rtkhirmin piatana v g<;towri). *»w«i Kjna.‘: <Hf»u pomtmmmtammma» mm——
IZHAJA '.'SAK TOREK. <1 THTEK IN SOBOTO.
( ena posamezni Številki Din !'50.
TRGOV
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vs leta 90 Din, za !4 leta 46 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO IX.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, 19. oktobra 1926.
Telelon št. 552.
ŠTEV. 122.
Bodoča davčna merila.
Izenačenje davčne zakonodaje je v zadnjih letih ena glavnih zahtev gospodarskih krogov v prečanskih pokrajinah. V to jih je silila in jih še sili ostra davčna praksa in občutna davčna bremena.
Finančna uprava je izdelala tekom zadnjih štirih let že štiri osnutke zakona o neposrednih davkih, od katerih je zadnji prispel v letošnjem poletju do parlamentarne obravnave. Javnost je z zanimanjem sledila razpravam davčnega odbora. Zanimanje je vzbujala razprava predvsem glede davčnih meril. Davčni odbor pa ravno v tem oziru ni ničesar definitivnega sklenil, ampak si je odločitev pridržal. Vsled tega danes še ne moremo presojati bodoče obremenitve.
V	predlogu je vlada nastavila jako ostra davčna merila. Davčna obremenitev bi za trgovce, industrijce in obrtnike v zvezi z invalidskim davkom daleko ipresegala sedanjo izmero.
Namesto sedanje občne pridobnine naj bi se pobiral davek na podjetja, obrti in opravila, ki bi znašal za trgovce, industrijce in deloma obrtnike 12°,, od doseženih dohodkov, za male obrtnike in svobodne poklice pa 8%.
Nameravana obremenitev je odloč no preostra in ni v pravem skladu z obremenitvijo v drugih državah. Na Češkoslovaškem se po zadnjem vladnem predlogu hoče naši občni pridobil ini vzstrezni davek znižati na 4.5%, ki se pri nižjih dohodkih še nadalje znižuje po lestvici do 0.5%. V Avstriji znaša davčno merilo za občno pridob-nino za podjetja, ki bi po našem predlogu -bila zavezana 12% davku, samo 7.5%. Vendar pa doseže davek to izmero le, ako znašajo dohodki več nego ca 144.000 Din. Pri nižjih dohodkih je tudi davčno merilo primerno nižje in znaša pri dohodkih izpod ca 86.400 dinarjev samo 5%, izpod 112.200 Din samo 6% in izpod 144.000 Din samo 7 odstotkov.
Enako je z dohodnino. Davčni minimum znaša pri nas 5000 Din, v Avstrija ca 11.200 Din in na Češkoslovaškem po zadnjem predlogu ca 12.000 dinarjev. V najnižji stopnji se hoče pobirati pri nas dohodnina v izmeri 2.5%, na Češkoslovaškem z 1%, v Avstriji pa znaša najnižja dohodnina samo 1.1%. Temu primerno so zgrajene tudi davčne lestvice. V višjih stopnjah je naša lestvica za približno 3% ostrejša nego avstrijska.
Iz tega izhaja, da bi bil davek,ravno pri nas najvišji. Naša davčna merila so veliko višja, nego so v Avstriji in na Češkoslovaškem, poleg tega prihaja pri nas posebno tehtovito v poštev, da se hoče na naše neposredne davke tudi še naprej pobirati invalidski davek^ in vojaška doklada, kar- izmero davčne dolžnosti izdatno pomnoži.
Vlada, ki je sestavila zakonski predlog o neposrednih davkih,' je hotela z izenačenjem povišati donos neposrednih davkov tudi v onih pokrajinah, ki že danes težko prenašajo sedanja bremena.
Naši slovenski poslanci so se v davčnem odboru resno trudili, da omilijo ostrine osnutka. Polnega uspeha sicer niso dosegli, a za to jih ne zadene nobena krivda, kajti vladna večina je bila največkrat nedostopna za še tako podprte predloge. Glede davčnih meril pa se je vladna večina vendar zbala odgovornosti in je sklepanje o njih odgodila, kakor tudi o drugih važnejših določbah. V celoti se je odgodilo sklepanje o približno 50 členih.
Občutljivost današnje gospodarske krize niso v zadnji vrsti povzročili visoki davki, ki se pobirajo v povojni dobi. Splošno se išče sredstva za izboljšanje položaja, vlada pa v časih, ko se hoče resno baviti s sanacijo krize, vzdržuje v zakonskem predlogu davčna merila, ki bi še sedanji položaj izdatno poslabšala.
Za razvoj in izboljšanje gospodarstva je v prvi vrsti potrebno znižanje davkov. Ako naše sosedne države, ki v finančnem oziru tudi niso ravno najbolje fundirane, smatrajo /.a potrebno, da z davki ne gredo predaleč, bi tudi naši finančniki morali uvideti, da so davčna merila, kakor jih vsebuje zakonski osnutek, nemogoča, ako nočejo upropastiti gospodarstva.
. Ako vlada resno misli sanirati naše gospodarstvo, potem se njeni zastopniki v davčnem odboru ne bodo branili, da davčna merila znižajo na znosno izmero.
Gospodarski položaj Evrope.
Povabljen od glavne zveze avstrijske industrije in drugih korporacij je prišel na Dunaj nekdanji francoski mi. nister Loucheur, znani veliki propaga-tor ideje o finančnem Locarno, oni mož, ki je spoznal, da je mimo in složno sodelovanje vseh narodov in dežel v Evropi edino sredstvo, da se zopet vzpostavi gospodarsko blagostanje sveta. On je tisti, ki je stavil v Ženevi predlog za sklicanje mednarodne gospodarske konference. Upanje je, da se bo ta konferenca sestala že v februarju. Pripravljalni odbor se bo pa sestal že 15. novembra letos, pod predsedstvom Belgijca Punicha. Predsednik je obljubil, da bo do konca tekočega leta s pripravljalnimi deli gotov. Sveovna gospodar, konferenca je del obveznosti Zveze narodov, da ne bo vzpostavila samo političnega miru, temveč tudi gospodarski mir. Politični mir brez gospodarskih dogovorov ni mogoč. Stremljenja 1’an-Evrope gredo v isti smeri in jih vodijo iste misli, ki jih dihajo predlogi Loucherja. Znižanje carine se more izpeljati ie kot posledica cele vrste drugih odredb, ki se morajo izvršiti prej in ki so v prvi vrsti političnega značaja. Glede hitrosti v zniževanju carin se ne smemo vdajati nikakšnim iluzijam. Ne smemo misliti, da se bodo že na prvem zborovanju svetovne gospodarske konference, ki si jo moramo predstavljati kot nekaj trajnega, izvršili takojšnji sklepi. Stvar bo šla le počasi naprej, kar je pri tako zamotanem evropskem sestavu pač samoob-sebi umevno. Popolnoma prosta trgovina je v sedanjem položaju nemogoča in je samo cilj dolgega razvoja, ki mora biti tudi politične narave.
Iz Loucheurjevega dunajskega govora posnamemo:
Mislim, da soglašamo vsi, če vidimo v vojski glavni vzrok sedanjega gospodarskega položaja. Ni pa vojska edini vzrok. Kar se mene tiče, vidim del odgovornosti v napakah, ki smo jih napravili pred vojsko. Od začetka 19. stoletja naprej so videli narodi, ki so bili prej v prvi vrsti poljedelcii in so se pečali s pridelovanjem živil, kako raste polagoma industrija v njih deželah. Ta iziprememba se pa ni izvršila naenkrat, na en mah, temveč polagoma, in nikakor ne po načrtu, temveč naključno, po tem ali onem nagibu. S tem se je obenem položila kal za velike socijalne boje, pod kojih zlom tr-
pimo še danes. Prezrli so, da vsled prevelike industrializacije polagoma izgine tako potrebna delovna moč za kmetijstvo; s tem, da so neprestano forsirali izvoz industrijskih predmetov, so bili prisiljeni, da so uvažali od dne do dne več živil. Ta absolutna potreba, da so nekateri narodi prodajali blago v inozemstvo, jih je privedla do tega, da so morali za svoje naročnike preskrbeti plačilna sredstva; nadaljna posledica je bila ta, da so več konsu-mirali, kot bi bili po pravilnem preudarku smeli. Tako so se morali zadolžiti in niso mislili dosti na to, da jih bo težko obrestovan je polagoma obremenilo z velikimi plačili, tako za obrestovan je kot za amortizacijo, in da ne more biti njih plačilna bilanca tako ugodila, da bi mogli ta plačila trajno vršiti. Tako ne sme iti naprej. Da jasno vidimo, moramo preštudirati finančno in gospodarsko vprašanje drugo za drugim.
