•o
:<n ■o
-O
:t-»
im
¡«/"> im
-t-» ¡r--
BM'IiQIQ
90,6 95,1 95,9 100,3
Kdor išče, najde ali pa tudi ne!
Čisto okolje, nevarne kemikalije - izbor je naš!
Št. 25/Leto 66/Celje, 29. marec 2011/Cena 1,10 EUR
□
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Plaz Majland še vedno nedotaknjen
Čakajoč na državne birokrate, so prebivalci še vedno odrezani od sveta.
SPODBUDNE ZGODBE
»Moj mesar Jože«
Prometna nesreča ali le policijska statistika? i„ ,
i
V Žalcu bodo izvažali znanje, ne ljudi!
»Do EuroBasketa se lahko še marsikaj zgodi,« opozarja celjski župan
V Bukvarni Novega tednika preberite: Točka G
2_MASA TEMA_NOVI TEDNIK
»Vsi pa res nimajo GPS-jev!«
Kje, za božjo voljo so Kresnike? - Križi in težave z usmerjevalnimi tablami - Za postavitev odgovorne država in občine

Občina za svoje območje lahko sprejme usmerjevalni sistem prometne signalizacije, ki vključuje tudi turistično in drugo obvestilno signalizacijo. Vzpostavitev usmerjevalnega sistema odpravi poplavo informacijskih, oglasnih in drugih tabel podjetij, ki so narejene in postavljene mimo obstoječih pravil ter obiskovalca prej begajo kot pa mu pomagajo najti želeno pot. Usmerjevalni sistem je sestavljen iz samostojnih delov, ki pa uporabljajo enotno tehnologijo postavitve in videz ter vnaprej predpisano barvno lestvico. Na tak način lahko občine postavijo vstopne in pozdravne table ter označijo poti do t.i. »družbenih vsebin« (občinska stavba, bolnišnica, zdravstveni dom, šole, predeli mesta oziroma kraja, avtobusna in železniška postaja, parkirišča, lekarna, hoteli, turistične znamenitosti, parki, športni objekti, kulturne ustanove) in »komercialnih ciljev« (industrijske cone, poslovne dejavnosti in podjetja).
Če bi vam med vsemi temi znaki pogled le segel do table desno zgoraj, pa ne verjamem, da bi vam napis Kresnike uspelo prebrati. Preveč je zbledel.
Zakon o cestah določa, da so prometna signalizacija sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in varnosti prometa. Sestavljajo jo prometni znaki in druga sredstva in naprave za vodenje in zavarovanje prometa na cesti ter turistična in druga obvestilna signalizacija. Prometna oprema so sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in vodenje prometa (smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje in podobno) ter sredstva in naprave za prisilno ustavljanje vozil.
O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometne signalizacije in prometne opreme na državnih cestah odloča DRSC, če z zakonom ni določeno drugače. Na državni cesti se sme postavljati turistična in druga obvestilna signalizacija samo v skladu s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo. O postavitvi turistične in druge obvestilne signalizacije odloča direkcija, ki ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev, vzdrževanje in odstranitev. Upravljavec občinskih cest je občinska uprava, način upravljanja določi pristojni organ občine s splošnim aktom.
Ste že kdaj neuspešno iskali koga in se pri tem izgubljali, tako da še sami na koncu niste več vedeli, kje ste? Za takšno »dogodivščino« sploh ni treba kam daleč, dovolj je že skok čez občinsko mejo ali pa se to lahko zgodi celo v domačem mestu. Pa bi se temu zagotovo lahko izognili, če bi v državi imeli enoten sistem usmerjevalnih tabel, ki bi ljudem pomagal, da najdejo tisto (in tistega), kar iščejo. No, lahko bi celo zapisali, da ta sistem imamo, a kaj, ko je zaenkrat bolj kot ne zapisan le na papirju in se ga le redko kdo drži.
Zanesljivo je - kar se iskanja neznanih krajev tiče - še najbolj »varno«, če imate v avtomobilu GPS-napravo, v katero preprosto vpišete želen naslov, ona pa vas brez kakršnega koli oklevanja vodi na cilj. No, res se lahko zaplete, če navigacijske naprave niste osvežili z novimi podatki, pa so vam vmes zgradili kakšno primernejšo cesto, lahko pa imate tudi smolo, da so bili gradbinci prepočasni in namesto v avtocestni pas zrete v obvestilno tablo, da je cesta še v gradnji. A ker GPS-naprave še niso obvezen del avtomobilske opreme, bi se vozniki morali zanesti tudi na obvestilne in usmerjevalne table ob naših cestah.
Pričakovati je mogoče, da bo glede tega malo več reda naredil nov Zakon o cestah, ki bo začel veljati 1. aprila, izvajal pa se bo od 1. julija. A zaenkrat je vključno s podrejenimi predpisi še vedno v veljavi Zakon o javnih cestah, ki je po sprejemu v letu 1997 doživel vrsto popravkov in sprememb. In roko na srce, ni težko razumeti, da zlasti v občinah kaj hi-
tro lahko spregledajo katero od teh sprememb in zato še vedno zremo v bolj ali manj lično oblikovane označevalne table, ki so takšne barve, kakršna je pač najbolj všeč tistemu, ki je plačal račun
zanje. In ne glede na to, da je zanje natančno določena oblika, vključno s tipologijo pisave in z velikostmi, se kaj hitro zgodi, da uzreš trikrat večjo reklamno tablo za vaško gostilno, kot je smerokaz
do bližnjega kulturnega spomenika državnega pomena ... Ali pa da na poti »srečaš« tri krajevne table za malo vasico, kjer živi manj ljudi, kot ima voznik prstov na obeh rokah, odcep do občinskega središča pa preprosto zgrešiš, ker ni nikjer označen ali pa je smerokaz skrit kje v grmovju.
Za red ob javnih cestah
Če odmislimo kakšne kolovoze, gozdne ceste, služnostne poti in podobne površine, v Sloveniji javne ceste predstavljajo celotno javno cestno omrežje. Tega delimo na državne ceste, ki so v lasti Republike Slovenije, in občinske ceste, ki so v lasti občin. Lastniški delitvi sledi tudi logika njihovega vzdrževanja, upravljanja in drugih del na njih. Skupna dolžina javnega cestnega omrežja Slovenije znaša približno 39 tisoč kilometrov, od tega je državnih cest le 6.454 km. Za upravljanje, vzdrževanje in razvoj državnega omrežja - regionalnih in glavnih cest - j e pristojna Di-
rekcija RS za ceste (DRSC), v pristojnosti Družbe za avtoceste v Rs (Dars) pa so upravljanje, vzdrževanje in razvoj avtocest ter hitrih cest. Večinski del javnega cestnega omrežja v Sloveniji so občinske ceste, ki so v upravljanju občin. Te tudi skrbijo za njihovo gradnjo in vzdrževanje. Delimo jih v skladu s kategorizacijo občinskih cest, ki jo sprejme občina. Med občinske ceste sodijo lokalne ceste (približno 14 tisoč km)
in javne poti (več kot 18.500 km). Če torej občani ugotovijo, da je »kaj narobe« z označbami ob regionalni ali glavni cesti na njihovem območju, lahko občina o tem zgolj obvesti upravljavca te ceste, torej DRSC, potem pa skupaj čakajo na ureditev.
»Gospa, kam vam stresem drva?«
Takšen epilog bo najbrž dočakala tudi zgodba naše bralke Caterine Kresnik, ki je imela v zadnjem času kar nekaj neprijetnosti s tem, da je njen domači kraj, majhno naselje Kresnike v občini Štore, pač »težko najti«, če nisi ravno domačin.
»Saj imamo ob glavni cesti skozi Štore postavljeno tablo za Kresnike, a kaj, ko se slabo vidi in če ne veš, da je postavljena, jo hitro spregledaš,« je povedala in dodala, da je njihovo hišo v Kresnikah tako neuspešno iskal voznik, ki jim je pripeljal drva, kasneje pa se je zgodba ponovila še ob dostavi kupljenega pralnega stroja. »Veliko ljudi že ima v avtomobilih GSp-naprave, a od vsake-
ga tega res ne moreš pričakovati,« je pripovedovala. Sama je imela smolo; ni je imel ne traktor prvega ne kombi drugega in njej tako ni preostalo drugega, kot da je oba dostavljavca usmerjala s pomočjo telefona in ju na koncu še tolažila, ko sta se do Kresnikovih le nekako »prebila«. Da je pot do njih na nekaterih mestih precej nevarna, je še dodala in opozorila zlasti na oster ovinek, kjer bi za večjo prometno varnost lahko
poskrbeli vsaj z namestitvijo obcestnega ogledala.
Saj ne, da v uredništvu za Kresnike še ne bi slišali. Da so nekje pri Štorah, smo vedeli, a pošteno priznam, da več od tega pa tudi ne. Zato je bilo še dobro, da smo Kresnike (in pot do tega naselja) najprej poiskali na zemljevidu, kajti označevalno tablo ob glavni cesti Celje-Rogatec, na kateri je zbledel napis Kresnike, bi sicer zanesljivo spregledali. Zakaj je tako? Župan Občine Štore Miran Jurkošek nam je pojasnil že znano, da je za postavitev tabel ob glavni cesti odgovorna DRSC. »V občini lahko storimo le to, da na problem opozorimo,« je še povedal in dodal, da pa že kakšno leto razmišljajo o bolj preglednih in učinkovitih označbah ob lokalnih cestah. »Naselja v občini niso strnjena, zato bi bilo najverjetneje smiselno, da postavimo ob posameznih odcepih table z označenimi hišnimi številkami,« je še dejal in krajane Kresnik povabil, naj se na občino obrnejo z zahtevo, kje natančno želijo, da bi ob cesto postavili ogledalo. »Vsako
takšno pobudo preverimo na terenu in se po ogledu odločimo, ali je postavitev potrebna ali ne.«
Naša bralka Caterine Kre-snik je prvi korak naredila. Pričakovati je mogoče, da bo zahteva za namestitev novega smerokaza upravičena, zato ji na jesen ne bo treba več razlagati, kako dostaviti drva pred domačo drvarnico.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
ČETRTEK PETEK
a	0
m Kan m	
www.novitednik.com
AKTUALNO
Prijateljem pomoč
prepovedana!
Pri novogradnji hiš bo prepovedan inštitut lastne režije - Kazen do 1.200 evrov
Poznam mlado družinico, oba, recimo jima Maja in Marko, sta že nekaj let zaposlena, imata srednjo plačo. Dva manjša otroka, fantek hodi v šolo, deklica je v vrtcu. Vsa leta so živeli pri njegovih starših, tako da velikih stroškov ni bilo. In vsa leta so »stiskali«. Nobenih počitnic, izletov ali česa podobnega, nobenega »luksuza«, nič »li-španja« in drugih razvad. Gradili so hišo. In jo, kar v teh časih najbolj preseneča, dogradili brez večjih kreditov. Parcela je bila domača, vi, ki sta jih Marko in njegov
pri načrtovanju in papirjih je pomagal brat, diplomirani gradbinec. Seveda so plačali vse potrebne stroške. Pri zasaditvi prve lopate je pomagala kopica prijateljev. Za kakšno pivo in malico, po delu je sledilo druženje. Zidal je, seveda ob pomoči Marka, Majin oče. Les je bil na voljo v domačem
tast preživela na gradbišču. Sama sta zgradila zidove, enkrat razbijala stopnice, ker sta se uštela, sama sta poskrbela za omet in ostalo, kar je v pristojnosti zidarjev.
Računi? Seveda jih ni bilo, razen tistih iz trgovin. Vmes so minevala leta in družinica je uspela privarčevati za najbolj nujno pohištvo. Kakšna
Kaj bomo lahko gradili sami?
Pod enostavno sodijo garaža, prizidki ali lope do 30 kvadratnih metrov, kjer strokovni nadzor v prihodnje ne bi bil potreben. Za enostanovanjske stavbe je nadzor seveda potreben. Dovoljene bodo tudi obnove in vzdrževalna dela - torej bodo sosedje lahko še naprej pomagali pri prekrivanju strehe ali obnovi fasade. Iz zakona so izvzeta planinska in gasilska društva, ki bi gradila objekt v velikosti do 250 kvadratnih metrov, ker vlada meni, da v društvih le delajo v okviru dobrodelnega in prostovoljnega dela. Seveda so pripravljavci zakonskih določil preučili tudi tveganja: »Brez računa ne moremo uveljavljati garancije, ni varnosti, da bi lahko izvajalca terjali za popravila, ki jih je v primeru reklamacij treba še enkrat plačati. Se lahko vprašamo, če je takšna gradnja sploh cenejša?« Zato opozarjajo, da se s predlaganim ukrepom zvišuje kakovost gradenj. Omenjene zakonske spremembe bodo poslanci v državnem zboru obravnavali po hitrem postopku, napovedujejo pa, da naj bi začele veljati že junija.
gozdu, za streho so ga ob-tesali znanci. Verjetno niso registrirani kot s. p. Kot po vrsti sta si sledila betonska veselica, seveda s prijatelji, in postavljanje smrečice na ostrešje ... Vmes so bili dne-
akcija. Tako za kuhinjo kot opremo v dnevni in otroških sobah. V akciji so bili kupljeni lestenci, ploščice, pipe in podobno. »Res je, da nekaj časa traja, potrebnih je veliko poti, toda na kon-
na podlagi inštituta sosedske pomoči, brez imenovanja izvajalcev, ki bi izpolnjevali zakonsko določene pogoje, ki so za dejavnost izvajanja del registrirani, pri čemer od svojih prihodkov na predpisan način odvajajo dajatve državi.
S tem se je menda posredno omogočalo delo na črno in s tem odpiralo možnosti za sivo ekonomijo. Kot so pojasnjevali predstavniki vlade, se je inštitut lastne režije v praksi izkoriščal, menda je le malokdo gradil v lastni režiji ali z brezplačno pomočjo prijateljev. »V bistvu je bilo zakonsko omogočeno, da si najel izvajalca in mu brez računa plačal delo,« je povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Peter Gašperšič.
Pomisleki
Seveda se ob predlaganih spremembah pojavlja kup vprašanj in pomislekov. Med glavnimi je poznavanje prakse, torej da bodo razni podjetniki, da ne rečemo mali zidarji, ki so doslej praviloma zaposlovali tujo delovno silo, nastopali kot »big bosi«. Še vedno bodo imeli predvsem tujo delovno silo, po možnosti dva delavca prijavljena, medtem ko bodo petim
plačevali na roko. Potem nas bodo prijavljali inšpekcijam in zahtevali, da delajo naše objekte, ki smo jih doslej delali v samogradnji,« smo med drugim že slišali, ob tem pa tudi opozorila, da pri teh manjših podjetjih sploh ne gre za slovenske državljane. Še največ pomislekov gre v smer, da so bili doslej ti zasebniki podizvajalci velikih podjetij in da mnogi sploh niso usposobljeni za gradnjo cele hiše.
novo podjetje,« je omenil eden od sogovornikov.
Eden od vzrokov za spremembe so opozorila zbornice, da že zdaj obrtniki za svoje delo niso izstavljali računov. Vendar - čigav problem je to? Naročnika, obrtnika ali morebiti neučinkovite države? Očitno gre še za en »horuk« zakon, ki podrobnosti ne predvideva. Če zanemarimo, da se bodo v novi zakonski ureditvi iskale vsemogoče luknje, tudi če pustimo vnemar neživljenjsko
Seveda je tudi v primeru, da vas zalotijo, kako s prijateljem gradite hišo, predvidena globa - od 500 do 1.200 evrov. Hkrati ni predvideno, da bi bilo treba tako grajen objekt podreti. Seveda so se takoj pojavila vprašanja, kaj bo, če bo kdo tvegal in vseeno svojo hišo gradil v lastni režiji: »To je stvar presoje posameznika, mogoče ga nihče ne bo prijavil in jo bo odnesel brez globe,« je odgovoril Gašperič.
Še večja bojazen pa je, da bodo zaradi tega, ker je tako ukazala država, cene gradenj poletele v nebo. »Prej je država podpirala velike gradbene tajkune in jim >rihtala< posle v Libiji, zdaj pomaga malim gradbincem, ki so praviloma z Balkana, pri nas pa imajo registrirano podjetje, ki ga z jesenjo ukinejo, spomladi pa pod novim imenom z neznanim številom delavcev odprejo
obnašanje države, se moramo zagotovo vprašati, kdo med povprečno mladino bo sploh lahko še gradil svojo hišo?
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA

www.radiocelje.com
cu se izplača,« je v novem domu, za koga nekoliko mi-nimalistično opremljenem, pripovedovala Maja. »Za vse bo še čas. Samo da imamo svojo streho nad glavo. In kar je najpomembneje, hvaležna sva prijateljem in znancem, ki niso nikoli rekli ne.«
Seveda so nekatera dela v novi hiši opravili tudi za to poklicani oziroma uradno registrirani mojstri. Z računom so napeljali vodovod in centralno ogrevanje, brez računa, v lastni režiji, položili ploščice in v prijateljski navezi napeljali elektriko. Lani jeseni se je družinica, po približno sedmih letih gradnje, vselila v svojo hišo. Tako Maja kot Marko sta prepričana, da sta si svojo streho nad glavo pošteno zaslužila, in do prejšnjega tedna niti pomislila nista, da je njun dom morebiti zgrajen na črno. Po novem
A bo zgrajen na črno - po novem. Država, bolje vlada, na zahtevo obrtnikov in predlog ministrstva za okolje in prostor od četrtka meni tako. Vlada je namreč sprejela spremembe zakona o graditvi objektov, po katerih bomo z lastnimi rokami oziroma v lastni režiji lahko gradili le enostavne in nezahtevne objekte ter izvajali vzdrževalna dela, medtem ko bo za vse ostale gradnje treba najeti podjetje oziroma skleniti pogodbo z registriranim izvajalcem del. Doslej je namreč veljalo, da se v lastni režiji pod predpisanimi pogoji dovoljuje gradnja določene vrste stavb v velikosti do 250 kvadratnih metrov, gasilske in planinske domove pa do 350 kvadratov. Posameznik ali društvo sta lahko gradila
Pokojninska reformoaktivnost
Avtor: Dalibor Bori Zupančič
»Bojim se, da bova postala, če ne bo šla večina jedrskih po svetu kmalu v penzijo, tako aktivna, da nama bo itak figo mar za dolžino delovne dobe!«
GOSPODARSTVO
V	tujino bodo izvažali znanje, ne ljudi
V	Žalcu bo še letos zaživel razvojni center Informacijsko komunikacijskih tehnologij Savinja - Srce razvoja in generator novih delovnih mest
V žalskem Mikropisu so se ob 25-letnici uspešnega delovanja odločili, da s še desetimi partnerji, med katerimi sta tudi Občina Žalec in Razvojna agencija Savinja, ustanovijo razvojni center, s katerim želijo doseči tehnološki preboj. Več kot 14 milijonov evrov vreden projekt, ki bo sofinanciran tudi z evropskimi sredstvi, so minuli teden podprli tudi žalski svetniki.
Nov razvojni center Informacijsko komunikacijskih tehnologij Savinja, kot se bo imenoval, bo začel delovati še letos, pri čemer pričakujejo, da bi zanj v prihodnjem letu ob podjetju Mikropis začeli graditi tudi nove prostore. »Z idejo nameravamo prodreti tudi na tuje trge, kar bo zagotavljalo boljšo prihodnost in priložnost za mlade ljudi z visoko izobrazbo različnih smeri. Pri čemer je bistveno to, da bomo v tujino namesto ljudi prodajali znanje,« je poudaril direktor Mikropisa Janez Uplaznik. Razvojni center bo tako srce razvoja in generator novih delovnih mest. Po besedah Uplaznika naj bi za
Janez Uplaznik
začetek ustvarili 32 novih delovnih mest, hkrati pa bo to tudi priložnost za ustvarjanje novih podjetij. Svetniki so se strinjali, da bo nov razvojni center velika pridobitev ne le za Žalec in Spodnjo savinjsko
dolino, ampak za celo državo.
In kakšne tehnologije bodo savinjski partnerji razvijali v novem razvojnem centru? »Gre predvsem za samopostrežne in mobilne tehno-
V partnerstvu poleg Mikropisa sodelujejo še Emg, Etrust, M2M, Oring, Repro-MS03, Univerza v Mariboru, velenjska Ipak in Prosys ter žalska razvojna agencija in občina. Kot je pojasnil Janez Uplaznik, je vloga občine v tem projektu zlasti v zagotavljanju pogojev, da bo center čim hitreje lahko začel delovati. Razvojna agencija Savinja pa bo pomagala pri ustanovitvi, poslovanju, stikih z javnostmi in ostalih organizacijskih zadevah.
logije na področju trgovine, turizma, zdravstva, javne uprave in gostinstva, kjer se bo v prihodnje vse vrtelo okrog mobilnih telefonov in samopostrežnih naprav, od blagajn, kioskov, raznih naprav, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju in ki bodo pomagale ljudem, da bodo še lažje opravljali določene storitve na različnih področjih. Skratka: tu so neomejene možnosti, ki si jih danes morda še ne predstavljamo in ki bodo v prihodnjih letih prišle v vsakdanjo uporabo,« je pojasnil Uplaznik.
Več kot 14 milijonov evrov vreden projekt bo tako podprt tudi z osmimi milijoni evrov nepovratnih evropskih sredstev. Preostalih 6 milijonov bo družba zagotovila z redno dejavnostjo. Sofinanciranje bo trajalo štiri leta. Od celotne vrednosti projekta bo 8,3 milijona vloženih v razvojno-raziskovalne aktivnosti, dobrih 6 milijonov pa bo predvidoma stal nov objekt s pripadajočo računalniško in drugo opremo.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: TT (arhiv NT)
V okviru Podjetnega petka je velenjsko Gorenje obiskalo dvajset mladih.
Študenti v praksi
Organizatorji po treh Podjetnih petkih glede na odzive udeležencev opažajo, da je povezava z gospodarstvom ena najšibkejših točk slovenske izobraževalne in za-poslovalne politike.
v vrsti slovenskih podjetij, ki spodbujajo razvoj zaposlitvene pismenosti mladih. »Menim, da v času študija vse premalo razmišljamo o prihodnosti in tem, kako bi nanjo lahko vplivali. Sama sem se za udeležbo na Podjetnem petku odločila iz radovednosti. Želim izvedeti, kako izgleda resnično življenje po končanem šolanju in prav mi bo prišla kakršnakoli informacija. Podjetni petki se mi zdijo odličen način priprave na čas po končanem formalnem šolanju,« je omenila Nataša Fink, študentka 4. letnika likovne akademije.
US
Zmerni optimizem na svetovnih trgih
Svetovni kapitalski trgi so se minuli teden stabilizirali in ponovno začeli rasti. Zmerni optimizem na trgu sta spodbudila odločitev držav skupine G7, da bodo usklajeno posredovale na valutnih trgih za znižanje tečaja jena, in sporočilo Libije, da bo nemudoma ustavila vse vojaške operacije in spopade z uporniki. To se sicer ni zgodilo, zato se je v soboto v Libiji začelo vojaško posredovanje koalicijskih sil.
Glavno vprašanje je, kaj pomenijo potres, cunami in jedrska grožnja za svetovno gospodarstvo. Prve ocene govorijo, da bo svetovna rast, ki trenutno znaša približno 4,4 odstotka, nižja le za 0,2 odstotne točke. Vlagatelji so poleg mednarodne vojaške operacije v Libiji zaskrbljeni predvsem zaradi pričakovanja, da bosta Evropska centralna banka in britanska centralna banka Bank of England prihodnji mesec zvišali obrestne mere. Januarja je bila inflacija na letni ravni štiriodstotna. V ospredje ponovno prihaja dolžniška kriza v Evropi.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 21.3. IN 25.3.2011
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tElIR		% spr.
CICG	Cinkarna Celje	65.01	0,59		0.02
CETG	Cetis	18,00	0,10		0.00
GRVG	Gorenje	12,35	232,69		3,87
PILR	Pivovarna Laško	12,65	10,31		■0,78
JTKG	Juteks	27,01	0,35		-6,90
ET0G	Etol	90,00	0,00		0.00
Za porast trgov so poskrbele novice o prevzemih podjetij. Ameriški mobilni operater AT&T namerava za 39 milijard dolarjev kupiti tekmeca T-Mobile USA, ameriško podružnico nemškega velikana Deutsche Telekom. Z izvedbo tega prevzema, ki potrebuje še zeleno luč pristojnih regulatorjev, bi postal največji mobilni operater v ZDA. Delnica Deutsche Telekoma je v torek pridobila dobrih 12 odstotkov. Nemški proizvajalec tovornih vozil in motorjev Man je zahvaljujoč nepričakovano močnemu gospodarskemu okrevanju lani ponovno zabeležil pozitivne rezultate. Potem ko je izguba v letu 2009 znašala 258 milijonov evrov, znaša dobiček poslovnega leta 2010 približno 722 milijonov evrov.

