
škem društvu Celje spet izbirali tri »naj« risbe. Veselo
na delo!
Moja najljubša žival
je.. .
KUŽEK. Imam ga doma, hoče
me nesti. Gregi
ZAJČEK. Vedno ga pasem.
Marjetka
MUCA. Ima mlade mucke,
mucke so pisane. Damjan
PSIČEK. Imam ga doma, pusti
se božati. Miha
VEVERICA. Ima lepo dlako,
hitro skače. Boštjan
MUCA. Doma imam lepo, čr-
no, mlado muco, ki me uboga.
Damjana
VEVERICA. Všeč mi je njen
košat rep. Igor
MUCA. Ima mehko dlako in
dolge brke. Sara
PSIČEK. Pri igri se igrava.
Tanja
PSIČEK. Hodi poleg mene,
oba veselo poskakujeva. Metka
MUCA. Prijetno mi je, kadar jo
božam. Sabina
Učenci 1. razreda
OŠ KOMPOLE
Hoteli smo pretakaU
vodo
Ker smo pisali spise o železni-
ci, smo dobili za nagrado brez-
plačno vožnjo z vlakom in šli na
izlet v Rovinj. Odločili smo se, da
prespimo v Medvedovem vi-
kendu.
Ko smo se pripeljali v Rovinj,
smo se uredili, nato pa odšli na
pizzo v hotel Park. Vrnili smo se
ob deseti uri. Še nekaj časa smo
klepetali, nato pa je ugasnila luč
in »zaspali« smo. Hoteli smo
takati vodo tistim, ki so že sp^jj
a tovarišice niso in niso hotei^
zaspati. Sedele so na posteljah
stražile. Tovarišica Konradi p^j
minut,  tovarišica  Grabar
minut.
Tako s pretakanjem in maz^.
njem z zobno pasto ni bilo nj^
Ne to noč ne drugo noč.
MOJCA ŠUŠTERIČ, 7 k
COŠ Fran
ceue
Peš
V šolo hodim vedno peš. Vef.
krat dohitim dečke. Dečki so
pretepači in potiskajo deklice
v grabne. Tudi noge podstavljg.
jo. Pri tem pa ne pomislijo, (jg
lahko katerega povozi avto.
ANDREJA KUKOVIČ, 3. r
OŠ STRANICE
nagrajuje
atkine
IZ2REBANCE
Mkim zanica
Ojoj,^ prijatelji, na po-
moč! Črke so se mi pre-
kucnile, pomešale ena pa
seje sploh izgubila. In ka-
ko naj zdaj vem, kakšno
je staro slovensko ime za
mesec oktober? Če mi bo-
ste pomagali rešiti tole
zanko, bom enega med
vami s pomočjo AERA
nagradila. Pa hvala, prija-
telji!
Vaša Atka
No, le brž pošljite odgovore. Najkasneje pa do torka,
10. oktobra. Takrat bo namreč v našem uredništvu
žrebanje za nagrado AERO. Naš naslov pa je: NOVI
TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63 000.
Za pravilno rešitev iz prejšnjega tedna, kije DOBER
DAN, dobi nagrado: Marjetka MERLAK, Tomšičeva
42, 62310 Slovenska Bistrica.
Pionirji ste praznovaii
v petek, 29. septembra ste imeli pionirji svoj praznik. Kolikor vem, ste ga povsod proslavili
delovno. Ne sicer pri pouku, toda saj vaše delo ni samo učenje. Pripravili ste pionirske konfe-
rence, izdelali delovne načrte, ponekod ste organizirali tudi nastope, podali ste se na izlet ali delali
v priljubljenem krožku...
Naša fotografija je nastala v Braslovčah. Tam so pionirji med drugim pripravih tudi bovšji
sejem. Po posnetku sodeč je bilo največ zanimanja za posterje in fotografije priljubljenih
glasbenikov. -^^^ yT
ERA Z mladostjo
in zrelostjo
Že tretje leto jih kupci najdejo tudi v Celju
Velenjska ERA je tipičen primer delovne organizacije, ki
raste v poslovnega giganta. Velik prispevek k temu daje
tudi ugodna starostna struktura zaposlenih, saj je ERA
mlad kolektiv in sami radi rečejo, da se pri njih mladost in
zrelost lepo dopolnjujeta.
Danes se ukvarjajo z maloprodajo in veleprodajo, kmetij-
stvom, vinarstvom, ob tem pa še s prodajo tehničnega blaga.
V Celju so že tretje leto prisotni s svojo gradbeno velepro-
dajo in skladiščema gradbenega materiala in svoje ponudbe
vin in drugih pijač, v Bukovžlaku pa imajo tudi svojo
diskontno prodajalno.
Njihova trgovina v Trnovljah posluje po načelu »vse za
gradnjo, dom in hišo na enem mestu«. Svojo že poslovično
dobro ponudbo keramičnih ploščic in sanitarij so v Trnov-
ljah dopolnili s termo in hidroizolacijo, strešnimi kritinami,
stavbnim pohištvom in vsem, kar je potrebno v zaključni
fazi gradbenih del, vštevši keramiko ter vse vrste centralnih
kurjav. Ob tem v maloprodajnem centru ponujajo še teh-
nično blago, od akustike do bele tehnike.
Skladiščno prodajni center v Bukovžlaku^pri Celju pa
posluje kot poslovna enota Erinega tozda iz Šmartnega ob
Paki. V njem oskrbujejo trgovce in gostince širšega celj-
skega območja, blago pa jim dostavljajo s svojimi vozih. Ob
skladišču imajo diskontno prod^alno, ki je sicer odprta do
treh popoldne, kmalu pa naj bi delovni čas podaljšah do
večera. V njej ponujajo enajst lastnih vin, vina drugih vinar-
jev, brezalkoholne pijače, žgane pijače, pa še vse ostalo, kar
ponujajo diskontne prodajalne. Cene so okoli deset odstot-
kov nižje kot sicer, ta čas pa lastna vina ponujajo kar trideset
odstotkov ceneje.
5. OKTOBER 1989
mmm
NOVI TEDNIK-STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• Stevo S. IZ Zagreba je
v enem samem dnevu pri
celjskih miličnikih dvakrat
padel v nemilost. Prvič so
ga zapisah, ko si je v samo-
postrežni trgovini Soča na-
basal žepe z blagom v vred-
nosti več kot sto starih mi-
lijonov, pozorne prodajalke
pa so opazile, da je kar za-
obšel blagajno. Zvečer seje
Stevo spet soočil z milični-
ki. Drugo srečanje je bilo
v celjski Kolodvorski resta-
vraciji, kjer je Stevo nadle-
goval goste, za nameček pa
je natakarici v glavo vrgel
pladenj.
• Jožefa V. očitno več-
krat zapustijo moči. V sre-
do je omagal sredi Muzej-
skega trga. Seveda so bili
po sredi maligani. Že na-
slednji dan najdemo Jožefa
spet ležečega na neprimer-
nem mestu. S pločnika na
Teharski cesti so ga tran-
sportirali v bolnišnico.
• Jurija I. v mladosti go-
tovo niso učili tiste pesmi-
ce »Mamica je kakor zar-
ja...«. Če bi ga, mogoče
v nedeljo popoldne svoji
mami ne bi grozil z nožem
in jo pretepal. Šele milični-
ki so ga naučili nekohko
bolj spoštljivega vedenja.
•Tudi Irena K. pripravi
svojim dragim marsikatero
grenko urico. Zadnjič je bi-
la spet v elementu pa so od
doma poklicali na pomoč
miličnike. Ti niso imeli
z njo početi kaj drugega,
kot da so jo za nekaj ur dali
na hladno.
NK
Sojenje nekdanjim delavcem Lik Savinja
Obtoženci: »Nič nI bilo nezalionltega!«
Na celjski enoti temeljnega sodišča
Celje se je z zasliševanjem prič ta
teden nadaljevala obravnava proti
nekdanjim delavcem Lika Savinja iz
Celja, ki jih obtožnica bremeni več
kaznivih dejanj. Najhujše je tisto, ki^
bremeni vodilne delavce, da so s svo-
jim delom povzročili stečaj delovne
organizacije.
Ob začetku obravnave na celjskem
sodišču so najprej povedali svoje obto-
ženci. Njihove izpovedi so v glavnem
enake, da namreč pri svojem delu niso
delali nič nezakonitega. Tako so trdili
tudi za prikazovanje bilance, saj naj bi
tedaj sprejeti zakon to dopuščal. Nič
kaj nezakonitega naj ne bi bilo tudi
zadolževanje, saj naj bi bilo tako zadol-
ževanje že celo neke vrste sistem po-
slovanja, ki so se ga posluževah tudi
v mnogih drugih delovnih organizaci-
jah. S svojimi izjavami obtoženci niso
povedali kakšno bistveno novost, nji-
hovi zagovori pa so bili dokzu podobni.