NAČRT SREDOZEMSKEGA INDUSTRIJSKEGA KARTELA.
Poluradno italijansko časopisje govori
o	sredozemskem industrijskem kartelu, ki naj 'bi bil podoben onemu v severni Srednji Evropi. Španski železni rudniki in maloazijski rudniki naj bi se priključili italijanskemu interesnemu območju. Prijateljsko razmerje Italije do Španije bo temu načrtu ugodno; hkrati pa vemo, da ima Italija že dolgo časa gospodarske aspiracije v bližnjem orientu, zlasti v Mali Aziij. Na ta način bi Italiji ne bilo treba kupovati industrijskih potrebščin za visoke cene severoevropskega trusta.
PASIVNOST ANGLEŠKE TRGOVINSKE BILANCE V SEPTEMBRU.
Iz novih statističnih podatkov je razvidno, da je Anglija uvozila 'V mesecu septembru za 101,724.841 funtov šterlingov blaga, izvozila pa za 50,680.003 funtov šterlingov.
* * *
PREM0GARSTV0.
Kakor se sliši, so se začela neobvezna pogajanja med zastopniki angleškega in nemškega premogarstva o pripravah za mednarodni premogovni sporazum. Olajšana so ta pogajanja vsled slabega položaja angleškega premogarstva, ki bo v marsičem popustilo. Pogajanja se vršijo na podlagi dogovorov, ki jih je imel svoj čas sir ALfred Mond z ruhrsko premogovno industrijo. Generalni ravnatelj združenih nemških jeklarn Vogler je na nekem zborovanju o tem govoril in je njegov govor zbudil vsestransko zanimanje; tembolj, ker smatrajo sedanjo konjunkturo ruhrskega premogarstva za rekordno. Vogler je oni strokovnjak, ki je dal svojedobno tudi iniciativo rca pogajanja v železni industriji, iz katerih je izšel sedanji železni kartel. Zato pripisujejo Voglerjevim poskusom zmeraj podvojeno važnost.
LONDON - TRG ZA POSOJILA.
V	Londonu bosta najeli najbrž še v tej jeseni Vzhodna Afrika in Palestina posojilo v skupnem znesku 14.5 mil. funtov po o%. Estonska hoče svojo valuto reformirali in bo v bližnjih tednih najela v Londonu večje posojilo, govorijo o dveh milijonih funtov. Slednjič bo dobila tudi Belgija posojilo desetih milijonov, da sanira svojo valuto. Vprašanje je še, če se bo izvršila sanacija samo v obliki stabilizacije ali pa če bodo iskali Belgijci novo valutno enoto.
čudno stališče!
Patente ali pravico za izključno uporabljanje in ukoriščanje novega izuma v obrtnem ali industrijskem proizvajanju ter prodajanje predmetov, izdelanih po teh izumih, nadalje tudi zaščito vzorcev in modelov, tvorniških in trgovskih žigov, ki se uporabljajo za razlikovanje proizvodov enega podjetja od drugih, njim podobnih proizvodov v trgovskem prometu, izdaja po zakonu z dne 17. februarja 1922
Uprava za zaščito industrijske svojine« v Beogradu. Registriranje žigov in deponiranje vzorcev in modelov se je prej vršilo pri trgovskih in obrtniških zbornicah, kjer so vršili te posle zapriseženi registratorji. Te funkcije je prevzela po novem zakonu uprava v Beogradu in jih vrši za celo državo.
Ni naš namen, da bi tu ponovno podčrtali že svoječasno napram tej reorganizaciji zavzetega stališča. Pri praktičnem izvajanju novega zakona so se cule ponovnokrat pritožbe s strani interesentov. Že za informacije in tudi samo za podatke iz registrov, ko-je si dobil prej ob vsakem času in brez vsakih formalnosti pri zbornici, je treba sedaj posebne vloge, kolekovane in s koleki za rešitev, skratka v tem oziru se je postopanje za interesente podražilo, zvezano je z veliko zamud'o časa. Toda, kakor že rečeno, nimamo danes namena, da bi tu rekriminirali te stvari. Novi zakoni, nova organizacija zahteva praktičnih preizkušenj, da se ugladijo težkoče, da se vsa določila prilagodijo potrebam praktičnega življenja, toda kar moramo danes podčrtati je novost, ki se je te dni uvedla pri upravi za zaščito industrijske svojine-in katero moramo grajati. V beograjskem Trgovinskem glasniku je bila .namreč objavljena lista oseb, koje so imenovane za začasne člane Uprave za zaščito industrijske svojine. Vsi imenovani so iz Beograda?! Od verodostojne strani se nas je informiralo, da se je to storilo le z ozirom na pomanjkanje gmotnih sredstev. Medtem ko dobijA člani iz Beograda za vsak poziv samo 100 Din, bi se moralo plačati članom izven Beograda tudi potne stroške.
Stališče, ki ga je v tem oziru zavzela Uprava za zaščiito industrijske svojine, nikakor ne moremo odobravati, ker je uprav absurdno. Kaj, ako se izvede ta princip pri vseh centralnih uradih, vsaj razlogi, ki so bili merodajni Upravi za zaščito industrijske svojine, bi znali biti še bolj tehtni in nujni v drugih resorjih?!
V	prečanskih krajih imamo mnogo oseb, ki so kot strokovnjaki vršili funkcije zapriseženih registratorjev in ki so si v tem oziru pridobili že znatno prakso. Ti ljudje, ki poznajo najboljše potrebe prakse, bi mogli upravi izredno koristiti in moramo se čuditi, da uprava na njih sodelovanje ne reflek-tira. Poznamo šefa uprave g. dr. Šuma-na, ki si kot izboren strokovnjak na te"m polju mnogo prizadeva, da organizira zaščito'industrijske svojine tudi pri nas tako, kakor jo imajo v drugih evropskih državah, zato se čudimo, kako je mogel dopustiti tako sestavo upravnega odbora. Imenovani odbor bo konpetenten za žige in vzorce, pripravlja se imenovanje drugega odbora za patente. Doslej teh odborov nismo imeli, toda če tudi jih zahteva zakon, če tudi narekujejo žive potrebe praktičnega življenja sodelovanje takih odborov, vendar bi bilo mnogo bolje, da bi se v tej obliki, to je samo iz zastopnikov Beograda, nikdar ae sestavili!
Priredba davka na poslovni promet.
Razsodba upravnega sodišča v Celju, štev.: F 125/23/9, z dne 1. maja 1925.
(Nadaljevanje.)
Delegacija ministrstva financ ugovarja tožbi naslednje:
Navedbe tožitelja o prometu v administrativnem postopanju so nezanesljive, med seboj v protislovju ter ne ustrezajo zakonu. V prijavi de praes. k. 7. 1922, je navedel promet iz leta 1921 s 680.000 K, v prizivu pa z 1,345.000 K, dočim je v izkazu o prometu upoštevan promet za četrto četrtletje 1921 le s 20.000 K. Za davčno leto 1922 pa je, ker znaša po uradnih poizvedbah faktični promet nad
300.000	K in je z ozirom na okolnost, da je tožitelj promet za leto 1921 v prizivu sam pripoznal z 1,345.000 K, neverjetna napoved prometa za leto 1922, zgolj z 410.000 K obdačiti promet leta 1922, ne pa leta 1921. K., ki je bil zavezan voditi knjigo opravljenega prometa, je bil potem, ko je vložil priziv, pozvan, da dokaže s knjigami ali na drug način višino opravljenega prometa, na kar pa je podal le nezadovoljivo izjavo z dne 3. novembra 1923. Dokazilni predlog na zaslišanje predlaganih prič se je odklonil iz razloga, ker je bil tožitelj zavezan voditi knjigo opravljenega prometa po čl. 116. fin. zakona za leto 1922/23, drug dokaz kakor po knjigah pa ne pride v poštev. Tudi ugovor tožitelja, da bi bil prikrajšan za eno instanco v upravnem postopanju, je povsem neutemeljen. Če bi bil donesel zahtevane dokaze, bi delegacija ugodila prizivu na podlagi dokazanega inaterijala in bi, če bi bilo potrebno, še pred odločitvijo vprašala davčni odbor za mnenje.