Indeks
Zadnji tečaj
SBITOP
852,44
Vrednost največjih svetovnih indeksov se je minuli teden nekoliko popravila. Skupina G7 se je konec tedna prvič po več kot desetletju odločila intervenirati na valutnih trgih, potem ko se je japonska valuta jen nasproti ostalim valutam močo okrepila in s tem dodatno ogrozila okrevanje Japonske po potresu. Člani skupine G7 bodo prodajali japonsko valuto na odprtem trgu. Jen je po novici v primerjavi z dolarjem in evrom oslabel za skoraj 4 odstotke. Po negotovosti glede Portugalske je močno v sredo padel evro, ki je z 1,42 padel na 1,41 dolarja za evro. Močan obrat navzgor je »naredila« nafta. Vrednost nafte se je podražila za 4,3 odstotka in v sredo pristala pri 105,4 dolarja za sod.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Zavod Nefiks je z društvom Mladinski ceh v okviru projekta Omrežen.si v velenjskem Gorenju pripravil tretjega v nizu Podjetnih petkov. Cilji in nameni Podjetnega petka ostajajo enaki: mladim odpreti vrata v gospodarstvo, jim pokazati delovne procese in med seboj povezati dva bregova - mlade in delodajalce.
Vemo, da se mladi po šolanju soočajo z brezposelnostjo in s pomanjkanjem delovnih izkušenj, podjetja pa opozarjajo tudi na visoko neskladje ponudbe in potreb po kadrih na trgu dela. Vse navedeno ima
daljnosežne negativne posledice za pridobivanje zaposlitve, osamosvajanje in življenje posameznikov, projekt Podjetni petek pa je eden redkih, ki skuša preseči široko razdaljo med zaposlovalci in iskalci zaposlitve. Nefiks, inštitut za promocijo in beleženje neformalno pridobljenega znanja, mladim predvsem pomaga pri pridobivanju zaposlitve. Podjetni petek je eden redkih načinov, da mladi spoznajo delovne procese in delovanje velikih podjetij. Še bolj pomembno je, da iz prve roke, od kadrovnikov in strokovnjakov na področju zaposlitvene
pismenosti, izvedo, kaj se od njih pričakuje ob iskanju zaposlitve. Med pridobljenimi informacijami so temeljne naslednje: kako napisati prijavo za razpisano delovno mesto, kaj je motivacijsko pismo, na kaj je treba paziti pri sestavi življenjepisa in kaj pričakovati na zaposlitvenih razgovorih.
Po podatkih Irene Vodo-pivec, izvršne direktorice za kadre in izobraževanje, imajo v Gorenju letno skoraj 100 tisoč ur usposabljanja, kar predstavlja skoraj 16 ur na zaposlenega, 144 štipendistov in 293 študentov ob delu. Gorenje je namreč postalo tretje
Zaradi neuspele dokapitalizacije prodaja deleža
V četrtek, dva dni po »neuspeli« skupščini, je predsednik uprave Zdravilišča Rogaška Matej Goričan prodal svoj celoten delež v družbi Zdravilišče Rogaška, in sicer skoraj 20-odstotni delež navadnih ter 117 ali 19,02 odstotka prednostnih delnic. Kupec celotnega deleža je Damjan Kropej iz Oplotnice, ki se sicer ukvarja z avtopre-vozništvom in gradbeništvom.
Kot je pojasnil Goričan, se je za prodajo odločil, ker delničarji niso sprejeli predloga dokapitalizacije družbe v višini 1,125 milijona evrov. V torek so namreč končno, v tretjem poskusu, zaključili skupščino družbe Zdravilišče Roga-
ška, ki se je pri najpomembnejšem sklepu, predlagani dokapitalizaciji, razpletla precej presenetljivo. Večinski lastnik namreč ni podprl predlagane dokapitalizacije, saj se je glasovanja vzdržal. Tako predlog, da se osnovni kapital družbe, ki znaša malo več kot milijon evrov, poveča na več kot 2,3 milijona evrov, ni bil izglasovan. Predsednik uprave, vsaj zaenkrat je to še Goričan, je dokapitalizacijo predlagal zato, da bi lahko saniral določene obveznosti družbe do bank, nekaj svežega denarja pa bi namenili za razvoj novih programov. Zdravilišče Rogaška je že jeseni, tudi takrat z razlogom poplačil svojih obveznosti do bank, prodalo delež v Termah Topolšica.
US
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Velenjčani vrgli cestno rokavico
Minuli teden so gospodarstveniki Saša regije ponovno izrazili podporo tretji razvojni osi in s tem tudi, čeprav o trasi niso veliko govorili, gradnji hitre ceste od Velenja do Šentru-perta. Gospodarska zbornica s predsednico Cvetko Tinauer je povabila celjsko regionalno gospodarsko zbornico, da bi na skupni okrogli mizi predstavili argumente, zakaj velenjski del zagovarja priključek v Šentrupertu, celjski pa v Arji vasi.
Gospodarstvo Saša regije že skoraj deset let opozarja na katastrofalno stanje obstoječe cestne infrastrukture. Problem se je iz leta v leto stopnjeval in zgolj na račun gospodarske krize situacija danes ni že povsem nevzdržna. Samo v industrijski kompleks Gorenja je preko tovornega vhoda lani dnevno v povprečju pripeljalo 150 kamionov - približno toliko jih je tudi odpeljalo. Torej v povprečju kamion odpelje oziroma pripelje vsake 2,4 minute, ob konicah pa celo vsake 1,4 minute. Seveda se problem stopnjuje in tudi
zato je Drago Bahun v imenu Gorenja znova opozoril, da ne morejo v nedogled čakati na ureditev razmer, temveč bodo v nekem trenutku, če rešitve ne bo v doglednem času, prisiljeni seliti svojo dejavnost v bolj primerno poslovno okolje.
Opozorilom Gorenja se je na zadnjem srečanju gospodarstvenikov pridružilo tudi
podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, ki je v Ljubljano, sicer ne samo zaradi neustrezne cestne povezave, vendar pa je to tudi eden od pomembnih razlogov, preselilo prodajo in marketing, zdaj pa seli tudi del razvoja.
»Ko govorimo o tretji razvojni osi, ne smemo pristajati na poenostavitve nekate-
Direktor celjske regionalne zbornice Drago Polak:
»Pobudo za skupno srečanje smo že prejeli, o terminu se še usklajujemo. Vsekakor bomo skušali poiskati najboljše kompromise s ciljem kar najhitrejše in najcenejše gradnje hitre ceste.«
rih skeptikov, ki v tem vidijo samo gradnjo hitre ceste med posameznimi točkami, kajti projekt razvojne osi pomeni bistveno več: pomeni vzpostavljanje razvojnih priložnosti tako za gospodarski kot negospodarski sektor, pomeni osnovo za dvig konkurenčnosti in dolgoročno
prestrukturiranje iz družbe >znoja< v družbo znanja, pomeni realno upanje, da se bo v prihodnje vsaj del naše visoko izobražene mladine, v katero vlagamo ogromna
sredstva, vrnil nazaj v domače okolje in si tukaj z vsemi svojimi potenciali ustvaril eksistenco,« je poudarila Ti-nauerjeva.
US
Zahteve po tretji razvojni osi so v imenu Saša regije predstavili direktor velenjske zbornice Franci Kotnik, Drago Bahun iz Gorenja, predsednica Cvetka Tinauer in Toni Ploštajner iz nazarskih Hišnih aparatov.
VABLJENI
na Partizansko 12 v Velenje
gorenje
www.gorenje.si
Uspel zaradi premalo začetnega kapitala
Jože Škorjanec, mesar iz Šmarja pri Jelšah, je svojo dodano vrednost poiskal pri domačih rejcih in v mesarskih receptih naših dedov
»Ko so mi prvič predlagali, naj grem na svoje, sem jim rekel, da so nori. Zato ker je to bil poklic, ki sem ga že napol sovražil,« svoje začetne pomisleke opisuje Jože Škorjanec. Ko mu misel na lastno mesnico ni bila več tako tuja, se je vprašal, zakaj bi v poplavi tovrstne ponudbe ljudje izbrali ravno njega. Skrivnost uspeha se skriva v čudnih stvareh. »Če bi imel več začetnega kapitala, me v tem poslu že dolgo ne bi bilo več.«
Čeprav je bil šele sredi dvajsetih, je imel izkušenj v mesni industriji dovolj, da je sklenil čez svoj poklic narediti križ. »Očitno so drugi v meni videli tisto nekaj, za kar sem bil sam slep.« Kot pravi, hazarder ni bil nikoli in tako si je od sorodnika izposodil samo milijon takratnih tolarjev. »Preračunal sem, da je to vložek, ki je obvladljiv, tudi če bi šle stvari v napačno smer.« Torej so ga prav omejena sredstva prisilila, da je svojo dodano vrednost poiskal drugje. »Če bi imel takrat na voljo recimo petkrat toliko denarja, bi me zelo verjetno zamikalo, da bi kupil kakšen stroj za industrijsko izdelavo mesnin. Roko
Jože Škorjanec v svoji mesnici Moj mesar Jože
na srce, to je skušnjava, in sicer donosna.« Tako pa se je odločil, da bo njegova prednost v tem, da bo prodajal izključno meso slovenskega porekla, izdelke pa brez vseh novodobnih umetnih dodat-
kov. »Za cilj sem si postavil, da bom na ta način preživel samo sebe. Če bom res skrbel za kvaliteto, ni vrag, da se ne bo našlo toliko pametnih ljudi, ki bodo znali to ceniti, sem si rekel.«
Če mirno spiš, lahko tudi dobro delaš
Prvo leto je bil za vse sam, kar je pomenilo, da je delal vsak dan od štirih, petih zjutraj in vsaj do devetih zvečer. »To skoraj ni bilo vredno imena življenje, ampak po enem letu sem lahko zaposlil prvega mesarja.« Šest let kasneje ima Moj mesar Jože, kot se podjetje imenuje, z direktorjem zaposlenih sedem ljudi. »To so v glavnem moji sošolci. Ljudje, ki jih poznam in jim zaupam. Vedno bolj se potrjuje, da je dober, povezan tim ljudi ključen za uspeh na trgu. In ni res, da ne moreš biti hkrati šef in prijatelj. Čeprav je včasih tudi težko, ima filozofija, da vsi delamo vse, pri delitvi odgovornosti in zagotavljanju pripadnosti več prednosti kot slabosti. Seveda ne pristajam na filozofijo minimalnih plač.«
Kar se tiče denarja, Jože Škorjanec pravi, da je zanj miren spanec velika, če ne prva vrednota. »Nisem se pustil prepričati v odkup najetih lokalov v Šmarju in Poljčanah. Če se nekomu splača, da mi da kredit, se ga meni prav gotovo ne splača vzeti. In ker nisem
SPODBUDNE ZGODBE
V novi rubriki bomo predstavljali spodbudne zgodbe gospodarstvenikov, podjetnikov, obrtnikov ter podjetij s širšega območja celjskega. Zakaj? Ne želimo brezplačno reklamirati posameznikov in podjetij; prav pa je, da opozorimo na tiste, ki se trudijo in tudi v težkih gospodarskih razmerah premikajo meje. Zagotovo jih je mnogo med nami. Nekateri so večji zaposlovalci, drugi so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami uspeli poskrbeti za preživetje družine. Takšnim spodbudnim zgodbam bomo odmerjali prostor v tej novi torkovi rubriki. Želimo si tudi vaših predlogov. Pišite nam na e-naslov: tednik@nt-rc.si
bil nikoli obremenjen s posojili, sem lahko skrbel za kvaliteto, dobiček pa je bil na drugem mestu.« Brez posebnega vložka na tem področju je obseg prodaje vsako leto zrasel tudi do 40 odstotkov.
Železno pravilo -nobenih umetnih dodatkov!
Osnovna filozofija lastne predelave ostaja enaka, saj se vedno bolj potrjuje kot pravilna. »Prodajam samo meso, kjer lahko osebno zagotovim slovenski izvor. Vseh dvanajst naših izdelkov je brez umetnih veziv, fosfatov, barvil, sredstev za povečevanje volumna mase in podobnih kemikalij. Gre za klasične domače mesnine, ki jih delamo tako, kot so jih včasih na kmetih. Meso v slanici zori do tri tedne, ročno ga prelagamo in potem prekadimo v klasični dimnici po principu črne kuhinje.« Škorjanec ne zanika, da se kvaliteta plača, vendar je na trgu vseeno treba ostati konkurenčen. Kako jim uspeva? »Enostavno. Ni velikega administrativnega aparata, za
katerega bi bilo treba delati. In majhne tržne niše iščemo, za katere veliki nimajo posluha. Pri nas je na primer velik hit catering za piknike z vso potrebno opremo.« V prihodnosti bi se radi specializirali za enega ali največ dva res odlična izdelka, ki bi znamko ponesla na širši trg.
Ob nedeljah in praznikih je Moj mesar Jože zaprt. »Vsak ima pravico do dneva počitka. Tudi moji zaposleni. Od začetka se je to zdelo problem. Potem sem strankam razložil, da če bi imel tako zanič robo, da bi jo morali priti še v nedeljo iskat, da je bolje, da je sploh nočejo. Stojim za tem, da je tako kakovostna, da bodo zanjo v petek v vrsti stali. In to se nam tudi dogaja.« Prav za kvalitetno delo in za socialni čut je Škorjanec pred časom dobil tudi občinsko priznanje. »Mislim, da okroglih petindvajset let potem, ko ga je dobil tudi moj oče,« z nasmehom konča svojo zgodbo, kako je s pravo vizijo in z res kvalitetnim delom mogoče uspeti in najti zadovoljstvo prav v vsakem poklicu.
StO
Po pol leta še vedno odrezani od sveta
Plaz Majland še vedno takšen, kot je bil - Zakaj prenos zemljišč traja tako dolgo?
ZIDANI MOST - Pred desetimi dnevi je minilo pol leta, odkar je prebivalce Majlanda plaz odrezal od sveta. Odneslo je cesto in s tem edino povezavo do doline. In tako je še danes. Do Majlanda lahko pridete le po ozki pešpoti. Tja se ne more pripeljati nihče, tudi rešilni in gasilski avto ne. Rešitev je sanacija plazu, ki je odvisna od ureditve lastniških razmerij na hribu. Le eden od krajanov ima namreč urejeno lastništvo zemljišča, na katerem stoji njegova hiša, vsa ostala zemljišča so v lasti države. Dokler ne bodo lastništva prenesli na laško občino, se dela ne bodo mogla začeti, saj brez tega občina ne more pridobiti gradbenega dovoljenja.
S fotografom sva avto, tako kot že pol leta počno krajani Majlanda, pustila ob vznožju hriba na levi strani Savinje v Zidanem Mostu. Prečkala sva železniške tire, čuvaj naju je opazoval. Vsako jutro spremi čez tire deset otrok in štirinajst delavcev, ki pridejo iz Majlanda. Ko prečkaš tire, se začne pot navkreber. Ni daleč, je pa precej strmo. Pot je ozka, brez oprijema. Moja stara mama tam ne bi mogla iti. In tudi v Majlandu se je v zadnjih šestih mesecih, odkar so odrezani od sveta, štirikrat zgodilo, da so morali gasilci prenesti paciente v dolino. Med drugim so nesli nosečnico, ki se
Čakanje na birokrate
Na Občini Laško si zelo prizadevajo za sanacijo plazu. Na ministrstvo za okolje in prostor so februarja oddali projekte za sanacijo plazu po poplavah v lanskem letu. Čeprav bo sanacijo sofinanciralo omenjeno ministrstvo, se dela v Majlan-du ne morejo začeti, dokler ne bodo uredili problema z lastništvom zemljišč. Celoten hrib je namreč nekoč pripadal Slovenskim železnicam. Hrib je še danes del javne železniške infrastrukture, tako da je lastnik zemljišč ministrstvo za promet, medtem ko z zemljišči upravljajo Slovenske železnice. Na občini so imeli že veliko pogovorov tako z ministrstvom kot tudi z železnicami, vendar po pol leta ministrstvo lastništva še vedno ni preneslo na laško občino. Le če bo občina postala lastnik tega zemljišča, ki ga je treba sanirati, bo lahko dobila gradbeno dovoljenje.
Minister za promet Patrick Vlačič je 7. januarja na obisku v Zidanem Mostu obljubil, da bodo pohiteli pri prenosu zemljišč. Geodeti so prišli na teren šele 22. februarja, nam je povedal krajan Anton Ške-gro, ki ima v svojem dnevniku označeno prav vse po datumih. Parcele so odmerili, odmerili so tudi cesto, ki bo po novem malce širša, kot je bila prej, ko je na na najbolj ozkem delu merila le 2,1 metra v širino. Zdaj na občini ča-
-•» -v'
Anton Škegro pred plazom. V ozadju je hiša, ki jo bodo ob sanaciji podrli. Gospo, ki je prej živela v tej hiši, so začasno preselili v blok. Poleg njene hiše bodo podrli še eno, ki je prav tako ob plazu (zgoraj levo), kapelica, ki stoji ob tej zgornji hiši, se bo verjetno podrla sama. Glede slednje so, kot je povedal Škegro, »cerkveni krogi obveščeni«.
Sanacija plazu Majland bo stala približno 1,2 milijona evrov, od tega je laška občina že vložila približno sto tisoč evrov. Pričakujejo, da bo ostalo primaknilo ministrstvo za okolje in prostor. Odločitev ministrstva naj bi bila znana aprila. Do zdaj je Občina Laško od države za pomoč ob lanski hudi poplavi dobila le 28 tisoč evrov.
ji je začel porod, medtem ko je bila za gospo, ki jo je zadela kap, pomoč prepozna. Morda bi bilo drugače, če bi se v vas dalo priti z avtomobilom in bi pomoč prišla prej.
kajo. Geodetska uprava mora namreč še izdati odločbo o novih parcelnih številkah, potem se bo lahko prenos zemljišč z ministrstva za promet na laško občino začel. Kdaj naj bi
se to zgodilo, ne zna povedati nihče.
Kako napreduje prenos zemljišč, smo vprašali v Slovenskih železnicah, kjer so nas usmerili na Občino Laško. Tam so nam pojasnili, da imajo redne sestanke z ministrstvom za promet, saj mora prenos zemljišča opraviti ministrstvo po tem, ko bo zeleno luč za to dala tudi vlada. Na ministrstvu za promet nam na vprašanja glede prenosa zemljišč niso odgovorili, glede sanacije plazu pa so le skopo zapisali, da gre za naložbo občine.
Cilj: sanirati plaz do oktobra
Gonilna sila sanacije plazu je vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor pri občini Laško Tomaž Novak. Po njegovih izračunih bi
Krajani si prizadevajo, da bi ob sanaciji plazu poglobili tudi podvoz, ki vodi do Majlanda. Podvoz je namreč tako nizek, da skozi ne more gasilski avto, kadar pa so krajani klicali rešilca, so morali povedati, da naj pridejo z manjšim. Danes do Majlanda tako ali tako z avtom ne more priti nihče.
se sanacija lahko začela sredi maja ali junija, če bi seveda uredili težave z zemljišči in če se ne bo nihče pritožil glede izbora izvajalca. Glede na to, da je kriza in da veliko gradbenih podjetij išče nove priložnosti za delo, se krajani Majlanda najbolj bojijo prav pritožb. Če se jim bo nasmehnila sreča in pritožb ne bo, bi se lahko sanacija plazu končala do oktobra.
Krajani si poleg sanacije plazu želijo še, da bi poglobili podvoz, ki vodi do kraja. Tudi če bodo sanirali plaz, gasilski avto še vedno ne bo mogel do Majlanda, ker je podvoz prenizek. V sredini namreč meri 2,6 metra v višino, ob straneh le 1,8 metra. Škegro je na to že opozoril, saj podvoza, zgrajenega leta 1846, ko so gradili Južno železnico, do danes niso nikoli obnavljali. Prepričan je, da če se tega ne bodo lotili zdaj, ko bodo sanirali plaz in gradili cesto, do višjega podvoza še dolgo ne bodo prišli. Krajane namreč to, da samo na papirje čakajo že več kot pol leta, navdaja z obupom. Ta se sliši tudi v Škegrovih besedah, ki se spominja pripovedovanja o tem kako so pred več kot 160 leti gradili progo: »V treh letih naj bi naredili progo Celje-Zidani Most-Ljubljana z mostom vred. Mi pa nismo sposobni v šestih mesecih prenesti lastništva na občino in zato vse stoji.«
Iz neuradnih virov smo izvedeli, da naj bi namenoma delali vse zelo počasi, saj država naj ne bi imela denarja za sanacijo plazu. Tako so neurejena lastništva idealen izgovor, da sanacije ni treba začeti. Država naj bi si s tem kupovala čas. Škoda, da krajani tega časa nimajo. Zato upamo, da besede vira niso resnične.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Bodo krajani sploh kupili zemljišča?
Načrt je, da bi sprva vsa zemljišča z ministrstva za promet prenesli na občino, nekaj jih bo ostalo v lasti države, saj so tik ob železnici in gre torej za del javne železniške infrastrukture. Kaj bodo z zemljišči, na katerih stojijo hiše krajanov, se še ne ve. Med vsemi krajani si je le Anton Škegro uredil lastništvo zemljišča, na katerem stoji njegova hiša. Trajalo je kar 23 let, da se je leta 1998 vpisal kot lastnik v zemljiško knjigo. Škegro se spominja, da so imeli leta 1994 krajani s Slovenskimi železnicami sestanek, da bi odkupili svoja zemljišča. Cena je bila ugodna, zato se je nekaj krajanov odločilo, da bi kupilo zemljišča, vendar iz tega ni bilo nič. Domnevno zato, ker so na železnicah »mečkali«. Danes naj bi bila ta zemljišča po cenitvi vredna od 15 do 20 evrov na kvadratni meter. Krajani se sprašujejo, ali bo sploh kdo pripravljen dati toliko denarja za tako zemljišče.
OB-.N/ V ■ I
zemljiščih zdaj še ustavno sodišče
BRASLOVČE - Vlada je na zadnji seji sprejela zahtevo okoljskega ministrstva za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Prostorskega reda Občine Braslovče. To zahtevo bo zdaj poslala v obravnavo ustavnemu sodišču.
Občina Braslovče namreč v postopku priprave tega akta in ob njegovem sprejemu v letih 2006/07 naj ne bi upoštevala mnenj okoljskega in kmetijskega ministrstva kot nosilcev urejanja prostora za
področje poselitve in varstva kmetijskih zemljišč. Tako ta akt, v nasprotju z zakonodajo, omogoča gradnjo na zemljiščih, ki bi morala ostati kmetijska, tako pa so bila uvrščena v poselitveno območje oziroma med stavbna zemljišča. Prav tako prostorski akt naj ne bi bil ustrezno objavljen v uradnem glasilu, kot to zahtevata ustava in zakon, kar je po mnenju vlade še dodaten razlog za ustavno presojo.
BA
Naši med »naj«
V letošnji akciji naj smučišč je prvo mesto med srednje velikimi smučarskimi centri osvojilo Golte. V kategoriji največjih smučarskih centrov je tretje mesto pripadlo Ro-gli, v kategoriji manjših smučarskih centrov pa je Celjska koča, sicer dolgoletni zmagovalec, pristala na drugem mestu.
IZ NAŠIH KRAJEV
Celjsko bolnišnico vodita vršilca dolžnosti
CELJE - Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje prejšnji teden ni imenoval mag. Marjana Ferjanca za direktorja bolnišnice kot tudi ne izr. prof. dr. Radka Komadine za strokovnega direktorja. Obema so ponudili mesto vršilca dolžnosti, pri čemer je Ferjanc to sprejel in bo eno leto vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice, Komadina pa je mesto vršilca dolžnosti strokovnega direktorja zavrnil. Do imenovanja novega strokovnega direktorja bo vršilec dolžnosti asist. dr. Dragan Kovačic.
Svet zavoda se za Ferjanca pozitivno poslovanje, zmanj-
ni odločil predvsem zaradi lanskih rezultatov. Celjska bolnišnica je namreč lansko leto zaključila z izgubo. V tem letu, ko bo Ferjanc na mestu vršilca dolžnosti, so mu v svetu zavoda naložili, da mora zagotoviti
šati predolge čakalne dobe in zagotoviti, da bodo v bolnišnici izvajali celoten program. Ferjanc pravi, da je odločitev sveta zavoda pričakoval, čeprav je bolnišnica pridelala le slabih šeststo tisoč evrov izgube, kar
Občino bodo počistili
PODČETRTEK - V turistični občini se pripravljajo na gradnjo več novih čistilnih naprav. Ena manjka celo v »najbolj urejeni vasi Evrope« v letu 2009, to je v Olimju, ki je zveneči naslov prejelo na tekmovanju Entente Florale Europe.
V Olimju ima zaenkrat svojo čistilno napravo velika turistična kmetija Ježovnik, skupno olimsko čistilno napravo pa so nameravali dokončati že lani, vendar so se pojavili zapleti zaradi zemljišča. »Moram reči, da smo zadevo končno rešili,« je zadovoljen župan Podčetrtka Peter Misja. Denar v občinskem proračunu j e zagotovlj en,
pogodba z izvajalcem, s celjsko družbo Nivo, je že sklenjena. V prejšnjih letih so v krajevni skupnosti Olimje, kamor prihajajo številni obiskovalci, gradili kanalizacijo, pri čemer so se dela končala pred koncem lanskega leta.
V občinskem središču, v Podčetrtku, imajo čistilno napravo že nekaj časa, trenutno se pripravljajo še na gradnjo drugih čistilnih naprav po občini. Letos naj bi jo zgradili tudi v krajevni skupnosti Pristava pri Mestinju, kjer se je končala gradnja kanalizacije. Za čistilni napravi v Imenem ter Sedlarjevem so gradbeno dovoljenje že pridobili.	BJ
predstavlja 0,7 odstotka vseh prihodkov bolnišnice.
Ferjanc je optimist glede letošnjega poslovanja: »Lani smo imeli med drugim zdravniško stavko, ki nam je vzela kar nekaj programa.« V teh dneh so v bolnišnici podpisovali pogodbo z zavodom za zdravstveno zavarovanje, kar je zelo pomembno, da bodo vsi ti dogovori glede programov »držali« celo leto. Od vsega tega so odvisne tudi čakalne dobe. Če je namreč več programov, pomeni, da pregledajo več pacientov, kar skrajšuje čakalne dobe. Poleg tega že zdaj preverjajo čakalne sezname, saj so se nekateri vpisovali zato, da bi nekoč prišli prej na vrsto, čeprav pregleda niso potrebovali. S temi pacienti imajo zdaj že razgovore, prav tako bodo poklicali tiste, ki bodo čakali dlje, kot je predpisano, in preverili njihovo zdravstveno stanje. Že
zdaj pa Ferjanc opozarja, da bodo čakalne dobe še vedno predolge na področju revmato-logije in magnetne resonance. Tam bodo paciente usmerjali tja, kjer čakalne dobe niso tako dolge. Zanimivo pa je, da se veliko pacientov, čeprav vedo, da bodo morali v Celju čakati več kot eno leto, vseeno odloči za celjsko bolnišnico, ko pride do področja ortopedije.
Komadina odločitve sveta zavoda ne komentira. Na vprašanje, ali se bo ponovno prijavil na razpis za strokovnega direktorja, ki naj bi ga objavili že ta teden, odgovarja, da o tem še nič ne ve. O tem, ali se bo prijavil za direktorja bolnišnice prihodnje leto, tudi Ferjanc še ne razmišlja. Ostaja pa optimist tudi pri kandidaturi za direktorja: »Vem, da imam notranjo podporo in podporo lokalnega okolja.«
ŠPELA KURALT
Telefonija na sodišču
ROGAŠKA SLATINA - Prva obravnava predloga za določitev odškodnine v nepravdnem postopku, ki jo je Občina Rogaška Slatina vložila za vlagatelje v telefonijo pred letom 1980, bo v prihodnjih mesecih. Ker denarja za najstarejša vlaganja občanov v telefonijo niso prejeli, je občina novembra na Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za odškodnino.
Občina ima namreč za vlaganja v telefonijo pred letom 1980 točen seznam s tristo vlagatelji ter je pravobralnilstvu predložila vse tri krovne pogodbe med krajevno skupnostjo in nekdanjim PTT-podjetjem. Kljub temu je pravobranilka ugotovila, da pogodbeni zneski vsote obveznih terjatev ne presegajo, zaradi česar do vračila naj ne bi bili upravičeni. Tri krovne pogodbe so v skupni vrednosti 108 tisoč evrov, za tristo vlagateljev pa bi vsota obveznih terjatev morala znašati več kot 416 nekdanjih nemških mark, to je 1388 mark za vsak priključek. V občinski upravi menijo, da jim bo na sodišču uspelo dokazati, da so vlagatelji odšteli vsaj takšen znesek.
Po sedmih letih dela so v Občini Rogaška Slatina pred kratkim objavili končno poročilo o vračilu vlaganj občanov v javno telekomunikacijsko omrežje v mestni krajevni skupnosti ter v krajevni skupnosti Sveti Florijan za štiri časovna obdobja, za katera so z državnim pravobranilstvom sklenili poravnave. Po poravnavah s pravobranilstvom je občina ustanovila sklad v višini 654 tisoč evrov, iz katerega so občanom vrnili 512 tisoč, preostanek pa - po odločitvi z zadnje seje občinskega sveta - namenjajo za javno razsvetljavo in avtobusna postajališča v mestu ter za mrliško vežico v Svetem Florijanu.
BRANE JERANKO
Po 70. letu bo osebna izkaznica trajna
ŠENTJUR - Načelniki upravnih enot Posavja, Zasavja, osrednje štajerske, savinjske in koroške regije so se s predstavniki ministrstva za notranje zadeve v četrtek sešli na delovnem srečanju
v Šentjurju. To je letos tretji takšen obisk upravnih enot. Med novostmi je trenutno zakon o potnih listinah. V prihodnjih dneh bo državni zbor z zakonom zaostril uredbe glede varovanja javnih prireditev.
Osebne izkaznice pa bodo po 70. letu v prihodnje trajne in jih ne bo treba obnavljati v upravnih enotah. Država pa se bo v tem letu lotila tudi urejanja občutljive teme prijave stalnega prebivališča, na
katero je vezana cela vrsta socialnih pravic. Ena pobud župana gostiteljske občine pa je bila, da se po zgledu občine tudi upravna enota znebi dodatka »pri Celju« in ostane samo UE Šentjur. StO

PIANETTUS
1.-3. APRIL
PET | 1. 4.
•	16h: Čarovnik Grega in klovn Žare
•	22h: Disco Planet, DJ contest
SOB | 2. 4.
•	Celodnevno druženje z BEN 10 i n Princesko Filly
•	Večerna zabava z ROK ' N' BAND
•	po 24h: Disco Planet afterparty, koncert DANIJELE