Nekatere priče so pojasnjevale pred-
vsem razmere ob uvedbi sanacijskega
programa, ki naj bi Savinjo izvlekel iz
težav. Toda to naj ne bi bilo lahko, saj
s sanacijo ni bilo mogoče zapirati ne-
donosnih obratov in odpuščanje de-
lavcev. Tako je bilo mogoče vse to do-
seči šele s stečajem, kar bi sicer morali
s sanacijo. Shšati je še bilo, da tudi
kasnejši začasni poslovodni organ
družbenega varstva ni imel dejansko
nikakršnih večjih pooblastil kot prejš-
nje vodstvo delovne organizacije. Pa
tudi to, da so Savinjo pokopali upniki,
ki se niso bili pripravljeni ničemur od-
povedati. Če bi bili pripravljeni spreje-
ti to, kar so dejansko dobili zdaj, bi
rešili podjetje.
Mnenj je torej v sedanjem poteku
razprave veliko, gotovo pa jih bo še
več. Ob sklepu dokaznega postopka
bo sodišče verjetno sprejelo pobudo
obrambe, ki jo je že dala, da bi zaslišah
še nove priče, tudi izvedence za neka-
tera področja.
FK
Nalet progovntli vozil
Tudi za progovna vozila
seveda velja, da dva ne mo-
reta biti na istem mestu. In
ker je prometnik očitno
spregledal, da na tiru stoji
vozilo, s katerim so delavci
popravljah električno
omrežje, je na isti tir zapeljal
še stroj za regulacijo kretnic.
Pri naletu je nastalo za okoli
50 milijonov dinarjev škode.
Pogorel kozolec
v nedeljo okoli 22. ure je
zgorel kozolec Jožeta Seliča
v Sp. Rečici pri Laškem. Po-
slopje je kljub gašenju gasil-
cev iz Laškega, Rečice in to-
varne Bor povsem zgorelo,
v njem pa še nekaj orodja in
drugih kmečkih pripomoč-
kov. Škode je nastalo za oko-
li 150 milijonov dinarjev,
vzrok požara pa še ugotav-
ljajo.
Iztekla talina
v štorski železarni je v po-
nedeljek popoldne izteklo
okoli 15 ton taline. Prišlo je
namreč do preboja samotne
opeke in jeklenega plašča na
elektroobločni peči. Talina
je stekla v posebno zajetje
- pri tej nesreči pa k sreči ni
bil nihče ranjen. Škoda je ze-
lo velika, vzrok nesreče pa še
ugotavljajo.
Posnetki vloma
Delavci organov za notra-
nje zadeve so v slovenskem
Primorju prijeh vlomilce, ki
so iz celjskega Pionirskega
doma odnesli video kamero.
Iz posnetkov, ki so jih nare-
dih po vlomu, pa so se lahko
tudi prepričah o njihovem
početju. Mladi vlomilci so že
stari znanci mihčnikov in
sodnikov oziroma socialnih
delavcev.
Z nožem
nad
ženo
v torek v nočnih urah
sta se močno sprla mož
in žena Ivan in Dragica
F. iz Rogaške Slatine.
Ostalo pa ni le pri pre-
piru, ampak je mož ženo
tudi pretepal, nato pa se
je lotil še z nožem. Štiri-
krat jo je zabodel, vendar
je Dragici kljub hudim ra-
nam še uspelo pobegniti.
Kasneje so jo hudo ranje-
no prepeljali v celjsko
bolnišnico. Miličniki so
tudi prijeli osumljenca in
dah v nadaljnji postopek.
Vzrok tega obračunava-
nja miličniki še preučuje-
jo, verjetno pa je do njega
prišlo zaradi neurejenih
zakonskih razmer.
PROMETNE NESREČE
Umrla po nesreči
V nedeljo, nekaj po 18. uri
je v celjski bolnišnici umrla
58-letna Ivanka Maček iz Ce-
lja. Hudo se je ranila tri ure
prej v prometni nesreči na
magistralni cesti v Šmarjeti
pri Celju. Ko se je peljala
s kolesom od Celja proti Voj-
niku. jo je pretesno prehite-
vala z osebnim avtom 67-let-
na Alojzija Robič, tudi iz Ce-
lja. Zadela jo je in zbila po
cesti.
■Motorist v škarje
Na magistralni cesti v Lev-
cu je v nedeljo popoldne 23-
letni motorist Hilarij Pun-
grašič iz Celja začel prehite-
vati vozilo pred sabo. V ovin-
ku mu je tedaj pripeljal na-
sproti z osebnim avtom 23-
letni Vinko Pustoslemšek iz
Celja in motorist je oplazil
avto. Oba s sopotnikom, 21-
letnim Simonom Kumrom
sta padla in se ranila.
s kolesom pred avto
Zaradi neprevidnega preč-
kanja ceste se je v soboto
zvečer nekaj po 21. uri hudo
ranil 60-letni Vinko Pušnik
iz Kaplje vasi. S kolesom se
je pripeljal po lokalni cesti in
v Šentrupertu nameraval
prečkati magistralno cesto
- ni pa se prepričal, če po
njej ne pripelje kakšno vozi-
lo. Toda zgodilo seje prav to,
saj je tedaj iz vranske smeri
pripeljal z dostavnim vozi-
lom 37-letni Milan Brumen
s Ptuja. Kolesarja je zadel
v bok in pri padcu seje hudo
ranil. Laže je bila tudi ranje-
na sopotnica v avtu Helena
Hojnik.
Po sredini ceste
Po lokalni cesti v Čači vasi
je v soboto ponoči pripeljala
po levi strani ceste 30-letna
Ana Možina iz Postojne. Po
ozki cesti ji je nasproti pripe-
ljal, tudi z osebnim avtom,
43-letni Franc Tadina iz Zg.
Gabernika. Pri trčenju je bil
v njegovem avtu teže ranjen
36-letni Rade Pešič iz Roga-
ške Slatine. Na vozilih je na-
stalo za okoli 40 milijonov di-
narjev škode.
Bočno v avtobus
v četrtek 15 minut po 19.
uri je z neprimerno hitrostjo
pripeljal v ovinek na magi-
stralni cesti v Šmarjeti 32-
letni Cvjeto Ljubojevič iz Ce-
lja. Njegov osebni avto je na
mokri cesti zaneslo levo. kjer
je bočno trčil v Izletnikov av-
tobus, ki ga je nasproti pri-
peljal 41-letni Avgust Moč-
nik iz Dramelj. Avtobus je
po trčenju zapeljal na banki-
no in ustavil, osebni avto pa
je peljal še okoli 50 metrov
dalje ter zapeljal v jarek. Pri
trčenju je bil hudo ranjen
voznikov dveletni sin, voz-
nik in njegov drugi sin pa sta
utrpela lažje poškodbe.
Gmotne škode je nastalo za
okoli 120 milijonov dinarjev.
Obračal na Sloveniki
Za okoli 30 milijonov di-
narjev škode je povzročil
madžarski voznik, ki se je
prejšnji teden odločil na Slo-
veniki v Tepanju obračati to-
vornjak s priklopnikom. Ker
je bilo vozilo predolgo, je po-
škodoval del varnostne ogra-
je. Zaradi prekrška so ga pre-
dali sodniku za prekrške in
po plačilu kazni je lahko od-
peljal dalje.
V ovinku naravnost
Petinpetdesetletni Martin
Klotzbucher iz ZRN prejšnjo
sredo ni zvozil ovinka v Bu-
kovju pri Stranicah, ampak
je zapeljal kar naravnost ter
z avtom trčil v betonsko
škarpo. Sopotnica, 47-letna
Marta Zidanšek iz Skednja
pri Slovenskih Konjicah se
je pri tem ranila in so jo pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
Na prehodu zbil
otroka
Na prehodu za pešce na
Kidričevi cesti v Titovem
Velenju je preteklo sredo
voznik tovornjaka Ivan Vo-
čovnik iz Šaleka zbil devet-
letnega B.T. iz Titovega Ve-
lenja. Otrok je hotel z leve
prečkati cesto, voznik pa ni
počakal (kasneje je milični-
kom povedal, da je mislil, da
bo otrok počakal), ampak je
zapeljal na prehod in otroka
zbil. Hudo ranjenega so pre-
peljali v bolnišnico.