Upravno sodišče je tožbi ugodilo ter upravni akt zaradi nedostatnega postopanja razveljavilo:
Upravno sodišče je v tožbi naslednje razmotrivalo:
Zakon o davku na poslovni promet z dne 31. I. 1922, Sl. Novine br 37 e.v 1922 razlikuje dve glavni kategoriji plačevalcev tega davka in sicer:
1. tiste, ki so dolžni voditi knjigo opravljenega prometa in
2. tiste, katerim se na podlagi prijave določi davčna osnova za odmero davka. Dolžnost k vodenju omenjene knjige je vezana predvsem na gotove stvarne predpogoje. Po uredbi davka na poslovni promet z dne 27., 6. 1921, Sl. Novine broj 191 ex 1921 je bila ta dolžnost splošna, dočim jo je zakonodajni odbor v svoji XXXVII seji omejil s posebnim dostavkom k čl. 10 te uredbe v obliki zakona z dne 31. I-
1922,	1.) na podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, 2. družbe z omejeno zavezo in 3. vse one obrate in vsa ona podjetja, katerih promet je v minulem letu presegal 360.000 Din.
Upravno sodišče je naziranja, da je potrebna pred odmero davka rešitev predhodnega vprašanja, ali obstoja v danem primeru obveznost k vodenju
knjige ali ne, kajti od tega odvisi vse nadaljnje postopanje, način odmere, odmerna osnova, plačevanje davka itd. K stvarni odmeri se tedaj ne more poprej preiti, predno se ni ugotovil obstoj ali neobstoj omenjene dolžnosti. Ta dolžnost je vezana pri ne-društvenih podjetjih na promet preko
360.000 Din v minulem letu. Če je ta predpogoj dan ali ne, to ugotoviti je pa stvar posebnega postopanja, kakor ga predpisuje pravilnik za izvrševanje zgoraj navedenega zakona z dne 10. II. 1922, Sl. Nov. br. 37 ex 1922, k čl.
10.	zakona pod točko 1 in odstavek 9—13. Če in v kolikor namreč pla-čevalci davka ne prijavijo sami svoje obveznosti, mora davčno oblastvo v dvomljivih slučajih zbrati podatke od strani industrijskih, obrtnih in trgovskih zbornic ali druge uradne podatke, iz katerih se zamore sklepati na
360.000 Din presegajoči promet. Domneva obveznosti k vodenju knjige opravljenega prometa mora tedaj imeti na predpisani način ugotovljeno stvarno podlago, to je podatke iz uradnih ugotovitev. V predmetnem slučaju pa upravno sodišče pogreša tako stvarno podlago. Administrativni spor se suče v prvi vrsti okoli vprašanja, obstojala je li za tožitelja dolžnost k vodenju knjige ali ne. Tožitelj zanika to dolžnost, ker njegov promet baje ni znašal v letu 1921 360.000 Din. Toženo oblastvo pa trdi nasprotno v odgovoru na tožbo, češ tla se je po uradnih poizvedbah dognalo, da je presegal promet daleko preko 360.000 Din. Za upravno sodišče je merodajen edinole dejanski stan, ki ga je ugotovilo upravno oblastvo in kakor je razviden iz administrativnega spisa (čl. 25. upravnosodnega zakona z dne 17. maja 1922, Službene Novine br. 111). Iz akta pa izhaja, da se je ugotovil le promet leta 1922 po uradnih poizvedbah. Promet leta 1922 pa za vprašanje obstoja takšne obveznosti v davčnih letih 1921 in 1922 nikakor ni merodajen, ker čl. 10. zakona izrečno predpisuje, da je za dolžnost k vodenju knjige opravljenega prometa v izvest-nem davčnem letu merodajen promet predhodnega leta. Promet leta 1922 bi pač zamogel tvoriti odmerno podlago za davčno leto 1922 pod pogojem, da bi bila poprej za to leto na podlagi prometa leta 1921 ugotovljena obveznost k vodenju knjige opravljenega prometa. Promet leta 1921 pa glasom akta v smislu citiranega predpisa pravilnika ni izkazan, kakor sploh iz spisa ni razvidno da bi se bile v tem oziru za leto 1921 vršile kakšne poizvedbe ali izvedlo kakšno postopanje v svrho pridobivanja primernih podatkov. Stranka si je v napovedi prometa leta 1921. zelo nasprotovala, kajti napovedala je v prijavi praes. 1. julija 1922 promet s
680.000	K, v prizivu s 1,345.000 K in v izkazu o prometu za zadnje četrletje z zneskom 20.000; K. To nasprotje v strankinih podatkih je baš zahtevalo pridobitev druge, na uradnih podatkih sloneče podlage. Tako pridobljene uradne podatke je pa v slučaju,, da se
ne verjame strankinimi navedbam, treba po mnenju upravnega sodišča stranki tudi prijaviti, ker zahteva vsako redno administrativno postopanje, posebno pa načelo strankine pravice doznavanja, da se jo obvesti o ugotovitvah, ki bi zamogle vplivati na njen pravni položaj. Kakor iz vsega izhaja, ni bilo predhodno vprašanje o obstoju dolžnosti k vodenju knjige opravljenega prometa formalno pravilno rešeno. Radi tega so tudi vsi drugi zaključki toženega oblastva v izpodbijani odločbi, posebno pa razlogi v odgovoru na tožbo, nepravilni, ker slone na neugotovljeni predpostavki, da je dolžnost stranke k vodenju knjige opravljenega prometa izkazana. V vsem tem oziru vidi upravno sodišče bistveno pomanjkljivost postopanja, ker so se deloma ugotovile činjenice v bistvenih točkah nepopolno, deloma se v upravnem postopanju ni vpošte-valo bistvenih oblik postopanja. Ker je upravno postopanje v nujni zvezi s tožbeno točko, ki zanika dolžnost vodenja knjige, je moralo upravno sodišče upravni akt uradoma razveljaviti v smislu čl. 26. zakona o upravnih j sodiščih.	(Konec	sladi.)
Vzgleden primer uspešne reklamne akcije.
(K. Tiefengruber.)
Neka domača tovarna čistila za čevlje je bridko občutila konkurenčni boj tekmovalnih podjetij v naši državi. Kljub vsestranskim naporom ni bilo mogoče sicer prav dobrega blaga spraviti v potrebni količini v obrat. Razpoložljiva' sredstva obširnejše propagande niso dopuščala, kaj je bi-
lo	početi?
Kot rešilni pripomoček se podjetnik konečno odloči! za sledeči poskus:
Preskrbel si je od raznih učnih zavodov naslove vseh otrok bližnjega mesta, potem pa še od sosednih kra-jev.
Kmalu nato so prejeli vsi šolarji od tovarne osebna pisma sledeče vsebine:
»Mi smo Tvoji iskreni prijatelji; v dokaz Ti hočemo nakloniti čedno darilo, obenem pa Tvoji' materi preskrbeti lep prihranek. S tem pismom pojdi k domačemu trgovcu in sicer v teku sedmih dni. Tam dobiš za Izjemno ceno 5 Din veliko škatlo naše izvrstne > Verar kreme za čevlje in tebi namenjeno darilo. Treba se pa po-žuriti, kajti pozneje' darila ne dobiš več. Prijazno Te pozdravlja tovarna »Vera .