Skrb za okolje še vedno stvar izbire
S prostovoljci v boj proti smetem - Savinjsko nabrežje »uporabljamo« vsi, za uspeh čistilne akcije najbolj zaslužni najmlajši
»Glej, marjetice,« sem spomladansko raznežena vzklikala ob pogledu na zeleno zaplato na poti v službo, dokler ni podrobnejša inšpekcija pokazala, da gre za relikte papirnatega robčka. Še isti dan se je porodilo upanje, da bomo združeni občani to kmalu spremenili, saj je celjska občina razposlala »oznanila« o tradicionalni spomladanski čistilni akciji. Novi tednik, jasno, ne sme manjkati!
Sobota je postregla s kra- dijaki celjskih šol že prejšnji
snim soncem in pomladnim vetrom. Andraž je v čast pomembnemu dogodku prišel - pravočasno. Pravzaprav je prispel pred menoj in bil videti v zadregi. Če vidiš fotografa v zadregi, mora biti kaj silno resnega. Kmalu mi je postalo jasno; bronasti Splavar je med nogama res imel nekaj vreč za smeti (biorazgradljivih, da ne bo pomote), sicer pa nisva dobila vtisa o čistilni akciji. Na Savinjskem nabrežju so gor in dol precej neprizadeto korakali zgolj čisto navadni sprehajalci s potomstvom in z domačimi ljubljenčki.
Biser ob Savinji še vedno poln smeti
»Veste, gre bolj kot ne za simbolno akcijo, toliko, da ljudi opomnimo na odgovorno ravnanje z okoljem in okoljsko zavest. Mnogi bodo dan izkoristili in počistili okoli svojih hiš in podobno,« naju je tolažil vodja občinskega redarstva in koordinator Vinko Andolj-šek ter mimogrede postregel s podatkom, da se je ob Savinji zbralo kakšnih sto prostovoljcev. Že sem hotela ugovarjati, ko je mimo nas prhnila gruča
dan po Mestnem parku pobrali za približno 4 kubične metre smeti ter da je Savinjsko nabrežje tokrat precej bolj čisto kot prejšnja leta. Vztrajno osveščanje očitno vendarle daje rezultate. Pogleda na Savinjo se Celjanom tudi ni več treba sramovati, saj je skozi čisto vodo mogoče videti vsak kamenček in še ribam naravnost v drobovje.
»Smeti so grde,« me je vmes poučila malčica v petkrat prevelikih rokavicah, ki je pridno pobirala smeti. »Plastiko lahko predelajo potem v nove stvari,« je suvereno dodal njen vrstnik. Roko na srce, čistili niso le otroci. Posebej hitro sta jo vsak s svojo vrečko po zastavljenih trasah ubirala tudi dva možakarja. Po tehniki in usklajenosti je bilo videti, da gre za dva izkušena prostovoljca »s kilometrino«. Izkazalo se je, da sta to bila prvi mož celjske občine Bojan Šrot, ki se je odločil občanom dati dober zgled, ter - malo od občine, malo od Simbia - Marko Zidanšek. Ta je zatrdil, da bodo zbrani odpadki še isti dan odpeljani, ločeni in ustrezno deponirani v Buko-
Gotovo se bo kdo vprašal, kako da tudi po čistilni akciji rastje na bregovih rek še vedno kazijo tako moteče plastične vrečke. Kot je že predhodno na primeru Savinje pojasnil laški podžupan Jože Senica, bregov načeloma ne smejo čistiti, saj v okviru prostovoljnih akcij nihče ne more prevzeti odgovornosti za nevarnost. »Na bregovih naj bi čistili le posebej usposobljeni prostovoljci, med drugim morajo za to imeti opravljen plavalni tečaj. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti prisotnost reševalca iz vode ter ustrezno poskrbeti za varnost. Za čiščenje brežin bi tako morali organizirati posebno akcijo.«
šolarčkov (svet in njegova ekološka prihodnost očitno res stojita na mladih), prišli so še dijaki Poslovno-komercialne šole Celje ter zaposleni v eni od zavarovalnic. Ja, skupaj jih je morda res bilo kakšnih sto! Andoljšek je povedal, da so
vžlaku, ter navrgel nekaj lepih misli o skrbi za okolje. Je pa zaskrbljeno gledal Šrota, ki ga je vmes prehitel za nekaj metrov. Če sem nehoto vplivala na izid kakšne stave, se opravičujem in obljubim, da bom dala za »rundo« ...
Priljubljeno sprehajališče ob Savinji je zaradi truda številnih prostovoljcev kot iz škatlice. A za koliko časa?
Prepozna za ribiče, pravočasna za lasten prispevek
Andraž je dajal vtis, da je poslikal, kar je želel, in da bi se lahko mirne duše ločil od razgleda na Savinjo. Navdihnjena z nedavnim svetovnim dnevom varstva voda sva jo mahnila proti bodočemu turističnemu biseru, Šmartinskemu jezeru. Iskanje od Andoljška obljubljenih 100 do 150 prostovoljcev ni obrodilo sadov, čeprav sva obvozila vso »obalo«. Misterij je bil rešen ob postanku pri ribiški koči, kjer se je nekaj mož že lotevalo postčistilne faze. Tako sva vsaj sklepala glede na vonj po pečenih če-vapčičih. »Vesta, malce pozna sta. Mi bi bili bolj slabi ribiči, če bi ob vodo prišli ob 10. uri dopoldne. Smo že počistili,« je bilo pojasnjeno. Tudi prav. Si je dal pač Andraž duška ob fotografiranju labodov.
Priznam, popoldne me je pekla vest. Polovico dneva preganjam ljudi, ki so se lotili čistilne akcije, sama pa nisem pobrala
Najbolj drzni so si upali tudi čisto v bližino vode. Tudi v čast mednarodnemu dnevu voda.
niti ene samcate smeti. Potem naj v časopisu še pametujem, da sem pričakovala več zanosa in večjo udeležbo? In sem jo mahnila ob bregu Savinje proti visečemu mostu z vrečo. Kar nekaj plastenk in pločevink sem tako ustrezno deponirala iz narave v kanto. Je pa res, da so me mimoidoči gledali, kot da se mi je do konca zmešalo. »Če bi nabirala regrat, bi še razumel,« je navrgel znanec. Takrat se mi je posvetilo; odločilni premiki se še niso zgodili. Čeprav
smo soglasno s srcem vsi za čisto okolje in ekologijo, do ustreznega premika še ni prišlo - v glavah. Ko bo, čistil-
nih akcij sploh ne bomo več potrebovali.
POLONA MASTNAK, foto: GrupA
Spomladanska čistilna akcija ima v Celju dolgo tradicijo, saj se je razvila iz akcije Ribiške družine Celje pred 30 leti. Ribiči so takrat čistili predvsem ob Savinji in Šmartinskem jezeru. Kasneje je organizacijo prevzela celjska občina in razširila se je v vse mestne četrti in krajevne skupnosti. Leta 2009 je malo več kot 300 prostovoljcev pobralo 50 kubičnih metrov smeti, podobni bodo verjetno tudi letošnji rezultati. Lanske vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo se je v Celju lotilo skoraj tri tisoč prostovoljcev, ki so iz narave odstranili okoli 167 ton odpadkov.
Da ne bo pomorov čebel
Te dni je Čebelarska zveza Slovenije ponovno opozorila na nevarnost uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za čebele in uporabnike pozvala, da so še posebej pozorni pri njihovi uporabi.
Za čistilno akcijo se je treba primerno opremiti. Rokavice so nepogrešljivi del. Ko bi le imeli kakšno manjšo številko ...
Soodvisnost kmeta in čebelarja je bila po njihovem v preteklosti premalo poudarjena, celo prezrta. Eni in drugi morajo imeti odgovornost
do okolja in s tem do čebel. V zvezi zato priporočajo, da pred uporabo FFS natančno preberete priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži
opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so zanje škodljivi vsi insekticidi. Posebej morate biti pozorni na znak čebele v rdečem okvirju. Priporočena sredstva uporabljajte v najnižjih priporočenih odmerkih, uporabljajte za čebele manj nevarne pripravke, škropite v večernih urah ali ponoči, ko so čebele že v panjih, pred škropljenjem pa pokosite podrast v sadovnjaku ali vinogradu.
Življenje brez nevarnih kemikalij?
Pesticidi in druge nevarne kemikalije nas spremljajo na vsakem koraku in pogosto se njihove nevarnosti sploh ne zavedamo. V gospodinjstvu najdemo nevarne kemikalije v čisti-lih, kozmetiki in izdelkih za nego telesa, pesticide pa v sredstvih za negovanje rastlin, odganjanje mrčesa ... Predvsem pa najdemo pesticide kot ostanke v vodi in hrani. Rezultati analiz kažejo, da skoraj polovica vzorcev živil v Sloveniji vsebuje ostanke pesticidov.
Te snovi povzročajo rakaste in mnoge druge bolezni, zato je dobro, da vemo čim več o njih in se jim skušamo izogniti. V priročniku, ki so ga izdali v društvu ECHo, so na enostaven način predstavili nevarnost kemikalij, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, in podali praktične nasvete, kako se jim lahko na zelo enostaven način izognemo z uporabo alternativ. Povzemamo nekaj nasvetov.
Čiščenje
Ko izbiramo čistilo, barvo ali lak, dajmo prednost izdelkom na vodni osnovi pred izdelki, katerih osnova je organsko topilo. Pri uporabi organskih snovi izberimo izdelke rastlinskega izvora namesto tistih, ki vsebujejo naftne derivate. Slednji kljub industrijskemu čiščenju vsebujejo snovi, ki onesnažujejo in se veliko počasneje razgra-
dijo kot snovi rastlinskega izvora. Namesto mineralnih kislin, kot je na primer solna kislina, uporabljajmo naravne kisline: kis, limono. Čistilni praški (praški za drgnjenje) vsebujejo klorirane snovi in fosfate, nekatera čistila za umivanje posode pa tudi močne kisline oziroma baze (natrijev hidroksid, kalijev hidroksid), katerih namen je uničiti patogene bodisi bakterije ali viruse. Poleg tega, da ta sredstva onesnažujejo okolje, ne koristijo zdravju. Za čiščenje posode sta povsem primerna kis ali limona. Za čiščenje z drgnjenjem priporočamo kuhinjsko ali pralno sol oziroma sodo bi-karbono.
Za raztapljanje vodnega kamna uporabimo kis ali limonino kislino, izogibajmo se čistilom, ki vsebujejo klor. Preprečimo prehod ostankov hrane in las v odtoke z namestitvijo mehanske ovire. V primeru zamašitve najprej fizično sčistimo odtok in uporabimo gumijasti zvon. S kisom pomešana soda bikar-bona deluje proti zamašitvi. Za odstranjevanje vodnega kamna iz pralnega stroja namesto mehčalcev vode uporabimo kis. Enkrat na leto v stroj zlijemo 2 litra 20-odsto-tnega kisa in vklopimo enega od programov prekuhavanja. Pred prvim izplakovanjem izklopimo stroj in pustimo vodo s kisom stati nekaj ur, nato ponovno vklopimo stroj in končamo program. Dobro
Tako pranje, kot ga pokažejo na etnoloških prireditvah, je verjetno najmanj problematično, kar se tiče kemikalij, ima pa veliko drugih minusov ...
Na podlagi raziskave, ki so jo izvedli v EU, se za 80 odstotkov kemijskih snovi, ki jih uporabljamo, ne ve, ali pri človeku povzročajo raka oziroma ali škodljivo vplivajo na plodnost ali naše potomce. Za 85 odsotkov kemikalij ne vemo, ali se kopičijo v naravi ali v prehranjevalni verigi in za 70 odstotkov teh snovi ni znano, kako se razgradijo v okolju.
je vedeti, da se pri pranju pri nižjih temperaturah vodni kamen kopiči počasneje.
Pranje perila
Pri nakupu dajmo prednost pralnim sredstvom brez fosfatov. Pri strojnem pranju se lahko uporabljajo tudi pralna soda, naribano pralno milo ali pralni oreščki. Izogibajmo se dodatkom, ki odišavijo, omehčajo in olajšajo sušenje! Preverimo, kolikšna je najmanjša zadostna količina pralnega sredstva. Količine, ki jih navajajo proizvajalci na embalaži, so večje, kot je potrebno. Pri pranju belega perila dodajmo limonin sok, pri pranju pisanega perila pa kis, saj s tem
ohranimo barve in povečamo moč pralnih sredstev. Namesto sredstev, ki vsebujejo natrijev hipoklorit, uporabimo manj škodljiv, vendar enako učinkovit vodikov peroksid. Najbolj naravi prijazno je, če belo perilo sušimo na soncu. Ne uporabljajmo mehčalcev! Pralno sodo in ostale koristne snovi je mogoče kupiti v ve-
dno več bio trgovinah tudi v Sloveniji.
Umetne dišave
Mednarodne raziskave so pokazale, da redna uporaba raznovrstnih sprejev v veliki meri pripomore k nastanku astmatičnega obolenja. Prav tako se izogibajmo umetno odišavljenemu parafinu sveč, ki proizvaja nevarne stranske produkte, kot so na primer saje. Uporabljajmo le čebelji vosek z bombažnim stenjem. Namesto dišav zračimo! Tudi sobne rastline pripomorejo k boljši kakovosti zraka. Prostor lahko odišavimo tudi s posušenimi rastlinami, kot so na primer sivka, limonina lupina ali meta. Enak učinek lahko dosežemo z nekaj kapljicami čistega naravnega eteričnega olja in naravnimi dišavami. V trgovinah so na voljo številne dišave na osnovi naravnih sestavin. Kljub temu pred nakupom preverimo certifikate.
Osebna higiena
Lahko izberemo naravno kozmetiko s pridobljenimi certifikati ali izdelke bazične kozmetike, katerih pH je 7 ali več, kar koži omogoči dihanje, jo obnavlja in skrbi za primerno ravnovesje med maščobami in vlago. Poleg tega razstruplja telo in zagotavlja, da koža opravlja svojo primarno nalogo: iz telesa odvaja odpadne snovi. Primerna je tudi za dojenčke in otroke. Uporabljajmo šam-
Teden alternativ pesticidom so letos že četrto leto pripravili tudi v Sloveniji. Do konca marca bodo opozarjali na nevarnosti pesticidov, njihov vpliv na zdravje, hkrati pa tudi predstavljali možnosti, kako se jim izogniti. V Sloveniji je nosilec projekta Društvo ECHo, ki je izdalo priročnik Nevarne kemikalije v vsakdanjem življenju in kako se jim izogniti. Najdete ga na spletni strani www.moto-vilec.si.
pone, katerih sestavine so naravne, morda bazične bio šampone. Med naravnimi lahko najdemo tudi takšne, ki so narejeni s kokosovim milom in kalijevim karbonatom (pepeliko).
Poiščimo zobne paste brez natrijevega fluorida, brez tri-klosana in brez SLS-a. Eden najpomembnejših dejavnikov za zdravje zob pa je hrana, čeprav na zobe vplivajo tudi stres, premalo gibanja, zdravila, kajenje in škodljivi dodatki v predelanih živilih. Zobe si vsaj dvakrat na dan nežno umijmo s kakovostno zobno ščetko, ki ima veliko mehkih ščetin.
Kupujmo deodorante brez parabenov, izogibajmo se parfumom. Uporaba eteričnih olj kot dišav sega v daljno preteklost. Na to, kako bomo »dišali«, v veliki meri vpliva tudi to, kaj damo v sebe in na sebe. Več kemikalij bomo pojedli ali namazali na kožo, več jih bo telo prisiljeno izločiti.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA (arhiv NT)
Popravek
V	skladu z Zakonom o medijih, ki opredeljuje tudi pravico do popravka objavljenega obvestila, na zahtevo Službe za odnose z javnostmi pri Mestni občini Celje objavljamo popravek na prispevek avtorice IS z naslovom:« Problem: alternativna energija ali bolj varčni ljudje«, objavljenem v časopisu Novi tednik na strani 9, dne 22. marca 2011. Popravek je objavljen v celoti in ni lektoriran s strani uredništva. UREDNIŠTVO
Popravek se nanaša na naslednjo vsebino omenjenega prispevka: »Obisk ministra Žarnica so v Celju izkoristili še za to, da mu predajo pobudo, ki so jo prejšnji teden prav tako na pobudo državnozbor-ske poslanke Andreje Rihter sprejeli mestni svetniki.«
V	Službi za odnose z javnostmi MO Celje so zapisali, da je »navedba v zgoraj zapisanem odstavku, v delu, ki govori, da so mestni svetniki pobudo sprejeli prav na pobudo državnozborske
poslanke Andreje Rihter, napačna.«
»Že v letu 2008 je Mestna občina Celje skupaj s KS Aljažev hrib organizirala okroglo mizo »Poti in odgovornosti do ekološke sanacije Celjske kotline«. Ena od osnovnih ugotovitev na okrogli mizi je bila, da se degradirano okolje Celjske kotline, predvsem območje Tehnopolisa (območje stare Cinkarne) uvršča med ekološko najbolj onesnažena tla v Sloveniji, ki je predvsem posledica dolgoletnega obratovanja industrijskih podjetij.
Pobude, ki so bile sprejete na okrogli mizi je obravnaval in sprejel na 1. seji dne 5. novembra 2008 tudi Projektni svet za ekološko sanacijo Celjske kotline (sedaj Svet za trajnostni razvoj Celjske kotline), ki ga je s sklepom št. 3561/2008 z dne 5. avgusta 2008, ustanovil župan Bojan Šrot. To je strokovno posvetovalno telo, katerega osnovni namen je spodbujati, usmerjati in nadzorovati pobude sprejete na okrogli mizi in sam potek ekološke sanacije Celjske kotline.
Zaradi starih bremen - prekomerne onesnaženosti tal - spada Celje med bolj onesnažena območja v Sloveniji, zato je pomembno, da se najprej počistijo stara bremena. Zato je bil v Občinskem programu za varstvo okolja za MOC eden od okoljskih ciljev na področju sanacije in varstva tal tudi sprejetje Zakona o sanaciji Celjske kotline, ki bi pomenil podlago za pripravo programa ukrepov (vsebinski, terminski in časovni plan) ter vire financiranja izvedbe ukrepov.
Iz vsega zgoraj navedenega kot tudi iz gradiva za 5. sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje torej sledi, da je Mestni svet Mestne občine Celje obravnaval in tudi sprejel Pobudo za pripravo Zakona o okoljski sanaciji Celjske kotline na predlog župana Mestne občine Celje Bojana Šrota in Oddelka za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje, ki ga vodi Roman Kramer.
Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Celje, 24. marec 2011
H!TR0 NAROČITE
NOVI TEDNIK
Elvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1,10, petkova pa € 1,30. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,70 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, f 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I ¿'H'];* tudi letnik 2011 A J.W.1;1
J,ys prilogo TV-OKNO! ^
Vsak petek 48 banmik strani televizijskega sporeda in lanimhrosti iz sveta glasbe in zabave.
lü'VIIH'IIIIH
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj: Ulica:
Datum rojstva:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Mali pisci z velikimi temami
V Celju so uspešno organizirali tradicionalne Roševe dneve
S podelitvijo petih nagrad in enakovrednih priznanj dvajsetim izbranim avtorjem so se v četrtek v Celju končali letošnji Ro-ševi dnevi, osrednja državna prireditev za najboljše mlade pesnike in pisatelje 8. in 9. razredov slovenskih osnovnih šol.
Dopoldne so v šoli Frana Roša organizirali literarno delavnico in ob koncu predstavili nastala dela. Popoldne so udeleženci obiskali Roševo hišo in v osrednji knjižnici odprli razstavo glasil s prispevki osnovnošolskih otrok. »Bera prispevkov, ki so jih mladi poslali na Rošev natečaj, je bila letos zelo dobra, na nek način celo presenetljiva,« je povedala višja svetovalka pri republiškem skladu kulturnih dejavnosti in urednica revije Mentor Dragica
Breskvar. »Zlasti so zanimivi ti novi svetovi, v katere segajo mladi avtorji. Zelo so kritični, tudi samokritični, marsikatere teme, o katerih pišejo, so zelo boleče, zlasti družinska razmerja, ločitve, nezmožnost komunikacije mladih znotraj sebe in podobno. Gre za nekatere prav pretresljive in dobro napisane tekste.«
Osrednji del Roševih dne-vov je literarna delavnica, ki jo je letos vodila Vida Mokrin Paver. »Zelo odprta osebnost je, iskriva, delo pa povezuje tudi z znanostjo, s kvantno fiziko in z literaturo. Zato so udeleženci, kljub temu, da so z njo delali le dve šolski uri, kar nekaj >odnesli<. Vsak navdušen avtor >potegne< veliko od mentorja, če je ta iskriv,« je povedala Bre-skvarjeva in dodala, da je
sicer težko reči, koliko bodočih piscev je bilo v Celju. »Toda nastavki so izjemno dobri. Presenetljivo je, o čem vsem razmišljajo tako mladi avtorji, ki mladosti navkljub pri svojih delih segajo že tudi izven realnosti. Vsi so zelo nadarjeni in verjamem, da bodo literarno ustvarjali še naprej.«
Med zvrstmi, ki so jih predstavili mladi pisci na tem literarnem natečaju, je bila polovica proznih in polovica del v poeziji. »Je pa bila proza veliko bolj kakovostna od poezije. Od dvajsetih avtorjev smo za zaključno srečanje izbrali le dva pisca poezije.« Na letošnjem srečanju je s svojimi deli sodelovalo 45 mladih piscev, komisija pa je za sodelovanje na srečanju in delavnici izbrala 20 najboljših avtorjev. Med letošnjimi petimi nagrajenci
Udeleženci Roševih dnevov so si ogledali tudi Roševo hišo in pisateljevo spominsko sobo.
sta tudi Laura Krajnc iz II. Osnovne šole Rogaška Slatina in Anja Zupan iz OŠ Frana
Roša Celje, med povabljenimi udeleženci delavnice pa je še deset mladih piscev iz
osnovnih šol območju.
BRST,
na celjskem foto: GrupA
S harmoniko in z glasom v pomlad
Kulturni galopi v Centru konjeniškega športa Celje postajajo vse bolj cenjena in uveljavljena, intimna glasbena doživetja. Skupaj jih pripravljata hiša kulture in center, na njih pa se predstavljajo predvsem mlajši glasbeniki. V soboto sta tako tam z nenavadno kombinacijo harmonike in petja
nastopila vokalistka Nuša Ofentavšek in akordeonist Mihael Strniša, študenta ljubljanske akademije za glasbo in Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Nuša Ofen-tavšek, ki se džez petja uči pri prof. Nadi Žgur, je občinstvu znana tudi kot pevka vse boljše celjske zasebe Tuned fish, Strniša pa je član zasedb
Gamma in Oktet 9. Na galopu sta tokrat občinstvo v drnec pognala z zabavnim, a hkrati silno zahtevnih sporedom klasičnih džez standardov in popevk, ki so v priredbah za harmoniko in glas poskrbeli za nepozaben zabaven pomladni večer.
BS
Foto: GrupA
Plesni mozaik so predstavili tudi člani vseh plesnih skupin Plesnega foruma Celje.
Odvrtel se je plesni vrtinec
V organizaciji celjske izpostave javnega sklada kulturnih dejavnosti sta bili minuli teden dve prireditvi V plesnem vrtincu, na katerih so mladi plesni ustvarjalci predstavili svojo ustvarjalnost.
Sodobni ples je ena najbolj razvitih prosto-časnih ustvarjalnih dejavnosti v Celju in to so prepričljivo dokazali tudi mladi plesalci in plesalke iz Plesnega foruma, Harlekina - društva za umetnost plesa in Plesnega teatra Igen.
Skupine Plesnega foruma Celje so nastopile prve in v svoji dvorani najprej predstavile letos
obujeno plesno slikanico Škrat sanjavec v izvedbi skupin Sovice in Packe. Večerni del prireditve so oblikovali še mladi plesalci iz skupin Pika, Frka, Forum in Ansambel PCF. V petek je sledil še drugi del revije v dvorani I. osnovne šole Celje, ko je svoje male koreografije predstavilo še okoli 70 plesalcev in plesalk Harlekina in Igna. Nastope si je ogledala regijska selektorica Kristina Pojbič Champaigne, ki izbira najboljše za regijsko revijo, ki bo maja v Žalcu. Na obeh revijah se je predstavilo skoraj 150 mladih plesalk in plesalcev.
BS, foto; GrupA
Nuši Ofentavšek in Mihaelu Strniši se je na odru pridružil še tolkalec Aleš Zorec
Umetniki za Karitas
Slovenska Karitas je avgusta lani na Sinjem vrhu nad Ajdovščino izpeljala likovno kolonijo Umetniki za Karitas, ki se je je udeležilo 26 umetnikov. Nastala dela so namenjena prodaji za potrebe Karitas.
Razstava slik te likovne kolonije se seli po slovenskih razstaviščih. Še do 7. aprila bo odprta v Galeriji Mozirje, pod geslom Nosite bremena drug drugemu. Izkupiček od prodaje 16. mednarodne likovne kolonije namenjajo družinam v stiski. Na ogled so dela slikarjev Abdulwahab Ai-awahdija, Vlaste Arzenšek Gottestein, Tamare Burmicky, Metke Erzar, Gordane Gašperin, Rada Jeriča, Janeza Kovačiča, Maše B. Mašuk, Nikolaja Mašuka, Mateja Metlikoviča, Gregorja Pratnekerja, Marjana Skumavca, Karen Soklič, Aleše Stritar, Adriana Velussija, pa tudi dela strokovnih sodelavcev ter udeležencev Dneva odprtih vrat.
BS, foto US
Iva Tratnik se na svoji razstavi ukvarja z vprašanjem magične privlačnosti - med svetlobo žarnic in veščami, med kulturo in umetnostjo ...
Veščin prah
V Galeriji Plevnik-Kronkowska v Celju razstavlja Iva Tratnik
V omenjeni galeriji so v petek odprli razstavo celjske umetnice Ive Tratnik z naslovom Veščin prah.
Vešče, magično očarljive v svoji simetriji, žametnosti in fantastičnih vzorcih, se zaradi vdanega nočnega spreleta-vanja ob virih svetlobe povezujejo s sanjavostjo, skrivnim znanjem in z vztrajnim iskanjem. Kot nočna bitja so podoba grotesknih temnih sil, vendar so v svoji zaupljivosti do iluzije topline žarnic hkrati otožne in ranljive. Prav tega nasprotja se na pričujoči razstavi loteva celjska umetnica Iva Tratnik, ki je v galeriji postavila osupljivo veliko podobo vešče, izdelane iz različnih materialov, in na nasprotno steno galerije obesila podobe žarnic, likovno grajenih iz kosov blaga.
»Motiv vešč me je povsem nezavedno privlačil že nekaj časa. Pravzaprav bolj motiv svetolobe, ki nekoga privlači. Začela sem delati z letalci - napol človeškimi figurami, ki jih je privlačila žarnica in so se ob letu mimo žarnic videla njihova okostja. Potem sem prišla do vešče, tega za mnoge
zloveščega, a privlačnega bitja, zelo zanimive in na nek način odštekane oblike in strukture,« pojasnjuje avtorica. Res velikansko podobo vešče je izdelala iz blaga, odej, filca, brisač, krzna, mrežastih nogavic ... Nasproti je postavila iz podobnih materialov izdelane podobe žarnic in vzpostavila medsebojno povezanost bitja in sodobne tehnologije, ki ga s svojo svetlobo in toploto privlači, a ga hkrati uniči, saj mu odvzame bistvo, tisti prah na krilcih, zaradi katerega lahko leti - živi.
»Ta pojav sem docela nezavedno povezala še s stripi. V njih se pojavljata asket brez napake in naivna slikarka, ki napake opazuje in komentira. Ukvarjala sem se s citati, ki so me pritegnili in govorijo o nasprotju med kulturo in umetnostjo. Vse se mi je povezalo z veščo, ki jo privlačijo žarnice,« pravi Iva Tratnik.
Razstava bo na ogled do 15. aprila.
BS, foto: SHERPA
Rož'ce poezije po prekmursko
Prvi pomladni dan in svetovni dan poezije so v Šentjurju praznovali z izdajo pesniškega zvezka Rož'ce poezije. Med avtorje pesmi se je zapisalo kar 60 učencev osnovnih šol v občinah Šentjur in Dobje.
Z izdajo knjižice želijo popularizirati poezijo med mladimi, jih navdušiti za pisanje in branje pesmi in spodbujati k odkrivanju pesniške govorice. Zbirko so na posebni likovni delavnici prav tako opremili učenci likovniki. Izdajo je uredila Anita Koleša, v podobo ličnega zvezka pa je pesmi in risbe postavil oblikovalec Peter Arlič.
To je že druga pesniška zbirka Rož'ce poezije, ki je izšla v izdaji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Območne izpostave Šentjur. S Knjižnico Šentjur so pripravili tudi zaključno prireditev, na kateri sta sodelovala prekmurska poeta Feri Lainšček in Vlado Kreslin.
StO Foto: GG
www.novitednik.com
»Takoj se vidi, kdo ima iskrico, kdo občutek za ritem, kdo posluh za besedo,« je na prireditvi voditeljici Aniti Koleša povedal Feri Lainšček. »Iskreno povem, da je bil to eden mojih najlepših pesniških dogodkov.«
Točka G: vrata v dušo!
Glede na vsakdanji tempo bi bilo bolje pisati o knjigi Kako premagati stres, pri čemer knjiga Točka G niti ni tako daleč od tega ... Če je mogoče verjeti anketam, vse ženske vedo, da je točka G »tkivo na sprednji steni ženskega spolnega organa v globini približno pet centimetrov, na polovici med sramno kostjo in materničnim vratom«. A le tretjina je že doživela »srečanje z žensko v sebi« in »valove vrhuncev v celotnem telesu« po stimulaciji točke G, ki v tantri velja za sveto točko, medtem ko ji Kitajci pravijo palača jina. Z razlogom.
Mimogrede, s tem zapisom ne grešimo: tudi Eva jo je imela. In če je Bog ustvaril (najmanj) dve možnosti doseganja božanskih »vrhuncev« žensk - zakaj potem ne bi uživala dvojno? Knjiga Točka G vodi žensko in par-tnerja(-ico) skozi spoznavanje tega za kovanec velikega
z načini ljubljenja (tudi za samske so nasveti) svojo seksualnost stopnjujete do ekstaze. »Vrhunec« ni le na fizični ravni. Je kot »prijetna izguba meja« ali »doseg svojega bistva«. Ženska se premakne na višjo duhovno raven. Znano je, da tantra usmerja seksualno energijo k srcu, kjer naj bi se združila z ljubeznijo. Zanimive so raziskave, da je več srčnih infarktov med ženskami, ki redko doživijo spolni »vrhunec«. Morda zato, ker ga redko katera doživlja s svojim bistvom - v srcu?
Ker obstaja več vrst ženskih orgazmov, lahko ženska doživi tudi kombiniran »vrhunec«, a je pri tem potrebna izredna predanost, ključno je tudi dihanje, pri katerem se mora ujeti s partnerjem. Pa tudi zaupanje, ki ga ne le daješ, ampak tudi prejemaš. Tantrična seksualna praksa in meditacije poznajo še več oblik žen-
V rubriki Bukvarna Novega tednika vas novinarji našega časopisa in Radia Celje vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje novinarjev - knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda sestanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno bukvo, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si. Z veseljem ga bomo objavili.
tkiva in tudi skozi prakso -torej stimuliranje točke med ljubljenem. Ženska lahko s stimuliranjem točke G uživa tudi sama. A kot boste prebrali v knjigi ali morda iz prakse veste, pri nekaterih ne gre tako zlahka. Zato: če so vam »G-vrhunci« že znani, potem veselo na delo. V nasprotnem primeru »zagri-zite« v 180 knjižnih strani. Priporočam temeljito branje. Pri diagonalnem branju utegnete izpustiti ključne malenkosti, kar lahko prinese neuspeh!
Čudovit uvod v globlje dojemanje G-spolnosti za tiste, ki bi jo radi začutili, je ročna masaža intimnega dela ženske (brez tehničnih pripomočkov!). Ta se izvaja po določenih stopnjah in na določen način ( »pridi sem« gib prstov). Točka G se ne razkrije takoj. Masaže trajajo tudi do uro in več, kar lahko pri ženski sprva izzove nelagodje, bolečino ali celo željo po prenehanju. A vsi vemo, da do uspeha vodi trnova pot, zato se splača potrpeti. Po masažah se lahko ljubite po »etapah« (podrobneje v knjigi) ali drugače rečeno:
skih »vrhuncev«, zato raziskovanje točke G resnično odpira vrata v dušo.« Vsakič, ko se ženska v spolnosti »žrtvuje« za druge, rani sebe in svojo strast. Zato se lahko strinjamo z avtorjema knjige: ženska mora ključ užitka iskati v sebi, ne v drugih. Ali ljubite svoje partnerje(-ice) in ali z njimi v spolnosti doživljate vrhunce? Koliko pa v prvi vrsti ljubite sebe? Zatorej: vzemite si čas! Bodite drzne in brez izgovorov. Treba je »sprobat«!
P. S. Pri moških obstaja točka P (masaža prostate). Ko bo o tem napisana tudi knjiga - jo bom prebrala.
O AVTORJIH
Elmar in Michaela Za-dra sta Italijana, ki sta se s tantro zbližala med potovanjem po Indiji in jo osem let preučevala. Na svojih tečajih tudi učita, kako povečati predanost, ljubezen in spolni užitek. O točki G sta opravila raziskavo na 180 ženskah in prišla do zanimivih ugotovitev. Napisala sta tudi knjigi Tantra za dva in Pot do seksualne ekstaze.
S. Šol
Duričič, Romih, Bevc, Romih ...
Pred zadnjo tretjino 1. SNL spet sprememba na celjski klopi
Celjski nogometni prvoligaš je med prvenstvenim odmorom zaradi reprezentančnih tekem odigral prijateljsko srečanje na Hrvaškem z Interjem in izgubil z 1:0, potem ko se je v petek razšel s trenerjem Stanetom Bevcem.
Bevc je celjske nogometaše prevzel oktobra, vodil jih je na dvanaj stih tekmah. Trikrat je zmagal, štirikrat igral neodločeno in petkrat izgubil. Ime novega stratega članskega moštva še ni znano. V člansko moštvo se je v Zaprešiču vrnil Dominik Beršnjak, prej je bil suspendiran. Glede Bevca je seveda jasno, da je moral oditi, in sicer pred dvema domačima prvenstvenima tekmama, z Nafto in s Koprom, ter pred gostovanjem pri zadnjeuvrščenem Primorju. Za izjavo še ni bil pripravljen, razbrati je bilo, da je zelo razočaran, čeprav naj bi takšen razplet pričakoval. »Sodelovanje med obema stranema je bilo korektno, žal pa se ni obrestovalo v tem, da bi se ekipa povzpela na mestih prvenstvene lestvice. Klub se Stanetu Bevcu zahvaljuje za njegovo sodelovanje in mu želi veliko uspeha v njegovi nadaljnji karieri. NK Celje imena za novega trenerja še ni nima. Vse obveznosti v zvezi s člansko ekipo bodo v tem času v klubu zagotovili s kadri znotraj obstoječe stroke,« je sporočilo vodstvo kluba. Člane je v Zaprešiču vodil Damjan Romih, ki je v tej sezoni vskočil že po odslovitvi Milana Duričica.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Stane Bevc
Elita Slatna korak do elite
Košarkarji Rogaške so tik pred prebojem v 1. A slovensko ligo. V 24. krogu 1. B lige so v svoji dvorani s 87:76 ugnali moštvo Nove Gorice.
Slatinčani bodo v zadnjih dveh krogih gostovali v Grosupljem in pričakali Litijo, za uresničitev cilja pa potrebujejo le še eno zmago. Kapetan Željko Jotič je priznal, da je bilo moštvo proti Novogoričanom z mislimi že v prvi ligi: »Res je, v naše glave se je prikradlo prepričanje, da bomo domače tekme dobivali proti ekipam iz spodnjega dela lestvice s 40 točkami razlike. Nismo dobro začeli in tega si ne smemo več privoščiti. Na zadnji tekmi v tej sezoni v Rogaški Slatini bo bolje in tudi razlika bo višja. Seveda bomo dvom glede končnega prvega mesta skušali odpraviti že konec tega tedna v Grosupljem.« Njegov trener Matej Bakšič se sicer ni strinjal z njim: »Imeli smo nekaj težav s poškodbami, kar je zmotilo naš ritem igre. Obenem smo dopusti-
li gostoma Petroviču in Marcetiču, da sta se razigrala. Rotirali smo deveterico, poznala se nam je odsotnost Pungartnika. V Grosupljem želimo slaviti.«
V Rogaški Slatini imajo košarkarji odlično podporo navijaške skupine Elita Slatna, ki je minuto pred koncem tekme dvignila vse gledalce z vzkliki: »Vsi na noge!« Mladi navijači so med eno od tekem prižgali bakle pred dvorano, zato se je vanjo dobro videlo. Obisk gledalcev je za B ligo nadpovprečen (vstopnina za odrasle je dva evra), Rogaška je bila nazadnje v prvi slovenski ligi leta 1996, potem pa sta sledila finančni kolaps in poldrugo desetletje igranja v nižjih ligah. Glede ponovitve scenarija strahu ni, kajti župan Branko Kidrič je dovolj razsoden.
Celjskemu območju se torej ob Zlatorogu, Hopsih, Elektri in Šentjurju obeta še peti prvoligaš! »Celjska liga« brez Celja ...
DEAN ŠUSTER
Martina Ratej je bila proglašena za najboljšo športnico občine Šentjur v letu 2010 - v moški konkurenci je zmagal tekvondoist Denis Drapič, med ekipami pa košarkarji Šentjurja - in če ne bo kakšne senzacije, bo to ponovila tudi v naslednjih letih.
Letos bo dopolnila 30 let. »Prihajam v najboljša leta, >kopjašice< blestijo do 35. leta. Ponosna sem na prejšnjo sezono.« Večkrat je omenjala vzpone in padce. »Dostikrat razmišljam o grenki izkušnji
Z leve stojijo trener Matej Bakšič, Beno Pungartnik, fizioterapevt Božo Kolar, Domen Ambrož, Lenart Plavčak, Semir Smajlovič, Miroslav Petrovič, Igor Spešič in pomočnik trenerja Tihomir Tabak, čepijo pa Uroš Polajžar, Željko Jotič, Nejc Pešič, Dragan Šučur, Boban Tomič in Leon Komerički.
V	drugi ligi bo še vroče
Konjičani bi na vrh, Šmarčani bi z dna ...
Nadaljevanje prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi iz kroga v krog nudi presenečenja. Zadnje je pripravilo Šmartno, ki je ugnalo vodilni Interblock. Dravinja je slavila proti Dobu.
Nogometašem iz Šmartnega ob Paki v jesenskem delu sezone nikakor ni steklo, a zdaj je zgodba povsem drugačna. Šmarčani v tem delu še niso bili poraženi, nazadnje pa so premagali ljubljanski Interblock, ki se bojuje za uvrstitev v 1. ligo. Šmartno 1928, ki ga vodi Stanko Božičevič, je slavilo z 2:1 po golih Denisa Kramarja in Alema Mujakoviča in zdaj za predzadnjim Šenčurjem zaostaja za dve točki. Prvenstvo se bo nadaljevalo v soboto, ko se bo Šmartno zopet pomerilo z Interblockom, a tokrat v Ljubljani.
Še naprej pa navdušuje Dravinja na čelu s trenerjem Marjanom Marjanovičem. Konjičani so slavili na Dobu, kjer so domačo zasedbo premagali z 2:0. Zadela sta Tihomir Lazarevič in Damir Močič. Dravinja sedaj za vodilnim In-terblockom zaostaja le za točko. Kot kaže se v nadaljevanju obeta prava srhljivka tako v boju za najvišja mesta, kot tudi v boju za izognitev izpadu. Dravinja je trenutno na (drugem) mestu, ki vodi v dodatne kvalifikacije za uvrstitev v 1. ligo.
V	soboto bo gostila Šenčur.
MITJA KNEZ
Moči in eksplozivnosti Martini nikoli ni primanjkovalo, izboljšati mora še zaletno hitrost in tehniko izmeta.
Trije cilji, tri želje
na evropskem prvenstvu v Barceloni. Kaj bi bilo, če se ne bi vmešala okužba noge prav v Španiji ...« Na zimskem državnem prvenstvu v Celju je brez težav izpolnila normo za nastop na svetovnem prvenstvu, ko je njeno orodje pristalo pri 61,51 metra. »To je bil moj prvi letošnji cilj. Želim si še izboljšati državni rekord, v diamantni ligi priti vsaj na tretje mesto, na svetovnem prvenstvu v Daeguju pa ...« V Južni Koreji bosta s trenerjem Andrejem Hajnškom seveda »napadala« medaljo. Imata
Hopso
V nedeljo se je končal drugi krog lige za prvaka za košarkarje. Hopsi so v gosteh premagali Maribor, Elektra je izgubila v Novem mestu, medtem ko je Zla-torog zmago nad Slovanom vknjižil že v petek.
Polzelani, ki so v uvodnem krogu za le točko izgubili s Heliosom, so v Mariboru domačo ekipo ugnali z 88:70. Trener Tonči Mašina je poudaril: »Fantje so upoštevali moje napotke, kar se nam je obrestovalo. V prvem polčasu smo imeli, kljub temu, da smo ves čas vodili, sicer nekaj težav z obrambo. Vendar smo v nadaljevanju to popravili in zasluženo zmagali.« Igor Mi-jajlovic je bil s 23 točkami najboljši strelec srečanja, Gregg Thondique jih je dosegel 16. Novi zmagi naproti bodo šli Polzelani v soboto, ko bodo gostili ekipo Slovana.
»Odčitali« lekcijo
Zlatorog je na Kodeljevem doživel edini poraz v tej sezoni, maščeval pa se je z obrestmi, s 66:45, čeprav je zaradi poškodbe manjkal najboljši igralec Vladimir Panic. Po
dokaz, da sta pozimi trdo in uspešno vadila, zato se bosta mirno posvetila nadaljnjim pripravam, večkrat v Medu-linu. 8. maja bosta pripravljenost preverila na mitingu v Šentjurju, 26. maja pa bo Martina v Rimu nastopila na tekmi diamantne lige. »Kaj še počnem? Poleg treningov in skrbi za sinova mi ne preostane nič drugega,« tiho zaključi zelo skromna športnica z izjemnim potencialom. Bo del njega uspela izvleči že letos?
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
A KRATKO
Bitka »ranjenih«
Göppingen: S kar trinajstimi goli razlike so rokometaši velenjskega Gorenja izgubili prvo tekmo četrtfinala pokala EHF v Nemčiji. Ob polčasu so zaostajali z 18:8, ob koncu je bilo 33:20, kar bržkone že pomeni slovo od napredovanja. Povratni obračun bo v nedeljo v Rdeči dvorani, vodilna zasedba 1. slovenske lige pa bo precej moči najbrž potrošila pojutrišnjem v lokalnem der-biju v Zlatorogu. »Ranjeno« je tudi celjsko moštvo, po osmem porazu v sezoni, drugem v Ško-fji Loki.
V seštevku sedmi
Arosa: Na finalu svetovnega pokala je bil celjski deskar Rok Marguč trinajsti v paralelnem veleslalomu, v skupnem seštevku pa je segel najvišje od slovenskih reprezentantov, saj je osvojil sedmo mesto. Bistveno je, da je z očetom, ki je tudi njegov trener, formo načrtoval v pravem trenutku, saj je na svetovnem prvenstvu osvojil srebrno in bronasto odličje. (DŠ)
Celje izpadlo iz igre
Knežje mesto ne bo gostilo EuroBasketa 2013 - Pričakovana odločitev KZS - Šrot: »Do prvenstva se lahko zgodi še marsikaj.«
zmagi oga in »v
16:14 je bila tekma v znamenju moštva Aleša Pipana, ki je z delnim izidom 15:0 povsem zaustavilo gostitelje in povedlo z 29:16. Laščani so domače igralce pustili pri neverjetno skromnih 45 točkah, na Kode-ljevem so slavili po dobrih treh letih. S 16 točkami je bil najučinkovitejši Alen Omic. Domači trener Gašper Okorn je dejal, da opravičila za takšno sramoto ni. Drugačno je bilo razpoloženje Aleša Pipana, ki je z odlično taktiko povsem onemogočil tekmece: »Čestital bi svojim igralcem, saj so odigrali tako, kot smo se dogovorili. Dobro smo se pripravili na Slovan, ki ima neugodno ekipo, predvsem v domači dvorani. Igra morda ni bila lepa za oko, vendar smo to tekmo morali dobiti, zato smo se posluževali določenih taktičnih zamisli. Lahko smo zadovoljni.« Občutke po zmagi je strnil tudi Jure Pel-ko: »Tako prepričljive zmage se nismo nadejali. Na Kodeljevem je vedno težko zmagati. Zaradi dobre priprave smo vedeli, kdo lahko od nasprotnikov kaj naredi. To se nam je obrestovalo. Ne pomnim, kdaj je Laško prejelo tako malo točk.« Da-
nijel Vujasinovič je v dobrih 38 minutah vpisal 7 točk, na vprašanje, ali je to bil že prvi velik korak proti Jadranski ligi, pa je odgovoril: »Ja, res je bil. Z odlično in zagotovo našo najboljšo obrambno igro v letošnji sezoni smo prišli do zaslužene zmage.«
V Treh lilijah bo v soboto derbi. Napoved Aleša Pipana: »Imamo teden dni časa, da se dobro pripravimo na Krko, ki ima svoje ambicije v pokalu Challenge. Mogoče bo v Laško prišla malce lahkomiselno, zato bomo poskusili presenetiti.«
Neugoden razpored
Šoštanjčani so po ponovnem gostovanju spet doživeli poraz, po Unionu Olimpiji še z novomeško Krko. Nastopili so le z osmimi igralci, vendar bi morala biti po mnenju stratega Dušana Hauptmana njihova igra vseeno boljša: »Tako kot v Ljubljani smo se tudi tokrat ustrašili. Že res, da je Krka ena močnejših ekip, ampak lahko bi se bolj potrudili.« Salih Nuhanovič, ki je bil v rednem delu prvenstva trikrat izbran za najkoristnejšega igralca kroga, je zbral 20 točk in šest skokov. V naslednjem krogu bo Elek-tra igrala doma s Heliosom. Po dve zmagi imajo Krka, Zlatorog in Union Olimpija, Hopsi so zbrali eno, Elektra še nobene.
MOJCA KNEZ MITJA KNEZ
»Takšno odločitev smo pričakovali,« je četrtkovo sporočilo Košarkarske zveze Slovenije (KZS), da bodo predtekmovalne skupine evropskega prvenstva v košarki leta 2013 gostili Novo mesto, Ptuj, Koper in Jesenice, komentiral celjski župan Bojan Šrot. Celje in Maribor sta izpadla iz igre. Odločitev glede Celja ni bila presenečenje, saj je vodstvo občine ob soglasni podpori mestnega sveta že pred 14 dnevi KZS jasno dalo vedeti, da njenih pogojev ne more sprejeti. »Mislim pa, da ta zgodba še ni končana,« je v petek še povedal Šrot.
Glavni razlog? Finance. Spomnimo: Celje bi za udeležbo pri organizaciji EuroBasketa moralo plačati 720 tisoč evrov kotizacije. Stroški ureditve dvorane Zlatorog po standardih Fibe, subvencije za uporabo dvorane, ureditev parkirnega režima in sredstva za ureditev dvorane Golovec, ki bi služila ekipam za treninge, bi skupaj s kotizacijo narasli na okrogel milijon in pol evrov. Kar bi bilo za celjski proračun odločno preveč, so se strinjali v Celju in zavrnili pogoje KZS. Niso pa dokončno zavrnili možnosti sodelovanja. »Ne le, da smo takšno odločitev glede Celja pričakovali, Celje nikoli niti ni uradno kandidiralo za soorganizacijo evropskega prvenstva,« je v petek pojasnil Bojan Šrot. »Pri nas so se predstavniki KZS večkrat oglasili, mi smo jim vse razkazali, pokazali pripravljenost, nenazadnje pa imamo eni redkih zgrajeno infrastrukturo. A denar je denar in presodili smo, da pet dni košarkarskega dogajanja v Celju ne more upravičiti stroškov,« je bil jasen Šrot.
Predsednik združenja ženskih košarkarskih klubov in član izvršnega odbora KZS Uroš Krajnc je kot dolgoletni košarkarski delavec in Celjan razočaran, da Celje ne bo eno od prizorišč evropskega košarkarskega prvenstva: »Na seji izvršnega odbora KZS sem izpostavil
problem, ker nihče od štirih organizatorjev nima osnovnih pogojev za izvedbo tekem ene od predtekmovalnih skupin, dvorane ima edino Celje. Vendar sta predsednik zveze in generalni sekretar v razpravi izpostavila, da so bili pogoji za vse kandidate enaki. Zagotovila sta, da bodo vsa ta mesta uredila potrebno infrastrukturo v potrebnem času po standardih Fibe. Če se to ne bo zgodilo, obstaja možnost, da bo KZS iskala nadomestno rešitev in tu bi ponovno lahko Celje vskočilo kot mesto, ki ima vse potrebno.«
Celje
infrastrukturo že ima, drugi bi šele gradili
Kot dodaja Šrot, od KZS v času od odločitve mestnega sveta do izbora soorganiza-torskih mest ni bilo odziva. »Vsem soorganizatorjem želim veliko sreče, saj jo bodo tudi potrebovali. Sploh tisti, ki bodo morali dvorane šele zgraditi. Vsi pri tem računajo na neka evropska sredstva. Kolikor vem, po poročanju medijev in izjavah šolskega ministra Igorja Lukšiča, naj bi šlo za zgolj šest milijonov evrov, kar je daleč premalo za gradnjo dveh novih dvoran in obnovo ostalih. Tudi zato mislim, da ta odločitev, izbor, še ni dokončna, vprašanje je, kaj se bo v tem letu in pol oziroma dveh letih pred prvenstvom še zgodilo,« je nekoliko skeptičen celjski župan. Prepričan je, da celjski ljubitelji športa in košarke ne bodo prikrajšani, saj razdalje do izbranih mest niso takšne, da jih pravi navdušenci ne bi bili pripravljeni premagati.
Ob odločanju glede kandidature celjski svetniki še niso imeli podatka, kdaj naj bi bili tekmovalni dnevi, zato je bilo veliko ugibanja, ali bodo istočasno kot Mednarodni obrtni sejem. Številni so zato izrazili pomisleke, kaj bo z uporabo dvorane Golovec, kako bo z namestitvami športnikov, saj so v času sejma celjski hoteli polno zase-
deni, ter kaj bo s prometnim režimom. Kot kažejo izkušnje, je v Celju v času sejma promet že tako zelo obremenjen. Vmes je postalo jasno, da bo prvenstvo v septembru. »Vseeno bi se dalo najti neke rešitve, celo sinergijo, saj bi si gostje, ki bi prišli na tekme, lahko ogledali tudi sejem. Res pa je, da učinek pri hotelirjih in gostincih ter ostalih ponudnikih ne bi bil tak, kot če bi bila dogodka ločena. Lahko ponovim, da bi stroški daleč, daleč presegali pozitivne učinke,« je razmišljal Šrot.
POLONA MASTNAK MOJCA KNEZ Foto: SHERPA
Prvi del EuroBasketa (štiri skupine s po šestimi reprezentancami) bo od 4. do 9. septembra. Mednarodni obrtni sejem pa bo čez dve leti predvidoma svoja vrata odprl v sredo, 11. septembra.
PANORAMA
MALI NOGOMET
1. SL, 20. krog: Dobovec
-	Izola 6:2 (3:0); Drobne (4, 24), Bizjak (12), Kroflič (14, 23, 26). Vrstni red: Litija 46, Oplast 42, Puntar 40, Dobovec 38, Tomi Press Bronx 30, Casino Safir 20, Izola 14, Sevnica 3.
NOGOMET
3. SL - vzhod, 15. krog: Zreče - Tromejnik 0:0, Šentjur - Čarda 0:5 (0:2), Bistrica
-	Kovinar 1:2 (1:1); Perpar (6, 68), Simer Šampion - Paloma 3:0 (1:0); Djuranovič (28), Omanovič (65-11 m), Kožar (76). Vrstni red: Odranci 38, Simer Šampion 31, Kovinar 27, Tromejnik 24, Čarda 34, Dravograd 22, Zreče, Grad, Malečnik 23, Veržej 19, Paloma 15, Bistrica, Stojnci 12, Šentjur 9.
Štajerska liga, 15. krog: Šoštanj - Ormož 4:1 (1:1); Spasojevič (29), Umihanič (46-11 m, 84), Vejizovič (73), Rogaška - Zavrč 0:2 (0:0), Mons Claudius - Šmarje 0:6
(0:3); Firšt (10, 45, 47), Mauher (37), Debelak (66), Vrani-čar (89). Vrstni red: Zavrč 43, Šoštanj 37, Pesnica 29, Pohorje 26, Šmarje 25, Limbuš 24, Poljčane, Peca, Rogaška 19, Podvinci, Ormož 14, Koroške gradnje 12, Mons Claudius 8, Gerečja vas 7.
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 2. krog: Geoplin Slovan - Zlatorog 45:66; Blažič 12, Krušič 11; Omic 16, Atanackovic 11, Pelko 10, Dimec 9, Vujasinovič 7, Lapornik 4, Kovačevič 3, Božovic, Nikolič Smrdelj, Brodnik 2, Maribor - Hopsi 70:88; Kadič 18, Zolotič 16; Mijajlovic 23, Thondique 16, Sebič 14, Vrsaljko 10, Sviridov, Venta 8, Godler 4, Podvršnik 3, Kobale 2, Krka - Elektra 77:54; Ikonič 12, Balažič 11; Nuhanovič 20, Jeršin 10, Bi-lič 9, Vidovič 6, Miljkovic 5, Horvat, Lelič 2. Vrstni red: Krka, Zlatorog, Union Olimpija 4, Hopsi, Helios 3, Maribor, Slovan, Elektra 2.
1.	B SL, 24. krog: Rogaška - Nova Gorica 87:76; Spešič
25,	Tomič 17, Petrovič 14, Ambrož 10, Smajlovič, Pešič 8, Jotič 5, Konjice - Grosuplje 74:68. Vrstni red: Rogaška 46, Šenčur 45, Kraški zidar 41, Portorož 40, Grosuplje, Litija 38, Hrastnik 37, Radovljica 36, Postojna 33, Nova Gorica 32, Primorac Branik 31, Medvode 30, Triglav 29, Konjice 28.
2.	SL - vzhod, 21. krog: Union Olimpija B - Vrani Vransko 89:71, Nazarje - Calcit 69:68, Krško - Terme Olimia 89:87. Vrstni red: Radenska 39, Bistrica 38, Terme Olimia 37, Rodd 34, Posavje 33, Ježica 32, Calcit 31, Lastovka 30, Vrani 27, Nazarje, Fenomeni
26,	Union Olimpija B 22.
ROKOMET
Pokal EHF, 1. tekma četr-tfinala: Göppingen - Gorenje 33:20 (18:8); Schöne 10, Kaufmann 6; Musa 7, Manojlovic, Golčar 3, Medved, Miklavčič 2, Cehte, Gams, Šimič 1.
1. SL, za prvaka, 2. krog: Loka - Celje Pivovarna Laško 28:25 (13:12); Dolenec 14, Bundalo 5; Marguč 10, Mlakar, Rnic 5, Toskic 3, Poteko, Kokšarov 1. Vrstni red: Gorenje 44-4, Cimos 41-7, Celje 3216, Loka 30-18, Trimo 27-21, Maribor 26-22.
1. B SL, 18. krog: Celje Pivovarna Laško B - Grosuplje 26:28. Vrstni red: Krško 33, Izola 30, Sviš 27, Sevnica 25, Škofljica 17, Ajdovščina 16, Celje B, Grosuplje 14, Kočevje 13, Velika Nedelja, Železniki 10, Mokerc 7.
ODBOJKA
1. SL (ž), 1. tekma polfinala končnice: Aliansa - Calcit 1:3. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 29. 3. KOŠARKA
1. SL (ž), za prvaka, 4. krog, Kranj: Triglav - Celje (18.45).
Četrtek, 31. 3.
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 3. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (19).
Najboljša spet Polavderjeva in Drakšič
V	Žalcu so letos »zelo pohiteli« in v petek podelili priznanja in nagrade najuspešnejšim športnikom za leto 2010. Za najboljša so razglasili judoista Sankakuja Lucijo Polavder in Roka Drakšiča, ki sta, mimogrede, tudi naj športnika mesta Celje.
V	članski konkurenci so imele najboljšo ekipo rokometašice Žalca. Za najuspešnejše športno društvo so razglasili kolektiv odbojkarskega kluba Spodnja Savinjska Aliansa Šempeter. Posebna priznanja so si prislužili Ju jitsu klub Aljesan Šempeter za uspešno minulo delo in rekordno bero uspehov na slovenski kot tudi mednarodni ravni, člani PD Zabukovica za uspešno izveden projekt Peš iz Zabukovice na Triglav ter Milan Polav-der, Matjaž Baudek in Ivan Novak za dolgoletno uspešno delo na športnem področju.
BA
Foto: SHERPA
*
t 1
* -4
L ' yLi r IT »
m
m r V, jiLt '