Avto na strehi
Na lokalni cesti v Rečici
ob Savinji se je prejšnjo sre-
do z avtom prevrnil na stre-
ho 26-letni Milan Jeraj iz
Ljubnega. V ovinek je pripe-
ljal prehitro, vozilo je začelo
zanašati in nato seje prevrni-
lo najprej na bok, nato na
streho. Voznik, ki ni bil pri-
pet z varnostnim pasom, je
bil pri tem hudo ranjen.
Padel po cesti
v celjsko bolnišnico so
pripeljah hudo ranjenega 36-
letnega Martina Petka iz Na-
zarij. Med nočno vožnjo s ko-
lesom z motorjem po lokalni
cesti Gornji Grad-Nazarje je
prejšnji torek padel. Poškod-
be so bile še hujše, ker ni
uporabljal varnostne čelade.
Kolesr in peška
v bolnico
Na križišču Levstikove uli-
ce in Ulice 29. novembra
v Celju sta se v ponedeljek
okoh 18. uri hudo ranila 18-
letni voznik kolesa z motor-
jem Robert Pukmajster iz
Prekorja in 17-letna peška
Helena K iz Velike Pirešice.
Dekle je zunaj prehoda za
pešce prečkalo cesto in sredi
ceste jo je zadel kolesar.
Zaradi neprevidnega preč-
kanja ceste se je zgodila tudi
nesreča v Šmarjet! pri Rim-
skih Toplicah, pri kateri seje
zelo hudo ranila 65-letna Ana
Razgoršek iz Brdnice. Ta je
nenadoma stopila na cesto in
zadel jo je voznik osebnega
avtomobila, 23-letni Igor Re-
žun iz Radeč. Voznik je zavi-
ral, pa trčenja ni uspel pre-
prečiti.
Zaslepil ga je
v Košnici je v ponedeljek
zgodaj zjutraj 30-letni Moj-
mir Zupan iz Sotenskega za-
del 28-letnega kolesarja Bra-
nimira Vidmarja iz Košnice.
Kolesar je namreč zapeljal
levo pred avto, ker so ga za-
slepile dolge luči vozila, kije
pripeljalo nasproti. Kolesar
se je hudo ranil.
Po poročilih sodeč kličejo
na pomoč gasilce največkrat
s ceste in ne s pogorišč.
V zadnjem tednu so kar tri-
najstkrat pomagali pri pro-
metnih nesrečah. Tudi po-
zabljivcev, takšnih, ki izgub-
ljajo ključe, nikoli ne zmanj-
ka. Gasilci so prejšnji teden
»vlamljali« v stanovanja
v Ulici bratov Vošnjakov,
v Škapinovi 15 in v Ulici
Frankolovskih žrtev 15 pa še
na strmeški pošti. Dvakrat
so morali občanom pripeljati
pitno vodo. Na pomoč pa so
klicali tudi iz celjske Lekar-
ne, s celjske občine in Zapo-
rov. Tam so gasilci črpali
vodo.
Servis za IDO Opel
Tistim, ki uporabljajo vozila IDA Opel iz Kikinde, v Celju in
okolici je teh vse več, od sedaj ne bo potrebno več na
servisiranje, popravilo, zaščito, montažo in centriranje
gum ter testiranje motorja v Ljubljano ali Maribor.
V bodoče vse te storitve nudijo v delavnici Mirana Bran-
ceta iz Laškega. Tako za tiste v garancijskem roku, kot tudi
za starejše tipe vozil te znamke. Delavci so se strokovno
usposobili za popravilo teh vozil, prav tako pa imajo
sodobne elektronske naprave za meritve in vsa ostala
orodja. Za opravljanje teh uslug se je Brance odločil sku-
paj z Avtotehniko iz Celja in IDO Opel iz Kikinde. Seveda
v delavnici še vedno nudijo vse usluge za VW Audi TAS. Za
zimo načrtujejo uvedbo »expres« servisne usluge.
Miran Brance, Laško, tel.: 063/713-282
Poškodovalo mu je
roko
Prejšnji torek se je zgodila
delovna nesreča v papirnici
Radeče; 21-letni Marko Pr-
naver iz Hotemeža je hotel
očistiti hladilne valje, ne da
bi napravo prej izključil. Sto-
pil je na zaščitno ograjo (tudi
tega, seveda, ne bi smel nare-
diti), ko pa je hotel čistiti va-
lje, so mu prijeli roko ter hu-
do poškodovali.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
mm
5, OKTOBER igaa
Rokometaši Aera ciljalo na prvo mesto
Rokometni ples v II. zvezni ligi se je
pričel vrteti v soboto. Štirinajst ekip,
med njimi štirje novinci v ligi, bodo
v jesenskem delu prvenstva merili moči
do 23. decembra. Med favorite za vrh
smemo šteti rokometaše Aera, ki so
v novo tekmovalno sezono štartali
z zmago nad novincem v ligi, ekipo Me-
talca. Premagali so jo z 28:18. Merodaj-
no za dolgoročne napovedi bo že prihod-
nje srečanje, ki ga bodo Celjani odigrali
v gosteh proti ekipi Iskre v Bugojnu.
Celjska rokometna vrsta je letos »oživlje-
na« z nekaj pomembnimi okrepitvami.
Tako igra za Aero najboljši strelec minu-
le rokometne sezone šestindvajsetletni
Goran Krka, ki je prišel iz Tuzle. V prvi
ligi je igral že Admir Jašarevič, ki je lani
nastopal za Elektro Osijek, hrvaško repu-
bhško rokometno moštvo, letos pa je
uspešen v Celju. Že lani je v Celje prišel
Nino Menih iz Mostarja, ker pa je moral
na služenje vojaškega roka, se celjskemu
občinstvu še ni imel priložnosti predsta-
viti. Pred tedni pa*se je že priključil delu
ekipe. Poleg omenjenih okrepitev celj-
sko ekipo letos sestavljajo še vratarji
Boštjan Strašek, Aleš Anžič in Semiz
Burkič, kapetan ekipe je Igor Razgor, ki
sodi poleg Vita Selčana, Tomaža Kleca in
Silvija Ivandije med izkušene igralce
celjskega moštva, z dolgimi koraki se jim
približujeta Tomaž Jeršič in Roman Pun-
gartnik^v ekipi pa letos ne bo Čatra, Priv-
ška in Safariča, ki so v JLA. Iz Aera pa
sta k ekipi Slovenj Gradca prestopila To-
plak in Doberšek. Drugo sezono zapored
ima trenersko taktiko v rokah Ante Ko-
stelič, ki z umirjenim optimizmom napo-
veduje naskok na prvo mesto in hkrati
opozarja, da so letos drugoligaške ekipe
močnejše, kvalitetnejše kot lani - boj za
prvo mesto torej ne bo lahak.
Sodeč po prijateljskih tekmah, ki so jih
Celjani odigrah v pripravljenem obdobju
in po prvem srečanju v II. zvezni ligi
v soboto, so rokometaši Aera dobro pri-
pravljeni čeprav po besedah Gorana Kr-
ke še ne popolnoma uigrani. Igor Razgor
pa dodaja, da so verjetno ekipa z najbolj-
šimi pogoji vadbe v II. ligi. Tudi zato, kot
pravi Razgor, bi morali vse to upravičiti
z vstopom v I. ligo.
Tribune v dvorani Golovec so bile v so-
boto še precej »luknjičave« in kar nekaj
sedežev je čakalo na ljubitelje rokometa.
Če hočemo imeti v Celju rokomet na vr-
hunski ravni, bomo v bodoče morali to
Goran Krka
Admir Jašarevič
Nino Menih
dokazati tudi ljubitelji športa s svojim
obiskom in športnim vzpodbujanjem do-
mače ekipe. Da smemo optimistično zre-
ti v rokometno prihodnost nas vzpodbu-
ja misel Igorja Razgorja, ki je v soboto,
po srečanju proti Metalcu dejal, da je
letošnja sezona prva po dolgih letih, ko
sam z realnim optimizmom upa na prvo
mesto.