Seveda so bili trgovci: mesta In bližnje okolice že primerno obveščeni, ter se je med nje razdelilo potrebno število »daril , lično izdelane žepne beležnice, risalne podloge itd.
Uspeh je bil popoln. Komaj so otroci dobili vabila, vsuli so se nad trgovce; v osmih dneh je bilo 6000 škatelj prodanih trii tedne pozneje je število že prekoračilo 10.000 komadov. Naj-živahnejša je bila prodaja 5. in 6. dan po odpravi pisem, ker so pač otroci med seboj že pridno agitirali za dari-
la, oziroma pritiskali na stariše, da kupijo »Vera<' kremo. Obrat se je držal skoro dva meseca približno v enaki višini, potem za nekaj odnehal ter se obdržal na tedensko po 2000 škatelj napram 300 pred propagandno akcijo.
Reklamni stroški so bili res prav skromni. Daril se je porazdelilo 10 tisoč, za vabilne okrožnice in objave na trgovce se računa malenkost v primeru s 15-kratno povečanim obratom v teku treh mesecev.
In kaj nas uči ta akcija? Otroci so in ostanejo dobri in zanesljivi pomočniki trgovske reklame; bodisi, da se jih neposredno poslužujemo, ali da uporabimo njihov upliv na gospodinjske odločitve, kakor v gornjem slučaju, kjer so vsa druga sredstva odpovedala.
OGRSKI AGKARCI PROTI KARTELOM
V	ogrskih gospodarskih krogih se je . začel hud boj proti kartelom; smo že pisali o tem. Del kartelov naij bi se razpustil, vrhu tega naj bi se po češkoslovaškem zgledu izdal kartelni zakon. Sedaj se je bojna fronta iproti kartelom zelo razširila, in sicer z agraici. Kmetje pravijo, da karteli ogrskemu gospodarstvu škodujejo in da se msorajo uničiti. Fronta pa ni čisto enotna. Tisti kmetje, ki so interesirani na produkciji sladkorja in špirita, so za to, da ta dva kartela, ostaneta.
KARTEL SVETOVNE INDUSTRIJE.
Times« opozarjaj.) na veliko1 število mednarodnih industrijskih dogovorov, ki se sedaj na kontinentu osnujejo, in pravijo,, da bo druga Četrtina sedanjega stoletja označena po intenziviranju industrijske organizacije na vedno bolj se razširjajoči podlagi. Nesreča za Anglijo bi bila, ce bi' pretirani konservatizem angleško industrijo izoliral. Tudi z idealističnega stališča bi bilo dobro, da bi vsi narodi skupaj delovali in tako pospešili korake na poti do združene Evrope.
Industrija.
Neka češkoslovaška tvornica fotoprn-fičnih plat, papirja in kemikalij namerava organizirati novo podjetje te stroke v naši državi. To podjetje bi bila sesterska tovarna tovarne v ČSR in bi bito eventu-elno organizirano kot diružlba z o. z. ali delniška družba. Interesenti dobijoiahko natančnejše informacije pri konzulatu Češkoslovaške republike v Ljubljani.
Češki premog v avgustu.. Črni premog so kopali v 99 premogovnikih, rjavega v 182, črnega so nakopali 1,270.000 ton, rjavega 1,509.000 ton; napraiin juliju zina-ša prirastek SO in 13%. Od 1. januarja do 31- avgusta 1926 so nakopali 8,375.000 ton čvnega premoga (lani 7,975.000) in
11,785.(KK) -ton rjavega premoga (lani
11,682.000). Veliki avgustovi napredek je v prvi vnsti posledica večjega povpraševanja v- Nemčiji in Angliji. Črnega premoga so v avgusta eks po rti rali 36/ tisoč ton, v juliju samo 143.000; Nemčija ga je kupila 130.000 ton, Anglija 102 tisoč, Avstrija# 83.000. Impo rti rali so pa črnega premoga 132.000 ton.
L I STE K. Svetovni trg mlekarskih izdelkov.
(Konec.)
Kar se pa tiče mleka na svetovnem trgu, vidimo popolni umik dežel južne zemeljske poloble in težišče preide na Severno Ameriko in na Evropo. Preskrbo sveta s kondenziranim in posušenim mlekom (mlečnim praškom) je prevzela leta 1923 Evropa kot celota. V druge dele sveta je izvozila za 1,331.000 angl. stotov več mleka kot ga je pa uvozila. Največji izvoz izkazujejo Holandska, Danska in Svi-ca. Ker gre njih izvoz deloma tudi v druge evropske dežele, ne samo v prekomorske, ta delni izvoz pri gornji številki ni upoštevan.
Tako vidimo izredno zanimiv pojav na polju mednarodnega mlekarstva razdelitev dela. In sicer velja ta razdelitev tako za kontinente kot za posamezne dežele. Ce gledamo konti-
nente, vidimo, da dobavlja Evropa ogromne množine surovega masla iz inozemstva, 1. 1925 n. pr. že 2,730.000 angl. stotov. Prav tako uvozi Evropa na leto okoli 1,800.000 do 1,200.000 angl. stotov več sira kot ga pa izvozi. Na nasprotni strani pa poglejmo omenjeno številko pri izvozu mleka iz Evrope. Severna Amerika daje inozemstvu še več mleka kot Evropa, njen lastni izvozni prebitek znaša okoli
1,500.000	angl. stotov. Mleko iz Evrope in Severne Amerike gre v one kraje, ki izvažajo sir in surovo maslo, v zameno pa dobivata od tam to dvoje. Torej velikansko preseljevanje mlekarskih izdelkov okoli polovice zemlje naokrog! Izmenjava je danes deloma že do potankosti opredeljena; lani n. pr. so šle velike množine surovega masla iz Zedinjenih držav in iz Kanade na Dansko,' da služijo tamkajšnjemu skromnejšemu konzumu; v zameno pa so šle ogromne množine veliko dražjega danskega surovega masla v Anglijo in — v Zedinjene države. To dejstvo nam prav dobro pripoveduje
kakšno gibljivost je dosegel svetovni, trg surovega masla.
Poglejmo še razmerje v delitvi dela pri mlekarstvu v posameznih evropskih državah. Opazimo, da je razdelitev tudi v deželah najbolj razvitega mlekarstva zelo neenaka. Na Danskem n. pr. se pečajo prav pretežno z izdelovanjem surovega masla, dočim je izdelovanje sira zelo v ozadju. Cisto drugačna je Švica, ki ne krije glede surovega masla niti lastne potrebe in ki je svoje mlekarstvo usmerila
pretežno ria izdelovanje sira ki proizvaja tudi prav izdatne množine zgoščenega mleka. Na Holandskem so vse panoge mlekarske obrti dobro razvite, težišče je pa v pripravljanju konserviranega mleka.
Primerjajmo te tri evropske države najintenzivnejšega mlekarstva glede previška v izvozu in uvozu posameznih vrst. Plus pomeni, da je bilo voliko več uvoza, minus, da je bilo toliko več uvoza. Številke so iz leta
1923,	in v meterskih stotih.
Švica
Sir
Kondenzirano mleko Sveže mleko Posušeno mleko Surovo maslo
+ 166.000 + 252.000 — 13.000
67.000
Danska +	51.000
+	303.000
4	2.000
+	10.000
. + 1,109.000
Holandska + 616.000 + 1,062.000 +	53.000
+	58.000
4-	232.000
Pripominjamo še, da izvažata Holandska in Švica prav izdatne množine mleka tudi v izdelkih stranske industrije, ki predeluje mleko; Švica n. pr. v obliki čokolade, Holandska v obliki margarina.