I
Lucija Polavder, Roki Drakšič in ostali člani Sankakuja načrtujejo prvi višek forme med 21. in 24. aprilom, ko bo v Carigradu evropsko prvenstvo, pa tudi v mesecu maju na tekmah svetovnega pokala v Bakuju in Moskvi.
Ko se odvadiš noža in vilic
Naš filmski kritik Peter Zupanc se je po letu dni vrnil s Kitajske - O ljudeh, običajih, izkušnjah in predvsem naših predsodkih bo napisal knjigo
»Bilo je po naključju,« usodno povezanost z deželo Marca Pola pojasni Peter Zupanc, sicer izvrsten poznavalec filmografije in filmski kritik. Ko je leta 2007 prvič obiskal Kitajsko, je vedel, da ni zadnjič. Četrtič se je obiskovanje prevesilo v ostajanje. »Hotel sem začutiti deželo in živeti življenje, kot ga povprečni prebivalci province Guangxi. Po enem letu se ni bilo enostavno spet privaditi na nož in vilice,« v smehu začne svojo zgodbo Peter. »Da o nehi-gieničnosti običajnih straniščnih školjk sploh ne govorim!«
Njegova prva tri potovanja so bila turistična. »Po naključju sem po dolgem času srečal prijateljico, katere fant je imel službo v Šanghaju. Vabilo je bilo izrečeno napol v šali in napol zares, a prav zaradi njega sem se potem odpravil tja. Dosti sem potoval že pred tem, v Azijo pa je bila to prva pot.« Za prve obiske Kitajske si je vzel štiri do šest tednov, vseeno pa je v njem počasi zorela odločitev, da je to za resnično spoznavanje dežele premalo. »Lahko je biti frajer v tuji deželi, ko imaš v žepu dovolj denarja, jasno začrtano pot in povratno letalsko karto. Toda kako bi bilo tam zares živeti? To je bila misel, ki mi ni dala miru.«
V pokrajini živega muzeja
Potovati na Kitajsko za večino pomeni stati na znamenitem zidu, vstopiti v prepovedano mesto, se sprehoditi med vojščaki iz terako-te in začutiti utrip večmilijonskega mestnega mravljišča. Spotoma je Peter zaslutil, da se njegova zgodba tu ne konča. »Ker delam v dovolj svobodnem poklicu in razumeva-jočem kolektivu, da sem svoje delo lahko opravil tudi na daljavo, sem
Ko te družine sprejmejo v svojo domačnost, je gostoljubje Kitajcev brezmejno. Ne samo obed za skupno mizo, tudi prenočišče je samoumevna ponudba. Peter Zupanc na obisku pri manjšini Wu Pai Miao.
začel resno razmišljati o tem, da bi ostal.«
Kitajska provinca Guangxi meji na Vietnam. Zahodnjakom je znana predvsem po značilnih kraških vršacih nad reko in ribičih, ki s kormorani lovijo ribe. »Te podobe so zahodnjakom še znane, kaj več pa ne.« In ker je raznolikost narodnostnih manjšin v tem delu tako velika, da so nekateri kraji praktično »živi muzeji«, je sklenil, da bo prav tam preživel svoje kitajsko leto. Med več kot 50 različnimi narodnostmi mnoge še ohranjajo zelo tradicionalen in prvinski način življenja. »V tem času sem veliko potoval znotraj province, večkrat obiskal vsa staro-
Znanje jezika pride prav na vsakem potovanju. V eksotičnih deželah še toliko bolj. »S pismenkami sem se od začetka malo trudil, potem pa ugotovil, da je bolj pametno, da se posvetim govoru. Morda bodo enkrat le prišle na vrsto.« Glede na to, da sistem kitajske pisave sestavlja kar 40 tisoč pismenk, z bolj redko uporabljenim besediščem pa še enkrat toliko, mu je treba čestitati za optimizem. Vseeno pa je prav zaradi drugačne pisave samostojno popotovanje po državi precej zahtevno. »Lahko imaš rahle težave, ja,« hudomušno komentira Peter. »Še zdaj se na primer čudim relativni lahkotnosti pohajkovanja med mojimi prvimi obiski na Kitajskem. A ko sem v tem letu obiskal Vietnam, sem spet izkusil, kako je biti na komunikacijski točki nič. Od takrat še bolj cenim svoje znanje kitajščine.«
V skritih delih Kitajske ostaja življenje podobno tistemu, kot ga je pred 700 leti odkrival Benečan Marco Polo. Ena od vasi manjšine Dong v Sanjiangu, provinca Guangxi.
davna središča teh ljudi in predvsem užival v raznolikosti pokrajine.«
Serviser hitro, topla odeja takoj
V Nanningu je Peter najel stanovanje in živel povprečno, vsakdanje življenje. Pri tem ga je plača iz Slovenije uvrščala v srednji ali celo višji srednji sloj. Čeprav ni imel resnih, na primer zdravstvenih težav, pa se je moral vseeno iz dneva v dan znajti. Zaradi jezikovnih preprek to ni bilo vedno preprosto. »Že doma sem se približno osem mesecev učil kitajsko. Za prvo silo je zadostovalo. Olajšano pa sem kmalu ugotovil, da ljudje niti se vprašajo, kaj potrebujem, ampak mi poskušajo že vnaprej ustreči.« Ko se mu je sredi sicer mile zime pokvarilo ogrevanje, so takoj uredili. Že naslednji dan ga je obiskal mojster in vse skupaj popravil. Lastniki stanovanja pa niso čakali niti tako dolgo. »Še isti večer so stali na mojih vratih. Nemalo presenečen sem jih gledal in ugotovil, da so prišli samo zato, da bi mi prinesli dodatno odejo. Brez dvoma. Ljudje so tisto, kar po takem potovanju pusti vtis in kar je po mojem mnenju največje bogastvo Kitajske.«
Si se izgubil?
Kot zahodnjak v tem manj znanem delu države je bil Peter seveda svojevrstna atrakcija in dobrodošel gost vsake družine. »Bil sem v vaseh, kamor je zahodna noga stopila bolj pomotoma ali sploh nikoli. >Kaj delaš tukaj, ko pa ni slaven prostor? < so me spraševali.« Ker se je še vedno intenzivno učil jezik, je bilo sporazumevanje vedno lažje. »Bodimo realni, moja kitajščina je še vedno zelo osnovna, pismenke pa tako ali tako še ne bodo prišle na vrsto, vendar je vsaka beseda, ki jo znaš, vredna zlata.« Menda tujca na Kitajskem obravnavajo na dva načina. »Če greš kot neveden turist zgolj na najbolj oblegane turistične znamenitosti, si pač denarnica na dveh nogah. Čeprav je dražje, jo še vedno čisto spodobno odneseš. Če pa jim vsaj z nekaj znanja jezika in kulture narediš korak nasproti, denarnice sploh ne potrebuješ več. Ob mojih obiskih so me ljudje vedno pogostili in potem vztrajali, da moram ostati
pri njih. Na začetku sem bil nekoliko začuden, potem sem sprejel to kot samoumevno gesto izrednega gostoljubja domačinov.«
Tudi kitajski kmetje v korak s Hollywoodom
Peter ima za marsikoga čudovito službo, saj si mora po službeni dolžnosti ogledati vse aktualne filmske projekcije. Če si nekje na kitajskem podeželju, to ni nujno enostavno. »To je bil eden večjih strahov, a se je izkazalo, da brez potrebe. Tudi v Nanningu so imeli dobra kina, kjer so vrteli filme v originalu. Še bolj pa pride do izraza njihova podjetnost, ko lahko kupiš katerikoli >originalen< izvod filma praktično kakšen dan po premieri v Ameriki. Mislim, da sem bil skoraj bolj obveščen kot doma.«
Kitajska filmografija mu je ljuba še od doma. V tem letu pa se ji praktično ni posvečal. »Zdelo se mi je povsem skregano z zdravo pametjo, da bi sedel med štirimi stenami in gledal Kitajsko v filmu, ko pa je bilo treba samo odpreti vrata in jo doživeti v živo. Veliko preveč krajev sem hotel obiskati in se pogovarjati z resničnimi ljudmi.« O vsem tem bo v prihodnosti nastala knjiga. Tudi z njo se bomo Slovenci morda znebili stereotipov in predsodkov. Kitajska je še vse kaj drugega kot skupek ogleda vrednih turističnih znamenitosti, neumorna izdeloval-ka poceni robe ter grozeča gospodarska pošast prihodnosti.
Da bo tja gotovo še potoval, seveda ni treba posebej poudarjati. Prvi vtisi po vrnitvi domov pa so se počasi že zložili v širšo sliko. »Najprej me je navdala misel, kako smo tu vsi zelo debeli in posledično vsaj malo razvajeni. Resda tu ne moreš spregledati minimalne plače na pohodu, ki je sicer petkrat višja od tiste na Kitajskem, zato pa je pri nas tudi obrok hrane osemkrat dražji.« Ne glede na to, kako
Zahodnjaki si sploh ne predstavljamo, kako narodnostno pestra je pravzaprav Kitajska. Slika je nastala v bližini vietnamske meje, v vasi Goulin.
jim gre in koliko denarja imajo, pa Kitajcem nikoli ne zmanjka volje po medsebojnem druženju ob hrani. »Ta kultura medsebojnega pogoščevanja, četudi ob najbolj preprosti enolončni različici >hot pot< (vroči lonec, op. p.), je nekaj, kar mi že zdaj manjka. Ko te sprejmejo v intimo družine, ugotoviš, da imajo povsem enake težave in skrbi kot vsi. Vseeno pa sta povezanost in podpora v širši družini povsem drugačna, kot smo vajeni.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: PETER ZUPANC (osebni arhiv)
Na Kitajskem je ostalo veliko Petrovih prijateljev, ki so mu v tem času nadomeščali družino. Že zaradi njih se bo na Kitajsko v prihodnosti še vrnil.
NAPOVEDUJEMO
V maju bomo v torkovih izdajah Novega tednika začeli objavljati feljton izpod peresa Petra Zupanca. Poznavalec Kitajske, ki smo vam ga predstavili, nam bo to azijsko velesilo predstavil v štirih vsebinsko zaključenih feljtonih oziroma »nanizankah«.
Najprej bomo postavili zgodovinsko izhodišče, in sicer z opiranjem na zgodbe fascinantnega Edgarja Snowa, prvega zahodnega novinarja, ki je v času dolgega marša intervjuval Mao Zedonga. Prestavili se bomo v poli-tično-ekonomsko sedanjost, a s komentarji, ki izhajajo iz ust prebivalcev province Guangxi. Potem bomo na hitro obiskali vseh 11 narodnostnih manjšin te province in se nazadnje potopili v vroč lonec subtropskega vsakdanjega preživetja prebivalcev mesta Nanning.
Tekmovanje na spletnem kvizu Evrošola je bilo odprto za poljubno število razredov iz vsake šole in poljubno število tekmovanj, vendar se je po pravilih kviza lahko uvrstil le najboljši razred iz vsake šole. To je uspelo 3.d. Gimnaziji Celje, ki je dosegla 270 točk v samo 92000 milisekundah.
Prihodnost Evropske unije, njena vloga, organiziranost in mesto v svetu bodo vplivali na prihodnost mladih Evropejcev, so prepričani v informacijski pisarni Evropskega parlamenta za Slovenijo. »Pomembneje kot kadarkoli prej je, da mlade iz evropskih držav vključimo v proces sprejemanja odločitev in delitev odgovornosti, s čimer bodo postali del evropskega demokratičnega življenja.« Evropski parlament tako izvaja program Evrošola, katerega namen je, da se mladi iz vse Evrope srečajo, spoznavajo ter razpravljajo o svojih problemih in izkušnjah. Evropski parlament v obliki Evropskega mladinskega parlamenta izvaja srečanja dijakov iz 27 držav članic v Strasbourgu.
Ne mecite vseh mladih v isti koš
V torek zvečer sem prisedla na avtobus dijakov 3.d razreda Gimnazije Celje - Center, ki sta jih spremljala profesorja Mateja Glušič Lenarčič in Miha Gartner. Pričakovala sem, da bo to noč brez spanja, a so me mladi gimnazijci zelo pozitivno presenetili. In od zdaj lahko le odgovarjam: »Ne mecite vseh mladih v isti koš!« So skupina, ki ne le da

Martin Mihael Paskale je z odlično predstavitvijo požel najbučnejši aplavz.
je dan ali noč, ko se sprašuješ, kako rože uspevajo pod to nemogočo svetlobo. Kako glasovati? Zakaj je vsak glas pomemben? Vse to so lahko dijaki izkusili na lastni koži.
Več fotografij o obisku v Strasbourgu si lahko ogledate tudi na face-book-u Novi tednik in Radio Celje
3.d Gimnazije Celje - Center pred Evropskim parlamentom, kjer so jih spodbujali, da so ves dan uporabljali znanje tujih jezikov kot sredstvo izmenjave, razumevanja problemov drugih, njihovih stališč in pričakovanj.
Mladi in Evropa
Učenci 3.d. Gimnazije Celje - Center za nagrado programa Evrošola v Strasbourg
Anže Lamut je predsedoval skupini mladih, ki se je ukvarjala z vprašanjem, kako se lahko zagotovi, da bodo državljani in države članice bolj sodelovali pri poglabljanju oblikovanja resnične Evropske unije. Odlično je zastopal skupino in odgovarjal na vprašanja dijakov, ki so bili v vlogi poslancev.
Dobrobit
programa
Evrošole
Program Evrošole zagotavlja enostavno interakcijo mladih različnih nacionalnosti, zato dijaki ob obisku Evropskega parlamenta ne predstavljajo samo svojega razreda in šole, ampak postanejo del ene od petih večjezičnih delovnih skupin. Slovenci, Celjani, smo lahko še posebej ponosni na Anže-ta Lamuta, ki j e uvodoma več kot 500 kolegom predstavil Gimnazijo Celje - Center in Slovenijo. »Prihajamo iz male države Slovenije, ki je v srednji Evropi, oblika države pa je podobna kokoši. Prihajamo iz Celja, ki je eno večjih mest v Sloveniji, čeprav je za evropska merila zelo majhno.« Anže je sodeloval v skupini za demokracijo in državljanstvo, kjer so se pogovarjali predvsem o problemu, da vedno manj ljudi, predvsem mladih, voli, in se spopadali z vprašanjem, kako bi pridobili čim več ljudi na volišča, predvsem na ravni Evropske unije. Anže je tudi predsedoval tej skupini in
stališča, ki jih je zavzela, nato zagovarjal v veliki dvorani Evropskega parlamenta.
Martin Mihael Paskale je imel prav tako vidno vlogo, saj je bil glavni govorec skupine, ki se je ukvarjala s problemi in prednostmi, ki nam jih prinašajo mediji, predvsem internet. »Sedeti na enem najpomembnejših stolčkov v Evropskem parlamentu je bilo neverjetno. Bil sem zelo presenečen, da sem sploh lahko tam sedel, kasneje, ko sem doživel ta občutek, kako je govoriti pred tako veliko poslušalci, pa je bilo res fenomenalno.« Martin je za svoj nastop požel tudi najglasnejši aplavz, tako zaradi podajanja zaključnih informacij kot tudi odličnega znanja angleškega jezika. Skupaj z Anžetom imata namreč kar nekaj uspehov na debatnih tekmovanjih v Sloveniji, tako v slovenskem kot tudi angleškem jeziku, bila pa sta uspešna tudi na nekaterih mednarodnih tekmovanjih, med drugim sta bila med najboljšimi v Turčiji.
SIMONA BRGLEZ Foto: SB
pozna bonton, ampak tudi diha kot eno. Uživala sem v njihovi družbi, ko so na avtobusu klepetali o tem, kaj bodo zvečer kuhali, ugotavljali, da so doma pozabili gobico za pomivanje posode, še posebej pa, ko so se pripravljali na tekmovanje debaterjev in sprejem ministra za okolje v njihovi šoli. »Pridite k nam na večerjo,« so me povabili in zares dobro skuhali. Lonci in krožniki so potovali iz sobe v sobo, kjer so imeli mini kuhinje. Hvala za odlične makarone in rižoto. Vse skupaj so nas očarale znamenitosti Stras-bourga, prehojenih 330 stopnic do vrha katedrale, prav tako tudi več kot 700 stopnic
v Ulmu, kamor pa so odšli le najpogumnejši.
Dan v Evropskem parlamentu
V Evropskem parlamentu v Strasbourgu je bilo več kot 500 dijakov iz 23 držav. Med tistimi, ki so mlade pozdravili, je bil tudi Rok Koželj, ki so ga izbrali za informatorja mladim in mediatorja med profesorji. »Glavni namen Evrošole je, da pripeljemo čim več dijakov in seveda profesorjev v Evropski parlament, zato da dobijo dijaki možnost, da spoznajo ustanovo in njeno delovanje.« In res so spoznavali to mogočno stavbo, v kateri izgubiš občutek za čas, ko ne veš, ali
Evropska unija za mlade ne sme ostati neznanka. Kadar se ti odločajo o svojem življenju in se trudijo najti pravo usmeritev, morajo imeti možnost sodelovati v evropskih razpravah in izkusiti evropsko raznolikost in enotnost iz prve roke. Po delovnih skupinah so bili z dijaki iz različnih držav in skupaj so iskali odgovore.
Nesreča, ki se je pred leti zgodila na Botričnici pri Šentjurju. Voznik naj bi med vožnjo doživel srčni infarkt.
Ko med vožnjo zadane infarkt ...
... ali udari epileptični napad - Na celjskih cestah tudi samomorilci
Na Celjskem je kar nekaj prometnih nesreč, v katerih vozniki storijo samomor. Pred časom se je takšna nesreča zgodila tudi na štajerski avtocesti proti Ljubljani. Vozniki, ki storijo samomor na cesti, ponavadi zapeljejo levo v vozilo, ki jim pripelje nasproti. Vendar sume, da gre pri takšni tragediji za samomor, policisti zelo težko dokažejo. V primeru, da potrdijo, da je voznik storil samomor, se tudi te nesreče uvrstijo v statistiki med dogodke na cestah in ne med prometne nesreče.
Pred dnevi se je skoraj v središču Celja zgodila nenavadna nesreča. Moški naj bi med vožnjo z osebnim vozilom doživel srčni infarkt, nenadoma zapeljal s ceste in trčil v pešca, ki se je pri tem poškodoval. Takšnih nesreč ni zelo veliko, a so. In ne le to, javnosti so lahko »sumljive« vse nesreče, za katere preberejo, da je voznik iz neznanega razloga zapeljal s ceste ... Med temi razlogi so zdravstvene težave in nemalokrat tudi (poskus) samomor(a).
Če voznik zaradi srčnega infarkta zapelje s ceste, trči v drevo ali kakšno drugo oviro in pri tem umre, takšne nesreče policisti v statistiki ne vodijo kot nesrečo, ampak le kot dogodek. Ko dobijo še obdukcijski zapisnik, v ka-
terem je potrjeno, da je voznik umrl zaradi zdravstvenih težav, takšna žrtev torej ni žrtev prometne nesreče. To pomeni, da ni všteta v število smrtnih žrtev na našem območju, kar javnost pogosto sliši v policijskih poročilih. Ne glede na to, kako čudno to zveni, policijska statistika je pač takšna. Zaplete se,
če tak voznik med nesrečo poškoduje druge udeležence v prometu. Tako se je v Celju pred leti tudi zgodilo, da je moški doživel srčni infarkt, trčil v nasproti vozeč avtomobil, v katerem je drug voznik umrl zaradi poškodb. Zavarovalnica seveda izplača odškodnino družini žrtve oziroma poškodovancem v
tovrstnih nezgodah, policisti pa ne morejo sprožiti pred-kazenskega postopka, saj ne morejo ovaditi osebe, če je v nesreči umrla.
Ne gre le za srčne infarkte, v Celju se je že pripetilo, da je voznik med vožnjo dobil epileptični napad. Ravno pri epileptikih veljajo posebni predpisi za pridobitev vozniškega dovoljenja. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil namreč predpisuje, da epileptik lahko vozi, » ... če je brez napadov oziroma motenj zavesti vsaj dve leti s terapijo ali brez nje, če gre za najlažje oblike enostavnih parcialnih napadov, če gre zgolj za napade v spanju in je to dokazana edina epileptična manifestacija v zadnjih treh letih. Po prvem (edinem) napadu in če je ugotovljeno, da je do napada prišlo zaradi znanega razloga, zaradi katerega je mogoče z veliko verjetnostjo predpostaviti, da se ne bo več ponovil, je vožnja dovoljena po preteku šest mesecev«. Te predpise bo nova prometna zakonodaja, ki se bo začela uporabljati letos, še bolj dodelala. Pravzaprav zakon (še iz 70. let) predpisuje, da bi moral biti epileptik brez na-
padov štiri leta, preden sede za volan, a so dogovori članov Društva Liga proti epi-lepsiji »šli v to smer«, da je možna vožnja po dveh letih, če tako meni tudi nevrolog, ki pacienta zdravi.
Nevarna zdravila
Nekateri podatki kažejo, da je skoraj vsaka četrta prometna nesreča v neposredni ali posredni zvezi z jemanjem zdravil. Petina vseh zdravil, ki jih ljudje uporabljajo, naj bi imela pomemben vpliv tudi na psihofizične sposobnosti med vožnjo. 80 odstotkov ljudi, ki takšna zdravila jemljejo, menda sploh ne pozna učinkov zdravil. Vendar policist, ki ustavi voznika, lahko zoper njega ukrepa le z odreditvijo strokovnega odvzema krvi, če sumi, da ta kaže znake, ki bi jih lahko povzročilo jemanje močnega zdravila. Kot na pri-
mer v primeru suma, da je voznik pod vplivom mamil. Nimajo pa policisti naprave, ki bi na kraju dogodka neposredno pokazala ali zaznala zdravila pri vozniku, kot alkotest pokaže na alkohol ali sodobne naprave, ki pokažejo na vrste prepovedanih drog. Če voznik povzroči nesrečo in se pri tem sam zgovarja na zdravstvene težave, lahko policist takega voznika napoti na kontrolni zdravstveni pregled. To lahko naredi samo tako, da upravni enoti predlaga, da ga ta pošlje zdravniku. Upravna enota nato vozniku, če predlog policije potrdi, naloži časovni rok, v katerem mora pregled opraviti. Če voznik tega ne stori, lahko upravna enota odloči, da vozniku celo preneha veljati vozniško dovoljenje.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Oseba, ki jemlje zdravilo, kjer je na škatli rdeč trikotnik, ne bi smela voziti. Če ljudje jemljejo uspavala s takšno oznako, se morajo s farmacevtom pogovoriti, koliko časa po zaužitju uspavala ne smejo za volan. V kolikor je na ovojnici zdravila prazen trikotnik, se morajo pacienti prav tako pred odločitvijo za vožnjo o svojem zdravstvenem stanju in o možnem učinku zdravil posvetovati z zdravnikom. »Tudi zdravila, ki na ovojnici nimajo posebnih opozorilnih znakov, lahko v določenih okoliščinah zmanjšajo psihofizicne sposobnosti. Taka zdravila so zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, visokega krvnega tlaka ali kapljice in mazila za oči,« opozarjajo zdravniki.
Sk i Opis zmanjšanja Primerjava s koncentracijo psihofizičnih sposobnosti alkohola v krvi		
I	zdravila brez vpliva na sposobnost za vožnjo ali z zanemarljivim vplivom	pod 0,5 g/kg
II	zdravila z manjšim ali srednjim vplivom na vozniške sposobnosti	0,5-0,8 g/kg
III	zdravila z močnim in nevarnim vplivom na vozniške sposobnosti; njih uporaba je nezdružljiva z vožnjo ali upravljanjem strojev	nad 0,8 g/kg
Nekatera zdravila ne vplivajo na vožnjo, druga sposobnosti za vožnjo zmanjšujejo v večji ali manjši meri. Medicinci so tako učinke zdravil razdelili v tri skupine oziroma kategorije glede na njihov vpliv na psihofizične sposobnosti. Vir: zloženka Ali sem zaradi zdra5il, ki jih jemljem, slab voznik?
INFO 113!
Skoraj vsi so krivdo priznali in dejanje obžalovali, kar jim je sodišče štelo za olajševalno okoliščino pri višini kazni.
Zaradi droge v zapor
Na okrožnem sodišču v Celju so včeraj zaradi prekupčevanja z mamili obsodili na zaporne kazni Sinišo Radojevica (1 leto 6 mesecev), Selvirja Muratovica (2 leti), Daliborja Jovica (2 leti 6 mesecev) in Denisa Džafica (1 leto pogojno). Četverica naj bi preprodajala kokain in amfetamine in s tem pridobila več kot 10 tisoč evrov. Kriminalisti so člane združbe (peti je bil že obsojen pretekli mesec, saj so njegov postopek izločili iz tega sojenja) prijeli lani s pomočjo tajnih sodelavcev, ki sta od skupine pod pretvezo uspela kupiti večjo količino mamil. Jovica, ki je bil edini od lani še vedno v priporu, so včeraj izpustili na prostost. Sodba še ni pravnomočna.
SŠol
Foto: SHERPA
Odpeljali citroëna
V	petek so nepridipravi vlomili v gostinski lokal v Radečah, kjer pogrešajo 500 evrov. Iz garažne hiše na Opekarniški cesti v Celju pa je v soboto nekdo odpeljal osebni avtomobil Citroën Saxo, vreden okoli 1.200 evrov. Poleg teh tatvin policisti preiskujejo tudi vlom v stanovanjsko hišo v Petrovčah, kjer so lastniki ostali brez zbirke albumov s kovanci in z znamkami večje vrednosti.
Oborožen rop v Dramljah
V	soboto zvečer se je v Dramljah zgodil oborožen rop. Dva neznanca sta vstopila v bencinski servis in od uslužbenke zahtevala denar. Odnesla naj bi približno dva tisoč evrov, med ropom sta bila tudi oborožena z nožem in s pištolo. Policisti ju še vedno iščejo.
Trije
poškodovani v trčenju
V	nedeljo se je na regionalni cesti Celje-Žalec zgodila nesreča, v kateri sta trčila dva avtomobila. Poškodovane so bile tri osebe, dve so reševalci odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Pri reševanju so morali posredovati celjski poklicni gasilci, ki so morali enega poškodovanca iz vozila reševati tudi s tehničnim posegom.
Foto: PGE Celje
Zamenjajte klor s C-vitaminom
Klor splošno uporabljamo za kemično razkuževanje. Če pomislimo, da ta agresiven element uporabljamo tudi med prhanjem, ne smemo biti presenečeni, ko se pojavi reakcija na koži. Klor je nevaren tudi med vdihovanjem, zmanjšuje imunsko moč kože, povečuje dermatitis, psoriazo, ekceme, prhljaj, draži pa tudi oči.
Med kopanjem klor prodre v kožo in če po tem uporabimo vlažilno kremo, ostane ujet. Zato je pomembno, da ga odstranimo iz vode.
Ročka za prhanje s C-vitaminom C-58 - boljša prekrvavljenost, manj alergij
C-vitamin 100-odstotno odstrani klor iz vode. Ročka vsebuje ekvivalent 500 limon in prefiltri-ra 20.000 litrov vode. Prav tako odstranjuje trde minerale in omogoča prhanje s prečiščeno, osvežujočo vodo.
Ročka za prhanje s C-vitaminom imitira infrardeče žarke. Posebno obdelane luknjice 0,35 mm poskrbijo za razprševanje vode. Tako obdelana voda pospeši prekrvavitev telesa in obenem prihrani do 60 odstotkov vode.
Ko pridejo negativni ioni v naš krvni obtok, potekajo biokemične reakcije, ki regulirajo raven serotonina, vse to pa pomaga pri lajšanju stresa (pomirjanje) in depresije, vpliva na povečanje naše dnevne energije in zaščito proti okužbam.
Z uporabo ročke za prhanje C-58 voda ne bo več imela vonja po kloru, ampak bo rahlo dišala po limonah.

C-58
Test z termografom dokazuje obstoj infrardečih žarkov med uporabo.
a Svetle barve predstavljajo območja z višjo temperaturo. Temne barve £ predstavljajo območja z nižjimi temperaturami.
Ročka za prhanje izboljša zdravje vašega lasišča in las, prav tako bo svileno mehka tudi dlaka vaših ljubljenčkov.
Vse to in še več vam omogoča ročka za prhanje s C-vita-minom, ki jo lahko kupite za 70 EUR + DDV. Da bo prhanje res postalo užitek, pokličite še danes na 051 617 689.
Samohipnoza - spoznajte moč uma
Ste kdaj želeli imeti orodje, s katerim bi lahko spreminjali navade in razbremenili stres in čustva? Ste kdaj želeli imeti orodje, ki bi vzpostavilo pozitivne navade v življenju do te točke, ko vam ne bi bilo več treba razmišljati o tem in bi te navade postale avtomatične?
Samohipnoza nudi možnost, da se odpoveste navadam, kot so kajenje, grizenje nohtov, prekomerne skrbi, nespečnost, neprimerna prehrana, in vzpostavite bolj kreativen pogled na svet brez omejujočih strahov in neprijetnosti.
Pomaga vam pri vzpostavljanju pozitivnih podzavestnih vzorcev.
Če ste vedno počeli, kar počnete, ne bodite presenečeni, če dobite vedno iste rezultate. Naj ideja spremembe zamenja stare ukoreninjene vzorce in požene nove korenine, ki bodo pognale vašo rast v nov svet; morda do zdaj še neodkritih zmožnosti.
Na delavnici samohipnoze se učimo, kako samostojno prehajati v trans in omogočiti individualno doseganje globokega hipnotičnega transa. Pridružite se mnogim udeležencem, ki so spoznali moč svojega uma, kako ga uporabljati in ostati povezan s svojim centrom ter enoten z lastno podzavestjo in kako črpati iz bogastva lastnega jaza.
Skrivnostna pot do vaše podzavesti se vam bo odkrila z večjo lahkoto, kot ste kdaj koli mislili, in presenečeni boste, da jo lahko popolnoma prilagodite svojim potrebam in željam.
Verjetno ste že slišali, da se cilji in sugestije, vstavljeni v podzavest, hitro in bogato obrestujejo. Čas je že, da postanete gospodar svoje usode.
Ni potrebno, da imate kakršnokoli predznanje, saj so se nam do zdaj pridružili ljudje z različnih življenjskih poti, od ravnateljic srednjih šol in psihologov do čebelarjev in obrtnikov, študentov in delavcev, ter uporabili pridobljeno znanje za doseganje ciljev v življenju.
Seveda ni treba, da se naučite samohipnoze samo zaradi reševanja neželenih vzorcev, lahko jo uporabite tudi za doseganje spremenjenih stanj zavesti in duhovne rasti. Znanje samohipnoze odpira vrata nove realnosti in dojemanja sveta okoli sebe.
Pridružite se nam na delavnici samohipnoze in spoznajte svojo moč uma.	ilo
CD cn
Delavnico samohipnoze vodimo priznani hipnoterapevti z večletnimi mednarodnimi izku- be šnjami in z veseljem delimo znanje in izkušnje, saj želimo, da se povzpnejo na višjo raven. J|
Več si lahko preberete na strani www.HipnoCenter.com
Denis Horvath, hipnoterapevt £
HipnöEenter

MAGNETNA RESONANCA
Se pil za kostno mišični sistem
Septum d.o.o. Šmartinska 53 1000 Ljubljana
Ob predložitvi kupona vam na storitev magnetne resonance nudimo 10% popust
Več informacij na www.medicinski-center.si
ali nas pokličite na 01 280 96 70
Sai
o
FILTRI ZA PRHO S C-VITAMINOM
-	C vitamin 100% odstrani klor
-	Infrardeče delovanje
-	Preprečuje izpadanje las
-	Preprečuje srbečico na koži in lasišču
-	Do 60% manjša poraba vode Cena: 70 € + ddv
PRHANJE RES POSTALO UŽITEK, POKLIČITE ŠE DANES 051 617 689
GRE ZA OSVESCANJE, PRIDRUŽITE SE TUDI VI.
Za sodelovanje v akciji Za zdravje pokličite 070 735 395.
METTA INSTITUT
za celostni razvoj
Stara cesta 96h, Logatec
informacije: 051/421407 (Tadeja) info@mettainstitut.com www.mettainstitut.com
v sodelovanju s
4X
Swi»
Core Energetics
ustanavlja šolo Core Energetics v Sloveniji Šolo bo vodil svetovno priznani psihoterapevt in učitelj Core Energetics® Walid Daw, Ph.D.
Smisel življenja je, da živiš svoj polni potencial!
POVËttÉLO d.o.o.

kOMplEMENTARNE lYIfcdiuNfc Erika Žagar, dr. med.
Černelavci, Gorička ulica 61,9000 Murska Sobota
Ordinacija v Murski Soboti: 02 538 1605 Ordinacija v Podčetrtku: 03 582 9405
» k
NB«!
W i
iflfW*
m
18
0TR05KI ČAS OPIS
NOVI TEDNIK
Na Rogli v šoli v
naravi
Od 7. do 11. marca smo šestošolci OŠ Vojnik odšli na Roglo v zimsko šolo v naravi. Tam smo veliko smučali, saj smo odšli na smučišče vsak dan po zajtrku in po kosilu.
Popoldne smo imeli različne dejavnosti (gledali smo film, se vozili z adrenalinskimi sanmi in se kopali v bazenu). Po večerji smo bili v disku, na pustnem rajanju in se predstavili po sobah. Predvsem zanimivo je bilo v disku in pri vožnji z adrenalinskimi sanmi. Prvi
dan smo se razvrstili po skupinah. Bilo je sončno vreme, zato je še toliko bolj polepšalo smučanje. Zraven so bili tudi super učitelji, ki so poskrbeli za vse: smučarsko opremo, pijačo, hrano, čistost, dejavnosti ... Vsaka soba je na svoj način pridobivala točke: da je vsak »stanovalec« sobe zlagal smuči v shrambo, da je pomagal drugim, se primerno vedel in dežural (očistiti in pospraviti je bilo treba hodnik). Vsak dan so učitelji ocenjevali sobe (postlana postelja, pometena tla, zložene obleke v omarah ...). Zadnji dan popoldne je bila
tekma v veleslalomu. Lahko so nas prišli gledat tudi starši. Po tekmi smo se zbrali v Snežni dvorani v hotelu Planja, kjer so nam podelili priznanja. Po podelitvi smo odšli domov s starši ali z avtobusom.
Bilo nam je zelo lepo, saj smo utrdili svoje znanje na smučeh, nekateri pa so dosegli velik napredek, saj so v ponedeljek prvič stali na smučeh. Zahvala vsem spremljevalcem, staršem, še posebej pa ge. Olgi Kovač, ki je bila vodja šole v naravi in nam je omogočila lepe dneve na Rogli.
SONJA MARGUČ, 6.b
V drugi starostni skupini (1. triletje) je prvo mesto osvojila OŠ Rogatec s projektom Muri s prijatelji očisti Mačje mesto.
Šolarji iz Rogatca med ekozmagovalci
V okviru sejma Altermed v Celju je bila zaključna prireditev letošnjega projekta Eko-paket, na kateri so bili razglašeni zmagovalci nagradnega natečaja na temo kreativnega ustvarjanja iz odpadne kartonske embalaže za mleko in sokove. Na natečaj je prispelo rekordnih 132 projektov, med prvonagrajene pa se je uvrstila tudi OŠ Rogatec.
Temeljni namen projekta Eko-paket, ki ga podjetje Tetra Pak v sodelovanju s programom Ekošola v Sloveniji izvaja od leta 2006, je spodbujanje pravilnega ravnanja z odpadno kartonsko embalažo za mleko in sokove (KEMS).
Za pridobitev ekozastave morajo ustanove zbirati odpadno kartonsko embalažo za mleko in sokove ter ob koncu šolskega leta podati oceno o količini zbrane embalaže. Letos so jih že drugič povabili tudi h kreativnemu ustvarjanju iz KEMS, ki je zelo priročen in slikovit material za ustvarjanje. Udeležba na natečaju ni bila obvezna, so bile pa razpisane teme očitno zelo zanimive, saj so prejeli kar 132 prijav vrtcev ter osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije.
Zaključnega dogodka v Celju so se udeležili številni ekokoordinatorji, mentorji ter učenci, ki so umetnine ustvarjali. Učenci so povedali, da so se z velik veseljem lotili ustvarjanja iz KEMS in da je pravilno ravnanje z odpadki nujno, da bo Zemlja ostala čist in vesel planet.
LM, foto: SHERPA
Drugo mesto v skupini 3. triletje osnovne šole so zasedli učenci iz Šmartnega ob Paki.
Planinski pohod po Žerdonerjevi poti
V soboto, 5. marca, smo se mladi planinci OŠ Hudinja v sodelovanju s PD Ojstrica odpravili na planinski pohod po Žerdonerjevi poti.
Ob 8. uri smo se zbrali v Mestnem parku v Celju. Povzpeli smo se na Anski vrh in pot nadaljevali proti Homu, kjer smo na prvi postojanki spili čaj. Tam smo prejeli prvi žig in odpravili smo se proti Slomniku. Preden smo se začeli vzpenjati po strmi poti na Slomnik, smo imeli drugo postojanko, kjer so nam domačini spet lepo postregli. Nadaljevali smo pot, kjer smo na delu poti opazili še sneg, in z veseljem smo se kepali. Kmalu so nam učiteljice to prepovedale, saj nismo bili pozorni na hojo. Na Slomniku smo pojedli malico. Ko smo se spuščali v dolino, bi z veseljem tekali, a smo se morali držati pravil varne hoje. Na cilj smo prišli ob 13.30, pri čemer nas je v gostilni Draksler čakala topla malica (hrenovka s kruhom). Počakali smo še starše in odšli domov.
Bil je lep in zabaven pohod in veselim se novih izletov.
NEJC GODEC
Helena Kronovšek (v sredini) na izletu z upokojenimi učiteljicami
Le kdor ima otroke rad, naj bo učitelj
Leta tečejo, spomini ostajajo. »Naučili ste me plavati.« To z veseljem poudarjajo nekateri nekdanji učenci (od Celja do Žalca in vse tja do Zgornje Savinjske doline). Seveda, saj je učiteljica Jelka - Helena Kronovšek celo življenje poučevala učence na razredni stopnji, pri čemer tudi med počitnicami ni mirovala, saj so jo potrebovali kot pedagoško vodjo v kolonijah. Mnogo priznanj je dobila, a še vedno so ji najljubše iskreno izrečene pohvale nekdanjih otrok, ki jih je vzgajala.
Nikoli ji ni bilo nič težko. Marsikatera bi po abrahamu
v kolonijah bolj umirjeno delovala. Jelka pa je z neverjetno energijo plesala v krogu, igrala gnilo jajce, pa rdeče češnje, dame in gospode, ali je kaj trden most, odbojko, boj med dvema ognjema ... Pri zborih, pred spanjem, je znala otroke pohvaliti, da so spoznali, da z vajo lahko splavajo. Pohvalila je tudi sodelavce in skrbela za prijetno vzdušje. Seveda mobinga takrat nismo poznali. Nesebično je pomagala mlajšim sodelavkam v razredu. Pred 90 leti je zagledala luč sveta v Prlekiji. Tam je bila Zdolškova. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je končala v Sloveniji. Učiteljišče pa v Be-
ogradu, kamor se je družina preselila zaradi očetove državne službe. V začetku leta 1941 je dobila službo v Slovenski Bistrici, a je bilo njeno učite-ljevanje že po treh mesecih prekinjeno zaradi vojne; slovenske učitelje so zamenjali tuji. Nato je delala na občini in svobodo dočakala v mariborskem zaporu. V porušeni domovini je učila v skromnih okoljih. Celo v mrtvašnici. S Tinja na Pohorju je šla v Prek-murje in od tam na Primorsko, kjer se je poročila z učiteljem. Tudi hči je učiteljica, ki je bila več let pomočnica ravnatelja v OŠ Polzela, kjer sta učila tudi mama in oče.
Odlični v znanju AutoCada
V Šolskem centru Celje, Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja, je bilo v torek, 15. marca, 2. državno tekmovanje v arhitekturnem risanju s programom AutoCad, na katerem so sodelovali dijaki slovenskih gradbenih šol.
Tekmovanja so se udeležili tudi dijaki Šolskega centra Celje, Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, in pod vodstvom mentorice Lidije Jurički dosegli odlične rezultate. Boštjan Kopinšek, dijak G-3. a-razreda, je postal državni prvak in osvojil zlato priznanje. Luka Čepin, dijak G-2. a-razreda, je zasedel 2. mesto in osvojil zlato priznanje. Simon Plemenitaš, dijak G-2. b-razreda, je osvojil 4. mesto in prejel srebrno priznanje. Ti dijaki se bodo v maju pomerili še na mednarodni AutoCad olimpijadi v italijanskem mestu Roveretu.
IP
Polzelske učiteljice so dan žena letos praznovale posebno slovesno, saj je bila med njimi 90-letna Jelka. Zapele so ji tudi upokojene učiteljice iz Žalca, saj je aktivna članica društva in se udeležuje vseh poučnih izletov. »Na vseh druženjih si zmogla dati toliko srčnosti, prijaznosti in toplote!« so zapisali prijatelji. Enako mislijo pri Rdečem križu, pri DPM in še kje, kjer je dobivala priznanja. A bilo je tudi trpljenje. Zdaj jo razveseljujejo dva vnuka in tri pravnukinje. Zanje bo skrbela in jih nevsiljivo poučevala, dokler bodo želeli. Takšna pač je.
MARIJA KUMER
Lidija Jurički, Boštjan Kopinšek, Simon Plemenitaš, Luka Čepin
www.novilednik.com
Med najbolj delovnimi društvi
V soboto, 19. marca, je bil v domu krajanov redni občni zbor Društva upokojencev Galicija-Velika Pire-šica. Udeležilo se ga je več kot 180 članov.
Pregledali so minulo delo, ki jih uvršča med najbolj delovna društva. Predvsem pa so zelo veseli, da se je v preteklem letu začela gradnja rekreacijskega prostora, ki že dobiva dokončno podobo. Občnega zbora so se udeležili tudi župan Janko Kos, podžupan Ivan Jelen, predsednik KS Jože Kruleč in ostali gostje. Na koncu so podelili priznanji, ki sta ju prejela Janko Grobelnik in Jože Doler, medtem ko so predsedniku društva Jožetu Krulcu v zahvalo za ves trud izročili lesores nove brunarice na Trju.
Občni zbor se je nadaljeval z veselim druženjem pozno v večerne ure.	PV
■■ft
E1U .
www.radiocelje.com
ZLATI VEČER
Dvorana Golovec,
Celje
PETEK, 15. APRIL 2011,0b 20h
BORIS KOPITAR, POP DESIGN, KEHIAL MONTEHO? ANSAMBEL SPEV; ROK FERENGJA, IVO MOJZEI FOXYTEENS
Zagotovite si sedež v predprodaji!
IZLETNIK CELJE, EKOPOOL, M HOLIDAYS (MERCATOR CENTRI), BIG BANG, ZAVOD CELEIA, KOMPASOVE POSLOVALNICE, KIOSK DELO, 3DVA TRAFIKE, POŠTA SLOVENIJE, PETROL SERVISI
LOKONCERTI.SI, EVENTIM.SI, VSTOPNICE.COM, KONCERTI. NET 01 420 5000
Zalčani in Grižani na obisku v Kruševcu
Žalski in griški učitelji Katja Bolko, Jani Pišek, Ljudmila Kresovič z ravnateljico Tatjano Žgank Meža in ravnateljem Francijem Žagarjem smo nadgradili večletno mednarodno sodelovanje s šolami v Kruševcu v Srbiji.
Od 3. do 6. marca smo se na povabilo Društva pedago-
ških delavcev Kruševac odpravili na delovni obisk. Po sprejemu pri županu smo si ogledali njihove mestne in podružnične šole. Učenci so nas presenetili s prepevanjem slovenskih pesmi, kar se nas je zelo dotaknilo. V osrednjem delu druženja smo jim predstavili naše šolske projekte in se pogovarjali o možnostih so-
delovanja. Del druženja smo namenili še posebej aktualni temi inkluzije otrok s posebnimi potrebami ter spoznavali delo in problematiko tega področja v šolah. Z namenom, da bi se druženje v prihodnje še nadaljevalo, smo jih povabili na Unescov naravoslovni tabor, ki bo v maju. Veselimo se ponovnega druženja in nadaljnjih možnosti strokovnega sodelovanja z njimi.
LK
ISCEMO TOPEL DOM
Tudi to se zgodi
Tokrat vam bomo na kratko predstavili resničen dogodek, pri katerem je bil žal udeležen tudi hišni ljubljenček. Bralci pa si sami ustvarite mnenje o njem. Dogodek se je zgodil pred dnevi v eni od občin na območju celjske regije. Voznika osebnega vozila so ustavili policisti. Ugotovili so, da zaradi varnosti ostalih udeležencev v prometu ne sme nadaljevati vožnje. Odredili so tudi njegovo pridržanje na policijski postaji. Nič takega, bo kdo rekel, vendar je bil v vozilu tudi nič kriv pes, za katerega je bilo treba poskrbeti. Da je bila zadeva še bolj zapletena, se je vse skupaj dogajalo ponoči.
S policijske postaje, ki je dogodek pripetil, so pokli-nadzira občino, v kateri se cali v zavetišče in zahtevali,
Lux: »Si bom pa eno zapel!«
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.sl_
da dežurna služba zavetišča pride po psa in poskrbi zanj. V zavetišču so jim pojasnili, da če gre za žival, ki ima znanega lastnika (ta pes ga je imel, vendar je bil pridržan), to ni v njihovi pristojnosti. Povedali so jim tudi, da mora v takšnem primeru dežurni inšpektor Vursa odrediti namestitev psa v zavetišče in šele takrat lahko dežurna služba zavetišča poskrbi zanj. Po kar nekaj časa trajajočih »pogajanjih«, ki so občasno spominjala že na prepir, po prepričevanju dežurnega v zavetišču, da ne morejo kar tako priti po omenjeno žival, saj je za to predpisan postopek, ter na drugi strani po dokazovanju svoje moči lju-
di v uniformah je naposled v zavetišče le poklical pristojni inšpektor Vursa in odredil, da zavetišče pride po omenjenega psa. To se je tudi zgodilo in kosmatinec je bil prepeljan v zavetišče ter oskrbljen za čakanje na svojega lastnika. Pri tem se je treba zamisliti, da je treba včasih tudi malo dobre volje ter srca za rešitev neke težave. Sicer pa menim, da bi pristojni organi postopek vsekakor morali poznati (mogoče so ga tudi poznali), vprašanje pa se poraja samo. Ali se jim je to sploh dalo? Zavrteti kakšen telefon več pa tudi ni takšen problem in zadeva bi bila nemudoma urejena. Nihče verjetno ni pomislil, da je to za ubogo žival bil zelo stresen trenutek, ki ga zlepa ne bo pozabila. Sicer pa so pristojni za svoje delo tudi plačani z davkoplačeval-skim denarjem.
Po prestani noči, vsak zase, a v zelo podobnih okolišči-
Max: »Zdaj vem, kako izgleda pomlad!«
Uradne ure zavetišča Zonzani od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
Lan: »Jaz in moja atletska postava!«
Dina: »Kaj čakaš? Vrzi mi jo vendar!«
nah, sta se zjutraj lastnik in njegov zvesti pes spet srečala v prostorih zavetišča. Veselje psa je ob tem bilo vidno, a tudi
njegov gospodar je pokazal nekaj čustev. Mogoče je imel celo »moralnega mačka«?
ZORAN FLIS
VELIKA NAGRADNA IGRA
Do polnega vozička brez mosnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Vsako sredo m
ob 12.15 : . ^a Radiu Ce\)e : Kako lahko sodelujete?	..............
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mosnjička, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
KUPON
za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
tus
Ime in priimek: Naslov:
Št. Tuš klub kartice: 1 Davčna številka:. Telefon: _
. Podpis:

Torek, 29. marec: Skladnost Sonca in Lune v prijetnem položaju bo prinesla že v zgodnjih jutranjih urah dobro energijo in optimizem. Dan bo odličen za zasebno in poslovno delovanje, saj vas bosta podpirala tudi naklonjeni Saturn in Jupiter.
Sreda, 30. marec: Merkur, ki še vedno potuje po ovnu, bo prestopil v retrogradno delovanje, v katerem bo vse do 24. aprila. V tem času ni priporočljivo uvajati novosti. Najbolj modro bo, da se koncentrirate na težave, ki so povezane s preteklostjo. Sicer bo komunikacija v tem dnevu izredno živahna zaradi skladnega položaja Lune z Merkurjem. Povečana bo tudi
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR Z DDV,
in na facebooku Astrologinja Gordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
potreba po dinamiki, zato ne mirujte.
Četrtek, 31. marec: V zadnjem dnevu meseca bo Luna že malo po polnoči vstopila v znamenje rib in prinesla povečano čustveno energijo. V dopoldanskem času bo prineslo srečanje Lune z Venero veliko lepih trenutkov, v zraku bo romantika. Popoldanski odnos Lune s Plutonom je aspekt obnavljanja moči. Privoščite si tisto, kar vas sprošča in razvaja dušo ter telo.
Petek 1. april: Luna biva v znamenju rib, zato bodo čustva v ospredju, občutljivost bo močno povečana, enako tudi notranji nemir. Čustvene vrednote bodo v tem dnevu bolj poudarjene, zato se posvetite ljudem, ki jih imate radi. Merkur bo retrograden v ovnu, zato bodo zmešnjave in težave nekoliko večje in težje za reševanje.
Sobota, 2. april: Mars bo ob 6.52 vstopil v znamenje ovna, v katerem je zelo močan, saj je njegov naravni vladar. Mars se bo dotaknil na svoji poti Urana in Jupitra, zato bo intenzivnost dogodkov v tem obdobju neizmerna. Ob 13.17 bo vstopila v ovna tudi Luna in se na svoji poti ob 12.44 srečala z Marsom, ob 15.46 pa še z Uranom. Pazite se impulzivnosti, hitrih reakcij. Delovanje mora biti zmerno.
Čas bo precej stresen, zato bodite previdni pri dogovarjanju, v medsebojnih odnosih, tudi pri denarju.
Nedelja 3. april: Že v nočnih urah bo Luna v kvadratu s Plutonom prinašala nemir in nejasne strahove. Ob 16.33 se bo Sonce srečalo z Luno, nastopila bo prazna Luna v znamenju ovna. Previdnost svetujemo na vseh področjih. Želja po hitenju vas lahko hitro pripelje do površnosti, saj se vam z malenkostmi ne bo dalo ukvarjati. Zadeve, ki to zahtevajo, raje prestavite na kasnejši čas, da ne bo prišlo do kakšne napake. Prisotnost močnega ognjenega ovna bo prinesla razdvojenost med razumom in čustvi, kar lahko pripelje do težav predvsem v partnerskih vezeh. Nikar ne delujte na silo.
Ponedeljek, 4. april: Luna se bo v opoldanskem času srečala z Merkurjem, kar bo vzpodbudno delovalo na razvoj dogodkov, vendar vam bo vseeno lahko primanjkovalo taktnosti. Potrudite se, da boste začeto tudi končali. Le tako boste imeli občutek, da dobro napredujete s svojimi načrti. Neptun, vladar rib, se bo ob 15.37 prestavil v to znamenje, v katerem bo ostal vse do marca 2025. Neptun bo v tem znamenju zelo močno dvignil intuitivno plat in dajal poudarek na imaginarnem. Moč presoje bo velikokrat motena, v nasprotju z ustaljenimi normami pa bo tudi delovanje. Vaše razpoloženje se bo lahko drastično menjalo, saj bo Luna še vedno v dvojčkih in bo izpostavljala občutljiv živčni sistem.
NASVETI
ROŽICE IN CAJCKI
Rastlinice za pomladansko zdravje
Da bomo spomladi čili in zdravi, naberimo kakšno od številnih predstavnic divje zelenjave, ki krasi naše travnike. No, če se nam zaradi pomladanske utrujenosti ne ljubi na sprehod po prebujajoči se naravi, si privoščimo vsaj motovilec z domačega vrta. Za spomladansko zdravljenje, razstrupljanje in čiščenje se najbolje obnesejo prav prve pomladanske rastlinice - v solati, čaju, soku ali pripravljene na kakšen drug način. V tem času nabiramo penuše, motovi-lec, divjo mačeho, koprive, regrat, divji regrat oziroma smrdljivko, pljučnik, kurja črevca, dežen, nokoto, rega-čico, čemaž, trobentice ...
Motovilec in travniška penuša
Motovileč (Valerianella locusta) predstavlja dragoceno zimsko zelenjavo, ki se ponavadi znajde tudi v prvih spomladanskih solatah. In prav je tako. Slovi namreč po bogati zastopanosti vitaminov in mineralov, zlasti železu in kaliju. Vseboval naj bi petkrat toliko provitamina A in trikrat toliko vitamina C kot glavnata solata. Pohvali se lahko tudi z obilico folne kisline in vitaminom B6. Motovilec deluje pomirjajoče
Piše: PAVLA KLINER
na želodec. Na naših vrtovih najpogosteje gojimo tri sorte - ljubljanskega, holandskega in žličarja.
Travniška penuša (Cardami-ne pratensis), ki je po okusu in učinkovinah podobna vodni kreši, je ena prvih rastlinic, ki zacvetijo na spomladanskem travniku. Kdo bi si mislil, da je ta ljubka rožica rožnatih cvetov
tako okusna in zdravilna. Travniška penuša se kot drugih sedem vrst penuše, ki uspevajo na naših tleh, izjemno dobro obnese kot dodatek spomladanskim solatam. Na naš organizem deluje razkuževalno, razstruplja, čisti kri, pospešuje prebavo in presnovo, krepi odpornost ... Za te lastnosti se lahko zahvali predvsem be-takarotenu in vitaminu C ter glukozinolatom, žveplovim spojinam, ki slovijo kot močni antioksidanti. Za solate nabiramo mlade listne rozete in vrhnje dele poganjkov, skupaj s popki, cvetovi in plodovi, kasneje pa samo mlade poganjke. Ker njen okus spominja na red-kev, gorčico ali hren, jo lahko dodamo jedem, ki se jim prilegajo omenjene rastline.
Divja mačeha
Čaj iz divje mačehe (Viola tricolor) se posebej dobro obnese za spomladanske čistilne kure, saj iz telesa odstrani vse nezaželene snovi. Za spomladansko zdravljenje ga je priporočal že »stiški dohtar« Simon Ašič. Ljudsko zdravilstvo upo-
Za okusne spomladanske solate lahko naberete marsikaj tudi v naravi.
Travniška penuša - ljubka, okusna in zdravilna
rablja divjo mačeho v diuretič-ne in odvajalne namene, z njo spodbuja potenje in čisti kri. V prvi vrsti pa je cenjena zlasti kot čistilno zelišče pri kožnih boleznih. Čaj iz divje mačehe naj bi celo pomagal napeti uvelo in starikavo kožo. Po tej brhki rastlinici segamo še pri motnjah presnove, boleznih sečil, revmatizmu, protinu, aterosklerozi, izčrpanosti, nervozi, nočnih morah, astmi in srčnih boleznih. Pospešuje tudi izkašljevanje in je v pomoč pri bronhitisu. Čaj pripravimo kot preliv: dve žlički cvetočega zelišča prelijemo s skodelico mrzle vode in pustimo stati osem do deset ur. Pijemo dve do tri skodelice preliva na dan. Posebej se obnese zgodaj spomladi v obliki kure.
Bela mrtva kopriva
Podobno kot divjo mačeho je Simon Ašič za spomladansko zdravljenje svetoval belo mrtvo koprivo (Lamium album). Rastlinica, ki vsebuje sluzi, flavonoide, saponine, čreslovine in eterično olje, se zelo dobro obnese pri čiščenju krvi in spodbujanju prebave. Koprive so spomladansko krepčilo za slabokrvne, oslabele, šibke in rekonvalescente. Telo očistijo strupov in nečisto-
Predprijave na info@l-n.si
Medijski pokrovitelj
[mmiM 4b -9* m

www.l-n.si
če in tako vplivajo tudi na lepšo kožo. Z belo mrtvo koprivo si lahko pomagamo pri raznih izpuščajih, gnojnih tvorih in hemoroidih. Nanjo ne pozabimo pri vnetju dihal, zastarelem kašlju in boleznih sečil. Najbolje naj bi se obnesla pri belem toku in boleči menstruaciji ter za pomirjanje. Čaj pripravimo kot zavretek: žličko ali dve ko-privnih cvetov damo v mrzlo vodo, jo počasi segrejemo do vretja, nato naj stoji še pet do
deset minut. Pijemo po dve do tri skodelice čaja na dan. Za dodatek solatam nabiramo mlade liste in cvetove. Spomladi mešamo mlade poganjke med špinačo.
HUJSANJE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 35 54
u	www.pirnat.si
Dr. Hmat d.o.o.. Razlagava 29, Maribor

PRAV(N)I KORAKI
Urejanje razmerij med etažnimi lastniki
V rubriki pravni nasveti se je nabralo kar nekaj vprašanj bralcev o tem, kako urejati razmerja med etažnimi lastniki.
V	dveh delih, v tokratni in prihodnji torkovi številki Novega tednika, bomo tako podrobneje orisali urejanje razmerij med etažnimi lastniki.
Najprej j e treba pojasniti, kdo sploh so etažni lastniki. Etažni lastniki so lastniki posameznih delov stanovanjskega ali poslovnega prostora v stavbi, kjer je več takšnih posameznih delov. Obenem so vsi etažni lastniki obvezno tudi solastniki na skupnih delih takšne stavbe (na primer strehi, fasadi).
V	zemljiško knjigo se vpišejo kot lastniki stanovanja/poslovnega prostora in obenem kot solastniki skupnih delov v idealnih deležih.
Ko govorimo o etažnih lastnikih, imamo običajno v mislih lastnike stanovanj ali poslovnih
prostorov v blokih, vse več pa je tudi lastnikov zasebnih hiš, ki se odločijo za ustanovitev etažne lastnine. Vedno, ko je ustanovljena etažna lastnina, etažni lastniki tvorijo svojevrstno skupnost. Vsaka skupnost pa potrebuje določena pravila, da lahko deluje. Kako ta pravila določiti?
Čeprav sta lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš končana, etažna lastnina še vedno ni urejena. Ponekod še vedno ni vpisana v zemljiško knjigo ali pa je vpisana, niso pa vpisani idealni solastni deleži na skupnih delih, čeprav bi že morali biti. Natančno določena višina solastnega deleža je zelo pomembna, saj so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
Etažni lastniki imajo kot solastniki pravico imeti skupne dele v posesti, jih uporabljati in uživati. Imajo pa tudi obveznosti. Med obveznosti štejemo plačilo obratovalnih stroškov (na primer plačilo skupne elektrike, čistilke, hišnika, pregled kotlovnice ...) in plačilo stroškov vzdrževanja (rednega in izrednega). Način, kako se te pravice in obveznosti med etažnimi lastniki porazdelijo, je treba urediti in zapisati. Prejšnji stanovanjski zakon je uveljavil pogodbo o upravljanju, ki naj bi uredila tudi odnose med etažnimi lastniki. Zdaj veljavna zakona s tega področja, to sta Stvarnopravni zakonik in Stanovanjski zakon, izrecno določata, da morajo etažni lastniki vedno skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih. Treba je povedati, da je ta pogodba o medsebojnih razmerjih
drugačna od pogodbe o upravljanju. Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki določiti upravnika in z njim skleniti pogodbo o upravljanju. Z njo etažni lastniki prenesejo na upravnika zlasti skrb za vzdrževanje in obratovanje skupnih delov, izterjavo in porazdelitev obveznosti, izterjavo rezervnega sklada. Etažni lastniki pa morajo dogovoriti tudi ostale medsebojne odnose, ne le vprašanje upravljanja z nepremičnino, ki ga prenesejo na upravnika. To pa uredijo v prej omenjeni pogodbi o
medsebojnih razmerjih. Zakon predpisuje minimalno vsebino te pogodbe, etažni lastniki pa se lahko dogovorijo še o čem drugem. V tej pogodbi naj bi se na primer dogovorili, na kakšen način bodo uporabljali skupne prostore, kako se bo oblikoval in za kaj se bo uporabljal rezervni sklad, kakšno bo zavarovanje skupnih delov, kakšna pooblastila bo imel upravnik in podobno. Pogodba o medsebojnih razmerjih vedno bolj dobiva veljavo, saj se vedno bolj kaže potreba po vnaprejšnji določitvi razmerij med etažnimi lastniki. Glede na to, da že sklenjena pogod-
ba o medsebojnih razmerjih učinkuje proti vsakemu novemu etažnemu lastniku, velja opozoriti, da naj bodoči lastniki pri nakupu nepremičnine le preverijo, kakšna je ta pogodba. Le tako bodo vedeli, ali so razmerja med etažnimi lastniki, s katerimi bo stopil v posebno skupnost, urejena in kako.
Naslednjič bomo v pravnih nasvetih pisali o tem, kaj lahko stori vsak posamezen etažni lastnik, če razmerje med lastniki ni urejeno ali ni urejeno, kot naj bi bilo.
Mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica

UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
Na UPI - ljudski univerzi Žalec bomo v letu 2011 v okviru projekta Dvig ravni pismenosti organizirali
BREZPLAČNE računalniške izobraževalne programe in programe v okviru usposabljanja za življenjsko uspešnost.
RAČUNALNIŠKA PISMENOST ZA ODRASLE (3 skupine že potekajo); RAČUNALNIŠKO DIGITALNO OPISMENJEVANJE (1 skupina; začetek v aprilu 2011) UŽU MOST DO IZOBRAZBE (1 skupina; začetek v aprilu 2011); UŽU BEREMO IN PIŠEMO SKUPAJ (1 skupina; začetek v marcu 2011); UŽU IZZIVI PODEŽELJA (1 skupina; začetek v aprilu 2011); UŽU MOJ KORAK (1 skupina; začetek v avgustu 2011) in ^f UŽU MOJE DELOVNO MESTO (1 skupina; še zbiramo prijave).
Pridružite se nam in skupaj z nami usvojite nova znanja! Za več informacij obiščite www.upi.si aH pokličite na 713 35 50.
Projekt Dvig ravni pismenosti sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju«.
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA IN PLESKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.4.2011; GD ING, PROJEKTIRANJE. IZVAJANJE, INŽENIRING, D.D.D.. DPEKARNI-ŠKACESTA8R.3000CEUE
ČISTILKA- M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH, BIVALNIH IN SKUPNIH PROSTOROV, UREJANJE OKOLICE, RACIONALNA IN PRAVILNA UPDRABA ČISTILNIH SREDSTEV. PRIBORA IN PRIPOMOČKOV ZA ČIŠČENJE, STALNO USPOSABLJANJE ZA-RAUI NOVIH TEHNOLOGIJ ČIŠČENJA, □□LOČEN ČAS, 3 MESECE. 2.4.2D11; DDM LIPA. DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE □EJAVNOSTI.U.D.O.. LAVA11.3UUU CELJE STREŽNIK - M/Ž; ČIŠČENJE NEPOSREDNE OKOLICE STANOVALCEV UOMA STAREJŠIH, POMOČ PRI IZVAJANJU VSEH ŽIVLJENSKIH AKTIVNOSTI STAREJŠIH, POMOŽNA DELA PRI ZHRAVSTVENI OSKRBI. SPREMLJANJE STAREJŠIH, UOKUMENTIRANJE STORITEV.... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.4.2U11; UOM LIPA, URUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE UEJAVNOSTI.U.O.O.. LAVA11.3UUU CELJE ZIDAR
KV ZIDAR - M/Ž; ZIUANJE, OMETAVANJE. VSA GRAURENA DELA.... NEDOLOČEN ČAS, 3D.3.2D11; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O.. TEHARJE 23.3221 TEHARJE ZIDARSKA DELA - M/Ž; ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, D MESECEV, 30.3.2011; NOEL GRADBENIŠTVO. TRGOVINA IN STORITVE. D.D.D.. OB KOPRIVNIC110.3000 CELJE AVTOMEHANIK
SPREJEMNIKVOZIL -M/Ž; SPREJEMANJE VOZIL. SVETOVANJE STRANKAM IN SODELOVANJE Z NJIMI, PLANIRANJE, SPREJEMANJE IN RAZPOREJANJE DELA V SERVISU. SPREJEMANJE IN POSREDOVANJE TELEFONSKIH KLICEV IN NAROČIL. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 30.3.2011; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D.. CEUE. IPAVČEVA UL. 21. IPAVČEVAULICA21.3DD0 CELJE AVTOELEKTRIKAR
DIAGNOSTIK - AVTOELEKTRIKAR - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE VSEH TUDI NAJZAHTEVNEJŠIH ELEKTR0 DEL ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVAJANJE VSEH ELEKTR0 POPRAVIL NA VOZILIH S SODOBNO DIAGNOSTIČNO 0PBEM0. IZVAJANJE KONTROLE. OVERITEV IN POPRAVILO VSEH ELEKTRONSKIH NAPRAV V VOZILIH (TAHOGRAFI, TAXIMETRI. 0MEJEVAL-Cl). DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 30.3.2011; AVTO CEUE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D.. CEUE. IPAVČEVA UL. 21. IPAVČEVA ULICA 21.3UUD CELJE GRADBENI DELAVEC
POMOŽNA GRADBENA BELA - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA BELA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 3D.3.2D11; NOEL GRADBENIŠTVO. TRGOVINA IN STORITVE. D.D.D.. OB KOPRIVNICI 10,3000 CELJE LESARSKI DELAVEC
MONTER ZA MONTAŽO STANOVANJSKIH HIŠ - M/Ž; M0NTA-ŽASTANOVANJSKIH HIŠ ELK PRETEŽNO V AVSTRIJI IN NEMČIJI. KONTROLA OPRAVLJENEGA DELA, SERVIS NA TERENU. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 4.4.2U11; TRIANGLE TRGOVSKO PODJETJE D.O.D.. LJUBLJANSKA CESTA 20.3D0D CELJE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) MEHANIK - SESTAVUALEC NAPRAV ZA AVTOMATIZACIJO
-	M/Ž; SESTAVA NAPRAV ZA AVTOMATIZACIJO, MEHANSKA PRIPRAVA MATERIALA ZA MONTAŽO, NEDOLOČEN ČAS, 14.4.2011; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.D.O.. KULTURNIŠKA ULICA41.3UUU CELJE
ELEKTRIKAR
MONTER ZA IZVEDBO ELEKTBOINŠTALCIJ PRI MONTAŽI STANOVANJSKIH HIŠ ELK- M/Ž; IZVEDBA ELEKTROINSTALACIJ V SKLDPU MONTAŽE STANOVANJSKIH HIŠ ELK NA P0UR0ČJD AVSTRIJE IN NEMČIJE, KONTROLA OPRAVLJENEGA DELA IN PORABE MATERIALA. SERVIS NATERENU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 4.4.2011; TRIANGLE TRGOVSKO PODJETJE D.0.0, U0RUANSKACESTA20.3D0DCELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PROFESIONALNO PREMOŽENJSKI SVETOVALEC - M/Ž; KAJ PONDJAMD NOVIM SODELAVCEM: PRILOŽNOST ZA GRADITEV IN RAZVIJANJE KARIERE, REDNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE. REDNO PLAČILO. NAVZGOR NEOMEJEN ZASLUŽEK, PRIDOBIVANJE IZKUŠENJ V PRODAJI IN PRI DELO S STRANKAMI, PRIDOBIVANJE KOMUNIKACIJSKIH VEŠČIN, SAMOSTOJNOST IN PRILAGODLJIVOST PRI RAZPOREJANJU DELDVNEGAČASA.VSD POTREBNO MATERIALNO P0DPDR0 IN POMOČ, POMOČ PRI IZGRADNJI IN ŠIRITVI RAZE STRANK, MOTIVACIJO V OBLIKI NAGRADNIH POTOVANJ IN IZOBRAŽEVANJ. KI POSPEŠIJO VAŠ DSPEH. NEDOLOČEN ČAS, 0.7.2011; DPS - MASI, DRUŽINSKO PREMOŽENJSKO SVETOVANJE, D.0.0, TRNJAVA37.1225 LDK0VICA SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
KOMERCIALIST - M/Ž; PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA OSEBNA IN TDV0RNA VDZILA BELO NA TEBENO. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.3.2011; AVTO CEUE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D.. CEUE. IPAVČEVA UL. 21. IPAVČEVA ULICA 21.3UUD CELJE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CEUA - SVETOVALEC PRODAJE - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV. PR0DUKTUV. PRIDOBIVANJE TERMINOV. PRIPRAVA IZRAČUNOV. DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 21.4.ZD11; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBDR POSLOVNA ENOTA UURUANA.K0MENSKEGAULICA4,1000 LJUBLJANA PRODAJALEC
TERENSKI KOMERCIALIST - M/Ž; PB0BAJA UP0BABN0. DEKORATIVNIH ARTIKLOV ZA BOM, POSLOVNI PRDST0R IN TEKSTILA TRGOVSKIM CENTROM IN OSTALIM ZA NABALJND PB0BAJ0, NEDOLOČEN ČAS, 3D.3.2D11; K0MMA. TRGOVINA IN STORITVE D.0.0, D0B0P0UE 21. 3225 PLANINA PRI SEVNICI
TRGOVSKI POTNIK 1 - M/Ž; PRODAJA UPORABNIH. DEKORATIVNIH IN DARILNIH ARTIKLOV, TER PRODAJA BIZUTERIJE IN TEKSTILA TRGOVSKIM CENTROM IN DSTALIM KUPCEM. NEDOOOČEN ČAS, 3U.3.2D11; K0MMA. TRGOVINA IN STORITVE D.0.0, D0R0P0LJE 21.3225 PLANINA PRI SEVNICI TERENSKI KOMERCIALIST ZA PRODAJO UPORABNA. DEKORATIVNIH ARTIKLOV ZA UOM, VRT IN POSLOVNI PROSTOR
-	M/Ž; PRUDAJA UPORARND. DEKORATIVNIH ARTIKLOV: PORCELAN. KERAMIKA, LES, LONCI, VAZE, TEKSTIL NA TERENU.... NEDOLOČEN ČAS, 30.3.2011; INKA- IMPEX PODJETJE ZA TRGOVINO NA DROBNO IN DEBELD. DVOZ-IZVOZ, ZASTOPANJE IN POSREDNIŠTVO D.0.0. CEUE, IPAVČEVA ULICA 22.30D0 CELJE
PROOAJAOEC - M/Ž; PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA DSEBNA IN TOVORNA VOZILA. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 3D.3.2D11; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D, CELJE. IPAVČEVA UL. 21. IPAVČEVA ULICA 21.3UUU CELJE KUHAR
KUHAR II - M/Ž; SAMOSTOJNO KUHANJE IN PRIPRAVA VSEH
VRST JEDI. DOLOČEN CAS, 8 MESECEV, 3D.3.2D11; TERME DDBRNA. TERMALNO ZDRAVILIŠČE D.D, DODRNA 50.3204 DOBRNA NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 20.3.2011; GOSTINSTVO LOKA ZALOŽNIK S.P, CESTA VLAŠKD 20.3D0DCEUE BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR NEGOVALEC - M/Ž; POMOČ PRI ZDRAVSTVENI NEGI IN OSKRBI STAREJŠIH IN NJIHOVEGA DKDLJA. POMOČ PRI VSEH ŽIVLJENSKIH AKTIVNOSTIH, SPREMLJANJE STAREJŠIH, TRANSFER ZDRAVSTVENEGA MATERIALA. OPAZOVANJE STANJ IN POROČANJE, VODENJE EVIDENC, DOKUMENTIRANJE.... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.4.2011; DOM LIPA. DRUŽBA ZASOCIALND VARSTVENE DEJAVNOSTI. D.O.O..LAVA11.3DOOCEUE ELEKTRIKAR ELEKTRONIK SERVISER VILIČARJEV - M/Ž; POPRAVILA VILIČARJEV, DELO SE IZVAJA PREDVSEM V CELJU. NEDOLOČEN ČAS, 14.4.2D11; TERRA JCB. PODJETJE ZA GRADBENE. KOMERCIALNE IN FINANČNE STORITVE, D.O.D.. BOLENJSKA CESTA 244.1UDD LJUBLJANA ELEKTROTEHNIK
VZDRŽEVALEC-SERVISER - DELOVNO MESTO V ŽALCU - M/Ž; SERVISIRANJE SAMOPOSTREŽNIH AVTOMATOV NATERENU IN V DELAVNICI. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 0.4.2011; A0-TOMATIC SERVIS IZDELAVA AVTDMATDV ZA PIJAČE D.0.0, VANGANELSKA CESTA 5.0000 KOPER - CAPODISTRIA EKONOMSKITEHNIK
TERENSKI REFERENT- DELOVNO MESTO VCELJU-M/Ž; VODI IN SPREMLJA EVIDENCO NAROČNIKOV ZA POTREBE BAZNA-ŠALSKE MREŽE. USMERJA IN VODI DELO RAZNAŠALCEV. KONTROLIRA PRODAJNA MESTA, REŠUJE REKLAMACIJE NAROČNIKOV, SODELUJE PRI IZVEDBI NAROČNIŠKIH AKCIJ. DRUGE NALOGE PO NALOGO NADREJENIH DELAVCEV. DOLOČEN ČAS, D MESECEV, 3D.3.2D11; DNEVNIK, DRUŽBA MEDIJSKIH VSEBIN. D.D, KDPITARJEVA ULICA 2. 1000 LJUBLJANA
REFERENT V RAČUNOVODSTVU - M/Ž; IZVAJANJE PLAČIL-NEG PROMETA, IZTERJAVE, USKLAJEVANJE SALDAKDNTDV. KNJIŽENJE POSLOVNIH DDGODKDV-OSNDVNO .... DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.4.2011; ST. ING POSLOVNE STORITVE U.O.D.. PREŠERNOVA ULICA 23.30D0 CELJE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA VODJA PRODAJE REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA OSEBNA IN TDVDRNA VOZILA - M/Ž; VDDENJE. ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE DELA V ENOTI, REALIZACIJA PRDDAJNEGAPLANA. SODELOVANJES POGODBENIMI PARTNERJI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.3.2011; AVTO CEUE TBGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D, CELJE, IPAVČEVA UL. 21. IPAVČEVAULICA21.3UUDCELJE INŽENIR STROJNIŠTVA ZA KONSTRUKTOR-STVO
STROJNI INŽENIR - KONSTRUKTER OPREME ZA AVTOMATIZACIJO - M/Ž; NAČRTOVANJE, KONSTRUIRANJE IN RAZVOJ NAPRAV ZA AVTOMATIZACIJO IN INFORMATIZACIJO V INDUSTRIJI. ZAŽELJENO JE POZNAVANJE SODOBNIH ORODIJ ZA KONSTRUIRANJE (NPR. SDLIDWDRKS). NEODLOČEN ČAS, 14.4.2011; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.D.O.. KULTURNIŠKA ULICA41.3UUU CEUE DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA MARKETING (VS)
»VODJA MEDNARODNE DISTRIBUCIJE« - M/Z; PRIDOBIVANJE NOVIH DISTRIBUTERJEV ZA PODROČJE SLEDENJA
V	NAVTIKI V SKLADU S STRATEGIJO PODJETJA. REDNA KOMUNIKACIJA Z OBSTOJEČIMI DISTRIBUTERJI PREKO TELEFONA, E-PDŠTE. MSN, SKYPE. USTVARJANJE NOVIH PRODAJNIH PRILOŽNOSTI IN NJIHOVA REALIZACIJA, PRIPRAVLJANJE PONUUB IN SPREMLJANJE NJIHOVE IZVEDBE. ANALIZA TRGA. DISTRIBUTERJEV. PRIPRAVA IN IZVEDBA PRODAJNEGA NAČRTA, SODELOVANJE NA SEJMIH IN STROKOVNIH DOGODKIH DOMA IN PO SVETO, NEDOLOČEN ČAS. 14.4.2011; EMA D.0.0-OZNAČEVANJE IN SLEDUIVOST
V	INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBDRSKA CESTA 1 C. 3000 CEUE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
INŽENIR V PRODAJI TELEMATIKE- M/Ž; PRODAJNE AKTIVNOSTI ZA PODROČJE AVTOMATSKE IDENTIFIKACIJE, VODENJE IN AŽURIRANJE RAZVOJNIH NALOGOV V RAZVDJU TELEMATIKE, POMOČ PRI PRIPRAVI DOKUMENTACIJE ZA MEUNAROUNE TENUERJE. UOKUMENTIRANJE, NEODLOČEN ČAS, 0.4.2011; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDUIVOST
V	INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBDRSKA CESTA 1 C. 3000 CEUE
DOKTOR MEDICINE
STROKOVNI DIREKTOR BOLNIŠNICE - M/Ž; VODI STROKDV-NO BELO IN JE DDGDVOREN ZA STROKOVNDST BELA V ZA-VODO.VODI UELD STRDKOVNEGA SVETA. PREDLAGA SVETU ZAVODA LETNI NAČRT STROKOVNEGA DELA ZAVODA, ZA PODROČJE STROKOVNO MEDICINSKEGA DELA PREDLAGA DIREKTDRJU ORGANIZACIJO DELA IN ORGANIZIRANOST ZAVODA, SITEMIZACIJD DELOVNIH MEST TER OPISE DEL IN NALOG, ITD, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 0.4.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, DBLAKOVAULICA 5.3DDD CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE
V	ZD CEUE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI SPLOŠNE MEDICINE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.4.2011; ZDRAVSTVENI DOM CEUE, GREGORČIČEVA ULICA 5.3D0D CELJE
UELAŠKO
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
UELAVEC-M/Ž; UELD NAŽAGIS STROJI ZADBDELAVD LESA, NEODLOČEN ČAS, 8.4.2011; PROIZVODNJA LESENE EMBALA-ŽEADAMJECL S.P, ŠENTRUPERT 03 C. 3271 ŠENTRUPERT ELEKTROINŠTALATER
ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; ELEKTROINŠTALACIJE NA OBJEKTIH. STROJIH IN NAPRAVAH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 2.4.2011; SALIJAJ. GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA. D.D.O..JESENDVA RAVAN 5.3272 RIMSKE TOPLICE
UFmozirje
NATAKAR
NATAKAR S STREŽRO HRANE V RESTAVRACIJI - M/Ž; SAMOSTOJNO STREŽE GOSTOM PIJAČO IN HRANO TER IZPOLNJUJE PRI TEM ODREJENO DNEVNO DOKUMENTACIJO. PRIPRAVLJA ENOSTAVNA TOPLA IN HLADNA JEDILA TER NAPITKE, UREJA IN ČISTI PE. OPRAVLJA OSTALA POMOŽNA DELA. KI MO JIH POVERI NADREJENI, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 2.4.2011; ZGDRNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MD-
ZIRJEZ.0.0, ATTEMSDV TRG3.3342 G0RNJI GRAD PRODAJALEC
PRDDJALEC - M/Ž; PRODAJA KRUHA IN SLAŠČIC - UELD
V	IZMENAH IN DR NEDELJAH. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.3.2011; MIŠMAŠ PEKARNA, SLAŠČIČARNA. TRGOVINA D.0.0. MOZIRJE NATRGU 52. NATRGU 52.3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNA DELA NA TERENU-M/Ž; POMOŽNA DELA NA TE-RENO - VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA, ODLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.4.2011; SPECIAL BIBIČ PROIZVODNJA STAVBNEGA POHIŠTVA JOŽE RIBIČ S.P, TOVARNIŠKA CESTA 5 A. 321D SLOVENSKE KONJICE
POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI IZDELAVI PVC OKEN, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.4.2011; SPECIAL RIBIČ PROIZVODNJA STAVBNEGA POHIŠTVA JOŽE RIBIC S.P, TOVARNIŠKA CESTA 5 A. 3210 SLOVENSKE KONJICE
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V 00-MAČEM IN TUJEM PROMETU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.3.2011; INT.TRANSPORT PAVEL GRM S.P, KRIŽEVEC 00. 32B0 STRANICE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - VULKANIZER - M/Ž; DELO V AVTOMOBILSKEM SERVISU. PREVOZI MATERIALA STRANKAM, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.4.2011; AVTOVID TOMISLAV VIDENŠEK S.P, KERŠDVA ULICASA. 3212VOJNIK PLESKAR
POMOŽNI PLESKAR - M/Ž; PLESKARSKA IN SUHOMDNTA-ŽNA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 1.4.2011; SOBDSLIKARSTVO. POPRAVILO IN MONTAŽA POHIŠTVA TER STAVBNEGA POHIŠTVA JOŽE SKRBINŠEKS.P. POLENE 27 A. 3210 SLOVENSKE KONJICE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
ZAKLJOCA GBABBENA BELA - M/Ž; IZDELAVA STROJNEGA ESTRIHA. ODLOČEN ČAS. 24 MESECEV, D4.04.2DH. KEBA-MIKA-KAMIN ŠKRABAR. PROIZVODNJA. TRGOVINA. PD-SBEBNIŠTVD IN STORITVE B.N.O., BEZDVJE NAD ZBEČAMI 1.3214 ZREČE
PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE.... DOLOČEN ČAS, D MESECEV.3.4.2D11; MABDVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE. D.O.D.. STRANICE 55.32D0 STRANICE STRUŽENJE - M/Ž; STRUŽENJE PROIZVODOV. SIGNIRANJE PROIZVODOV, MONTAŽA IN DEMONTAŽA REZILNEGA ORODJA. DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV, RAZREZ MATERIALA NA STROJNI ŽAGI, SAMOKONTROLA MER PROIZVODOV, VNOS MERITEV V PC. KONTROLA MER, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.4.2011; MARDVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0, STRANICE 55.320B STRANICE DODELOVALNE OPERACIJE NA PROIZVODIH - M/Ž; VRTANJE IZVRTIN. POVRTAVANJE. IZDELAVA NAVOJEV NA STEDLA KONČNIKOV IN DROGE PROIZVODE, PRIPRAVA NAVOJNIH ČELJUSTI. SVEDROV. CENTRIRNIH SVEDROV, POSNEMANJE PROIZVODOV, VALJANJE PROIZVODOV, BRUŠENJE PROIZVODOV. DODELAVA NA CNC OBDELOVALNIH STROJIH, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 3.4.2011; MARDVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE. D.0.0, STRANICE 55.320B STRANICE KUHAR
KUHAR - M/Ž; KUHANJE MALIC, PRIPRAVA RIBJIH JEDI. SOLAT. IZDELAVA IN PEKA PIC. JEDI NA ŽABO IN VSA DELA
V	KUHINJI. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 10.0.2011; GOSTIŠČE »ZALEZNIKJANA« S.P, KRIŽEVEC 1.32D0 STRANICE NATAKAR
NATAKAR (DELO NA BENCINSKEM SERVISU OMV| - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN OPRAVLJANJE BELA PRODAJALCA. DOLOČEN ČAS, D MESECEV, 24.4.2011; JONID MARKETING. KOOPERACIJA B.O.O, LIPTOVSKA ULICA 45.3210 SLOVENSKE KONJICE PRODAJALEC
PRODAJA NA TERENU - M/Ž; PRODAJA NA TERENU. VARNOSTNE NAPRAVE, UELD NA TELEFONSKI LINIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.4.2011; WARMONT RADO OVČAR S.P, KAJUHOVA ULICA4.3210 SLOVENSKE KONJICE PRODAJALEC M/Ž- M/Ž; POLNJENJE IN UREJANJE PRODAJNIH POLIC, SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA. SKRB ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTO IN
V	POSLOVALNICI, SKRB ZA UREJENOST PRODAJNIH POLIC .... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3D.3.2011; ENGROTUŠ D.D.; TUŠ SUPERMARKET SLOV. KONJICE, OPLOTNIŠKA CESTA 1 B. 321D SLOVENSKE KONJICE STROJNITEHNIK
KONTROLOR - M/Ž; NAKLJUČNO NADZIRAL KAKOVOST PROIZVODOV. IZVAJAL MERITVE NA 3D MERILNEM STRDJU. IZVAJAL REŠEVANJE NESKLADIJ V PROIZVODNJI IN VODIL EVIDENCE NESKLADNIH KOSOV (ONP) IN O TEM POROČAL SVOJIM NADREJENIM, IZVAJAL VHODNO KONTROLO NAD PROIZVODI OD KOOPERANTOV, DR UGOTOVITVI NESKLADNIH KOSOV SPROŽIL REKLAMACIJSKI POSTOPEK DO KOOPERANTA, IZVAJAL PREVZEM JEKLA. VODIL NADZOR NAD UMERJENDSTJO MERIL, NADZIRAL VNOS MERITEV SAMOKDNTRDLDRJEV V PROGRAM SPC NA POSAMEZNIH DELOVNIH MESTIH, IZVAJAL KONČNO KONTROLO PROIZVODOV. NADZIRAL ODPREMO IN NAMEŠČALODPREMNE DOKUMENTE NA POŠILJKE, DOLOČEN ČAS, D MESECEV, 2.4.2011; MARDVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZND PODJETJE, D.0.0, STRANICE E5.32DB STRANICE
UeSentjur
KLJUČAVNIČAR
SAMOSTOJNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž; IZUELAVA ŠABLON IN ORODIJ IZ NAČROV. DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 3D.3.2011; KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.0.0, LOKA PRI Ž0-SMD 0.3223 LOKAPRIŽOSMO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POLAGALEC KERAMIČNIH PLOŠČIC - M/Ž; POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3D.3.2011; VZDRŽEVALNA DELA MARJAN PEKOŠAK S.P, STOPCE 21. 3231 GRDBELNO MIZAR
POMOŽNA DELA V TAPETNIŠTVO - M/Ž; POMOČ PRI DELO - TEPETNIŠTVO. OBČASND RAZVOZ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 2.4.2011; MKD POSTELJE- MARINA ČAVUŽIČ S.P, TAPETNIŠTVO. ULICA I. CELJSKE ČETE 21.3230 ŠENTJUR UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST EKONOMIST - KOMERCIALIST - M/Ž; PROJEKTNA IN KOSOVNA PRODAJA MEDICINSKE OPREME IN PRIPOMOČKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3D.3.2011; KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.0.0, LOKA PRI ŽUSMU 0.3223 LOKA PRI ŽUSMU
ue Šmarje pri jelšAh
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRAN EIN PIJAČ. DOLOČEN ČAS, D MESECEV, 3D.3.2011; PIZZEBIJASAN SEBASTIANO. FRANC ZOREČ, S.P, KRISTAN VRH 38 8.3241 PODPLAT DELAVEC BREZ POKLICA PROIZVODNI DELAVEC II - M/Ž; NALAGANJE, ZLAGANJE. PRENAŠANJE IN PREVAŽANJE LAŽJIH STEKLENIH IZDELKOV OZIROMA LAŽJIH BREMEN. ČIŠČENJE DELOVNIH PROSTOROV IN OKOLICE, OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH LAŽJIH DEL PRI VZDRŽEVANJU DRODJA IN NAPRAV, OPRAVLJANJE DRUGIH ENOSTAVNIH LAŽJIH DEL. IZVAJANJE DRUGIH PRIMERNIH DEL PO NAVODILIH NEPOSREDNEGA VODJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 31.3.2011; ADECCO H.R. D.O.D.; ADECCD H.R. D.0.0, PE CELJE, ULICAXIV. DIVIZIJE D. 3000 CELJE
MEHANIK INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV
POMOČNIK STROJNIKA - M/Ž; OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH DEL PRI IZDELAVI POLIZDELKOV, SESTAVLJANJE SKLOPOV IN APARATOV NA PODLAGI TEHNOLOŠKO DOLOČENIH OPERACIJ. DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 3D.3.2011; GORENJE.
D.D.; PROGRAM MEKOM. OBRAT BISTRICA DR SDTLI. HRA-STJEOR BISTRICI 2 A.325B BISTRICAOB SOTLI STROJNI MEHANIK
OPERATER CNC STROJA - M/Ž; NASTAVLJANJE IN LAŽJE PROGRAMIRANJE CNC STROJEV (STROŽNICE IN REZKALNI STROJI], OPRAVLJANJE IN POSLUZEVANJE STROJEV PO NA-ODILIH. NADZIRANJE DELA NA POSAMEZNIH STROJIH TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA VODJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.3.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D, ULICA TALCEV 1.3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PICOPEK - KUHAR - M/Ž; UELD V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, D MESECEV, 30.3.2011; PIZZERIJASAN SEBASTIANO. FRANC ZOREČ, S.P, KRISTAN VRH 38 8.3241 PODPLAT ELEKTROTEHNIKELEKTRONIK VZDRŽEVALEC I. - M/Ž; OPRAVUA IN NADZORUJE DELOVANJE ENERGETSKIH NAPRAV, JE ZADOLŽEN ZA KVALITETNO PRIPRAVO IN IZVAJANJE MERITEV NAPAJALNE VDDE.V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI DOGOVARJA ZA VZDRŽEVANJE ENERGETSKIH IN KLIMATSKIH NAPRAV, VZDRŽUJE ENERGETSKE INSTALACIJE IN ARMATURE. KONTROLIRA DELOVANJE IN TOČNOST MERILNIH INSTRUMENTOV TER ARMATUR, SAMOSTOJNO IZVAJA NSLOGE NA PODROČJU STRDJNEGA-ELEKTRO VZDRŽEVANJA; DOLOČEN ČAS, D MESECEV, 30.3.2011; DROGA KOLINSKA D.D.; DROGA KO-LINSKA. ŽIVILSKA INDUSTRIJA. D.D. PE ROGAŠKI VRELCI, KIDRIČEVA ULICA 35.325D RDGAŠKASLATINA KEMIJSKI TEHNIK
TEHNIK V KONTROLI - M/Ž; DELO V KONTROLNEM LABORATORIJU. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.4.2011; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI, D.0.0, ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA ULICA 54. 325U ROGAŠKA SLATINA TEHNIK MEHATRONIKE CNC PROGRAMER - M/Ž; NASTAVITVE CNC STRUŽNIC IN REZKALNIH STROJEV, SKRB ZA PRAVILNO NASTAVITEV TEH STROJEV, PISANJE PROGRAMOV ZA STROJE NA PODLAGI ZAHTEV PROIZVODNJE V PROGRAMU CAM-CAU TER OSTALA DELAV PROIZVODNEM PROCESU PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 20.3.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D, ULICATALCEV 1.3250 RDGAŠKASLATINA INŽENIR STROJNIŠTVA KONSTRUKTER ORODIJ I. - M/Ž; KONSTRUIRANJE ORODIJ IN PRIPOMOČKOV PO LASTNI ZAMISLI IN PREDLOGO TEHNOLOGA IZDELOVANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA ORODJA IN PRIPOMOČKE, PREDPISOVANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV ZA IZDELAVO ORODJA IN PRIPOMOČKOV NODENJE STROKOVNE POMOČI IZDELOVALCEM ORODJA SPREMLJANJE NOVOSTI NA PODROČJU RAZVOJA ORODIJ IN PRIPOMOČKOV SPROTNO PROGRAMSKO IZORRAŽEVA-NJE IN OPRAVLJANJE DRUGIH PRIMERNIH DEL PO NAVODILO NEPOSREDNEGA VODJE. DOLOČEN ČAS, D MESECEV, 5.4.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D, ULICA TALCEV 1. 325U RDGAŠKASLATINA MAGISTER FARMACIJE RAZVOJNIK - UELD V RAZVOJNEM LABORATORIJU - M/Ž; RAZVOJ KOZMETIČNIH IZUELKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.4.2011; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI, D.0.0, RDGAŠKASLATINA. KIDRIČEVA ULICA 54.325D RDGAŠKASLATINA
Uevelenje
DELAVEC BREZ POKLICA
PRDIZVODNI DELAVEC III.- M/Ž; IZBRANI KANDIDATI DODO NA DELOVNEM MESTO OPRAVLJALI DELA V PROIZVODNJI NA PROIZVODNJI LINIJI ZA TEKOČIM TRAKOM ALI NA MONTAŽI IZDELKOV: OPRAVLJANJE DEL PRI IZDELAVI POLIZDELKOV, POVRŠINSKI ZAŠČITI POLIZDELKOV, SESTAVI SKLOPOV IN APARATOV TER DSTALA DELA PO NAVODILO NADREJENEGA. DOLDČEN ČAS. 1 MESEC. 2.4.2D11;ADECCO H.R. D.O.D.; ADECCO H.R. D.0.0, PE CEUE, ULICAXIV. DIVIZIJE B. 3D0DCELJE
ŠOFER (KIPER). STROJNIK - M/Ž; VOŽNJA TOV. KIPERJA. SOLO ALI S TANDEM PRIKOLICO, DELO NA BAGRU. KOMBI-NIBKI. BAZNA BOČNA BELA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.4.2011; NIZKE GRADNJE. UROŠ DREVS.P.. LOPATNIK 11.332DVELENJE KROVEC, KLEPAR, HIDROIZOLATER - M/Ž; TERENSKO UELD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.4.2011; SKH KRDVSTVO. SPECIALIZIRANA GRADBENA BELA, B.O.O, FLORJAN 25. 3325 ŠOŠTANJ MONTAŽNI DELAVEC
MDNTAŽER - M/Ž; MONTAŽA OGRAJNIH SISTEMOV NA TERENU. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3D.3.2011; KlANČNIK MONTAŽNE STORITVE JOŽE KLANČNIK S.P, GADERKE 277, 3325 ŠOŠTANJ PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA DBUTVE. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 2.4.2011; SHS D.O.D.; SHS D.0.0, PE PRODAJALNA MASS.CELJSKACESTA4D. 3320 VELENJE PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA TESTILNIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 21.4.2011; EMEŠE SVETOVANJE IN TRGOVINA D.0.0, KRANJČEVA ULICA 22.0220 LENDAVA -LENDVA
EKONOMSKITEHNIK
POSLOVODJA- M/Ž; PRODAJA, VODENJE IN UREDITEV SALONA V CENTER NOVI (PRODAJA KUHINJ). DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.4.2011; BBN ARTTRGOVINA IN STORITVE D.0.0, BRDNIKDVA ULICA 27A. 1UDD LJUBLJANA TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVOOJA V PROOAJALNI HIŠA DARIL - M/Ž; DELO DOSEGA VODENJE PRODAJALNE, NAROČANJE BLAGA. ORGANIZIRANJE DELAV PRODAJALNI. PRODAJO IN SVETOVANJE STRANKAM, NEDOLOČEN ČAS, 3D.3.2011; PANAP TRGOVINA. DVOZ. IZVOZ D.O.D.. RAJŠPOVA ULICA ID. 225U PTUJ
UE ŽALEC
VOZNIKAVTOMEHANIK
VOZNIK KAMIONA - M/Ž; PREVOZ BLAGA PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3D.3.2011; ENES DRAGANOVIČ S.P: TRANSPORTI DRAGANOVIČ ENES, CESTADB ŽELEZNICI 4.3310 ŽALEC KUHAR
PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA TER PEKA PIC, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 20.3.2011; GOSTINSTVO, LIDIJA REPAS. S.P. KALE 2.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTANT HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; DELO NA PODROČJU RAZVOJA IN TESTIRANJA HLADILNE TEHNIKE/TOPLOTNIH ČRPALK TER OVAJANJE NOVOSTI V PROIZVODNJO, - PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER IZVEDBA CER-TIFICIRANJA TEB STANDARDIZACIJE PROIZVODOV, NEDOLOČEN ČAS. 14.4.2011; TERMO SHOP D.0.0, TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 17B. 3311ŠEMPETERVSAVINJSKI DOLINI DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) VODJA KOMERCIALE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: VDDENJE KDMERCAILNEGA TIMA. TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) KONČNIH IZDELKOV NAMENJENIH PODZEMNI INFRASTRUKTURI ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA, ZBIRANJE. PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, PRIPRAVO PDNUDB IN PDGODB IPD, NEDOLOČEN ČAS. D.4.2D11; APLAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.0.0, PETRDVČE115 A. 33D1 PETROVČE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE
PROJEKTANT, OBLIKDVALEC - M/Ž; RISANJE NOTRANJE OPREME, SPREJEM STRANK V SALONU POHIŠTVA IN MARKETING. IZMERE NA TERENU, ODLOČEN ČAS. 3 MESECE, 30.3.2011; VGRADNE OMARE HDBY. PROIZVODNJA, TRGOVINA. STORITVE, D.0.0, PODLOG V SAVINJSKI DOLINI BO. 3311 ŠEMPETERVSAVINJSKI DOLINI
VODNIK
TOREK, 29. 3.
16.00 Dom sv. Jožef Celje
Zvestoba
predava Jože Planinšek
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Po pravljici diši
pravljična ura z Nino
18.00 Antika Celje
Zgodbe - pesmi
literarni večer z Renato Cigler Gandolfo in Natašo Lukšič - Ajo
18.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Surovi grafični intimizem
odprtje razstave Staneta Klančnika
18.00 Muzej Laško
Košnja pod laškim gradom in Šentjanževo kresovanje
projekcija
dokumentarnega filma
19.19 Knjižnica Velenje
Stres med teorijo in prakso
predava Adil Huselja, univ. dipl. soc
SREDA, 30. 3.
9.00 do 13.30 Vila Bianca Velenje Dan za spremembe
medgeneracijski festival prostovoljstva
15.00 Osnovna šola Lesično
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
17.00 Glasbena šola Celje
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove urice
pesmice in razmišljanja otrok o naših mamicah
Ekoremediacije
predavanje
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Dragico
Javni nastop
nastopajo učenci osnovne stopnje od 1. do 3. razreda
18.00 Knjižnica Rogatec
Metka Klevišar
pogovor s pisateljico
18.00 Knjižnica Velenje
Melvin Burgess: Dama: življenje kuzle
bralno debatno srečanje; pogovor vodi Brina Zabukovnik Jerič
19.00 I. osnovna šola Celje
Narava: Vpliv narave na posameznika
predava Tomaž Humar
19.00 Občinska knjižnica Tabor Prebudi najboljše v sebi
knjigo bo predstavila avtorica dr. Neja Zupan
19.19 Knjižnica Velenje
Odgovorno skrbništvo - res vemo, kaj je to?
predavanje Katarine Wallas o skrbi za živali
ČETRTEK, 31. 3.
9.00 do 13.30 Vila Bianca Velenje
Dan za spremembe
medgeneracijski festival prostovoljstva
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Doma je najlepše
pravljico pripoveduje Marjetka Blatnik
16.30 (in 18.30) Dom kulture Velenje
Pozdrav pomladi 2011
območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov
17.00 Knjižnica Rogatec
Ježkove urice
pesmice in razmišljanja otrok o naših mamicah
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Tišina
predstavitev fotografske knjižice Gregorja Audiča
19.00 Dom sv. Jožef Celje
Dobrodelnost in družbeno delovanje kot poklic(anost)
predava Aleš Primc, vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok
19.00 Knjižnica Laško
Preprečevanje navajanja na alkohol pri mladih
predavanje mag. Ksenije Ramovš
19.19 Knjižnica Velenje
Od Floride do Niagare
z avtobusom po vzhodni obali ZDA, predava Milan Brezovnik
19.30 Glasbena šola Velenje
Nastop učencev in dijakov
nastopajo kitaristi, harfisti in citrarji GŠ Velenje
PLANETTUS
Spored 29. 3. in 30. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Zlatolaska - animirana družinska komedija 3D 15.00
Jutranje veselje - komedija 16.25
Moja neprava žena - romantična komedija 20.10
Divja vožnja - akcija 3D 21.40
Rango - animirana družinska pustolovščina, sinh. 15.30, 17.50
Usodni - znanstveno-fantastični triler
16.20, 18.40, 21.00 Justin Bieber - glasbeni dokumentarec, 3D 17.00, 19.20 Obred - grozljivka 16.30, 19.00, 21.25 Paul - znanstvenofantastična komedija 16.10, 18.30, 20.50 Kako veš - romantična komedija
16.05, 18.35, 21.10 Odklenjen - triler 16.00, 18.20, 20.40 Odkriti udarec - akcijski domišljijski triler 18.50, 21.20
SREDA
20.00 Srbski film - srhljivka/ brutalna krim. drama
I ZASTAVLJALNICA T1AL
CHJE
GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastavitve
IZPLAČILO TAKOJ!
Tel.: 031 503-140. 051 633-832 , Fax: 059 233-752 ; E-mail: tial.sp@gmail.com_¡
STROJI
PRODAM
NAKLADALKO Sip 17, rezalnik silaže Bi-der in ličkalnik prodam ali menjam za
bikca, mesni tip. Telefon 031 747-539, 5774-639.
1200
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, trosilec, kosilnico, mo-tokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1048 RABLJEN rotacijski plug Muta, z okroglimi priključki, kupim. Telefon 040 761331.
1198
POSEST
PRODAM
MANJŠI novejši dvojček z zemljo, 5 km iz Celja, prodam. Telefon 031 645-091.
1157
HITRI KREDITI
^o 4.500
|g upotojentf ■ h ggjjgnt |Q.
CE. LJubljani k*c. 71 ' T * C Vllftlltf
_40_37_33_3_7J
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
V	ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam hišo,
letnik 1985, zemljišče 839 m2. Pred kratkim menjava strehe in celotnega stavbnega pohištva ter izolacija strehe. Primerno tudi za večjo družino. Telefon 041 560-539.	844
NA čudoviti lokaciji v osrčju Savinjske doline prodam stanovanjsko hišo v tretji gradbeni fazi. Hiša na sončni lokaciji, za tiste, željne sonca skozi ves dan, bo lahko služila kot prijeten in miren dom ali vikend, ko si boste zaželeli miru in počitka. Telefon 031 684-171, Rok.
1190
V	VIRŠTANJU pri Podčetrtku prodam hišo z vinogradom ali samo zgornjo etažo, s svojim vhodom in ohišnico. V račun vzamem tudi delovni stroj. Telefon 040 211-346.	p
DNE 11. aprila 2011 ob 9. uri se bo pri Okrajnem sodišču v Žalcu vršila druga javna dražba nepremičnine, vl. št. 748, k. o. Ponikva, tj. stanovanjska hiša na naslovu Kale 13, Šempeter v Savinjski dolini. Vse zainteresirane prosimo, da pokličejo Raiffeisenbank Eberndorf, telefonska številka je 0043 4236 2020 137.	n
SAMOSTOJNO hišo, 120 m2, v Šentjurju, podkleteno, z garažo za 3 avtomobile kot poseben objekt, na parceli 1000 m2, ugodno prodam. Telefon 041-733286. _	1197
V	CENTRU Šentvida pri Planini prodam večjo (12.000 m2) zazidljivo parcelo, na lepi, sončni legi. Telefon 041 727290.	1211
NA Planini pri Sevnici prodam zazidljivo parcelo, 1.400 m2, na lepi, sončni legi, ob gozdičku, s pogledom na grad. Telefon 041 727-290.	1211
ODDAM
1156
PRODAJNI SALON
Partizanska 12, Velenje www.gorenje.si
gorenje
S PRIKLOPOM NA TOPLO VODO DO 45 % PRIHRANKA
Pralni stroj Gorenje
WA 83140
19 programov • dvovrstični zelen prikazovalnik • možnost priklopa pralnega stroja na toplo vodo (tako prihranite kar 45 % električne energije) • izbira jezika • zakasnitev začetka pranja (24 h) • intenzivno pranje • hladno pranje 15° C • hitri program 17' • SterilTub - samočistilni program • 4 D omakanje • zvočni signal • AquaSTOP • kontrola stabilnosti • zaščita pred prelivom • kontrola penjenja • poraba elektrike 1,36 kWh • poraba vode 69 l
A-10%: 10% manjša poraba energije, kot pri energijskem razredu A
*o *
ZLATARNA KRAGOLNUt
V ZLATARNI KRAGOLNTIK VCITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIKA KRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje
PISARNIŠKE prostore z lastnim parkiriščem oddamo v najem v Kovinarski ulici 12 v Celju. Revisto, d. o. o., telefon 041 769-688.	n
STANOVANJE
PRODAM
ODDAM
PROSTOR za skladišče ali priročno delavnico, ob cesti Arclin-Ljubečna, dajem v najem. Telefon 041 262-063, 041 523-295.
MENJAM
ENOINPOLSOBNO stanovanje, last Nepremičnin, lepo in funkcionalno, menjam za večje dvo ali večsobno. Telefon 030 280-966.
1185
www.gorenje.si
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
BIKCA simentalca, starega 8 tednov, okolica Planine pri Sevnici, prodamo. Telefon (03) 5791-396. 1206 BIKCA, rj/lim, težkega 200 kg, prodam.
Telefon 031 559-820. l 100 TELIČKI, težki 150 kg, mesni tip, eko reja, prodam. Telefon 031 747-539, 5774639.	1200 BERNSKE planšarje, stare 8 tednov, cepljene, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 907-597. 1201
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo.
223.	Š 832
DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 87
DVOSOBNO stanovanje, VP/4, 54 m2, v Celju, blizu mestnega parka in centra mesta, takoj vseljivo, zemljiško knjižno urejeno, prodam za 73.000 EUR. Telefon 031 736-405.	1189 ENOSOBNO stanovanje v Štorah, 47,91 m2, novogradnja, vseljivo takoj, brez opreme, vsi priključki, dvigalo, 1. nadstropje, parkirni prostor v varovani garaži, prodamo. Za ogled in informacije pokličite 051 337-177. n
DVOSOBNO stanovanje, 58 m2, v Arclinu, oddam. Telefon 041 726-516. 1141 DVOSOBNO stanovanje, poseben vhod, oddam v najem mirnim osebam. Telefon 031 645-091.	1157
V CELJU oddam enosobno opremljeno stanovanje, 35 m2, v bližini bolnišnice. Telefon 041 948-401. 1214
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 041 382-735. p VINO kraški teran, odličen, ugodno prodam, tudi dostavim. Telefon 041 614862. p SILAŽNE bale in krmo v rinfuzi prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 811-895. 1180 SENO in silažne bale prodam. Telefon 031 783-636.	1181
SENO v kockah, cena 2 EUR, prodam. Telefon 031 362-569. 1204
OSTALO
PRODAM
PRODAM
PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali zakol, od 30 do 120 kg, mesni tip, krmljene z domačo krmo, prodam. Telefon 031 839-090.	š 56
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
PRAŠIČE, težke od 90 do 130 kg, cena 1,30 EUR/kg, prodamo. Možnost dostave. Telefon 041 455-732. Š 96 OVCE po izbiri, v okolici Vojnika, prodam.
Telefon 041 932-160. 1120 JARKICE, rjave, grahaste in črne, pred ne-snostjo, cepljene, vam nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677.
n
JS jagenjčke in nebrejo ovco ugodno prodam. Telefon (03) 838-6043. 1187 JAGNJE, staro 3 mesece, prodam. Telefon 5798-402, 070 662-188. 1193
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
VISOKO kakovostne bukove brikete F ish-ner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, prodam. Telefon 051 828-683. n BURSKE mladice, brejo kozo za »pripust« z rodovnikom in okrogle bale, prodam. Telefon 041 649-414. Š 113 SUHA, razžagana bukova drva, z dostavo, prodam. Telefon 5772-385. 1154 KRAVO simentalko, v 8 mesecu brejosti, četrto tele, vredno ogleda, slivovko ter mešano belo in rdeče cepljeno vino, prodamo. Telefon 031 458-681.
1133
DESKE in plohe parjenega in neparjene-ga oreha, hruške, bukve, lipe, javorja, hrasta, jelše ter gradbeni les za ostrešje z deskami, prodam. Telefon 040 211-346.	p
OVNA, pasma jsr, starega dve leti, stiskalnico za grozdje, na vodovodni pritisk, 120 l, LCD televizor lg, star dve leti, 81, prodam. Telefon 041 803-254. 1192 VOZIČEK, tridelni (košara za novorojenčka, jajčka in športni del) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 494-019. 990
KUPIM
SUH ali svež žagan les, smrekov, za ostrešje, velikost 18 * 18 cm, 16 * 18 cm in 12 * 14 cm, kupim. Telefon 031 559-820.	l 100
V 85. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša mama, babica in tašča
NADA URANJEK
iz Arje vasi
Od nje se bomo poslovili v krogu družine, svojcev in prijateljev v sredo, 30. marca 2011, ob 14. uri na pokopališču v Žalcu. Žara bo od 10. ure v mrliški vežici. Na njeno željo cvetje in sveče hvaležno odklanjamo v korist Rdečega križa Žalec - za RK Petrovče.
Žalujoča: sin Iztok in hčerka Darka z družinama
Dve leti je minilo, kar si odšla. A srce še pozabilo ni, kako trpela si. Mučna misel nas obdaja,
da nazaj te več ne bo, a upanje nam še ostaja, da se nekoč spet snidemo.
V SPOMIN
28. marca mineva dve leti, kar si nas zapustila, naša draga
IRENA BINCL
iz Škofje vasi
Hvala vsem, ki ob njenem grobu postojite, ga krasite in z nami lepe misli delite.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Zapustil nas je ljubi mož, oče in dedi
FRANC RAK
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, UO GD Bisernica Celje, Pohodniškemu društvu Anski vrh, Planinskemu društvu Liboje, gospodu Janku Pože-žniku, predsedniku SDS Celje in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja.
Žalujoči: žena Katarina, sin Andrej, hčerka Marjeta ter vnuki Jernej, Katarina in Luka
IZVAJAMO posek in odkup lesa. Telefon 040 211-346. Sim-les, s. p. Zagorje 31, Lesično.	p
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
SIMPATIČNA, poštena 45-letna ženska iz okolice Celja želi prijatelja. Lahko imaš kmetijo. Telefon 041 248-647; agencija Alan.	1213
Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor: SrečkoŠrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: BogdanRomih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
1218
n
n
06634360

4/eii
ti
Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko je imela maturantski ples 19. februarja. Na sliki razred 2b4 - avtoservisni tehniki.
Z leve: Timotej Sitar, Marko Amšek, Alen Čretnik, Polona Arbeieter - Očko, prof., Uroš Geršak, Luka Planko in Zlatko Golob.
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni in priimki vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslovu Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Ob rojstvu otroka bodo sadili
»Že v starih časih je veljalo, da so ob novem življenju posadili drevo,« pravi Milenca Krajnc, ki je navdušila občinski svet v Kozjem. Svetnica z Buč, ki je kmetijska svetovalka v Šmarju pri Jelšah, je namreč predlagala, da bi vsakemu novorojencu podarili sadiko drevesa.
»Ko se bo otrok začel zavedati samega sebe, bo lahko pobral prve sadove,« razmišlja svetnica in nova podžupanja Kozjega Milen-ca Krajnc, občinski svetniki pa so ji pritrdili brez pomisleka. Nihče namreč ne pozna podobnega običaja v kateri od slovenskih občin, zato so na svojo novost ponosni. Novorojenčke ponavadi povsod obdarujejo z denarno vzpodbudo ali s
knjigo, zato naj skorajšnje starše iz osrčja Kozjanskega hitro potolažimo, da bodo obenem z lepo oblikovano listino o obdarovanju s sadiko drevesa prejeli še dvesto evrov! Denar je pač sveta vladar.
Po sadike sadnega drevesa starih sort ne bo treba daleč, saj imajo v Kozjanskem parku, v sosednji Podsredi, po vsej Sloveniji upoštevano drevesnico, ki je v hribih nad tem krajem. Jabolk imajo kar 60 različnih sort, hrušk 50 in tako naprej, našteva uslužbenec Kozjanskega parka Adrijan Černelč, ki ima med drugim na skrbi osem let staro zavodovo drevesnico. Za zdrave stare sorte je zadnje čase toliko zanimanja, da se lahko
»Že v starih časih je veljalo, da so ob novem življenju posadili drevo,« pravi predlagateljica Milenca Krajnc, ki je tudi nova podžupanja Kozjega.
zgodi, da zmanjka sadik že v dveh tednih po začetku prodaje. Ni skrbi, za novorojenčke jih bo še vedno dovolj, saj se danes rojeva razmeroma malo otrok. Lani je bilo z območja občine Kozje, ki ima okoli 3400 prebivalcev, rojenih vsega 31 malčkov.
Kot so se odločili na Občini Kozje, bodo starši obenem prejeli navodila, kako posaditi podarjeno sadiko ter kako jo pravilno negovati. V Kozjem imajo sicer nekaj občanov, ki živijo v blokih, vendar ima skoraj vsak sorodnike z vrtom ali večjo površino zemlje, kjer bo lahko opazoval rast sadike oziroma drevesa, ki ga bo dolga leta spominjalo na rojstvo otroka.
BRANE JERANKO
V drevesnici zavoda Kozjanski park v Podsredi sadik starih sort ponavadi hitro zmanjka. Za novorojence, ki jih bodo prejeli ob rojstvu, jih bo seveda vedno dovolj, pravi uslužbenec Adrijan Černelč, ki ima med drugim na skrbi drevesnico.
Ljubezen nad mestom
V Celju so za eno uro ugasnili javno razsvetljavo.
Ura z manj lučmi
V soboto med 20.30 in 21.30 so v mestih po svetu ugasnili luči in ob svečah pripravili različne prireditve. Projekt Ura za Zemljo so podprle tudi nekatere slovenske občine, na našem območju župani Mestnih občin Celje in Velenje ter Šoštanja in Vojnika. Izklopili so posamezne luči javne razsvetljave ter osvetlitev nekaterih pomembnih kulturno-zgodovinskih objektov.
Foto: GrupA
•o
:<n ■o
-O
:t-»
im
¡«n im
-t-» ¡r--
BM'IiQIQ
90,6 95,1 95,9 100,3
Kdor išče, najde ali pa tudi ne!
Čisto okolje, nevarne kemikalije - izbor je naš!
Št. 25/Leto 66/Celje, 29. marec 2011/Cena 1,10 EUR
□
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Plaz Majland še vedno nedotaknjen
Čakajoč na državne birokrate, so prebivalci še vedno odrezani od sveta.
SPODBUDNE ZGODBE
»Moj mesar Jože«
Prometna nesreča ali le policijska statistika? mm*
■m__
m

V Žalcu bodo izvažali znanje, ne ljudi!
»Do EuroBasketa se lahko še marsikaj zgodi,« opozarja celjski župan
V Bukvarni Novega tednika preberite: Točka G
2_MASA TEMA_NOVI TEDNIK
»Vsi pa res nimajo GPS-jev!«
Kje, za božjo voljo so Kresnike? - Križi in težave z usmerjevalnimi tablami - Za postavitev odgovorne država in občine