Razpored tekem v jesenskem delu pr-
venstva
2. kolo:7. 10. - Iskra : Aero
3. kolo: 14. 10. - Aero : Čelik
4. kolo: 21. 10. - Sloboda : Aero
5. kolo: 28. 10. - Aero : Borac
6. kolo: 4. 11. - Split : Aero
7. kolo: 11. 11. - Aero : Dinamo
8. kolo: 18. 11. - Mehanika : Aero
9. kolo: 25. 11. - Aero : Partizan
10. kolo: 2. 12. - Aero ; Železničar
11. kolo: 9. 12. - Istraturist : Aero
12. kolo: 16. 12. - Aero : Šoštanj
13. kolo: 23. 12. - Vojvodina : Aero
Goran Krka: »V Celje sem prišel iz
Tuzle, kjer sem igral za ekipo Slobode
Šolana. S prvo tekmo, ki smo jo v soboto
dobili z desetimi zadetki prednosti, sem
zadovoljen, če upoštevamo, da še nismo
popolnoma uigrani, upam pa, da bo v bo-
doče še bolje. Realno gledano obstajajo
v II. ligi največ tri ekipe, ki lahko konku-
rirajo za prvo mesto. To so Aero, Istratu-
rist in Partizan. Letos si nisem zastavil za
cilj biti zopet najboljši strelec II. zvezne
lige, raje bi bil najboljši igralec. To pa ne
pomeni, da se ne bom trudil, da bi dose-
gel čim več zadetkov. V Celju sem se
vživel kar dobro, le celjskemu delu se
moram privaditi, saj je le-to bolj naporno
kot v Tuzli, kjer smo manj trenirali.«
Admir Jašarevič: »V Celje sem prišel
iz rokometnega kluba Elektra Osijek, ki
tekmuje v hrvaški republiški ligi. Za Ce-
lje sem se odločil, ker je Aero klub z am-
bicijami, ki jih imam tudi sam. V prvi
zvezni ligi sem igral za Dinamo Pančevo
takrat, ko smo osvojili drugo mesto v dr-
žavi. Z Aerom bi rad zopet nastopil v ligi
najboljših. Celjskemu občinstvu bi se rad
zahvalil za prijazen sprejem. Želim si le,
da bi bilo občinstva v bodoče še več. mi
pa se bomo trudili za osvojitev prvega
mesta.«
Nino Menih: »Rojen sem v Mostarju,
oče pa je Celjan. V minulih sezonah sem
treniral za Velež; ker je ekipa skorajda
razpadla, sem se odločil za prestop
k Aeru, ki ima velike ambicije, dobro pa
delajo tudi z mladimi. Treningi so odhč-
ni, kvalitetni in jih imamo dvakrat dnev-
no. Odnosi v ekipi so super. Poleg nas in
Istraturista ni drugih konkurentov za pr-
vo mesto; mi smo vložili dovolj truda
v to, da ga osvojimo. V Celju nameravam
ostati vsaj štiri leta, sicer pa kdo ve? Mo-
rebiti bom tu spoznal dekle in ostal za
vedno. Slovenska kri me veže, žal mi je
le, da ne znam slovenskega jezika. Tru-
dim se, da bi se ga naučil. To mi je poleg
rokometa trenutno edini cilj.«
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
Lepi Icolesarsici prireditvi
Kolesarski klub Merx Celje se je znova izkazal kot
odličen organizator, saj je izredno lepo pripravil dve
dirki za državno prvenstvo in sicer gorsko vožnjo iz Zreč
do Rogle ter vožnjo na kronometer po kozjanskih cestah
s startom in ciljem v Kozjem. Na obeh tekmovanjih je
nastopilo več kot 150 tekmovalcev, Celjani pa so dosegli
lep uspeh prvi dan, ko je bil med člani v gorski vožnji na
progi, dolgi 14 kilometrov Iztok Melanšek tretji.
Edo Krajnc, predstavnik KK Merx Celje: »Uspeh bi bil
lahko še večji, če nekateri naši tekmovalci ne bi imeli
težav s kolesi in če bi le ta bila tudi kvalitetnejša oz.
primerna za takšna tekmovanja. Srečni smo, da smo imeli
oba dneva lepo vreme in da sta obe tekmovanji minili brez
nesreč. Hvaležni smo ljudem na Kozjanskem, da so se
maksimalno angažirali pri organizaciji dirke. Za obe tekmi
smo dobili same pohvale, ki niso samo zgolj vljudnostne
narave. Razen dveh tekmovalcev so nastopili vsi naši tre-
nutno najboljši kolesarji.«
Kako naprej?
»Tekmovalna sezona, ki je bila za naš klub izredno
uspešna, se počasi končuje, saj smo vsa glavna tekmova-
nja opravili. Zdaj se moramo posvetiti delu v klubu, kajti
počitka do nove tekmovalne sezone ne bo veliko. Takoj
moramo dobiti jasno sliko o tem, kaj hočemo doseči v pri-
hodnji sezni. Rešiti moramo problem trenerja, zadržati vse
najboljše tekmovalce, ki jih mnogi klubi vabijo v svoje
sredine. Razmišljamo o novem sponzorju, to naj bi bil
Unior Zreče in o združitvi s klubom Slogo iz Idrije, da bi
prišli do močne članske ekipe, ki bi lahko pstala vodilna
v Jugoslaviji. Načrtov je veliko in treba jih bo uresničiti
v želji po nadaljnjem razvoju celjskega kolesarstva. Škoda
bi bila prevelika, če bi večletno dobro zastavljeno delo
.Pfogadlo^.....,_____ . ^, X,.YMSki
Poraz Šoštanja
V 2. zvezniligi so startali tudi
rokometaši Šoštanja, ki so se
proti pričakovanju odlično upi-
rali enemu izmed favoritov za pr-
vo mesto v gosteh Istraturistu
v Umagu, saj so doživeli minima-
len poraz 17:16. Najboljši strelec
je bil Žolger, ki je dal 6 golov. 2.
kolo bo na sporedu v soboto 7.
oktobra: Šoštanj ponovno gostu-
je pri Partizanu v Bjelovarju,
Aero pa pri Iskri v Bugojnu.
startali so tudi
judoisti
V 2. kolu republiške lige so ju-
doisti I. Reya nastopili doma
v prostorih Tehnične šole. Prva
• ekipa je po pričakovanju dosegla
dve prepričljivi zmagi, ko je pre-
magala Slovenj Gradec 14:0 in
Lendavo tudi 14:0, druga ekipa,
ki jo sestavljajo mladi tekmoval-
ci, pa je izgubila z Olimpijo II
4:10 in Triglavom 5:10.
Še vedno vodi Penal
Zvezdaš A
V malem nogometu so oddi-
grali 17. kolo, srečanja pa so se
končala takole: Skavti - Umetni-
ki 1:0, Penal Zvezdaš A - Železar
13:1, Grafika Gracer - Aškerčeva
3:3, Marinero - Penal Zvezdaš
B 2:0, EMO Škorpioni - Grofija
3:1 in Aero - Klateži 2:2. Les-
tvica: 1. Penal Zvezdaš A 26, 2.
Umetniki 24, 3. Grafika Gracer
21, Marinero 20, 5. Aero 20 itd. Po
do sedaj oddigranih kolih so naj-
boljši strelci Goran Savič (PZA)
36, Edi Pukel (Umetniki) 29, An-
drej Zore (Klateži) 25 itd.
Kristijan Hajnšek
prvi
v Ljubljani je bilo tekmovanje
za pokal ŠŠD Slovenije v bad-
mintonu, kjer je nastopilo 27 fan-
tov in 21 deklet, odhčne rezultate
pa so dosegli predstavniki Parti-
zana Braslovče. V ženski konku-
renci sta si njihovi predstavnici
Alenka Kralj in Aleksandra Pre-
dovnik razdelili 5. do 6. mesto.
Barbara Predovnik pa je bila 13.
do 16. Pri fantih je bil Robi Hajn-
šek četrti, brat Kristijan pa je v fi-
nalu premagal Pelhana iz ljub-
ljanske Olimpije in osvojil prvo
mesto. Naslednji turnir bo kon-
cem oktobra na Polzeli.
METOD TREBIČNIK
Zmaga v gosteh
V 2. kolu 1. A republiške na-
miznoteniške lige so igralci ŠD
Ingrad gostovali v Mariboru. To-
krat je bila ekipa kompletna, saj
je znova nastopil najboljši član
Krešimir Maras. Ingrad je proti
Strojni Maribor dosegel po-
membno zmago 7:2. Znova je bil
najboljši Maras, ki je dosegel tri
zmage, ostalepa so dodali Leber,
Gorinšek in Štrljič. Tekmovanje
se bo nadaljevalo 14. oktobra, ko
se bo ŠD Ingrad srečal doma
z Novim Mestom in Kemičarjem
iz Hrastnika. Po besedah vodje
sekcije za namizni tenis Jerneja
Pelka želijo v teh dveh srečanjih
iztržiti vsaj dve točki, kajti sreča-
nje z Novim Mestom bo izredno
težko, saj za njih zdaj naslopa
bivši odlični igralec Fužinarja,
Olimpije in Maribora, bivši re-
prezentant Jamšek.