Marsikoga bo zanimalo tudi, kako velike so glavne dežele mlekarstva, koliko imajo prebivalstva, koliko goveje živine in koliko ovac. Zapisali jih bomo:
Mednarodni kartel tračnic. 16. t. m. so
se začela v Londonu pogajanja o osnovanju mednarodnega kartela tračnic, kojiti zaključek zavisi od možnosti angleškega sodelovanja na mednarodnem jeklenem trustu. Mednarodni jekleni Ir ust upa, da bo združil vse evropske države razen Rusije. — Predsednik angleške industrijske zveze Mascratt je poročal v izvršilnem odboru zveze o nemškoangleških industrijskih pogajanjih in je dejal, da bo Sklicana v novembru' nova konferenca v London in da bodo povabljeni tja zastopniki vodilnih nemških industrij. — »Financial Times« dvomijo, da bi evropski jekleni kartel sploh začel delovati, ker je to odvisno od odobrenja vlad dotičnlh dežel. Nemška vlada da bo dala svoje dovoljenje najbrž le tedaj, če bo bodoča nemško-francoska trgovska pogodba zadosti upoštevala koristi nemške železo predelujoče industrije. Tudi v Belgiji in Franciji je nekaj odpora proti kartelu. Menda Angleži malo preveč črno gledajo. Predsednik nemške zveze surovega jekla Mayrisch je šel v London, da podpiše pogodbo o tračnicah. Dejal je, da se bo morala uvesti kontrola o produkciji železa, da se bo preprečilo vsako nesoglasje med udeleženci. V Švici bi se morala eventualno napraviti nevtralna posredovalnica, denarno upravo bi morala voditi finančna družba, najbrž v Holandiji.
Trgovina.
Vprašanje inozemskih trgovskih potnikov. O vprašanju potovanja in poslovanja inozemskih trgovcev, industrijcev, kakor tudi njih zastopnikov po naši državi opozarjamo:	Po	veljavnih	trgovskih	spora-
zumih s posameznimi državami smejo trgovci, industrijalci ali njih zastopniki-agenti iz inozemskih držav sklepati trg. posle in sprejemati naročila ako imajo legitimacije svojih šefov. To velja za osebe, koje prihajajo iz Francije, Anglije, Zedinjenih držav Amerike, Italije, Nemčije, Češkoslovaške, Avstrije, Danske, Švice, Belgije, Grčije, Španije, Portugalske, Holandije, Švedske in Norveške. Osebe, koje prihajajo iiz drugih goraj ne navedenih držav, ne uživajo te pravice.
Olajšava za uvoz gradbenega lesa v Turčijo. Iz Angore poročajo, da je ministrstvo trgovine in ministrstvo financ izdal.) rešenje, da se denarna kavcija, katero morajo polagati uvozniki gradbenega lesa, sme zamenjati z garantnim pismom. Ta vladina odredba se je izdala v svrho pospeševanja in olajšanja rekonstrukcije posameznih earigradoih kvartalov, ki so bili uničeni od požara. Pričakuje se, da bo vlada v najkrajšem času dovolila svoboden uvoz gradbenega ma-terijala kakor je to storila Grčija.
Oenarstvo.
Novi jugoslovenski dukati. Ministrstvo financ je sklenilo, da potegne iz prometa vse dukate bivše Avstro-Ogrske monarhije. V to svrho je ministrstvo financ sporazumno z Narodno banko sklenilo, da se izdela nov zlat denar po 1 in 4 dukate, ki se bo dal v zamenjavo lastnikom avstro-ogrskih dukatov. Kovanje dukatov se bo poverilo nekemu dunajskemu zavodu, ki je že izdelal model in ga poslal Narodni banki in ministrstvu financ na ogled. Novi komadi po 4 dukate bodo nekoliko tanjši od današnjega dinarja. Na
Prva številka pomeni površino v kvadratnih kilometrih, druga prebi-valsvo, tretja govedo, četrta ovce.
Zedinjene države 9,380.000, 117 milijonov, 65 milijonov, 36 milijonov; Kanada 9,660.000, 9 milj., 10 milj.,
4	milij.; Argentina 2,790.000; 9 milij., 30 milij., 47 milij.; Nova Zelandija
272.000, 1,300.000, 3 milij, 25 milij.; Avstralija 7,700.000, 5,500.000, 13 milij, 90 milij.; Švica 41.000, 3,900.000
1.500.000, 250.000; Danska 44.000,
3.400.000, 2,600.000, 500.000; Holandska 34.000, 7 milij, 3,100.000, 650.000.
Za Sibirijo nimamo podatkov o govedu, ovcah itd. Vemo, da meri Sibirija 11 milijonov kvadratnih kilometrov in da ima 10 milijonov prebivalcev in vemo tudi, da ima vsa Sovjetska Rusija okoli 20 milijonov glav goveje živine in okoli 25 milijonov ovac. Beremo sicer to in ono, a ni zanesljivo.
Sedaj pa primerjaj gornje številke in dobiš zanimive zaključke.
eni strani dukata bo slika kralja Aleksandra, na drugi strani pa slika Beograda.
Belgijski frank. Na drugem mestu pišemo, da bodo najeli Belgijci za sainacijo svoje’ valute večje posojilo v Londonu. Drugod pa beremo, da se zanima za sanacijo zlasti Newyork; najprvo hočejo dati posojilo v znesku 60 milijonov dolarjev, pri katerem bodo sodelovale ameriške, švicarske in angleške banke. Večji del posojila bo pa dal Morgan and Co.
Družba za inozemska posojila. Skupina ameriških in evropskih bank se je pogajala o osnovanju ameriško-evropstke družbe, ki naj bi skrbela za inozemska posojila. Družba se bo imenovala Abc-Irust. Imenujejo ameriškega bančnika Blythelita in evropskega bančnika Schraederja. Schroeder je upravni svetnik avstrijske »Bodenkreditanstalk.
Francoski dolg na Ruskem. Neštetokrat že so se sestali Rusi in Francozi, da se pogajajo o ureditvi ruskih predvojnih dolgov, a vselej brez uspeha. Sedaj bodo spet prišli .skupaj 18. novembra v Parizu. Po francoskih informacijah se upanje na sporazum ocenjuje sedaj nekoliko bolj ugodno, čeprav ni stavila ruska vlada doslej nikakih takšnih predlogov, da bi se .moglo sklepati na kakšno odnehanje. Napredek obstoji v tem, da kažejo-sovjetske oblasti res nekam veliko pripravljenost, da se doseže sporazumi. Sovjeti so uvideli, da za Rusijo prepotrebnih inozemskih kreditov ne bodo nikdar dobili, če ne bodo rešili vprašanja svojih predvojnih dolgov. Vsak si lahko misli, da tudi njemu posojenega denarja ne bodo nikdar vrnili, če ne kažejo sedaj nobene pripravljenosti in volje za pobotanje s Francijo.
Poljsko proračunsko .leto. Proračunski izdatki v prvih treh četrletjih proračunskega leta 1926 so se držali v obsegu, ki je biil določen. Dohodki so pa za 10% večji kot je bilo v proračunu. Vsled prebitka od junija naprej se je kril deficit prejšnjih mesecev v znesku 71 milijonov zlatov. Manjka samo še 39 milijonov, ki jih upajo kriti iz dohodki zadnjih treh mesecev. Ne bo treba zahtevati nikakršnih dopolnilnih kreditov, kakor so prvotno nameravali.
Češkoslovaška obrestna mera. Češkoslovaški finančni minister Kngliš je napovedal za prihodnje dni znižano obrestno mero in je napovedal za prihodnje leto radikalno ekonomiziranje in konsolidacijo denarstva. Dejal je, da je tečaj državnih papirjev naprain lanskem letu vseskoz višji. Rešitve ni iskati v inozemski glavnici, kajti inozemski kredit je drag in z •malimi izjemami narodnemu gospodarstvu škodljiv. Industrija mora iskati nadaljnega ekonomiziranja s koncentracijo večjega Obsega. — Strokovni krogi pravijo, da z ozirom na stališče Angleške banke pred koncem oktobra o znižanju obrestne mere v splošnem ni mogoče govoriti. Gre le za pogajanja bank
o	znižanju zadolžile obrestne mere, ki bo postalo v teh dneh aktualno. Preden bo do tega prišlo, bo treba zaslišati še mnenje hranilnic in posojilnic.