Občina za svoje območje lahko sprejme usmerjevalni sistem prometne signalizacije, ki vključuje tudi turistično in drugo obvestilno signalizacijo. Vzpostavitev usmerjevalnega sistema odpravi poplavo informacijskih, oglasnih in drugih tabel podjetij, ki so narejene in postavljene mimo obstoječih pravil ter obiskovalca prej begajo kot pa mu pomagajo najti želeno pot. Usmerjevalni sistem je sestavljen iz samostojnih delov, ki pa uporabljajo enotno tehnologijo postavitve in videz ter vnaprej predpisano barvno lestvico. Na tak način lahko občine postavijo vstopne in pozdravne table ter označijo poti do t.i. »družbenih vsebin« (občinska stavba, bolnišnica, zdravstveni dom, šole, predeli mesta oziroma kraja, avtobusna in železniška postaja, parkirišča, lekarna, hoteli, turistične znamenitosti, parki, športni objekti, kulturne ustanove) in »komercialnih ciljev« (industrijske cone, poslovne dejavnosti in podjetja).
Če bi vam med vsemi temi znaki pogled le segel do table desno zgoraj, pa ne verjamem, da bi vam napis Kresnike uspelo prebrati. Preveč je zbledel.
Zakon o cestah določa, da so prometna signalizacija sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in varnosti prometa. Sestavljajo jo prometni znaki in druga sredstva in naprave za vodenje in zavarovanje prometa na cesti ter turistična in druga obvestilna signalizacija. Prometna oprema so sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in vodenje prometa (smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje in podobno) ter sredstva in naprave za prisilno ustavljanje vozil.
O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometne signalizacije in prometne opreme na državnih cestah odloča DRSC, če z zakonom ni določeno drugače. Na državni cesti se sme postavljati turistična in druga obvestilna signalizacija samo v skladu s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo. O postavitvi turistične in druge obvestilne signalizacije odloča direkcija, ki ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev, vzdrževanje in odstranitev. Upravljavec občinskih cest je občinska uprava, način upravljanja določi pristojni organ občine s splošnim aktom.
Ste že kdaj neuspešno iskali koga in se pri tem izgubljali, tako da še sami na koncu niste več vedeli, kje ste? Za takšno »dogodivščino« sploh ni treba kam daleč, dovolj je že skok čez občinsko mejo ali pa se to lahko zgodi celo v domačem mestu. Pa bi se temu zagotovo lahko izognili, če bi v državi imeli enoten sistem usmerjevalnih tabel, ki bi ljudem pomagal, da najdejo tisto (in tistega), kar iščejo. No, lahko bi celo zapisali, da ta sistem imamo, a kaj, ko je zaenkrat bolj kot ne zapisan le na papirju in se ga le redko kdo drži.
Zanesljivo je - kar se iskanja neznanih krajev tiče - še najbolj »varno«, če imate v avtomobilu GPS-napravo, v katero preprosto vpišete želen naslov, ona pa vas brez kakršnega koli oklevanja vodi na cilj. No, res se lahko zaplete, če navigacijske naprave niste osvežili z novimi podatki, pa so vam vmes zgradili kakšno primernejšo cesto, lahko pa imate tudi smolo, da so bili gradbinci prepočasni in namesto v avtocestni pas zrete v obvestilno tablo, da je cesta še v gradnji. A ker GPS-naprave še niso obvezen del avtomobilske opreme, bi se vozniki morali zanesti tudi na obvestilne in usmerjevalne table ob naših cestah.
Pričakovati je mogoče, da bo glede tega malo več reda naredil nov Zakon o cestah, ki bo začel veljati 1. aprila, izvajal pa se bo od 1. julija. A zaenkrat je vključno s podrejenimi predpisi še vedno v veljavi Zakon o javnih cestah, ki je po sprejemu v letu 1997 doživel vrsto popravkov in sprememb. In roko na srce, ni težko razumeti, da zlasti v občinah kaj hi-
tro lahko spregledajo katero od teh sprememb in zato še vedno zremo v bolj ali manj lično oblikovane označevalne table, ki so takšne barve, kakršna je pač najbolj všeč tistemu, ki je plačal račun
zanje. In ne glede na to, da je zanje natančno določena oblika, vključno s tipologijo pisave in z velikostmi, se kaj hitro zgodi, da uzreš trikrat večjo reklamno tablo za vaško gostilno, kot je smerokaz
do bližnjega kulturnega spomenika državnega pomena ... Ali pa da na poti »srečaš« tri krajevne table za malo vasico, kjer živi manj ljudi, kot ima voznik prstov na obeh rokah, odcep do občinskega središča pa preprosto zgrešiš, ker ni nikjer označen ali pa je smerokaz skrit kje v grmovju.
Za red ob javnih cestah
Če odmislimo kakšne kolovoze, gozdne ceste, služnostne poti in podobne površine, v Sloveniji javne ceste predstavljajo celotno javno cestno omrežje. Tega delimo na državne ceste, ki so v lasti Republike Slovenije, in občinske ceste, ki so v lasti občin. Lastniški delitvi sledi tudi logika njihovega vzdrževanja, upravljanja in drugih del na njih. Skupna dolžina javnega cestnega omrežja Slovenije znaša približno 39 tisoč kilometrov, od tega je državnih cest le 6.454 km. Za upravljanje, vzdrževanje in razvoj državnega omrežja - regionalnih in glavnih cest - je pristojna Di-
rekcija RS za ceste (DRSC), v pristojnosti Družbe za avtoceste v Rs (Dars) pa so upravljanje, vzdrževanje in razvoj avtocest ter hitrih cest. Večinski del javnega cestnega omrežja v Sloveniji so občinske ceste, ki so v upravljanju občin. Te tudi skrbijo za njihovo gradnjo in vzdrževanje. Delimo jih v skladu s kategorizacijo občinskih cest, ki jo sprejme občina. Med občinske ceste sodijo lokalne ceste (približno 14 tisoč km)
in javne poti (več kot 18.500 km). Če torej občani ugotovijo, da je »kaj narobe« z označbami ob regionalni ali glavni cesti na njihovem območju, lahko občina o tem zgolj obvesti upravljavca te ceste, torej DRSC, potem pa skupaj čakajo na ureditev.
»Gospa, kam vam stresem drva?«
Takšen epilog bo najbrž dočakala tudi zgodba naše bralke Caterine Kresnik, ki je imela v zadnjem času kar nekaj neprijetnosti s tem, da je njen domači kraj, majhno naselje Kresnike v občini Štore, pač »težko najti«, če nisi ravno domačin.
»Saj imamo ob glavni cesti skozi Štore postavljeno tablo za Kresnike, a kaj, ko se slabo vidi in če ne veš, da je postavljena, jo hitro spregledaš,« je povedala in dodala, da je njihovo hišo v Kresnikah tako neuspešno iskal voznik, ki jim je pripeljal drva, kasneje pa se je zgodba ponovila še ob dostavi kupljenega pralnega stroja. »Veliko ljudi že ima v avtomobilih GSp-naprave, a od vsake-
ga tega res ne moreš pričakovati,« je pripovedovala. Sama je imela smolo; ni je imel ne traktor prvega ne kombi drugega in njej tako ni preostalo drugega, kot da je oba dostavljavca usmerjala s pomočjo telefona in ju na koncu še tolažila, ko sta se do Kresnikovih le nekako »prebila«. Da je pot do njih na nekaterih mestih precej nevarna, je še dodala in opozorila zlasti na oster ovinek, kjer bi za večjo prometno varnost lahko
poskrbeli vsaj z namestitvijo obcestnega ogledala.
Saj ne, da v uredništvu za Kresnike še ne bi slišali. Da so nekje pri Štorah, smo vedeli, a pošteno priznam, da več od tega pa tudi ne. Zato je bilo še dobro, da smo Kresnike (in pot do tega naselja) najprej poiskali na zemljevidu, kajti označevalno tablo ob glavni cesti Celje-Rogatec, na kateri je zbledel napis Kresnike, bi sicer zanesljivo spregledali. Zakaj je tako? Župan Občine Štore Miran Jurkošek nam je pojasnil že znano, da je za postavitev tabel ob glavni cesti odgovorna DRSC. »V občini lahko storimo le to, da na problem opozorimo,« je še povedal in dodal, da pa že kakšno leto razmišljajo o bolj preglednih in učinkovitih označbah ob lokalnih cestah. »Naselja v občini niso strnjena, zato bi bilo najverjetneje smiselno, da postavimo ob posameznih odcepih table z označenimi hišnimi številkami,« je še dejal in krajane Kresnik povabil, naj se na občino obrnejo z zahtevo, kje natančno želijo, da bi ob cesto postavili ogledalo. »Vsako
takšno pobudo preverimo na terenu in se po ogledu odločimo, ali je postavitev potrebna ali ne.«
Naša bralka Caterine Kre-snik je prvi korak naredila. Pričakovati je mogoče, da bo zahteva za namestitev novega smerokaza upravičena, zato ji na jesen ne bo treba več razlagati, kako dostaviti drva pred domačo drvarnico.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
TOREK	SUM	ČETRTEK	K1EK
fj		0	
am	EflED	MEHE	
www.novitednik.com
AKTUALNO
Prijateljem pomoč
prepovedana!
Pri novogradnji hiš bo prepovedan inštitut lastne režije - Kazen do 1.200 evrov
Poznam mlado družinico, oba, recimo jima Maja in Marko, sta že nekaj let zaposlena, imata srednjo plačo. Dva manjša otroka, fantek hodi v šolo, deklica je v vrtcu. Vsa leta so živeli pri njegovih starših, tako da velikih stroškov ni bilo. In vsa leta so »stiskali«. Nobenih počitnic, izletov ali česa podobnega, nobenega »luksuza«, nič »li-španja« in drugih razvad. Gradili so hišo. In jo, kar v teh časih najbolj preseneča, dogradili brez večjih kreditov. Parcela je bila domača, vi, ki sta jih Marko in njegov
pri načrtovanju in papirjih je pomagal brat, diplomirani gradbinec. Seveda so plačali vse potrebne stroške. Pri zasaditvi prve lopate je pomagala kopica prijateljev. Za kakšno pivo in malico, po delu je sledilo druženje. Zidal je, seveda ob pomoči Marka, Majin oče. Les je bil na voljo v domačem
tast preživela na gradbišču. Sama sta zgradila zidove, enkrat razbijala stopnice, ker sta se uštela, sama sta poskrbela za omet in ostalo, kar je v pristojnosti zidarjev.
Računi? Seveda jih ni bilo, razen tistih iz trgovin. Vmes so minevala leta in družinica je uspela privarčevati za najbolj nujno pohištvo. Kakšna
Kaj bomo lahko gradili sami?
Pod enostavno sodijo garaža, prizidki ali lope do 30 kvadratnih metrov, kjer strokovni nadzor v prihodnje ne bi bil potreben. Za enostanovanjske stavbe je nadzor seveda potreben. Dovoljene bodo tudi obnove in vzdrževalna dela - torej bodo sosedje lahko še naprej pomagali pri prekrivanju strehe ali obnovi fasade. Iz zakona so izvzeta planinska in gasilska društva, ki bi gradila objekt v velikosti do 250 kvadratnih metrov, ker vlada meni, da v društvih le delajo v okviru dobrodelnega in prostovoljnega dela. Seveda so pripravljavci zakonskih določil preučili tudi tveganja: »Brez računa ne moremo uveljavljati garancije, ni varnosti, da bi lahko izvajalca terjali za popravila, ki jih je v primeru reklamacij treba še enkrat plačati. Se lahko vprašamo, če je takšna gradnja sploh cenejša?« Zato opozarjajo, da se s predlaganim ukrepom zvišuje kakovost gradenj. Omenjene zakonske spremembe bodo poslanci v državnem zboru obravnavali po hitrem postopku, napovedujejo pa, da naj bi začele veljati že junija.
gozdu, za streho so ga ob-tesali znanci. Verjetno niso registrirani kot s. p. Kot po vrsti sta si sledila betonska veselica, seveda s prijatelji, in postavljanje smrečice na ostrešje ... Vmes so bili dne-
akcija. Tako za kuhinjo kot opremo v dnevni in otroških sobah. V akciji so bili kupljeni lestenci, ploščice, pipe in podobno. »Res je, da nekaj časa traja, potrebnih je veliko poti, toda na kon-
na podlagi inštituta sosedske pomoči, brez imenovanja izvajalcev, ki bi izpolnjevali zakonsko določene pogoje, ki so za dejavnost izvajanja del registrirani, pri čemer od svojih prihodkov na predpisan način odvajajo dajatve državi.
S tem se je menda posredno omogočalo delo na črno in s tem odpiralo možnosti za sivo ekonomijo. Kot so pojasnjevali predstavniki vlade, se je inštitut lastne režije v praksi izkoriščal, menda je le malokdo gradil v lastni režiji ali z brezplačno pomočjo prijateljev. »V bistvu je bilo zakonsko omogočeno, da si najel izvajalca in mu brez računa plačal delo,« je povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Peter Gašperšič.
Pomisleki
Seveda se ob predlaganih spremembah pojavlja kup vprašanj in pomislekov. Med glavnimi je poznavanje prakse, torej da bodo razni podjetniki, da ne rečemo mali zidarji, ki so doslej praviloma zaposlovali tujo delovno silo, nastopali kot »big bosi«. Še vedno bodo imeli predvsem tujo delovno silo, po možnosti dva delavca prijavljena, medtem ko bodo petim
plačevali na roko. Potem nas bodo prijavljali inšpekcijam in zahtevali, da delajo naše objekte, ki smo jih doslej delali v samogradnji,« smo med drugim že slišali, ob tem pa tudi opozorila, da pri teh manjših podjetjih sploh ne gre za slovenske državljane. Še največ pomislekov gre v smer, da so bili doslej ti zasebniki podizvajalci velikih podjetij in da mnogi sploh niso usposobljeni za gradnjo cele hiše.
novo podjetje,« je omenil eden od sogovornikov.
Eden od vzrokov za spremembe so opozorila zbornice, da že zdaj obrtniki za svoje delo niso izstavljali računov. Vendar - čigav problem je to? Naročnika, obrtnika ali morebiti neučinkovite države? Očitno gre še za en »horuk« zakon, ki podrobnosti ne predvideva. Če zanemarimo, da se bodo v novi zakonski ureditvi iskale vsemogoče luknje, tudi če pustimo vnemar neživljenjsko
Seveda je tudi v primeru, da vas zalotijo, kako s prijateljem gradite hišo, predvidena globa - od 500 do 1.200 evrov. Hkrati ni predvideno, da bi bilo treba tako grajen objekt podreti. Seveda so se takoj pojavila vprašanja, kaj bo, če bo kdo tvegal in vseeno svojo hišo gradil v lastni režiji: »To je stvar presoje posameznika, mogoče ga nihče ne bo prijavil in jo bo odnesel brez globe,« je odgovoril Gašperič.
Še večja bojazen pa je, da bodo zaradi tega, ker je tako ukazala država, cene gradenj poletele v nebo. »Prej je država podpirala velike gradbene tajkune in jim >rihtala< posle v Libiji, zdaj pomaga malim gradbincem, ki so praviloma z Balkana, pri nas pa imajo registrirano podjetje, ki ga z jesenjo ukinejo, spomladi pa pod novim imenom z neznanim številom delavcev odprejo
obnašanje države, se moramo zagotovo vprašati, kdo med povprečno mladino bo sploh lahko še gradil svojo hišo?
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA

www.radiocelje.com
cu se izplača,« je v novem domu, za koga nekoliko mi-nimalistično opremljenem, pripovedovala Maja. »Za vse bo še čas. Samo da imamo svojo streho nad glavo. In kar je najpomembneje, hvaležna sva prijateljem in znancem, ki niso nikoli rekli ne.«
Seveda so nekatera dela v novi hiši opravili tudi za to poklicani oziroma uradno registrirani mojstri. Z računom so napeljali vodovod in centralno ogrevanje, brez računa, v lastni režiji, položili ploščice in v prijateljski navezi napeljali elektriko. Lani jeseni se je družinica, po približno sedmih letih gradnje, vselila v svojo hišo. Tako Maja kot Marko sta prepričana, da sta si svojo streho nad glavo pošteno zaslužila, in do prejšnjega tedna niti pomislila nista, da je njun dom morebiti zgrajen na črno. Po novem
A bo zgrajen na črno - po novem. Država, bolje vlada, na zahtevo obrtnikov in predlog ministrstva za okolje in prostor od četrtka meni tako. Vlada je namreč sprejela spremembe zakona o graditvi objektov, po katerih bomo z lastnimi rokami oziroma v lastni režiji lahko gradili le enostavne in nezahtevne objekte ter izvajali vzdrževalna dela, medtem ko bo za vse ostale gradnje treba najeti podjetje oziroma skleniti pogodbo z registriranim izvajalcem del. Doslej je namreč veljalo, da se v lastni režiji pod predpisanimi pogoji dovoljuje gradnja določene vrste stavb v velikosti do 250 kvadratnih metrov, gasilske in planinske domove pa do 350 kvadratov. Posameznik ali društvo sta lahko gradila
Pokojninska reformoaktivnost
Avtor: Dalibor Bori Zupančič
»Bojim se, da bova postala, če ne bo šla večina jedrskih po svetu kmalu v penzijo, tako aktivna, da nama bo itak figo mar za dolžino delovne dobe!«
GOSPODARSTVO
V	tujino bodo izvažali znanje, ne ljudi
V	Žalcu bo še letos zaživel razvojni center Informacijsko komunikacijskih tehnologij Savinja - Srce razvoja in generator novih delovnih mest
V žalskem Mikropisu so se ob 25-letnici uspešnega delovanja odločili, da s še desetimi partnerji, med katerimi sta tudi Občina Žalec in Razvojna agencija Savinja, ustanovijo razvojni center, s katerim želijo doseči tehnološki preboj. Več kot 14 milijonov evrov vreden projekt, ki bo sofinanciran tudi z evropskimi sredstvi, so minuli teden podprli tudi žalski svetniki.
Nov razvojni center Informacijsko komunikacijskih tehnologij Savinja, kot se bo imenoval, bo začel delovati še letos, pri čemer pričakujejo, da bi zanj v prihodnjem letu ob podjetju Mikropis začeli graditi tudi nove prostore. »Z idejo nameravamo prodreti tudi na tuje trge, kar bo zagotavljalo boljšo prihodnost in priložnost za mlade ljudi z visoko izobrazbo različnih smeri. Pri čemer je bistveno to, da bomo v tujino namesto ljudi prodajali znanje,« je poudaril direktor Mikropisa Janez Uplaznik. Razvojni center bo tako srce razvoja in generator novih delovnih mest. Po besedah Uplaznika naj bi za
Janez Uplaznik
začetek ustvarili 32 novih delovnih mest, hkrati pa bo to tudi priložnost za ustvarjanje novih podjetij. Svetniki so se strinjali, da bo nov razvojni center velika pridobitev ne le za Žalec in Spodnjo savinjsko
dolino, ampak za celo državo.
In kakšne tehnologije bodo savinjski partnerji razvijali v novem razvojnem centru? »Gre predvsem za samopostrežne in mobilne tehno-
V partnerstvu poleg Mikropisa sodelujejo še Emg, Etrust, M2M, Oring, Repro-MS03, Univerza v Mariboru, velenjska Ipak in Prosys ter žalska razvojna agencija in občina. Kot je pojasnil Janez Uplaznik, je vloga občine v tem projektu zlasti v zagotavljanju pogojev, da bo center čim hitreje lahko začel delovati. Razvojna agencija Savinja pa bo pomagala pri ustanovitvi, poslovanju, stikih z javnostmi in ostalih organizacijskih zadevah.
logije na področju trgovine, turizma, zdravstva, javne uprave in gostinstva, kjer se bo v prihodnje vse vrtelo okrog mobilnih telefonov in samopostrežnih naprav, od blagajn, kioskov, raznih naprav, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju in ki bodo pomagale ljudem, da bodo še lažje opravljali določene storitve na različnih področjih. Skratka: tu so neomejene možnosti, ki si jih danes morda še ne predstavljamo in ki bodo v prihodnjih letih prišle v vsakdanjo uporabo,« je pojasnil Uplaznik.
Več kot 14 milijonov evrov vreden projekt bo tako podprt tudi z osmimi milijoni evrov nepovratnih evropskih sredstev. Preostalih 6 milijonov bo družba zagotovila z redno dejavnostjo. Sofinanciranje bo trajalo štiri leta. Od celotne vrednosti projekta bo 8,3 milijona vloženih v razvojno-raziskovalne aktivnosti, dobrih 6 milijonov pa bo predvidoma stal nov objekt s pripadajočo računalniško in drugo opremo.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: TT (arhiv NT)
V okviru Podjetnega petka je velenjsko Gorenje obiskalo dvajset mladih.
Študenti v praksi
Organizatorji po treh Podjetnih petkih glede na odzive udeležencev opažajo, da je povezava z gospodarstvom ena najšibkejših točk slovenske izobraževalne in za-poslovalne politike.
v vrsti slovenskih podjetij, ki spodbujajo razvoj zaposlitvene pismenosti mladih. »Menim, da v času študija vse premalo razmišljamo o prihodnosti in tem, kako bi nanjo lahko vplivali. Sama sem se za udeležbo na Podjetnem petku odločila iz radovednosti. Želim izvedeti, kako izgleda resnično življenje po končanem šolanju in prav mi bo prišla kakršnakoli informacija. Podjetni petki se mi zdijo odličen način priprave na čas po končanem formalnem šolanju,« je omenila Nataša Fink, študentka 4. letnika likovne akademije.
US
Zmerni optimizem na svetovnih trgih
Svetovni kapitalski trgi so se minuli teden stabilizirali in ponovno začeli rasti. Zmerni optimizem na trgu sta spodbudila odločitev držav skupine G7, da bodo usklajeno posredovale na valutnih trgih za znižanje tečaja jena, in sporočilo Libije, da bo nemudoma ustavila vse vojaške operacije in spopade z uporniki. To se sicer ni zgodilo, zato se je v soboto v Libiji začelo vojaško posredovanje koalicijskih sil.
Glavno vprašanje je, kaj pomenijo potres, cunami in jedrska grožnja za svetovno gospodarstvo. Prve ocene govorijo, da bo svetovna rast, ki trenutno znaša približno 4,4 odstotka, nižja le za 0,2 odstotne točke. Vlagatelji so poleg mednarodne vojaške operacije v Libiji zaskrbljeni predvsem zaradi pričakovanja, da bosta Evropska centralna banka in britanska centralna banka Bank of England prihodnji mesec zvišali obrestne mere. Januarja je bila inflacija na letni ravni štiriodstotna. V ospredje ponovno prihaja dolžniška kriza v Evropi.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 21.3. IN 25.3.2011
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tElIR		% spr.
CICG	Cinkarna Celje	65.01	0,59		0.02
CETG	Cetis	18,00	0,10		0.00
GRVG	Gorenje	12,35	232,69		3,87
PILR	Pivovarna Laško	12,65	10,31		-0,78
JTKG	Juteks	27,01	0,35		-6,90
ET0G	Etol	90,00	0,00		0.00
Za porast trgov so poskrbele novice o prevzemih podjetij. Ameriški mobilni operater AT&T namerava za 39 milijard dolarjev kupiti tekmeca T-Mobile USA, ameriško podružnico nemškega velikana Deutsche Telekom. Z izvedbo tega prevzema, ki potrebuje še zeleno luč pristojnih regulatorjev, bi postal največji mobilni operater v ZDA. Delnica Deutsche Telekoma je v torek pridobila dobrih 12 odstotkov. Nemški proizvajalec tovornih vozil in motorjev Man je zahvaljujoč nepričakovano močnemu gospodarskemu okrevanju lani ponovno zabeležil pozitivne rezultate. Potem ko je izguba v letu 2009 znašala 258 milijonov evrov, znaša dobiček poslovnega leta 2010 približno 722 milijonov evrov.

Indeks
Zadnji tečaj
SBITOP
852,44
Vrednost največjih svetovnih indeksov se je minuli teden nekoliko popravila. Skupina G7 se je konec tedna prvič po več kot desetletju odločila intervenirati na valutnih trgih, potem ko se je japonska valuta jen nasproti ostalim valutam močo okrepila in s tem dodatno ogrozila okrevanje Japonske po potresu. Člani skupine G7 bodo prodajali japonsko valuto na odprtem trgu. Jen je po novici v primerjavi z dolarjem in evrom oslabel za skoraj 4 odstotke. Po negotovosti glede Portugalske je močno v sredo padel evro, ki je z 1,42 padel na 1,41 dolarja za evro. Močan obrat navzgor je »naredila« nafta. Vrednost nafte se je podražila za 4,3 odstotka in v sredo pristala pri 105,4 dolarja za sod.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Zavod Nefiks je z društvom Mladinski ceh v okviru projekta Omrežen.si v velenjskem Gorenju pripravil tretjega v nizu Podjetnih petkov. Cilji in nameni Podjetnega petka ostajajo enaki: mladim odpreti vrata v gospodarstvo, jim pokazati delovne procese in med seboj povezati dva bregova - mlade in delodajalce.
Vemo, da se mladi po šolanju soočajo z brezposelnostjo in s pomanjkanjem delovnih izkušenj, podjetja pa opozarjajo tudi na visoko neskladje ponudbe in potreb po kadrih na trgu dela. Vse navedeno ima
daljnosežne negativne posledice za pridobivanje zaposlitve, osamosvajanje in življenje posameznikov, projekt Podjetni petek pa je eden redkih, ki skuša preseči široko razdaljo med zaposlovalci in iskalci zaposlitve. Nefiks, inštitut za promocijo in beleženje neformalno pridobljenega znanja, mladim predvsem pomaga pri pridobivanju zaposlitve. Podjetni petek je eden redkih načinov, da mladi spoznajo delovne procese in delovanje velikih podjetij. Še bolj pomembno je, da iz prve roke, od kadrovnikov in strokovnjakov na področju zaposlitvene
pismenosti, izvedo, kaj se od njih pričakuje ob iskanju zaposlitve. Med pridobljenimi informacijami so temeljne naslednje: kako napisati prijavo za razpisano delovno mesto, kaj je motivacijsko pismo, na kaj je treba paziti pri sestavi življenjepisa in kaj pričakovati na zaposlitvenih razgovorih.
Po podatkih Irene Vodo-pivec, izvršne direktorice za kadre in izobraževanje, imajo v Gorenju letno skoraj 100 tisoč ur usposabljanja, kar predstavlja skoraj 16 ur na zaposlenega, 144 štipendistov in 293 študentov ob delu. Gorenje je namreč postalo tretje
Zaradi neuspele dokapitalizacije prodaja deleža
V četrtek, dva dni po »neuspeli« skupščini, je predsednik uprave Zdravilišča Rogaška Matej Goričan prodal svoj celoten delež v družbi Zdravilišče Rogaška, in sicer skoraj 20-odstotni delež navadnih ter 117 ali 19,02 odstotka prednostnih delnic. Kupec celotnega deleža je Damjan Kropej iz Oplotnice, ki se sicer ukvarja z avtopre-vozništvom in gradbeništvom.
Kot je pojasnil Goričan, se je za prodajo odločil, ker delničarji niso sprejeli predloga dokapitalizacije družbe v višini 1,125 milijona evrov. V torek so namreč končno, v tretjem poskusu, zaključili skupščino družbe Zdravilišče Roga-
ška, ki se je pri najpomembnejšem sklepu, predlagani dokapitalizaciji, razpletla precej presenetljivo. Večinski lastnik namreč ni podprl predlagane dokapitalizacije, saj se je glasovanja vzdržal. Tako predlog, da se osnovni kapital družbe, ki znaša malo več kot milijon evrov, poveča na več kot 2,3 milijona evrov, ni bil izglasovan. Predsednik uprave, vsaj zaenkrat je to še Goričan, je dokapitalizacijo predlagal zato, da bi lahko saniral določene obveznosti družbe do bank, nekaj svežega denarja pa bi namenili za razvoj novih programov. Zdravilišče Rogaška je že jeseni, tudi takrat z razlogom poplačil svojih obveznosti do bank, prodalo delež v Termah Topolšica.
US
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Velenjčani vrgli cestno rokavico
Minuli teden so gospodarstveniki Saša regije ponovno izrazili podporo tretji razvojni osi in s tem tudi, čeprav o trasi niso veliko govorili, gradnji hitre ceste od Velenja do Šentru-perta. Gospodarska zbornica s predsednico Cvetko Tinauer je povabila celjsko regionalno gospodarsko zbornico, da bi na skupni okrogli mizi predstavili argumente, zakaj velenjski del zagovarja priključek v Šentrupertu, celjski pa v Arji vasi.
Gospodarstvo Saša regije že skoraj deset let opozarja na katastrofalno stanje obstoječe cestne infrastrukture. Problem se je iz leta v leto stopnjeval in zgolj na račun gospodarske krize situacija danes ni že povsem nevzdržna. Samo v industrijski kompleks Gorenja je preko tovornega vhoda lani dnevno v povprečju pripeljalo 150 kamionov - približno toliko jih je tudi odpeljalo. Torej v povprečju kamion odpelje oziroma pripelje vsake 2,4 minute, ob konicah pa celo vsake 1,4 minute. Seveda se problem stopnjuje in tudi
zato je Drago Bahun v imenu Gorenja znova opozoril, da ne morejo v nedogled čakati na ureditev razmer, temveč bodo v nekem trenutku, če rešitve ne bo v doglednem času, prisiljeni seliti svojo dejavnost v bolj primerno poslovno okolje.
Opozorilom Gorenja se je na zadnjem srečanju gospodarstvenikov pridružilo tudi
podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, ki je v Ljubljano, sicer ne samo zaradi neustrezne cestne povezave, vendar pa je to tudi eden od pomembnih razlogov, preselilo prodajo in marketing, zdaj pa seli tudi del razvoja.
»Ko govorimo o tretji razvojni osi, ne smemo pristajati na poenostavitve nekate-
Direktor celjske regionalne zbornice Drago Polak:
»Pobudo za skupno srečanje smo že prejeli, o terminu se še usklajujemo. Vsekakor bomo skušali poiskati najboljše kompromise s ciljem kar najhitrejše in najcenejše gradnje hitre ceste.«
rih skeptikov, ki v tem vidijo samo gradnjo hitre ceste med posameznimi točkami, kajti projekt razvojne osi pomeni bistveno več: pomeni vzpostavljanje razvojnih priložnosti tako za gospodarski kot negospodarski sektor, pomeni osnovo za dvig konkurenčnosti in dolgoročno
prestrukturiranje iz družbe >znoja< v družbo znanja, pomeni realno upanje, da se bo v prihodnje vsaj del naše visoko izobražene mladine, v katero vlagamo ogromna
sredstva, vrnil nazaj v domače okolje in si tukaj z vsemi svojimi potenciali ustvaril eksistenco,« je poudarila Ti-nauerjeva.
US
Zahteve po tretji razvojni osi so v imenu Saša regije predstavili direktor velenjske zbornice Franci Kotnik, Drago Bahun iz Gorenja, predsednica Cvetka Tinauer in Toni Ploštajner iz nazarskih Hišnih aparatov.
Uspel zaradi premalo začetnega kapitala
Jože Škorjanec, mesar iz Šmarja pri Jelšah, je svojo dodano vrednost poiskal pri domačih rejcih in v mesarskih receptih naših dedov
»Ko so mi prvič predlagali, naj grem na svoje, sem jim rekel, da so nori. Zato ker je to bil poklic, ki sem ga že napol sovražil,« svoje začetne pomisleke opisuje Jože Škorjanec. Ko mu misel na lastno mesnico ni bila več tako tuja, se je vprašal, zakaj bi v poplavi tovrstne ponudbe ljudje izbrali ravno njega. Skrivnost uspeha se skriva v čudnih stvareh. »Če bi imel več začetnega kapitala, me v tem poslu že dolgo ne bi bilo več.«
Čeprav je bil šele sredi dvajsetih, je imel izkušenj v mesni industriji dovolj, da je sklenil čez svoj poklic narediti križ. »Očitno so drugi v meni videli tisto nekaj, za kar sem bil sam slep.« Kot pravi, hazarder ni bil nikoli in tako si je od sorodnika izposodil samo milijon takratnih tolarjev. »Preračunal sem, da je to vložek, ki je obvladljiv, tudi če bi šle stvari v napačno smer.« Torej so ga prav omejena sredstva prisilila, da je svojo dodano vrednost poiskal drugje. »Če bi imel takrat na voljo recimo petkrat toliko denarja, bi me zelo verjetno zamikalo, da bi kupil kakšen stroj za industrijsko izdelavo mesnin. Roko
Jože Škorjanec v svoji mesnici Moj mesar Jože
na srce, to je skušnjava, in sicer donosna.« Tako pa se je odločil, da bo njegova prednost v tem, da bo prodajal izključno meso slovenskega porekla, izdelke pa brez vseh novodobnih umetnih dodat-
kov. »Za cilj sem si postavil, da bom na ta način preživel samo sebe. Če bom res skrbel za kvaliteto, ni vrag, da se ne bo našlo toliko pametnih ljudi, ki bodo znali to ceniti, sem si rekel.«
Če mirno spiš, lahko tudi dobro delaš
Prvo leto je bil za vse sam, kar je pomenilo, da je delal vsak dan od štirih, petih zjutraj in vsaj do devetih zvečer. »To skoraj ni bilo vredno imena življenje, ampak po enem letu sem lahko zaposlil prvega mesarja.« Šest let kasneje ima Moj mesar Jože, kot se podjetje imenuje, z direktorjem zaposlenih sedem ljudi. »To so v glavnem moji sošolci. Ljudje, ki jih poznam in jim zaupam. Vedno bolj se potrjuje, da je dober, povezan tim ljudi ključen za uspeh na trgu. In ni res, da ne moreš biti hkrati šef in prijatelj. Čeprav je včasih tudi težko, ima filozofija, da vsi delamo vse, pri delitvi odgovornosti in zagotavljanju pripadnosti več prednosti kot slabosti. Seveda ne pristajam na filozofijo minimalnih plač.«
Kar se tiče denarja, Jože Škorjanec pravi, da je zanj miren spanec velika, če ne prva vrednota. »Nisem se pustil prepričati v odkup najetih lokalov v Šmarju in Poljčanah. Če se nekomu splača, da mi da kredit, se ga meni prav gotovo ne splača vzeti. In ker nisem
SPODBUDNE ZGODBE
V novi rubriki bomo predstavljali spodbudne zgodbe gospodarstvenikov, podjetnikov, obrtnikov ter podjetij s širšega območja celjskega. Zakaj? Ne želimo brezplačno reklamirati posameznikov in podjetij; prav pa je, da opozorimo na tiste, ki se trudijo in tudi v težkih gospodarskih razmerah premikajo meje. Zagotovo jih je mnogo med nami. Nekateri so večji zaposlovalci, drugi so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami uspeli poskrbeti za preživetje družine. Takšnim spodbudnim zgodbam bomo odmerjali prostor v tej novi torkovi rubriki. Želimo si tudi vaših predlogov. Pišite nam na e-naslov: tednik@nt-rc.si
bil nikoli obremenjen s posojili, sem lahko skrbel za kvaliteto, dobiček pa je bil na drugem mestu.« Brez posebnega vložka na tem področju je obseg prodaje vsako leto zrasel tudi do 40 odstotkov.
Železno pravilo -nobenih umetnih dodatkov!
Osnovna filozofija lastne predelave ostaja enaka, saj se vedno bolj potrjuje kot pravilna. »Prodajam samo meso, kjer lahko osebno zagotovim slovenski izvor. Vseh dvanajst naših izdelkov je brez umetnih veziv, fosfatov, barvil, sredstev za povečevanje volumna mase in podobnih kemikalij. Gre za klasične domače mesnine, ki jih delamo tako, kot so jih včasih na kmetih. Meso v slanici zori do tri tedne, ročno ga prelagamo in potem prekadimo v klasični dimnici po principu črne kuhinje.« Škorjanec ne zanika, da se kvaliteta plača, vendar je na trgu vseeno treba ostati konkurenčen. Kako jim uspeva? »Enostavno. Ni velikega administrativnega aparata, za
katerega bi bilo treba delati. In majhne tržne niše iščemo, za katere veliki nimajo posluha. Pri nas je na primer velik hit catering za piknike z vso potrebno opremo.« V prihodnosti bi se radi specializirali za enega ali največ dva res odlična izdelka, ki bi znamko ponesla na širši trg.
Ob nedeljah in praznikih je Moj mesar Jože zaprt. »Vsak ima pravico do dneva počitka. Tudi moji zaposleni. Od začetka se je to zdelo problem. Potem sem strankam razložil, da če bi imel tako zanič robo, da bi jo morali priti še v nedeljo iskat, da je bolje, da je sploh nočejo. Stojim za tem, da je tako kakovostna, da bodo zanjo v petek v vrsti stali. In to se nam tudi dogaja.« Prav za kvalitetno delo in za socialni čut je Škorjanec pred časom dobil tudi občinsko priznanje. »Mislim, da okroglih petindvajset let potem, ko ga je dobil tudi moj oče,« z nasmehom konča svojo zgodbo, kako je s pravo vizijo in z res kvalitetnim delom mogoče uspeti in najti zadovoljstvo prav v vsakem poklicu.
StO
Po pol leta še vedno odrezani od sveta
Plaz Majland še vedno takšen, kot je bil - Zakaj prenos zemljišč traja tako dolgo?
ZIDANI MOST - Pred desetimi dnevi je minilo pol leta, odkar je prebivalce Majlanda plaz odrezal od sveta. Odneslo je cesto in s tem edino povezavo do doline. In tako je še danes. Do Majlanda lahko pridete le po ozki pešpoti. Tja se ne more pripeljati nihče, tudi rešilni in gasilski avto ne. Rešitev je sanacija plazu, ki je odvisna od ureditve lastniških razmerij na hribu. Le eden od krajanov ima namreč urejeno lastništvo zemljišča, na katerem stoji njegova hiša, vsa ostala zemljišča so v lasti države. Dokler ne bodo lastništva prenesli na laško občino, se dela ne bodo mogla začeti, saj brez tega občina ne more pridobiti gradbenega dovoljenja.
S fotografom sva avto, tako kot že pol leta počno krajani Majlanda, pustila ob vznožju hriba na levi strani Savinje v Zidanem Mostu. Prečkala sva železniške tire, čuvaj naju je opazoval. Vsako jutro spremi čez tire deset otrok in štirinajst delavcev, ki pridejo iz Majlanda. Ko prečkaš tire, se začne pot navkreber. Ni daleč, je pa precej strmo. Pot je ozka, brez oprijema. Moja stara mama tam ne bi mogla iti. In tudi v Majlandu se je v zadnjih šestih mesecih, odkar so odrezani od sveta, štirikrat zgodilo, da so morali gasilci prenesti paciente v dolino. Med drugim so nesli nosečnico, ki se
Čakanje na birokrate
Na Občini Laško si zelo prizadevajo za sanacijo plazu. Na ministrstvo za okolje in prostor so februarja oddali projekte za sanacijo plazu po poplavah v lanskem letu. Čeprav bo sanacijo sofinanciralo omenjeno ministrstvo, se dela v Majlan-du ne morejo začeti, dokler ne bodo uredili problema z lastništvom zemljišč. Celoten hrib je namreč nekoč pripadal Slovenskim železnicam. Hrib je še danes del javne železniške infrastrukture, tako da je lastnik zemljišč ministrstvo za promet, medtem ko z zemljišči upravljajo Slovenske železnice. Na občini so imeli že veliko pogovorov tako z ministrstvom kot tudi z železnicami, vendar po pol leta ministrstvo lastništva še vedno ni preneslo na laško občino. Le če bo občina postala lastnik tega zemljišča, ki ga je treba sanirati, bo lahko dobila gradbeno dovoljenje.
Minister za promet Patrick Vlačič je 7. januarja na obisku v Zidanem Mostu obljubil, da bodo pohiteli pri prenosu zemljišč. Geodeti so prišli na teren šele 22. februarja, nam je povedal krajan Anton Ške-gro, ki ima v svojem dnevniku označeno prav vse po datumih. Parcele so odmerili, odmerili so tudi cesto, ki bo po novem malce širša, kot je bila prej, ko je na na najbolj ozkem delu merila le 2,1 metra v širino. Zdaj na občini ča-
-•» -v'
Anton Škegro pred plazom. V ozadju je hiša, ki jo bodo ob sanaciji podrli. Gospo, ki je prej živela v tej hiši, so začasno preselili v blok. Poleg njene hiše bodo podrli še eno, ki je prav tako ob plazu (zgoraj levo), kapelica, ki stoji ob tej zgornji hiši, se bo verjetno podrla sama. Glede slednje so, kot je povedal Škegro, »cerkveni krogi obveščeni«.
Sanacija plazu Majland bo stala približno 1,2 milijona evrov, od tega je laška občina že vložila približno sto tisoč evrov. Pričakujejo, da bo ostalo primaknilo ministrstvo za okolje in prostor. Odločitev ministrstva naj bi bila znana aprila. Do zdaj je Občina Laško od države za pomoč ob lanski hudi poplavi dobila le 28 tisoč evrov.
ji je začel porod, medtem ko je bila za gospo, ki jo je zadela kap, pomoč prepozna. Morda bi bilo drugače, če bi se v vas dalo priti z avtomobilom in bi pomoč prišla prej.
kajo. Geodetska uprava mora namreč še izdati odločbo o novih parcelnih številkah, potem se bo lahko prenos zemljišč z ministrstva za promet na laško občino začel. Kdaj naj bi
se to zgodilo, ne zna povedati nihče.
Kako napreduje prenos zemljišč, smo vprašali v Slovenskih železnicah, kjer so nas usmerili na Občino Laško. Tam so nam pojasnili, da imajo redne sestanke z ministrstvom za promet, saj mora prenos zemljišča opraviti ministrstvo po tem, ko bo zeleno luč za to dala tudi vlada. Na ministrstvu za promet nam na vprašanja glede prenosa zemljišč niso odgovorili, glede sanacije plazu pa so le skopo zapisali, da gre za naložbo občine.
Cilj: sanirati plaz do oktobra
Gonilna sila sanacije plazu je vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor pri občini Laško Tomaž Novak. Po njegovih izračunih bi
Krajani si prizadevajo, da bi ob sanaciji plazu poglobili tudi podvoz, ki vodi do Majlanda. Podvoz je namreč tako nizek, da skozi ne more gasilski avto, kadar pa so krajani klicali rešilca, so morali povedati, da naj pridejo z manjšim. Danes do Majlanda tako ali tako z avtom ne more priti nihče.
se sanacija lahko začela sredi maja ali junija, če bi seveda uredili težave z zemljišči in če se ne bo nihče pritožil glede izbora izvajalca. Glede na to, da je kriza in da veliko gradbenih podjetij išče nove priložnosti za delo, se krajani Majlanda najbolj bojijo prav pritožb. Če se jim bo nasmehnila sreča in pritožb ne bo, bi se lahko sanacija plazu končala do oktobra.
Krajani si poleg sanacije plazu želijo še, da bi poglobili podvoz, ki vodi do kraja. Tudi če bodo sanirali plaz, gasilski avto še vedno ne bo mogel do Majlanda, ker je podvoz prenizek. V sredini namreč meri 2,6 metra v višino, ob straneh le 1,8 metra. Škegro je na to že opozoril, saj podvoza, zgrajenega leta 1846, ko so gradili Južno železnico, do danes niso nikoli obnavljali. Prepričan je, da če se tega ne bodo lotili zdaj, ko bodo sanirali plaz in gradili cesto, do višjega podvoza še dolgo ne bodo prišli. Krajane namreč to, da samo na papirje čakajo že več kot pol leta, navdaja z obupom. Ta se sliši tudi v Škegrovih besedah, ki se spominja pripovedovanja o tem kako so pred več kot 160 leti gradili progo: »V treh letih naj bi naredili progo Celje-Zidani Most-Ljubljana z mostom vred. Mi pa nismo sposobni v šestih mesecih prenesti lastništva na občino in zato vse stoji.«
Iz neuradnih virov smo izvedeli, da naj bi namenoma delali vse zelo počasi, saj država naj ne bi imela denarja za sanacijo plazu. Tako so neurejena lastništva idealen izgovor, da sanacije ni treba začeti. Država naj bi si s tem kupovala čas. Škoda, da krajani tega časa nimajo. Zato upamo, da besede vira niso resnične.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Bodo krajani sploh kupili zemljišča?
Načrt je, da bi sprva vsa zemljišča z ministrstva za promet prenesli na občino, nekaj jih bo ostalo v lasti države, saj so tik ob železnici in gre torej za del javne železniške infrastrukture. Kaj bodo z zemljišči, na katerih stojijo hiše krajanov, se še ne ve. Med vsemi krajani si je le Anton Škegro uredil lastništvo zemljišča, na katerem stoji njegova hiša. Trajalo je kar 23 let, da se je leta 1998 vpisal kot lastnik v zemljiško knjigo. Škegro se spominja, da so imeli leta 1994 krajani s Slovenskimi železnicami sestanek, da bi odkupili svoja zemljišča. Cena je bila ugodna, zato se je nekaj krajanov odločilo, da bi kupilo zemljišča, vendar iz tega ni bilo nič. Domnevno zato, ker so na železnicah »mečkali«. Danes naj bi bila ta zemljišča po cenitvi vredna od 15 do 20 evrov na kvadratni meter. Krajani se sprašujejo, ali bo sploh kdo pripravljen dati toliko denarja za tako zemljišče.
OB-.N/ V ■ I
zemljiščih zdaj še ustavno sodišče
BRASLOVČE - Vlada je na zadnji seji sprejela zahtevo okoljskega ministrstva za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Prostorskega reda Občine Braslovče. To zahtevo bo zdaj poslala v obravnavo ustavnemu sodišču.
Občina Braslovče namreč v postopku priprave tega akta in ob njegovem sprejemu v letih 2006/07 naj ne bi upoštevala mnenj okoljskega in kmetijskega ministrstva kot nosilcev urejanja prostora za
področje poselitve in varstva kmetijskih zemljišč. Tako ta akt, v nasprotju z zakonodajo, omogoča gradnjo na zemljiščih, ki bi morala ostati kmetijska, tako pa so bila uvrščena v poselitveno območje oziroma med stavbna zemljišča. Prav tako prostorski akt naj ne bi bil ustrezno objavljen v uradnem glasilu, kot to zahtevata ustava in zakon, kar je po mnenju vlade še dodaten razlog za ustavno presojo.
BA
Naši med »naj«
V letošnji akciji naj smučišč je prvo mesto med srednje velikimi smučarskimi centri osvojilo Golte. V kategoriji največjih smučarskih centrov je tretje mesto pripadlo Ro-gli, v kategoriji manjših smučarskih centrov pa je Celjska koča, sicer dolgoletni zmagovalec, pristala na drugem mestu.
Celjsko bolnišnico vodita vršilca dolžnosti
CELJE - Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje prejšnji teden ni imenoval mag. Marjana Ferjanca za direktorja bolnišnice kot tudi ne izr. prof. dr. Radka Komadine za strokovnega direktorja. Obema so ponudili mesto vršilca dolžnosti, pri čemer je Ferjanc to sprejel in bo eno leto vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice, Komadina pa je mesto vršilca dolžnosti strokovnega direktorja zavrnil. Do imenovanja novega strokovnega direktorja bo vršilec dolžnosti asist. dr. Dragan Kovačic.
Svet zavoda se za Ferjanca pozitivno poslovanje, zmanj-ni odločil predvsem zaradi šati predolge čakalne dobe in
lanskih rezultatov. Celjska bolnišnica je namreč lansko leto zaključila z izgubo. V tem letu, ko bo Ferjanc na mestu vršilca dolžnosti, so mu v svetu zavoda naložili, da mora zagotoviti
zagotoviti, da bodo v bolnišnici izvajali celoten program. Fer-janc pravi, da je odločitev sveta zavoda pričakoval, čeprav je bolnišnica pridelala le slabih šeststo tisoč evrov izgube, kar
Občino bodo počistili
PODČETRTEK - V turistični občini se pripravljajo na gradnjo več novih čistilnih naprav. Ena manjka celo v »najbolj urejeni vasi Evrope« v letu 2009, to je v Olimju, ki je zveneči naslov prejelo na tekmovanju Entente Florale Europe.
V Olimju ima zaenkrat svojo čistilno napravo velika turistična kmetija Ježovnik, skupno olimsko čistilno napravo pa so nameravali dokončati že lani, vendar so se pojavili zapleti zaradi zemljišča. »Moram reči, da smo zadevo končno rešili,« je zadovoljen župan Podčetrtka Peter Misja. Denar v občinskem proračunu je zagotovljen,
pogodba z izvajalcem, s celjsko družbo Nivo, je že sklenjena. V prejšnjih letih so v krajevni skupnosti Olimje, kamor prihajajo številni obiskovalci, gradili kanalizacijo, pri čemer so se dela končala pred koncem lanskega leta.
V občinskem središču, v Podčetrtku, imajo čistilno napravo že nekaj časa, trenutno se pripravljajo še na gradnjo drugih čistilnih naprav po občini. Letos naj bi jo zgradili tudi v krajevni skupnosti Pristava pri Mestinju, kjer se je končala gradnja kanalizacije. Za čistilni napravi v Imenem ter Sedlarjevem so gradbeno dovoljenje že pridobili.	BJ
predstavlja 0,7 odstotka vseh prihodkov bolnišnice.
Ferjanc je optimist glede letošnjega poslovanja: »Lani smo imeli med drugim zdravniško stavko, ki nam je vzela kar nekaj programa.« V teh dneh so v bolnišnici podpisovali pogodbo z zavodom za zdravstveno zavarovanje, kar je zelo pomembno, da bodo vsi ti dogovori glede programov »držali« celo leto. Od vsega tega so odvisne tudi čakalne dobe. Če je namreč več programov, pomeni, da pregledajo več pacientov, kar skrajšuje čakalne dobe. Poleg tega že zdaj preverjajo čakalne sezname, saj so se nekateri vpisovali zato, da bi nekoč prišli prej na vrsto, čeprav pregleda niso potrebovali. S temi pacienti imajo zdaj že razgovore, prav tako bodo poklicali tiste, ki bodo čakali dlje, kot je predpisano, in preverili njihovo zdravstveno stanje. Že
zdaj pa Ferjanc opozarja, da bodo čakalne dobe še vedno predolge na področju revmato-logije in magnetne resonance. Tam bodo paciente usmerjali tja, kjer čakalne dobe niso tako dolge. Zanimivo pa je, da se veliko pacientov, čeprav vedo, da bodo morali v Celju čakati več kot eno leto, vseeno odloči za celjsko bolnišnico, ko pride do področja ortopedije.
Komadina odločitve sveta zavoda ne komentira. Na vprašanje, ali se bo ponovno prijavil na razpis za strokovnega direktorja, ki naj bi ga objavili že ta teden, odgovarja, da o tem še nič ne ve. O tem, ali se bo prijavil za direktorja bolnišnice prihodnje leto, tudi Ferjanc še ne razmišlja. Ostaja pa optimist tudi pri kandidaturi za direktorja: »Vem, da imam notranjo podporo in podporo lokalnega okolja.«
ŠPELA KURALT
Telefonija na
■ ■ v v
sodiscu
ROGAŠKA SLATINA - Prva obravnava predloga za določitev odškodnine v nepravdnem postopku, ki jo je Občina Rogaška Slatina vložila za vlagatelje v telefonijo pred letom 1980, bo v prihodnjih mesecih. Ker denarja za najstarejša vlaganja občanov v telefonijo niso prejeli, je občina novembra na Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za odškodnino.
Občina ima namreč za vlaganja v telefonijo pred letom 1980 točen seznam s tristo vlagatelji ter je pravobralnilstvu predložila vse tri krovne pogodbe med krajevno skupnostjo in nekdanjim PTT-podjetjem. Kljub temu je pravobranilka ugotovila, da pogodbeni zneski vsote obveznih terjatev ne presegajo, zaradi česar do vračila naj ne bi bili upravičeni. Tri krovne pogodbe so v skupni vrednosti 108 tisoč evrov, za tristo vlagateljev pa bi vsota obveznih terjatev morala znašati več kot 416 nekdanjih nemških mark, to je 1388 mark za vsak priključek. V občinski upravi menijo, da jim bo na sodišču uspelo dokazati, da so vlagatelji odšteli vsaj takšen znesek.
Po sedmih letih dela so v Občini Rogaška Slatina pred kratkim objavili končno poročilo o vračilu vlaganj občanov v javno telekomunikacijsko omrežje v mestni krajevni skupnosti ter v krajevni skupnosti Sveti Florijan za štiri časovna obdobja, za katera so z državnim pravobranilstvom sklenili poravnave. Po poravnavah s pravobranilstvom je občina ustanovila sklad v višini 654 tisoč evrov, iz katerega so občanom vrnili 512 tisoč, preostanek pa - po odločitvi z zadnje seje občinskega sveta - namenjajo za javno razsvetljavo in avtobusna postajališča v mestu ter za mrliško vežico v Svetem Florijanu.
BRANE JERANKO
Po 70. letu bo osebna izkaznica trajna
ŠENTJUR - Načelniki upravnih enot Posavja, Zasavja, osrednje štajerske, savinjske in koroške regije so se s predstavniki ministrstva za notranje zadeve v četrtek sešli na delovnem srečanju
v Šentjurju. To je letos tretji takšen obisk upravnih enot. Med novostmi je trenutno zakon o potnih listinah. V prihodnjih dneh bo državni zbor z zakonom zaostril uredbe glede varovanja javnih prireditev.
Osebne izkaznice pa bodo po 70. letu v prihodnje trajne in jih ne bo treba obnavljati v upravnih enotah. Država pa se bo v tem letu lotila tudi urejanja občutljive teme prijave stalnega prebivališča, na
katero je vezana cela vrsta socialnih pravic. Ena pobud župana gostiteljske občine pa je bila, da se po zgledu občine tudi upravna enota znebi dodatka »pri Celju« in ostane samo UE Šentjur. StO