TV
Šallisti v Titovem
Velenju
šahovski klub T. Velenje je ob
občinskem prazniku pripravil
turnir po švicarskem sistemu de-
vet kol, kjer je nastopilo več kot
50 šahistov. Zmagal je mpjsterski
kandidat iz Celja Božo Štucl.
JOŽE GROBELNIK
Mladi v nogometu
Mlajši pionirji Partizana Hme-
zad iz Žalca so v prvenstveni tek-
mi izgubili s sovrstniki AERA
Šmartno 5:1.
Uspešnejši so bili starejši pi-
onirji Partizana Hmezad, ki so
doma premagali ERO Šmartno
3:1.
Kadeti Partizana Hmezad Ža-
lec so izgubili s kadeti Usnjarja
Šoštanj 5:1.
V Žalcu je bila prvenstvena
tekma med mladinci Partizana
Hmezad in Celulozarjem Krško.
Zmagali so gostje 1:0.
JOŽE GROBELNIK
Uspešni konjeniki
GotovelJ v Djakovu
Lahko zapišemo, da so goto-
veljski konjeniki dosegli nov, lep
uspeh. Sodelovali so na priredi-
tvi v Djakovu, kjer je Aleš Pevec
osvojil v parkurju na 130 cm 1.
mesto ter pri tem celo premagal
državnega članskega prvaka
Zlatka Kavurja. V disciplini za
mlade konje pa je Gotoveljčan
Uroš Štravs osvojil prvo mesto.
Maja Novak pa tretje. Skratka
nov, lep uspeh članov konjeni-
škega kluba Gotovlje pri Žalcu.
TV
Odlični Leon Bauer
Na športnem letališču v Vrsar-
ju je bilo 23. tekmovanje za Fizir-
jev pokal, ki šteje tudi za državno
prvenstvo v motornem letenju.
Nastopilo je 28 motornih pilotov
iz 17 aeroklubov Hrvaške, BIH in
Slovenije. Celjski pilot Leon Ba-
uer je bil že tretjič uspešen, tako
da bo skoraj zagotovo postal dr-
žavni prvak, saj je bila to pred-
zadnja preizkušnja.
strelci veterani na
Gričku
Na Gričku v Celju je bilo repu-
bliško prvenstvo za veterane,
kjer so v moški konkurenci na;
stopili strelci, ki so se že srečali
z Abrahamom, med ženskami pa
tekmovalke starejše od 35 let
Z našega območja so nastopili
Jože Štajher, Jože in Polde Ter-
žan, Franc Hočevar, Tone Jager
in Marjan Dobovičnik, kije osvo-
jil srebrno medaljo z MK pištolo,
ostali omenjeni strelci pa so se
uvrstili od četrtega do petnajste-
ga mesta.
TONE JAGEB
Za zlati teniški lopar
Teniški klub Zlatarne Celje bo
tudi letos pripravil tradicionalni
mednarodni teniški turnir za zla-
ti lopar Celja. Turnir bo od 7. do
9. oktobra na vseh teniških igriš-
čih v Celju in Štorah. Doslej je
prijavljenih že več kot 60 tekmo-
valcev. Turnir sodi v okvir teni-
ških turnirjev Alpe Jadran, zato
je organizator tudi pripravil pri-
vlačne nagrade. V primeru slabe-
ga vremena bo turnir v dvoranah
zavoda Golovec.
Jasna Šekarič dvakrat prva v Rečici
v dveh prekrasnih jesen-
skih dnevih je bilo posebej za-
nimivo na strelišču v Rečici
pri Laškem, kjer so domači
strelci Dušan Poženel pripra-
vili elitno prireditev, katere
glavna zvezda je bila olimpij-
ska zmagovalka in ena naj-
boljših strelk na svetu Jasna
Šekarič iz Osijeka.
Ta je tudi dvakrat zmagala.
Naprej v streljanju z MK pi-
štolo s 578 krogi in nato še
s standard zračno pištolo s 387
krogi. V prvi omenjeni disci-
plini je bila Velenjčanka Denis
Bola tretja, domačinka Helena
Lavrinc pa četrta. V drugi dis-
ciplini je bila domačinka Hele-
na Lavrinc četrta, Velenjčanka
Denis Bola pa peta. Ekipno je
obakrat zmagala strelska dru-
žina Osijek z večino članic dr-
žavne reprezentance, domača
strelska družina je bila enkrat
tretja, Velenjčanke pa tretje in
četrte. Močna je bila tudi ude-
ležba v moški konkurenci, kjer
so z zračno pištolo zmagali do-
mačini, z MK pištolo pa Olim-
pija iz Ljubljane. Nastopil je
tudi odlični Franc Peternel iz
Kranja.
Olimpijska zmagovalka Jas-
na Šekarič: »Nastopila sem
v mnogih velikih mestih in
streliščih, vendar tako prijet-
nega okolja, kot sem ga imela
v Rečici pri Laškem, še nisem
doživela. To so pravi športniki
in ljubitelji strelstva. Ves kraj
živi za ta šport. Resnično sem
navdušena in vedno se bom ra-
da vrnila na podobna tekmo-
vanja, kot je bilo to. Pripravili
so mi izreden sprejem in takš-
no pozornot, da mi je bilo kar
malce nerodno. Domači strelki
Heleni Lavrinc, ki se poslavlja
od mladinske konkurence in
bo nastopila v članski, pa že-
hm veliko novih uspehov, saj
je odlična stelka.«
T.VRABJL^
V bodoče skupaj, bi lahko zapisali pod ta posnetek, kjer sta
skupaj na tekmovanju v Rečici pri Laškem odlični jugoslo-
vanski strelki Helena Lavrinc iz Rečice (letos balkanska prva-
kinja), ob njej (desno) olimpijska zmagovalka in dvojna zma-
govalka v Rečici Jasna Šekarič. V prihodnji tekmovalni
sezoni bosta nastopali skupaj, kajti Heleni Lavrinc je »pote-
kel« mladinski staž in se seli v člansko konkurenco.
Zmaga Korsa v gosteii
v soboto bodo v slovenski
košarkarski ligi odigrali 1.
kolo sezone 89/90. Celjski
Merx bo gostoval v Medvo-
dah pri ekipi Color-Medvode,
ki je bila lani kot novinec pre-
senečenje lige. K Merxu se je
s služenja vojaškega roka vrnil
Pucko, za povratnika pa lahko
štejemo tudi Aničiča, kije ne-
k^ časa nastopal za štorski Že-
lezar, nekaj časa pa bil neakti-
ven, vendar po treningih sodeč
ima ta igralec še veliko »za po-
vedati« pod koši. S centrom
Buntičem, ki je še lani pripo-
mogel ekipi Novega Zagreba,
da se je uvrstila v 1. A ZKL, je
Merx veliko pridobil. Če tem
trem dodamo še kapetana Gol-
ca, Pipana, Medveda, Urbani-
jo, Sušina in Cerarja, dobimo
solidno in izkušeno ekipo,
v katero pa bo med sezono po-
trebno čimveč vključevati
mlajše košarkarje kot so
Stropnik, Kramberger, Nidor-
fer, Drobnič, Starovasnik in
Uranker. Še posebej zato, ker
se morebitni spodrsljaji lahko
popravijo v play-offu, pa četu-
di s tekmo manj na domačem
igrišču.
Košarkarice Korsa iz Roga-
ške Slatine so odlično štarta-
le v 1. B ZKL.
V 1. kolu so na gostovanju
v Splitu tesno premagale eki-
po Splitske trgovine z 71:70
(32:31). Slatinčanke so v 2. pol-
času že vodile za 14 točk, ven-
dar so domačinke tik pred
koncem uspele priti v vodstvo,
potem ko sta sodnika Korsu
dosodila v zadnjih treh minu-
tah osem osebnih napak, do-
mačinkam pa le eno. Le-to pa
je izkoristila Ciglarjeva, ki je
v zadnji minuti zadela oba pro-
sta meta, nato pa skupaj s soi-
gralkami ubranila zadnji na-
pad Splitčank. Koše za Kors,
ki bo v soboto igral doma z eki-
po Bečeja, so dosegle: Bešič 9,
Virant 6, Germ 2, Polutnik 20,
A. Jezovšek 12, Ciglar 15 (pro-
sti meti 9:10) in Jurše 5.