Ureditev izvoza deviz iz Rusije. Izvoz deviz iz Rusije so na novo uredili. Vsaka oseba sme na mesec izvoziti 100 rubljev, ne da bi bilo treba za to posebnega dovoljenja. če je pa večja svota kot 100 rubljev, je potrebno za to posebno dovoljenje finančnega komisarijata. Tisti, k: potujejo v inozemstvo, smejo izvoziti inozemskih deviz, obligacij in inozemskih vrednosti, žlahtnih kovin v palicah in dragih kamnov v vrednosti do tritisoč rubljev.
Carina.
Carinski dohodki od 20. do 30. septembra t. 1. so znašali 59,921.984 Din. (M tega odpade na carinarnico v Beogradu 14,569.889, v Zagrebu 15,296.911, v Novem Sadu 12,718.573, v Mariboru 3 milijone 785.432, v Ljubljani 6,493.404, v Dubrovniku 165.187, v Škoplju 3,099.777, na Sušaku 1,493.528 in v Splitu 2,299.283 dinarjev. V času od 1. aprila do 30. septembra so znašali carinski dohodki 883 milijonov 838.493 Din.
Ukinitev centralnih carinskih blagajn.
Finančni minister je odredil, da se s 1. novembrom ukineta centralni carinski blagajni v Mariboru in na Sušaku, kakor tudi kolegiji pri obeh carinarnicah. Agende mariborske blagajne pridejo k ljubljanski, sušaške pa k zagrebški carinarnici.
Promet.
Pretiskane zuanvke in dopisnice. Pre-tiskane znamke in dopisnice pridejo v promet dne 1. novembra t. 1. in bodo veljale do vštetega 130. novembra t. 1. To-raj ves mesec november. Dosedanje poštne pristojbine po odlogu ministrstva niso zvišane, pač pa se zviša samo prodajna vrednost frankovnih znamk in dopisnic. Zaradi tega se pristojbinam, ki se plačujejo v gotovini (časopisne in nakaz-niške pristojbine in pristojbine prbko 60 dinarjev) ne bo tudi tekom meseca novembra zaračunalo noben povišek. Privatne stranke lahko zamenjajo stare znamke pri poštah, toda le proti plačilu poviška. Pošta sme torej za stare znamke zamenjati enako število novih znamk, če stranka plača povišek, ki odpade na količino novih znamk. Na kar se opozarjajo zlasti večje tvrdke in podjetja, ki imajo običajno v svojih pisarnah večjo zalogo znamk. 1. decembra 1926 se boido pre*ti-skane znamke in dopisnice zopet vzele iz prometa, nakar se bo začelo zopet porabljati stare znamke in dopisnice.
Italijanski vagoni za les. Generalna direkcija železnic je naprosila italijansko prometno ministrstvo, naj ji dovoli vpo-rabiti nekaj italijanskih odprtih vagonov za prevoz lesa v Italijo. Italijansko ministrstvo še ni odgovorilo, upati pa (je, da bo prošnji ugodilo.
Zračna proga Budimpešta—Graz. — Otvorjena je bila zračna proga Budimpešta—Graz, ki bo imela zvezo z zračno progo Dunaj—Benetke.
Ustanovitev italijanskega zračnega Lloyda. Dne 15. t. m. je sprejel Mussolini francoskega poslanika pri Kvirinalu Bes-' narda, ki se je predvčerajšnjim povrnil v Rim po daljšem dopustu, ki ga je preživel v Franciji. Med raznimi drugimi osebami je ministrski predsednik Mussolini sprejel tudi pripravljalni odbor, ki ima namen, da pripravi ustanovitev ita-, lijanskega zračnega Lloyda, ki bi naj prevzel nalogo prepresti vso Italijo s polnim omrežjem zračnih črt ter preskrbeti ugodno zračno zvezo med Italijo in njenimi kolonijami. Mussolini je zagotovil odboru vsestransko in izdatno podporo vlade.
I Ako pijeS „Buddha“ {aj, SS? vživaš 2e na zemlji raj!
TaaocMftRKr-	----—'Z
Iz naših organizacij.
GFemij trgovcev v Ljubljani obvešča vse svoje člane, da v letošnjem šolskem letu vsled prenapolnjenja razredov ne sprejema več 'vajencev in vajenk v I. letnik Grentijalne šole. Obenem opoizarja p. n. članstvo, da se nadalje pri sprejemanju vajencev drži strogo predpisov glede šolske p red iz ob ra zibe. — Načelstvo.
RAZNO.
Italija iu vprašanje izhoda Ogrske na morje. Za milanskim dnevnikom »II Se-colo« je posvetil rimski list »Lavoro d’ Italia« daljši članek vprašanju izhoda Ogrske na morje. Clankar Alfredo Signo-retti se bavi naprej s položajem Ogrske.
V	zvezi z vprašanjem o odnošajih med Jugoslavijo in Ogrsko ter njenim izhodom na morje v splitski luki se članek dotakne proti koncu tudi odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. In sicer konča člankar svoja izvajanja takole: »Italijanska politika je podpirala novo orijenta-cijo zbližanja med Ogrsko in Jugoslavijo, ker je smatrala, obstoj ogrske države za bolj garantiran, če se odnošaji med Jugoslavijo in Ogrsko spravijo v meje miru in prijateljstva. H koncu pa izraža člankar misel, da se zbirajo oblaki nad razmerjem med Jugoslavijo in Italijo, kar je posledica izhoda Ogrske na morje v Jugoslaviji,
Vprašanje zbližanja med Francijo in Nemčijo. Glede francosko-nemškega zbližanja piše »Echo de Pariz«, da prvi načrt ni uspel. Kakor znano je ta načrt predvideval politične koncesije za mobilizacij > nemških železniških obligacij. Ameriški bankirji so ponudili samo 50 milijonov dolarjev za te obligacije.
Razstava cerkvenih predmetov v Lurdu. Aprila 1927 se otvori v Lurdu svetov-
na razstava cerkvenih predmetov in de-vocijonalij. Razstavni prostor je 72 m dolg in 45 m širok; nahaja se neidaleč od lurdskega svetišča. Na razpolago je še nekaj prostorov in sicer po 700 frankov za kvadratni meter in to za eno leto. Prijave je poslati do 25. oktobra 1926 pripravljalnemu komiteju: Exposition Mon-diale de Lourdes — Lourdes (Hautes-Pyrenees) — France.
Borza dela v Mariboru. Od 10. do 16. oktobra je pri tej borzi dela iskala 80 moških in 63 ženskih delo, 74 moškim in 53 ženskim je bilo delo ponujeno, 43 moških in 23 ženskih oseb je dobilo delo, 59 moških oseb je bilo izbrisanih iz evidence in 36 moških in 9 ženskih oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 16. oktobra pa je iskalo dela 5661 oseb, 5744 osebatm je bilo delo ponujeno, 2603 osebe so dobile delo, 3258 osel) je bilo zbrisanih iz evidence in 681 oseb je odpotovalo.
Mariborska borza dela išče 15 rudarjev za rudnik Aleksinac v Srbiji, 3 starejše ključavničarje za stavbna dela, 2 kleparja, 1 sodarja, 1 mesarja, 7 zidarjev, 10 pomožnih delavcev, 3 tesarje, 1 kurjača in 1 soboslikarja. — Vajence pa: 3 pekovske, 2 čevljarske, 2 mizarske in 1 tapetniške obrti. Interesenti, stanujoči izven Maribora, maj se prijavijo pismenim potom, da si prihranijo potne stroške, v slučaju, da so mesta zasedena.
Darovi za poplavljene«. Doslej so došli g. velikemu županu v Ljubljani ti-le zneski: Udruženje rez. oficirjev, pododbor Ljubljana 1000 Din, g. J. Vizovič, Žalec 300 Din, Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani 20.000 Din, Ljubljanska kreditna banka 10.000 Din, Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani 5000 Din, upravništvo »Narodnega Dnevnika« v Ljubljani 200 Din, tovarna tkanin im pletenin Josip Kunc in Kamp. v Ljubljani 5000 Din, g. Fr. Krapež, restavrator v Ljubljani 300 Din, ga. Berta Trillerjeva, vdova odvetnika v Ljubljani, je darovala za poplavljence v Škofji Loki in Žireh znesek 500 Din. — Vsem plemenitim darovalcem bodi izrečena v imenu prebivalstva najtoplejša zahvala. Darovi bodo uporabljeni z« otui-Ijenje bede v poplavljenih krajih, ki čakajo ih upajo, da bo sledilo tem velikodušnim darovalcem še mnogo, mnogo drugih.