DEAN ŠUSTER
REKU SO:
Dušan  Simonič-Cima:  »V
soboto, 7. oktobra pripravlja-
mo v Celju v prostorih zavoda
Golovec 3. izbor za mistra Slo-
venije v body buildingu. Tek-
movanje se bo sicer začelo ob
17. uri, vendar bodo spremlja-
joče prireditve že od dopoldne
dalje. Za poživitev bodo med
drugim poskrbeli mistra tega
športa Evrope in Italije ter
miss Jugoslavije pa z modno
revijo celjski Toper. Žrebah
bomo tudi vstopnice ter pri-
pravili še vrsto presenečerij.
Možno si bo ogledati tudi filme
na temo body building. Tek-
movanje pripravlja klub za to
dejavnost Celeia v Celju, ki
ima prostore v zavodu Golo-
vec. S celjskega območja bodo
nastopili štirje tekmovalci.«
TV
5. OKTOBER 1989
iPM ° mmm
NOVI TEDNIK - STRAN 171
Samo Cmok po pretečenih 21 km na
cilju.
Start teka pionirjev.
Foto: EDO EINSPIELER
Tek za zdravo življenle
v soboto dopoldne je bila v Celju
ob Savinji pri Splavarju množična
rekreativna prireditev, t. i. Celjski
tek, ki so ga organizatorji, ZTKO Ce-
lje in Društvo Triatlet Celje, priredili
že tretjič in bo, kot kaže, postal tradi-
cionalen.
Na 400 m je teklo 24 cicibanov in 15
cicibank, najboljša pa sta bila Urša
Klemen in Uroš Zupan. Največ je bilo
pionirjev, približna 200, tekli pa so na
progi dolgi 1800. Med mlajšimi pionirji
sta na cilj prva pritekla Maja Skrinar
in Gregor Cerjak, med starejšimi pa
Mirsada Suljanovič in Matjaž Ste-
iner. V teku na 8 km sta najboljša časa
dosegla Ani Babic in Milan Kranjc,
na 21 km pa Greta Rozman in Samo
Cmok, ki je s časom ura in 8 minut
postavil novi rekord proge. V ostalih
kategorijah starejših oz. veteranov so
zmagali še: Janez Umek, Irena Potoč-
nik, Zlatko Lah, Matija Horvat, Hed-
vika Blatnik in Ivan Bartol. Prvo-
uvrščeni so si lahko izbrali eno izmed
slik, ki so jih podarili Darinka Pavle-
hč-Lorenčak, Jure Cekuta, Vasilije
Vaško Četkovič, Jože Horvat-Jaki, Av-
gust Lovrenčič in Srečko Škoberne.
Glavni pokrovitelj prireditve je bila
Skupščina občine Celje.
Samo Cmok: »Tukaj sem bil edini
aktivni atlet, tako da sem tekmo vzel
bolj kot trening. Naslednje leto bom
seveda ponovno prišel. Tek mi pomeni
veliko zadovoljstvo. Vsem rekreativ-
cem bi svetoval, naj tek vzamejo kot
zadovoljstvo. Ne smemo se prepirati,
ali je to najtežja disciplina ali ne, kajti
to sploh ni pomembno. Važno je, da
človek v tem uživa.«
Greta Rozman iz Kranja: »Že 15 let
redno tečem in izredno uživam. Če pa'
na cilj pritečem prva, je vse skupaj še
lepše.«
Irena Potočnik: »Čas ni najjpo-
membnejši. Važno je zdravo telo. Tek
je zame nabiranje energije, ki pomeni
tudi večjo delovno storilnost.«
Ivan Bartol: »Vsak dan pretečem do
15 km ne glede na vremenske razmere.
Tek je del mojega življenja, bistven za
ohranitev zdravja. Je nova kvaliteta
življenja. Čeprav sem tekel praktično
po vsej Evropi, je ta proga ena naj-
lepših.«
Janez Umek: »Tek je moje življenje.
Nisem še imel težav z zdravjem.«
Zlatko Lah: »Na Celjskem teku sem
sodeloval že tretjič. Prvo leto sem pre-
tekel 42 km, lani sem zmagal v svoji
kategoriji na 21 km, letos pa sem zara-
di poškodbe izbral krajšo progo. Če bo
z zdravjem vse v redu, bom tekel tudi
četrtič.«
Ani Babic: »Ker se pripravljam za
Kros Dela, sem si izbrala krajšo progo
in jo odtekla pač v hitrejšem tempu.
Tek je zame sicer užitek, vendar sem
že dolgo v atletiki in ko težiš k dobre-
mu rezultatu, se moraš tudi potruditi.
Včasih premaguješ samega sebe.«
Dr. Tone Pere, član društva Triatlet,
je bil zadolžen za organizacijo: »Skoraj
vsak je pohvalil progo, zato jo bomo
obdržali takšno kot je tudi v prihod-
nje. Morda smo naredili napako, ko
nismo predvideli velikega števila so-
delujočih pri mlajših kategorijah. 4.
Celjski tek načrtujemo že sedaj, kajti
po moje je to nekaj tako celjskega, da
bomo našli ljudi, ki bodo pripravljeni
pomagati. Včasih se čudim, ko velike
delovne organizacije odklonijo tako
majhno pomoč, da bi lahko rekel, da
mogoče postane nemogoče, čeprav
imajo nekateri drugačna reklamna ge-
sla. Menim, da je zaradi prisotnosti
umetniških slik to bila resnična zdru-
žitev kulturne in telesno-kulturne pri-
reditve.«
Slabo v nogometu
V republiški nogometni ligi
so oddigrali 6. kolo, ekipe
s celjskega območja pa so do-
segle manj, kot smo pričako-
vali.
To dokazuje, daje naš nogo-
met resnično v krizi, iz katere
se še dolgo ne bo izkopal. Čud-
no, pa čeprav igralci v prestop-
nih rokih in tudi kasneje dobi-
v^o kar lepe denarce ter druge
ugodnosti. Velenjski Rudar je
gostoval pri Vozilih v Novi Go-
rici in igral neodločeno 1:1,
strelec je bil Cvikl. Presenetil
je novinec oz. povratnik v ligi
Steklar, kije iztržil točko v Ru-
šah proti Pohorju, ko je igral
0:0. Tretji poraz so doživeli no-
gometaši Partizana Hmezad
Žalec, ko so izgubili v Izoli 1:0,
izgubil pa je tudi Elkroj v Mur-
ski Soboti proti Muri 2:0. Le-
stvica: 6. Rudar (TV), 8. Elkroj,
9. Steklar in 14. Partizan Hme-
zad Žalec. Prihodnje kolo,_ 8.
oktobra: Partizan Hmezad Ža-
lec - Vozila, Elkroj - Domžale,
Steklar - Mura in Rudar (TV)
- Medvode.
5. kolo v vzhodni območni
nogometni ligi: ERA Šmartno
je doma doživela nepričako-
van poraz z mariborskim Kovi-
narjem s kar 0:3, Dravinja je
v Slovenskih Konjicah prema-
gala z golom Gomboca z 1:0
Proleterca, doslej n^višjo
zmago pa je dosegel Ingrad.
Kladivar iz Celja, ki je doma
z 8:0 premagal Partizan Slo-
venj Gradec. Strelci: Zukič 3,
lUč 2 ter Majal, Romih in Štan-
cer po enega. Lestvica: 3. do 5.
Ingrad Kladivar in Dravinja,
11. ERA Šmartno. TV
HOKEJSKE NOVICE
Čeprav v celjskem Mest-
nem parku še vedno ni ledu,
pa se domači hokejisti Cin-
karne že vneto pripravljajo
na novo tekmovalno sezono,
ko bodo znova nastopili v 2.
zvezni ligi.
Žal še sedaj ne vedo, kdaj se
bo tekmovanje začelo. Žal tudi
v naslednji tekmovalni sezoni
celjski hokejisti ne bodo nasto-
pili v prvi zvezni ligi, ker jim
kljub vsem prizadevanjem ni
uspelo zbrati dovolj potrebne-
ga denarja. Pokrovitelj Cinkar-
na in ZTKO Celje vsega ne
zmoreta sama, drugim pa je
verjetno vseeno, kam »pluje«
celjski hokej. Kapetan ekipe
hokejistov Cinkarne Franc
Grabler o novi sezoni: »Igralci
smo se ponovno zbrali in začeli
trenirati. Trenutno imamo »su-
he« treninge, upamo pa, da bo-
mo kmalu stopili tudi na lede-
no ploskev. Imamo zelo malo
denarja, zato smo se z igralci
dogovorili, da bomo igrali brez
športnega dodatka oz. hranari-
ne. Nimamo dovolj denarja za
trenerja, zato ekipo vodim kar
sam. Nimamo še palic, nekate-
ri igralci so še brez drsalk. Vse-
eno pa nam tudi to kritično
stanje ni pobralo volje do ho-
keja. Več pozornosti bomo na-
menili delu s pionirji in mla-
dinci, katere vodi Vojko Bra-
tec. Odstopil je tudi predsed-
nik kluba Marjan Flajšman,
zd^ pa skrbijo za celotno delo
samo trije člani upravnega od-
bora. Iščemo novega predsed-
nika in še nekaj članov, ki bi
bili pripravljeni delati v klubu,
da bi se ponovno postavili na
noge.«
MARJAN SORŠAK
Celjska trash skupina
Strelnikoff seje uspela uvr-
stiti na veliko ploščo Trash
Complication, ki je izšla
pred časom pri nizozemski
neodvisni založbi. Plošči je
priložen tudi trash fanzin,
v katerem Strelnikoff na
eni strani pojasnjujejo, za-
kaj so se odločili igrati mu-
ziko. Treba je seveda spo-
štovati mednarodne ambi-
cije Strelnikoffa, vseeno pa
jim gre malce zameriti za-
nemarjanje lokalnih medi-
jev. Ploščo smo morali na-
mreč po naših skrivnih ka-
nalih nabaviti kar direktno
na Nizozemskem. • Naj-
večja glasbena prireditev
na našem območju ta ko-
nec tedna bo v Vitanju, kjer
bodo v nedeljo, s pričet-
kom ob 15. uri, pred kultur-
nim domom nastopili an-
sambli: Zeme, Prerod, Ro-
gaški instrumentalni kvin-
tet. Štajerskih 7, Ašič,
Kline, Klavžar, Bratje iz
Oplotnice, Celjski instru-
mentalni kvintet, Franko-
lovčani in Moški pevski
zbor iz Vitanja. Čisti izku-
piček s te prireditve, ki jo
bo povezoval Vinko Šimek,
je namenjen kot pomoč za
izgradnjo tamkajšnje šole
• Harmonikar Robi Zupan
je, po razpadu ansambla
Sredenšek, vzel stvari
v svoje roke in ustanovil
ansambel, ki se imenuje po
njemu. Okoli sebe je zbral
glasbenike, ki se na tak ali
drugačen način profesi-
onalno ukvarjajo z glasbo,
z izjemo mladega Dušana
Polšaka. Ansambel je pri-
zadevno vadil in zdaj že za-
nje prve uspehe, saj so od-
nievi z njihovih igranj zelo
dobri. •
CIK bo izdal ploščo v NDR
Celjski instrumentalni
kvintet sodi zadnja leta
med najboljše narodnoza-
bavne ansamble v Sloveni-
ji. To potrjuje tudi s prizna-
nji in odličji, ki jih je prejel
na raznih tekmovanjih. Ne-
nazadnje pa to potrjujejo
tudi vabila iz tujine na sne-
manje raznih TV in radij-
skih oddaj.
Tako se je pred dnevi ta
ansambel vrnil z osemdnev-
ne turneje po Nemški demo-
kratični republiki, kjer so
posneli dve televizijski od-
daji ter nastopili na samo-
stojnem koncertu in javni ra-
dijski oddaji. Udeležili pa so
se tudi prvega mednarodne-
ga festivala NDR »Karla Rat-
ha«, na katerem je nastopilo
tudi več izvajalcev narodno
zabavne glasbe iz Avstrije,
ZRN, ČSSR, Madžarske in
NDR. Iz Jugoslavije sta na-
stopili še neka romska sku-
pina in Klapa Trogir.
Pri Ciku so bih izredno
presenečeni nad organizaci-
jo prireditev v tej državi, saj
je vse potekalo brez težav,
čeprav je nastopalo veliko
glasbenikov iz različnih dr-
žav. Vodja Celjskega instru-
mentalnega kvinteta Mirko
Polutnik je povedal, da so se
v NDR dogovorili tudi za iz-
dajo velike plošče in kasete.
Tako so s seboj prinesli ne-
kaj tekstov njihovih pesmi,
prevedenih v nemščino, kar
jim bo pomagalo tudi pri nji-
hovi turneji po Zvezni repu-
bliki Nemčiji, kjer bodo tudi
gostovali letos.
Razen tega bodo 21. tega
meseca nastopili, kot gostje,
na zaključni prireditvi letoš-
njega ptujskega festivala,
udeležili se bodo libojske re-
vije, pripravljajo pa se tudi
za prihodnji Alpski večer, ki
ga vsako leto organizira Alp-
ski kvintet na Bledu.
CIK je pred časom sprejel
v svoje vrste tudi mladega
Robija Marzela, ki igra bas
kitaro in bariton in je zame-
njal Igorja Podpečana, ki je
odšel k ansamblu Avsenik.
Robi se je odlično vključil
v novo sredino, tako da do-
stojno zamenjuje svojega
predhodnika.
Letošnja sezona je bila za
Celjski instrumentalni kvin-
tet izredno uspešna, saj sko-
rajda ni bilo tedna, da ne bi
kje nastopali. Tudi vnaprej
bo tako. Vseeno pa že pri-
pravljajo material za novo
kaseto.
F. P.
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1. LIBERIAN GIRL - MICHAEL JACKSON (8)
2. CALIFORNIA BLUE - ROV ORBISON (6)
3. VRNIVA SE NA NAJINO OBALO - HELENA BLAGNE
IN NACE JUNKAR (7)
4. OD SVEG TEBI SRCA FALA - OLIVER DRAGOJEVIČ (6)
5. BREAKTHRU - OUEEN (4)
6. SEALED WITH A KISS - JASON DONOVAN (3)
7. ZVEZDE VEDO - TOM TOM (9)
8. HOČEMO NOV SINDIKAT - ANNO DOMINI (3)
9. TO Ml RADI - CRVENA JABUKA (10)
10. CHERISH - MADONNA (1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1. HREPENENJE v DEŽJU-ZVONČKI (4)
2. TINA-ŠTAJERSKIH 7 (8)
3. PISMO PIŠEM TI-CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET (6)
4. KADAR OČE PRAZNUJE-BRATJE IZ OPLOTNICE (5)
5. ŠPETIR NA PAURIH - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI
KVINTET (5)
6. ŠPARANJE-FANTJE TREH DOLIN (3)
7. ČAŠA SREČE-TONI VERDERBER (2)
8. NAJIN SVET ŽELJA-SLAVČEK (9)
9. SONCE SREČE-BURNIK (1)
10. STISNI SE K MENI-FANTJE Z VSEH VETROV (1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.1 S.
24. STRAN - NOVI TEDNIK

5. OKTOBER ig^p
Novice, 2. oktober 1863
Delitev konjskih premij v Celi
v soboto so se v Ceh gospodarjem za dobro rejo nave-
dene premije delile. Pripeljali so iz mnogih krc(jev 19
žebetnih kobil, 22 triletnih žebic, toda 6 jih ni bilo pripuš-
čenih, ker so bile prestare ali premlade. Sploh je bila
komisija zadovoljna z lepo živino, in je to svojo zadovolj-
nost pokazala tudi s tem, da, razun, 10 gospodarjev, ki so
prejeli cekine in svetinje, je še 22 gospodarjev prejelo
srebrne svetinje. Le eno napako je komisija grajala pri
nekaterih sicer lepih kobilah, namreč, da so celo slabo
podkovane bile. Ker napačno podkovstvo pohabi sčasoma
celega koiya, in ker je kovaška šola v Ljubljani, bi pač bilo
USTAMO
PORUMeMSU
STRANI
Zbira:
MMoilikor
treba, da bi nobena soseska ne trpela kovača, ki ni dobro
izučen v podkovstvu.
Povedati moram danes še to, da nekateri še zmi^e^j ne
vejo kako se delajo spričala gospodarjem, ker v nekaterih
spričalih ni bilo povedano, da je bila kobila že gospodar-
jeva takrat, ko mu je žebe storila ali da je žebica pri njem
storjena bila. To je poglavitna reč, da se pove v spričalu.
Druga pa prav nespametna reč je ta, da se v spričalo
starost živine drugače piše kakor je res; naj nihče ne misli,
da s takim spričalom, da se komisijo oslepariti.
Bicikei - roika
Vse kaže, da tudi
k nam prihaja nov
šport - rolkanje na
kolesu, ki je sicer
v Ameriki že pre-
cej poznan.