Obnova francoskih krajev je toliko napredovala, da je treba izvršili samo še eno petino skupnega programa. Doslej so izdali za obnovo okoli 80 milijard frankov, treba pa bo še kakšnih 15 milijard. Bolj važna kot obnova je pa sedaj v Franciji stabilizacija franka. Ko bo ta Izvršena, se bo obnova kaj hitro izjpopol-nila. To mnenje zastopa v prvi vrsti Lou-cheur.
Po svetu. V septembru je importirala Anglija 1,941.000 ton premoga. Zguba na naročilih iz inozemstva vsled premogovnega štrajka je znašala v prvih letošnjih devetih mesecih 21,953.000 funtov, če primerjamo naročila z istodobnimi naročili lanskega leta, in 42,593.000 funtov iiapram predlanskemu letu. — Produkcija surovega železa, jekla in valjanega blaga v Gornji Sleziji je bila v avgustu dosti večja kot v juliju; znašala je v gornji vrsti 25.000, 49.000 in 36.0(X) ton. V avgustu je bil eksport še enkrat tako velik kot v juliju. — Italijanski listi poročajo, da se bo osnoval s pomočjo zavodov Banca di Napoli, Banca di Sicilia in Banca Commerciale finančni ikonsorcij s kapitalom 500 milijonov lir, da vodi. boj proti padanju vrednostnih papirjev na borzi. — Več srednjeevropskih plov-bnih družb se je združilo na enotno prevozno tarifo. — Nemška Gasolin d. d., je vsled Stinnesove krize veliko trpela; poslovno poročilo gospodarskega leta, končanega z 31. marca 1926, kaže 8 milijonov 790.000 mark zgube. Primanjkljaj bodo krili s sanacijo v bližnjem času. — Francoski strokovni listi pišejo, da je vinski pridelek v okraju Bordeaux za 40% manjši kot lani, po drugih okrajih pa 30% manjši. Vinske zaloge so skrajno majhne. — V svrho osnove kartela za izdelovanje vagonov so ustanovili Nemci posebno tozadevno študijsko družbo. — Generalni ravnatelj Anglobanke Peter Bark se mudi sedaj v Jugoslaviji, da se pogaja o zadevah zavodov, ki spadajo v interesno sfero te banke. Morganov kredit za obrambo Iranka so v polni izmeri obnovili. — Norveška krona se je> zelo dvignila, trgovski svet je vedel to že na-
>•***=«*>«
prej in se je pravočasno na spremembo pripravil. — Pridelek krompirja na Ogrskem je bil letos prav dober, inozemski trgi se živahno zanimajo zanj. — Čehi in Nemci se pogajajo o Češkoslovaški prosti coni v lukah Hamburg in Stettin. — Rusi so naročili na Češkoslovaškem spet večje število poljedelskih strojev. Češki tovarnarji so se obrnili na vlado in na bankar-stvo za dalekoseižno pomoč; Rusi zahtevajo namreč kredite na dolgi rok. Tovarne pravijo, da bi bila zguba ruskega prodajnega trga zelo občutna. — S 1. oktobrom so znižali v Italiji davek na sobe v luksuznih hotelih na 8%, v hotelih prvega razreda in v kopališču ih in zdravi-liščnih hotelih na 4%, povsod drugod so davek črtali. Treba je plačati samo prijavnino 50 centesimov za osebo. — Češkoslovaška sladkorna konipanja je dala letos 804.000 met. stotov več sladkorja kot lani in je sploh največja dosedaj. Domači kontnim se je dvignil za 4‘7%. — Evropski kartel lima obsega 15 držav. — Poljska banka bo na račun finančnega ministrstva izdajala državne bankovce po
5	in 25 zlatov; ti bankovci bodo samo tako dolgo v obtoku, da bo mogla množina srebrnih novcev na zadosten način kriti potrebo po malem denarju. — Vprašanje kartela avstrijskih tovarn katuna je zadelo na precejšnje težkoče. Gre za kon-tingentiranje in za nabavo .potrebnega kapitala. Proti ogrskemu kartelu katuna nameravajo trgovski krogi začeti z bojkotom. — Poljski kartel nafte se bo menda s 1, novembrom avtomatično razdru-žil. — Avstrijski uvoz v juliju je znašal 208 milijonov šilingov, izvoz 135 milijonov; pasivnost je iznašala 73 milijonov šilingov, v juniju pa 81 milijonov. — Znana velika tekstilna tvrdka v Budimpešti Rosenberg, Klein in Garai se je že dalj časa borila s težkočami in je priglasila sedaj insolventnost. Aktiva znaša 2'4 milijarde kron, pasiva 4‘4. Pravijo, da so tudi inozemske tvrdke prizadete. — Češkoslovaške železnice so za izvoz v Italijo ponovno dovolile vozne olajšave.
Ljubljanska borza.
Ponedeljek, 18. oktobra 192(5.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921., •len. 72, bi. 73.50; loterijska državna renta za vojno škodo, den. 305; zastavni listi Kranjske deželne banke,* den. 20, 'bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske deželne banke, den. 20, 'bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 104, bi. 198; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 155; Merkantilna banka, Ko-čevljev, den. 94, bi. 95, zaklj. 95; Prva hrvat-ska šted., Zagreb den. 805, bi. 870; Kred. zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 165, bi.
175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, bi. 98; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 102; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, den. 55, bi. 65; šešir . tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 104.
Blago: Bukova drva, suha, meterska, fco meja, den. 21; bukovi plohi, neobrobljeni, 90, 100, 110, 130 mm, od 2.50 m naprej, fco nakl. postaja, bL.1000; smrekovi hlodi, od 25 cim naprej, 4 m, fco nakl. postaja, den. 200; letve (smreka, jelka), 24/48, I., II., III., 4 m, fco meja, den. 495; trami imerkantilni, 6/8, 5 m, fco vag. nakl. postaja, 1 vag., den. 260, bi. 260, zaklj. 260; pšenica 'bačka, 75/76, 2%, fco nakl. postaja, bi. 280; pšenica, 73/74, fco vag. nakl. postaja, bi. 275; koruza umetno sušena za X., XI., XII., fco vag. nakl. postaja, bi. 152.50; koruza nova v klipu, fco vag. nakl. postaja, bi. 80; koruza nova, fco vag. nakl. postaja, bi. 115; rž, 71/72, 2%, fco nakl. postaja, bi. 205; oves novi, fco nakl. postaja, bi. 150; ječnem krmilni, 62/63, fco vag. nakl. postaja, bi. 160; ječmen ikumilni, 63/64, fco vag. nakl. post., bi. 165; ječmen polkrmilni, 65/66, fco vag. nakl. postaja, bi. 180; otrobi drobni, fco vag. nakl. post., bi. 115; fižol beli, '%%, fco vag. slov. postaja, bi. 155; krompir rani, fco vag. slov. postaja, bi. 110; laneno seme, fco Ljubljana, den. 380; laneno seme Podravina, fco Ljubljana, den. 370; seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. postaja, bi. 100.
TRŽNA POROČILA.
t
Tržne cene za meso v Ljubljani (16. oktobra). Govedina: v mesnicah po mestu: 16 do 19, na trgu: 1 kg govejega mesa I. 18, II. 15, vampov 9 do 10, pljuč
6	do 8, jeter 18 do 19 Din. Teletina: 1 kg telečjega inesa I. 20, 11. 17 do 18, jeter 25, pljuč 20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 1. 22.50, II. 19 do 20, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, slanine trebušne 18, slanine mešane 19, masti 25, šunke (gnjati) 35, prekajenega mesa I. 32, II. 30. Drobnica: 1 kg koštruuovega mesa 12 do 14, jagnjetine 20. Klobase: 1 kg krakovskih 45, debrecinskih 45, posebnih 30, polpreka-jenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28 do 30. Perutnina: piščanec majhen 15 do 18, večji 20 do 25, kokoš 25 do 35, petelin 25 do 30, raca 20 do 25, domač zajec manjši 10 do
15,	večji 16 do 30 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2.50 do 3, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 55, masla 45, bohinjskega sira 35 do 44, sirčka 9 do 10, eno jajce 1.25 do 1.50 Din.