In ker mehanik
in inovator Stane
Novak iz Žalca že
kakšno leto ni po-
gruntal nič novega,
mu je nov šport kar
pravšen izziv in
priložnost, da se
ponovno pojavi na
zanimivostih No-
vega tednika.
Poizkusna vož-
nja se je sicer kon-
čala brez resnih po-
sledic, sicer pa je
pri zadevi zelo po-
membno obvlado-
vanje ravnotežja,
ki rolkarjem prav
gotovo ne dela
težav.
EDI MASNEC
Obadji piki
Ne razmere, pomanj-
kanje denarja nas bo
ugonobilo!
Govorijo »problema
nema«. Kako bi šele
bilo, če bi bili.
Če se po jutru dan
pozna, se nam nič kaj
dobrega ne obeta.
Poznamo različne de-
mokracije. Najslabša
je tista s pendreki.
Pri prisilnem delu je
edini dodatek prevoz
z »marico«.
Politiko in oblast
spreminjajo tisti, ki
so že večkrat spreme-
nili obraz.
Usposabljamo se. Pri
»rušenju« države bo
nekdo moral pospra-
viti ostanke.
OBAD
V Brezah so padali goli
Da novinarji niso spretni le s pere-
som in mikrofonom, ampak tudi z žo-
go, dokazujeta zgornja posnetka. Na-
stala sta v nedeljo v Brezah nad La-
škim, kjer sta se v povratni tekmi po-
merili ekipi novinarjev Novega tedni-
ka in sloVenskih duhovnikov.
Obe moštvi sta prišli trdno odločeni.
da zmagata, posebej novinarji, ki še
niso pozabih poraza s spomladanske
tekme v Žalcu. Slednjim bi se namera
celo posrečila, če ne bi sodnik pri re-
zultatu 5:4 za novinarje podaljšal tek-
mo za celih šest minut oziroma do ize-
načuj očega gola duhovnikov. Novi-
narji so razmišljah, kakšnega grešnika
so duhovniki izbrali za sodnika, da jim
je šel tako na roke, zamere pa ni bilo.
Navsezadnje je bilo tako tudi prav, saj
so z neodločenim rezultatom bili gle-
dalci še najbolj zadovoljni. Občinstva
se je nabralo zares veliko in novinarji
so se hočeš nočeš morali zamisliti tudi
nad tem, da moč besede s prižnice še
prekaša propagando v javnih medijih.
Sicer pa: takoj po tekmi je bilo rival-
stvo pozabljeno in druščina je prežive-
la še prijeten družabni večer.
NK, Foto: E.MASNEC
JUREmŠOVEC JiJfl^^B
na ieljskem
Česa so obtoževali
osumljene čarovništva?
Kako je pri nas nastala be-
seda coprnica ali coprjek,
slovar slovenskega knjižne-
ga jezika ne pojasnjuje.
O njej, kot pojmu z vsemi
izpeljankami, ne pove več
kot o besedi že vemo. Med-
tem pa v nemških strokov-
nih knjigah navajajo kot pr-
votni pojm za coprnico (He-
xe) Unholdin, kar pomeni
neprijazno, nenaklonjeno,
hudobno - torej zoprno ose-
bo. Kaj, če naredimo premet
Z v C - zopernica, zopernik
- copernica, copernik? Pu-
stimo to pomenoslovju.
Med tem ko je coprnica in
coprnik pojm, kije skoraj iz-
ključno vezan na povzroča-
nje hudega, nedostojnega,
zločinskega - je čaranje in
čarovnik pri Slovencih mi-
lejši pojm, saj zaobjema tudi
tiste spretneže. ki nas na pri-
reditvah in v nočnih lokalih
zabavajo s svojim čaranjem.
In spet smo tam. Ko da je
spretnež,   rokohitrc,   iluzi-
onist čarovnika omilil, se
nam ženska izpeljanka spre-
vrže spet v hudobno čarovni-
co razen v otroških zgodbi-
cah, kjer je lahko tudi hecno,
nič nevarno bitje.
Kakšne so bile torej copr-
nice in kakšni coprniki
v predstavah takratnih ljudi,
od preprostih in neukih, do
učenih glav, vključno z dok-
torji pravnih ved? V 15. in 16.
stoletju, a tudi v 17. je bilo
napisanih veliko traktatov,
takoimenovanih učenih spi-
sov, ki so služili kot osnova
za razne priročnike, tako za
posvetno kot tudi za religioz-
no rabo. Glavno in hkrati za
človeško civilizacijo žalost-
no je bilo knjižno delo dveh
inkvizitorjev Institorisa ter
Sprengerja, imenovano, He-
xenhammer, izšlo je 1487 pri
teološki fakulteti v Kollnu
ob Rajni. »Malleus malefica-
rum«. kot se spis v latinskem
izvirniku imenuje, je imel
vzornika v piscu poglavitne-
ga priročnika španskih ink-
vizitorjev - Direktorium in-
koisitorum - v Eymericusu.
V notranjeavstrijskih deže-
lah pa je po vzoru »Kladiva
za čarovnice« veljalo prireje-
no napotilo zakonika Karla
V. (1532) - »Štajerska Karo-
hna«.
V službi hudiča, to je bil
poglavitni, vselej zasledova-
ni in skoraj vedno tudi doka-
zani zločin čarovništva obto-
ženih. To je bil hkrati tudi
nasledek obtožbe »svete in-
kvizicije«, ko je čistila rim-
sko cerkev hereze - krivo-
verske ličine. Osebam, ki so
se zapisale peklenščku, je za
dušo dal nadnaravno moč in
sposobnost za počenjanje
Imdobij.____
Sabbati - čarovniški shodi,
so bili naslednje, kar so na
vsak način hoteh dokazati
obtoženim. Beseda »sabbat«
- ali hebrejsko sobota, kot
zapovedan dan za judovsko
bogoslužje torej ni bila nak-
ljučno izbrana za coprniške
orgije, na katerih naj bi uži-
vali kot hrano najbolj od-
vratne reči, od hudičevega
(kozlovskega) govna, do mr-
hovine in surovega mesa ne-
dolžnih otrok. Tu naj bi se
parile coprnice s hudičem, ■
coprniki s hudičevkami in
tako plodili peklensko zale-
go. Kuhah so maže za lete-
nje, ujme in točo itd. Tu bi
novinke in novinci s svojo
krvjo podpisovali pogodbe,
ali zastavnice svoje duše hu-
diču.
Letanje po zraku je bilo
povezano s prihodi in odho-
di na shode (na Klek, Donač-
ko goro, Grintavec). S po-
močjo posebne žavbe iz krvi
otrok, ukradenih hostij in
raznih zelišč so ti poleti
v zbirališča potekali na met-
li, na kozlu, na ježu (kot sled-
nje prikazuje podoba na
stropu župnišča v Sloven-
skih Konjicah). Dostikrat
jim je delal družbo črn ma-
ček, ki da ima hudiča v repu
in zato devet življenj. Kot
priznanje zveze s hudičem in
udeležba na shodih je tudi
letanje po zraku zapečatilo
usodo obtožene osebe.
Vremensko copranje je bi-
lo eno od najpogostejših ob-
tožb pri nas predvsem pa
v predalpskem svetu in še
zlasti v vinorodnih krajih.
Sem je sodilo predvsem: ku-
hanje toče, ujm in povodnji,
udar strele, polega žita, slana
in zmrzal.
Zavdajanje človeku in do-
mači živali s pomočjo uroče-
nja, prenašanja bolečine na
daljavo (pikanje lutke z iglo),
povzročanja jalovosti, spol-
ne nemoči, padavice, beba-
vosti, škodovanje otročni-
cam itd., vse to je bilo na
seznamu skaljenih medso-
sedskih odnosov, dedovalne
pogoltnosti, maščevalnosti,
zavisti, ljubosumja in sovra-
štva.
To so seveda le nekatere
poglavitne točke obtožb,
vsaj tistih, ki so bile najpogo-
stejši predmet sojenj tudi na
Celjskem.
Prihodnjič:
KDO IN KAJ SO BILI
NAJPOGOSTEJE
OSUMUENCI?
Ena simpatičnejših upodobitev čarovnic med letom
Sabbat. Umetnik jo je imenoval »Walpurge«, nastala pajf
v začetku 20. stoletja. Impresija umetnika je seveda
čisto drugačna. Njegove čarovnice so lepe in niti malo
strašljive. Jezdijo svoje metle s shoda čarovnic, kjer so, P"
nemški sagi, prebile walpurško noč. Presite dogodkov tM
walpurških orgijah, polnih uživanja, spolnosti, plesa,
zadovoljnih obrazov vračajo domov.