Cene špecerijskemu blagu v Ljubljani. 1 kg kave Portoriko 70 do 74, Santos 52 do 66, Rio 42 do 46, pražene kave 1. 92 do 100, II. 76 do 80, III. 56 do 60, kristalnega belega sladkorja 13.50, v kockah
15.50,	kavne primesi 22, riža I. 8 do 12,
II.	7 do 9, 1 kg testenin I. 12, II. 8.50.
Mlevski izdelki na trgu v Ljubljani (L6. oktobra). 1 kg moke št. 0 5.25, št. 1 4.50, št. 3 4, št. 5 3.75 do 4, kaše 6 do 7, ješpre-
nja 6 do 8, ješprenjčka 10 do 13, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 5, pšeničnega 6.50, ajdove moke 1. 9,
II.	8 Din.
Mariborski trg dne 16. oktobra 1926.
Ta trg je bil zelo dobro obiskan in založen, kupčija pa živahna. Slaninarji so pripeljali 45 voz s 119 zaklanimi svinjami, kmetje pa 46 z zeljem in čebulo, 42 s krompirjem in 10 s sadjem naloženih voh na trg. Razven zeljarskih glav, katere so radi velike množine cenejše postale, so bile cene pri drugih poljskih pridelkih iste kakor pretečeni teden. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem 10 do 37.50 Din, kokošim in racam 30 do 45, gosem in racam pa 35 do 85 dinarjev komad. Domačim zajcem 5 do
25,	angora-zajcem 30 do 100, domačim golobom 25 do 30 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene krompirju 1.25 do 2 Din, čebuli 2.£5 do 4, česnu 10 do 15, kislemu zelju in kisli repi 3 do 4, paradižnikom 2.50 do 4 Din kilogram, karfijoli 2 do 6, ohrovtu 0.25 do 2, buči 1 do 2, endiviji 1 do 1.50, zeljnatim glavam 0.75 do 5 Din komad. Medu 25 do 30 Din 1 kg.. Mleku
2.	do 2.50, smetani 12 do 14, oljčnemu olju 26 do 40, bučnemu olju 18 do 26 Din liter, surovemu maslu 36 do 40, kuhanemu 44 do 48, čajnemu 50 do 65 Din 1 kg. Jajcem 1.50 do 1.75 Din komad, fižolu staremu 2 do 2.50 Din liter. Sadljti: jabolkom in hruškam 3 do 6, češpljam 4 do 5, breskvam 3 do 4, grozdju 6 do 12 Din kilogram. Kostanju surovemu 2.50 do
3,50,	pečenemu 6 do 7 Din liter, limonam 0.75 do 1.50 Din komad. — Lončeno in leseno blago: 1 do 100 Din komad, brezove metle 2.25 do 5 Din komad, leseni ročni voziček 100 do 250 Din komad, koruzna slama 25 do 30 Din vreča.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 13. 1. m. so kmetje pripeljali 12 voz sena, 4 otave in 6 slame, v soboto
16.	t. m. pa 7 voz sena, 1 voiz otave in 5 voz slame. Cene so bile senu 80 do 100, otavi 75 do 80, slami pa 40 do 50 Din za 100 kg, oziroma 2 Din za snop. Radi pičlosti dovoza kmetje nikakor nočejo pojenjati s cenami in bržkone bodo cene v kratkem še porastle, ne pa padle
Dunajska borza za kmetijske produkte (15. t. m.). Na ameriških borzah so pšenični tečaji malo poskočili. V soglasju s tem poročilom in zaradi male ponudbe se je na Dunaju razivila tendenca v tuji pšenici zelo čvrsto. Tudi rž je tendirala dalje čvrsto. Turščici se cene pri čvrsti temeljni tendenci niso spremenile. Urad-
no so se cene inozemski pšenici povišale za pol šilinga. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica domača 38.25 d0 39.25, potiska 43.50—44.50, rž 27.75 do 29.50, turščica 26.50—27.50, oves domači 25—25.50.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 3000 vžigalnih kapic ter za dobavo 150 kg modro kislega kalija; do 22. oktobra t. 1. za dobavo raznih barv, za dobavo 50 kg konsistentne masti ter za dobavo 10 kg kopalnih gob; do
26.	oktobra t. 1. pa za dobavo raznih medenih vijakov. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 28. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 50 m konopne gurte. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 10 .novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih kemikalij (grafit v prahu, kolofonija, katran, dekstrin, steklarski kit, boraks, denat. špirit, lužni kamen, salmijak v prahu in komadih, kal-
i	cinirana soda itd.). Dne 11. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 500 velikih in 500 malih dvojnatih žicovodnih koles. Dne 16. novembra t. tl. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 42.376 m* hrastovega lesa za skretnice in 2.250 hrastovih pragov; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede, dobave gladilne-ga platna, steklenega papirja, smirkovega peska in plovca, glede dobave raznih pasov, plošč za poliranje in linoleja ter gllede dobave 4000 kg španskega trstja; pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 2000 ton angleškega odnosno vestfalskega premoga; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave usnjenega in sedlarskega materijala ter glede oddaje soboslikarskih in ličarskih del na področju direkcije v Sarajevu. — Dne 17. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 10.000 kg barvastih cunj ter glede dobave 7 kaučuk cevi za pranje kotlov; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 1000 košar za oglje iz španskega trstja; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave električnega materijala in glede dobave gumijevega materijala.
i	Predmetni oglasi z natančnejšimi podatk.
! so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
judino šivalni stroji in najboljši kolesa
•za rodbino, obrt in industrijo so le
JOS. PETELINCA
Nfiinlžje Gritasner Tudl
cene l	n8 °^r0
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika
Pouk v Teženju brezplodno. — Večletno guroncij«.
sMin=sm= Vefetrgovina
v
S TISKARNA MERKUR!	
■	Trgovsko-industrijska d. d. j Ljubljana I Simon Gregorči-i čeva ulica št. 13 B Telefon št. 552 ■	Raiun pri pošt lek. zav. št. 13.101 Je m	Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vseo tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. * i. t. d. Lastna knjigoveznica.
I
Sl
V Ljubljani |
priporoča	|
špecerijsko ji blago	jj
J
raznovrstno žflanje ■
ntoko >n
deželne pridelke
raznovrstno
rudninsko vodo Lastna pražarna ata r kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
I CENIKI NA RAZPOLAOOI U 3lllUt^^=lll^^^llllll==fia
Veielrgovina Kolonij a lne in špecerijske robe
IVAH JELAČIN, Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode.
Zahtevajte
l TRIKO-PERILO :
♦ zn moške, žene in otroke, %
♦ volna v raznih borvuh, rokavice, ♦ T nogovice. dokoienice, n^ir.V ,’ 1
♦ nlkl za šolarje in lotce, dežniki, ^ i kloti, Šifoni, žepni robci, poMcc, tIIcc, no/.i, + t škarje.potrebSClne s<a Šivilje, J
! J krojaCe, Čevljarje, brivce .
edino lc pri tvrdki	;
,
Josip Peteline
j Ljubljana
X blizu Preternoveo« spomenika.
* Pijnlijt cene!	h	veliko	In	malo!	^
X*,.««.«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»
tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO l
Tehnično in higijeniino najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
C Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št la, n. nadstropja.
m
Ureja dr. IVAN PLBSK. — Za Trig»v»ko-indu»lrij#ko d. d. >MERKUR> kot izdajatelja 1* Viafcarja: A. SE TER, LjuMjana.