PIANETTUS
1.-3. APRIL
PET | 1. 4.
•	16h: Čarovnik Grega in klovn Žare
•	22h: Disco Planet, DJ contest
SOB | 2. 4.
•	Celodnevno druženje z BEN 10 in Princesko Filly
•	Večerna zabava z ROK 'N' BAND
•	po 24h: Disco Planet afterparty, koncert DANIJELE
tus
kjer so zvezcje doma
SO I
4. I
Planet nori do polnoči!
Skrb za okolje še vedno stvar izbire
S prostovoljci v boj proti smetem - Savinjsko nabrežje »uporabljamo« vsi, za uspeh čistilne akcije najbolj zaslužni najmlajši
»Glej, marjetice,« sem spomladansko raznežena vzklikala ob pogledu na zeleno zaplato na poti v službo, dokler ni podrobnejša inšpekcija pokazala, da gre za relikte papirnatega robčka. Še isti dan se je porodilo upanje, da bomo združeni občani to kmalu spremenili, saj je celjska občina razposlala »oznanila« o tradicionalni spomladanski čistilni akciji. Novi tednik, jasno, ne sme manjkati!
Sobota je postregla s kra- dijaki celjskih šol že prejšnji
snim soncem in pomladnim vetrom. Andraž je v čast pomembnemu dogodku prišel - pravočasno. Pravzaprav je prispel pred menoj in bil videti v zadregi. Če vidiš fotografa v zadregi, mora biti kaj silno resnega. Kmalu mi je postalo jasno; bronasti Splavar je med nogama res imel nekaj vreč za smeti (biorazgradljivih, da ne bo pomote), sicer pa nisva dobila vtisa o čistilni akciji. Na Savinjskem nabrežju so gor in dol precej neprizadeto korakali zgolj čisto navadni sprehajalci s potomstvom in z domačimi ljubljenčki.
Biser ob Savinji še vedno poln smeti
»Veste, gre bolj kot ne za simbolno akcijo, toliko, da ljudi opomnimo na odgovorno ravnanje z okoljem in okoljsko zavest. Mnogi bodo dan izkoristili in počistili okoli svojih hiš in podobno,« naju je tolažil vodja občinskega redarstva in koordinator Vinko Andolj-šek ter mimogrede postregel s podatkom, da se je ob Savinji zbralo kakšnih sto prostovoljcev. Že sem hotela ugovarjati, ko je mimo nas prhnila gruča
dan po Mestnem parku pobrali za približno 4 kubične metre smeti ter da je Savinjsko nabrežje tokrat precej bolj čisto kot prejšnja leta. Vztrajno osveščanje očitno vendarle daje rezultate. Pogleda na Savinjo se Celjanom tudi ni več treba sramovati, saj je skozi čisto vodo mogoče videti vsak kamenček in še ribam naravnost v drobovje.
»Smeti so grde,« me je vmes poučila malčica v petkrat prevelikih rokavicah, ki je pridno pobirala smeti. »Plastiko lahko predelajo potem v nove stvari,« je suvereno dodal njen vrstnik. Roko na srce, čistili niso le otroci. Posebej hitro sta jo vsak s svojo vrečko po zastavljenih trasah ubirala tudi dva možakarja. Po tehniki in usklajenosti je bilo videti, da gre za dva izkušena prostovoljca »s kilometrino«. Izkazalo se je, da sta to bila prvi mož celjske občine Bojan Šrot, ki se je odločil občanom dati dober zgled, ter - malo od občine, malo od Simbia - Marko Zidanšek. Ta je zatrdil, da bodo zbrani odpadki še isti dan odpeljani, ločeni in ustrezno deponirani v Buko-
Gotovo se bo kdo vprašal, kako da tudi po čistilni akciji rastje na bregovih rek še vedno kazijo tako moteče plastične vrečke. Kot je že predhodno na primeru Savinje pojasnil laški podžupan Jože Senica, bregov načeloma ne smejo čistiti, saj v okviru prostovoljnih akcij nihče ne more prevzeti odgovornosti za nevarnost. »Na bregovih naj bi čistili le posebej usposobljeni prostovoljci, med drugim morajo za to imeti opravljen plavalni tečaj. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti prisotnost reševalca iz vode ter ustrezno poskrbeti za varnost. Za čiščenje brežin bi tako morali organizirati posebno akcijo.«
šolarčkov (svet in njegova ekološka prihodnost očitno res stojita na mladih), prišli so še dijaki Poslovno-komercialne šole Celje ter zaposleni v eni od zavarovalnic. Ja, skupaj jih je morda res bilo kakšnih sto! Andoljšek je povedal, da so
vžlaku, ter navrgel nekaj lepih misli o skrbi za okolje. Je pa zaskrbljeno gledal Šrota, ki ga je vmes prehitel za nekaj metrov. Če sem nehoto vplivala na izid kakšne stave, se opravičujem in obljubim, da bom dala za »rundo« ...
Priljubljeno sprehajališče ob Savinji je zaradi truda številnih prostovoljcev kot iz škatlice. A za koliko časa?
Prepozna za ribiče, pravočasna za lasten prispevek
Andraž je dajal vtis, da je poslikal, kar je želel, in da bi se lahko mirne duše ločil od razgleda na Savinjo. Navdihnjena z nedavnim svetovnim dnevom varstva voda sva jo mahnila proti bodočemu turističnemu biseru, Šmartinskemu jezeru. Iskanje od Andoljška obljubljenih 100 do 150 prostovoljcev ni obrodilo sadov, čeprav sva obvozila vso »obalo«. Misterij je bil rešen ob postanku pri ribiški koči, kjer se je nekaj mož že lotevalo postčistilne faze. Tako sva vsaj sklepala glede na vonj po pečenih če-vapčičih. »Vesta, malce pozna sta. Mi bi bili bolj slabi ribiči, če bi ob vodo prišli ob 10. uri dopoldne. Smo že počistili,« je bilo pojasnjeno. Tudi prav. Si je dal pač Andraž duška ob fotografiranju labodov.
Priznam, popoldne me je pekla vest. Polovico dneva preganjam ljudi, ki so se lotili čistilne akcije, sama pa nisem pobrala
Najbolj drzni so si upali tudi čisto v bližino vode. Tudi v čast mednarodnemu dnevu voda.
niti ene samcate smeti. Potem naj v časopisu še pametujem, da sem pričakovala več zanosa in večjo udeležbo? In sem jo mahnila ob bregu Savinje proti visečemu mostu z vrečo. Kar nekaj plastenk in pločevink sem tako ustrezno deponirala iz narave v kanto. Je pa res, da so me mimoidoči gledali, kot da se mi je do konca zmešalo. »Če bi nabirala regrat, bi še razumel,« je navrgel znanec. Takrat se mi je posvetilo; odločilni premiki se še niso zgodili. Čeprav
smo soglasno s srcem vsi za čisto okolje in ekologijo, do ustreznega premika še ni prišlo - v glavah. Ko bo, čistil-
nih akcij sploh ne bomo več potrebovali.
POLONA MASTNAK, foto: GrupA
Spomladanska čistilna akcija ima v Celju dolgo tradicijo, saj se je razvila iz akcije Ribiške družine Celje pred 30 leti. Ribiči so takrat čistili predvsem ob Savinji in Šmartinskem jezeru. Kasneje je organizacijo prevzela celjska občina in razširila se je v vse mestne četrti in krajevne skupnosti. Leta 2009 je malo več kot 300 prostovoljcev pobralo 50 kubičnih metrov smeti, podobni bodo verjetno tudi letošnji rezultati. Lanske vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo se je v Celju lotilo skoraj tri tisoč prostovoljcev, ki so iz narave odstranili okoli 167 ton odpadkov.
Da ne bo pomorov čebel
Te dni je Čebelarska zveza Slovenije ponovno opozorila na nevarnost uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za čebele in uporabnike pozvala, da so še posebej pozorni pri njihovi uporabi.
Za čistilno akcijo se je treba primerno opremiti. Rokavice so nepogrešljivi del. Ko bi le imeli kakšno manjšo številko ...
Soodvisnost kmeta in čebelarja je bila po njihovem v preteklosti premalo poudarjena, celo prezrta. Eni in drugi morajo imeti odgovornost
do okolja in s tem do čebel. V zvezi zato priporočajo, da pred uporabo FFS natančno preberete priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži
opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so zanje škodljivi vsi insekticidi. Posebej morate biti pozorni na znak čebele v rdečem okvirju. Priporočena sredstva uporabljajte v najnižjih priporočenih odmerkih, uporabljajte za čebele manj nevarne pripravke, škropite v večernih urah ali ponoči, ko so čebele že v panjih, pred škropljenjem pa pokosite podrast v sadovnjaku ali vinogradu.
Življenje brez nevarnih kemikalij?
Pesticidi in druge nevarne kemikalije nas spremljajo na vsakem koraku in pogosto se njihove nevarnosti sploh ne zavedamo. V gospodinjstvu najdemo nevarne kemikalije v čisti-lih, kozmetiki in izdelkih za nego telesa, pesticide pa v sredstvih za negovanje rastlin, odganjanje mrčesa ... Predvsem pa najdemo pesticide kot ostanke v vodi in hrani. Rezultati analiz kažejo, da skoraj polovica vzorcev živil v Sloveniji vsebuje ostanke pesticidov.
Te snovi povzročajo rakaste in mnoge druge bolezni, zato je dobro, da vemo čim več o njih in se jim skušamo izogniti. V priročniku, ki so ga izdali v društvu ECHo, so na enostaven način predstavili nevarnost kemikalij, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, in podali praktične nasvete, kako se jim lahko na zelo enostaven način izognemo z uporabo alternativ. Povzemamo nekaj nasvetov.
Čiščenje
Ko izbiramo čistilo, barvo ali lak, dajmo prednost izdelkom na vodni osnovi pred izdelki, katerih osnova je organsko topilo. Pri uporabi organskih snovi izberimo izdelke rastlinskega izvora namesto tistih, ki vsebujejo naftne derivate. Slednji kljub industrijskemu čiščenju vsebujejo snovi, ki onesnažujejo in se veliko počasneje razgra-
dijo kot snovi rastlinskega izvora. Namesto mineralnih kislin, kot je na primer solna kislina, uporabljajmo naravne kisline: kis, limono. Čistilni praški (praški za drgnjenje) vsebujejo klorirane snovi in fosfate, nekatera čistila za umivanje posode pa tudi močne kisline oziroma baze (natrijev hidroksid, kalijev hidroksid), katerih namen je uničiti patogene bodisi bakterije ali viruse. Poleg tega, da ta sredstva onesnažujejo okolje, ne koristijo zdravju. Za čiščenje posode sta povsem primerna kis ali limona. Za čiščenje z drgnjenjem priporočamo kuhinjsko ali pralno sol oziroma sodo bi-karbono.
Za raztapljanje vodnega kamna uporabimo kis ali limonino kislino, izogibajmo se čistilom, ki vsebujejo klor. Preprečimo prehod ostankov hrane in las v odtoke z namestitvijo mehanske ovire. V primeru zamašitve najprej fizično sčistimo odtok in uporabimo gumijasti zvon. S kisom pomešana soda bikar-bona deluje proti zamašitvi. Za odstranjevanje vodnega kamna iz pralnega stroja namesto mehčalcev vode uporabimo kis. Enkrat na leto v stroj zlijemo 2 litra 20-odsto-tnega kisa in vklopimo enega od programov prekuhavanja. Pred prvim izplakovanjem izklopimo stroj in pustimo vodo s kisom stati nekaj ur, nato ponovno vklopimo stroj in končamo program. Dobro
Tako pranje, kot ga pokažejo na etnoloških prireditvah, je verjetno najmanj problematično, kar se tiče kemikalij, ima pa veliko drugih minusov ...
Na podlagi raziskave, ki so jo izvedli v EU, se za 80 odstotkov kemijskih snovi, ki jih uporabljamo, ne ve, ali pri človeku povzročajo raka oziroma ali škodljivo vplivajo na plodnost ali naše potomce. Za 85 odsotkov kemikalij ne vemo, ali se kopičijo v naravi ali v prehranjevalni verigi in za 70 odstotkov teh snovi ni znano, kako se razgradijo v okolju.
je vedeti, da se pri pranju pri nižjih temperaturah vodni kamen kopiči počasneje.
Pranje perila
Pri nakupu dajmo prednost pralnim sredstvom brez fosfatov. Pri strojnem pranju se lahko uporabljajo tudi pralna soda, naribano pralno milo ali pralni oreščki. Izogibajmo se dodatkom, ki odišavijo, omehčajo in olajšajo sušenje! Preverimo, kolikšna je najmanjša zadostna količina pralnega sredstva. Količine, ki jih navajajo proizvajalci na embalaži, so večje, kot je potrebno. Pri pranju belega perila dodajmo limonin sok, pri pranju pisanega perila pa kis, saj s tem
ohranimo barve in povečamo moč pralnih sredstev. Namesto sredstev, ki vsebujejo natrijev hipoklorit, uporabimo manj škodljiv, vendar enako učinkovit vodikov peroksid. Najbolj naravi prijazno je, če belo perilo sušimo na soncu. Ne uporabljajmo mehčalcev! Pralno sodo in ostale koristne snovi je mogoče kupiti v ve-
dno več bio trgovinah tudi v Sloveniji.
Umetne dišave
Mednarodne raziskave so pokazale, da redna uporaba raznovrstnih sprejev v veliki meri pripomore k nastanku astmatičnega obolenja. Prav tako se izogibajmo umetno odišavljenemu parafinu sveč, ki proizvaja nevarne stranske produkte, kot so na primer saje. Uporabljajmo le čebelji vosek z bombažnim stenjem. Namesto dišav zračimo! Tudi sobne rastline pripomorejo k boljši kakovosti zraka. Prostor lahko odišavimo tudi s posušenimi rastlinami, kot so na primer sivka, limonina lupina ali meta. Enak učinek lahko dosežemo z nekaj kapljicami čistega naravnega eteričnega olja in naravnimi dišavami. V trgovinah so na voljo številne dišave na osnovi naravnih sestavin. Kljub temu pred nakupom preverimo certifikate.
Osebna higiena
Lahko izberemo naravno kozmetiko s pridobljenimi certifikati ali izdelke bazične kozmetike, katerih pH je 7 ali več, kar koži omogoči dihanje, jo obnavlja in skrbi za primerno ravnovesje med maščobami in vlago. Poleg tega razstruplja telo in zagotavlja, da koža opravlja svojo primarno nalogo: iz telesa odvaja odpadne snovi. Primerna je tudi za dojenčke in otroke. Uporabljajmo šam-
Teden alternativ pesticidom so letos že četrto leto pripravili tudi v Sloveniji. Do konca marca bodo opozarjali na nevarnosti pesticidov, njihov vpliv na zdravje, hkrati pa tudi predstavljali možnosti, kako se jim izogniti. V Sloveniji je nosilec projekta Društvo ECHo, ki je izdalo priročnik Nevarne kemikalije v vsakdanjem življenju in kako se jim izogniti. Najdete ga na spletni strani www.moto-vilec.si.
pone, katerih sestavine so naravne, morda bazične bio šampone. Med naravnimi lahko najdemo tudi takšne, ki so narejeni s kokosovim milom in kalijevim karbonatom (pepeliko).
Poiščimo zobne paste brez natrijevega fluorida, brez tri-klosana in brez SLS-a. Eden najpomembnejših dejavnikov za zdravje zob pa je hrana, čeprav na zobe vplivajo tudi stres, premalo gibanja, zdravila, kajenje in škodljivi dodatki v predelanih živilih. Zobe si vsaj dvakrat na dan nežno umijmo s kakovostno zobno ščetko, ki ima veliko mehkih ščetin.
Kupujmo deodorante brez parabenov, izogibajmo se parfumom. Uporaba eteričnih olj kot dišav sega v daljno preteklost. Na to, kako bomo »dišali«, v veliki meri vpliva tudi to, kaj damo v sebe in na sebe. Več kemikalij bomo pojedli ali namazali na kožo, več jih bo telo prisiljeno izločiti.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA (arhiv NT)
Popravek
V	skladu z Zakonom o medijih, ki opredeljuje tudi pravico do popravka objavljenega obvestila, na zahtevo Službe za odnose z javnostmi pri Mestni občini Celje objavljamo popravek na prispevek avtorice IS z naslovom:« Problem: alternativna energija ali bolj varčni ljudje«, objavljenem v časopisu Novi tednik na strani 9, dne 22. marca 2011. Popravek je objavljen v celoti in ni lektoriran s strani uredništva. UREDNIŠTVO
Popravek se nanaša na naslednjo vsebino omenjenega prispevka: »Obisk ministra Žarnica so v Celju izkoristili še za to, da mu predajo pobudo, ki so jo prejšnji teden prav tako na pobudo državnozbor-ske poslanke Andreje Rihter sprejeli mestni svetniki.«
V	Službi za odnose z javnostmi MO Celje so zapisali, da je »navedba v zgoraj zapisanem odstavku, v delu, ki govori, da so mestni svetniki pobudo sprejeli prav na pobudo državnozborske
poslanke Andreje Rihter, napačna.«
»Že v letu 2008 je Mestna občina Celje skupaj s KS Aljažev hrib organizirala okroglo mizo »Poti in odgovornosti do ekološke sanacije Celjske kotline«. Ena od osnovnih ugotovitev na okrogli mizi je bila, da se degradirano okolje Celjske kotline, predvsem območje Tehnopolisa (območje stare Cinkarne) uvršča med ekološko najbolj onesnažena tla v Sloveniji, ki je predvsem posledica dolgoletnega obratovanja industrijskih podjetij.
Pobude, ki so bile sprejete na okrogli mizi je obravnaval in sprejel na 1. seji dne 5. novembra 2008 tudi Projektni svet za ekološko sanacijo Celjske kotline (sedaj Svet za trajnostni razvoj Celjske kotline), ki ga je s sklepom št. 3561/2008 z dne 5. avgusta 2008, ustanovil župan Bojan Šrot. To je strokovno posvetovalno telo, katerega osnovni namen je spodbujati, usmerjati in nadzorovati pobude sprejete na okrogli mizi in sam potek ekološke sanacije Celjske kotline.
Zaradi starih bremen - prekomerne onesnaženosti tal - spada Celje med bolj onesnažena območja v Sloveniji, zato je pomembno, da se najprej počistijo stara bremena. Zato je bil v Občinskem programu za varstvo okolja za MOC eden od okoljskih ciljev na področju sanacije in varstva tal tudi sprejetje Zakona o sanaciji Celjske kotline, ki bi pomenil podlago za pripravo programa ukrepov (vsebinski, terminski in časovni plan) ter vire financiranja izvedbe ukrepov.
Iz vsega zgoraj navedenega kot tudi iz gradiva za 5. sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje torej sledi, da je Mestni svet Mestne občine Celje obravnaval in tudi sprejel Pobudo za pripravo Zakona o okoljski sanaciji Celjske kotline na predlog župana Mestne občine Celje Bojana Šrota in Oddelka za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje, ki ga vodi Roman Kramer.
Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Celje, 24. marec 2011
H!TR0 NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1,10, petkova pa € 1,30. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,70 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, f 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I ¿'H'];* tudi letnik 2011 A J.W.1;1
J,ys prilogo TV-OKNO! ^
Vsak petek 48 banmik strani televizijskega sporeda in lanimhrosti iz sveta glasbe in zabave.
lü'VIIH'IIIIH
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj: Ulica:
Datum rojstva:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Mali pisci z velikimi temami
V Celju so uspešno organizirali tradicionalne Roševe dneve
S podelitvijo petih nagrad in enakovrednih priznanj dvajsetim izbranim avtorjem so se v četrtek v Celju končali letošnji Ro-ševi dnevi, osrednja državna prireditev za najboljše mlade pesnike in pisatelje 8. in 9. razredov slovenskih osnovnih šol.
Dopoldne so v šoli Frana Roša organizirali literarno delavnico in ob koncu predstavili nastala dela. Popoldne so udeleženci obiskali Roševo hišo in v osrednji knjižnici odprli razstavo glasil s prispevki osnovnošolskih otrok. »Bera prispevkov, ki so jih mladi poslali na Rošev natečaj, je bila letos zelo dobra, na nek način celo presenetljiva,« je povedala višja svetovalka pri republiškem skladu kulturnih dejavnosti in urednica revije Mentor Dragica
Breskvar. »Zlasti so zanimivi ti novi svetovi, v katere segajo mladi avtorji. Zelo so kritični, tudi samokritični, marsikatere teme, o katerih pišejo, so zelo boleče, zlasti družinska razmerja, ločitve, nezmožnost komunikacije mladih znotraj sebe in podobno. Gre za nekatere prav pretresljive in dobro napisane tekste.«
Osrednji del Roševih dne-vov je literarna delavnica, ki jo je letos vodila Vida Mokrin Paver. »Zelo odprta osebnost je, iskriva, delo pa povezuje tudi z znanostjo, s kvantno fiziko in z literaturo. Zato so udeleženci, kljub temu, da so z njo delali le dve šolski uri, kar nekaj >odnesli<. Vsak navdušen avtor >potegne< veliko od mentorja, če je ta iskriv,« je povedala Bre-skvarjeva in dodala, da je
sicer težko reči, koliko bodočih piscev je bilo v Celju. »Toda nastavki so izjemno dobri. Presenetljivo je, o čem vsem razmišljajo tako mladi avtorji, ki mladosti navkljub pri svojih delih segajo že tudi izven realnosti. Vsi so zelo nadarjeni in verjamem, da bodo literarno ustvarjali še naprej.«
Med zvrstmi, ki so jih predstavili mladi pisci na tem literarnem natečaju, je bila polovica proznih in polovica del v poeziji. »Je pa bila proza veliko bolj kakovostna od poezije. Od dvajsetih avtorjev smo za zaključno srečanje izbrali le dva pisca poezije.« Na letošnjem srečanju je s svojimi deli sodelovalo 45 mladih piscev, komisija pa je za sodelovanje na srečanju in delavnici izbrala 20 najboljših avtorjev. Med letošnjimi petimi nagrajenci
Kulturni galopi v Centru konjeniškega športa Celje postajajo vse bolj cenjena in uveljavljena, intimna glasbena doživetja. Skupaj jih pripravljata hiša kulture in center, na njih pa se predstavljajo predvsem mlajši glasbeniki. V soboto sta tako tam z nenavadno kombinacijo harmonike in petja
nastopila vokalistka Nuša Ofentavšek in akordeonist Mihael Strniša, študenta ljubljanske akademije za glasbo in Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Nuša Ofentavšek, ki se džez petja uči pri prof. Nadi Žgur, je občinstvu znana tudi kot pevka vse boljše celjske zasebe Tuned fish, Strniša pa je član zasedb
Gamma in Oktet 9. Na galopu sta tokrat občinstvo v drnec pognala z zabavnim, a hkrati silno zahtevnih sporedom klasičnih džez standardov in popevk, ki so v priredbah za harmoniko in glas poskrbeli za nepozaben zabaven pomladni večer.
BS
Foto: GrupA
Nuši Ofentavšek in Mihaelu Strniši se je na odru pridružil še tolkalec Aleš Zorec
Udeleženci Roševih dnevov so si ogledali tudi Roševo hišo in pisateljevo spominsko sobo.
sta tudi Laura Krajnc iz II. Roša Celje, med povabljeni- osnovnih šol na celjskem
Osnovne šole Rogaška Slati- mi udeleženci delavnice pa območju.
na in Anja Zupan iz OŠ Frana je še deset mladih piscev iz	BRST, foto: GrupA
S harmoniko in z glasom v pomlad
Plesni mozaik so predstavili tudi člani vseh plesnih skupin Plesnega foruma Celje.
Odvrtel se je plesni vrtinec
V organizaciji celjske izpostave javnega sklada kulturnih dejavnosti sta bili minuli teden dve prireditvi V plesnem vrtincu, na katerih so mladi plesni ustvarjalci predstavili svojo ustvarjalnost.
Sodobni ples je ena najbolj razvitih prosto-časnih ustvarjalnih dejavnosti v Celju in to so prepričljivo dokazali tudi mladi plesalci in plesalke iz Plesnega foruma, Harlekina - društva za umetnost plesa in Plesnega teatra Igen.
Skupine Plesnega foruma Celje so nastopile prve in v svoji dvorani najprej predstavile letos
obujeno plesno slikanico Škrat sanjavec v izvedbi skupin Sovice in Packe. Večerni del prireditve so oblikovali še mladi plesalci iz skupin Pika, Frka, Forum in Ansambel PCF. V petek je sledil še drugi del revije v dvorani I. osnovne šole Celje, ko je svoje male koreografije predstavilo še okoli 70 plesalcev in plesalk Harlekina in Igna. Nastope si je ogledala regijska selektorica Kristina Pojbič Champaigne, ki izbira najboljše za regijsko revijo, ki bo maja v Žalcu. Na obeh revijah se je predstavilo skoraj 150 mladih plesalk in plesalcev.
BS, foto; GrupA
Umetniki za Karitas
Slovenska Karitas je avgusta lani na Sinjem vrhu nad Ajdovščino izpeljala likovno kolonijo Umetniki za Karitas, ki se je je udeležilo 26 umetnikov. Nastala dela so namenjena prodaji za potrebe Karitas.
Razstava slik te likovne kolonije se seli po slovenskih razstaviščih. Še do 7. aprila bo odprta v Galeriji Mozirje, pod geslom Nosite bremena drug drugemu. Izkupiček od prodaje 16. mednarodne likovne kolonije namenjajo družinam v stiski. Na ogled so dela slikarjev Abdulwahab Ai-awahdija, Vlaste Arzenšek Gottestein, Tamare Burmicky, Metke Erzar, Gordane Gašperin, Rada Jeriča, Janeza Kovačiča, Maše B. Mašuk, Nikolaja Mašuka, Mateja Metlikoviča, Gregorja Pratnekerja, Marjana Skumavca, Karen Soklič, Aleše Stritar, Adriana Velussija, pa tudi dela strokovnih sodelavcev ter udeležencev Dneva odprtih vrat.
BS, foto US
Iva Tratnik se na svoji razstavi ukvarja z vprašanjem magične privlačnosti - med svetlobo žarnic in veščami, med kulturo in umetnostjo ...
Veščin prah
V Galeriji Plevnik-Kronkowska v Celju razstavlja Iva Tratnik
V omenjeni galeriji so v petek odprli razstavo celjske umetnice Ive Tratnik z naslovom Veščin prah.
Vešče, magično očarljive v svoji simetriji, žametnosti in fantastičnih vzorcih, se zaradi vdanega nočnega spreleta-vanja ob virih svetlobe povezujejo s sanjavostjo, skrivnim znanjem in z vztrajnim iskanjem. Kot nočna bitja so podoba grotesknih temnih sil, vendar so v svoji zaupljivosti do iluzije topline žarnic hkrati otožne in ranljive. Prav tega nasprotja se na pričujoči razstavi loteva celjska umetnica Iva Tratnik, ki je v galeriji postavila osupljivo veliko podobo vešče, izdelane iz različnih materialov, in na nasprotno steno galerije obesila podobe žarnic, likovno grajenih iz kosov blaga.
»Motiv vešč me je povsem nezavedno privlačil že nekaj časa. Pravzaprav bolj motiv svetolobe, ki nekoga privlači. Začela sem delati z letalci - napol človeškimi figurami, ki jih je privlačila žarnica in so se ob letu mimo žarnic videla njihova okostja. Potem sem prišla do vešče, tega za mnoge
zloveščega, a privlačnega bitja, zelo zanimive in na nek način odštekane oblike in strukture,« pojasnjuje avtorica. Res velikansko podobo vešče je izdelala iz blaga, odej, filca, brisač, krzna, mrežastih nogavic ... Nasproti je postavila iz podobnih materialov izdelane podobe žarnic in vzpostavila medsebojno povezanost bitja in sodobne tehnologije, ki ga s svojo svetlobo in toploto privlači, a ga hkrati uniči, saj mu odvzame bistvo, tisti prah na krilcih, zaradi katerega lahko leti - živi.
»Ta pojav sem docela nezavedno povezala še s stripi. V njih se pojavljata asket brez napake in naivna slikarka, ki napake opazuje in komentira. Ukvarjala sem se s citati, ki so me pritegnili in govorijo o nasprotju med kulturo in umetnostjo. Vse se mi je povezalo z veščo, ki jo privlačijo žarnice,« pravi Iva Tratnik.
Razstava bo na ogled do 15. aprila.
BS, foto: SHERPA
Rož'ce poezije po prekmursko
Prvi pomladni dan in svetovni dan poezije so v Šentjurju praznovali z izdajo pesniškega zvezka Rož'ce poezije. Med avtorje pesmi se je zapisalo kar 60 učencev osnovnih šol v občinah Šentjur in Dobje.
Z izdajo knjižice želijo popularizirati poezijo med mladimi, jih navdušiti za pisanje in branje pesmi in spodbujati k odkrivanju pesniške govorice. Zbirko so na posebni likovni delavnici prav tako opremili učenci likovniki. Izdajo je uredila Anita Koleša, v podobo ličnega zvezka pa je pesmi in risbe postavil oblikovalec Peter Arlič.
To je že druga pesniška zbirka Rož'ce poezije, ki je izšla v izdaji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Območne izpostave Šentjur. S Knjižnico Šentjur so pripravili tudi zaključno prireditev, na kateri sta sodelovala prekmurska poeta Feri Lainšček in Vlado Kreslin.
StO Foto: GG
www.novitednik.com
»Takoj se vidi, kdo ima iskrico, kdo občutek za ritem, kdo posluh za besedo,« je na prireditvi voditeljici Aniti Koleša povedal Feri Lainšček. »Iskreno povem, da je bil to eden mojih najlepših pesniških dogodkov.«
Točka G: vrata v dušo!
Glede na vsakdanji tempo bi bilo bolje pisati o knjigi Kako premagati stres, pri čemer knjiga Točka G niti ni tako daleč od tega ... Če je mogoče verjeti anketam, vse ženske vedo, da je točka G »tkivo na sprednji steni ženskega spolnega organa v globini približno pet centimetrov, na polovici med sramno kostjo in materničnim vratom«. A le tretjina je že doživela »srečanje z žensko v sebi« in »valove vrhuncev v celotnem telesu« po stimulaciji točke G, ki v tantri velja za sveto točko, medtem ko ji Kitajci pravijo palača jina. Z razlogom.
Mimogrede, s tem zapisom ne grešimo: tudi Eva jo je imela. In če je Bog ustvaril (najmanj) dve možnosti doseganja božanskih »vrhuncev« žensk - zakaj potem ne bi uživala dvojno? Knjiga Točka G vodi žensko in par-tnerja(-ico) skozi spoznavanje tega za kovanec velikega
z načini ljubljenja (tudi za samske so nasveti) svojo seksualnost stopnjujete do ekstaze. »Vrhunec« ni le na fizični ravni. Je kot »prijetna izguba meja« ali »doseg svojega bistva«. Ženska se premakne na višjo duhovno raven. Znano je, da tantra usmerja seksualno energijo k srcu, kjer naj bi se združila z ljubeznijo. Zanimive so raziskave, da je več srčnih infarktov med ženskami, ki redko doživijo spolni »vrhunec«. Morda zato, ker ga redko katera doživlja s svojim bistvom - v srcu?
Ker obstaja več vrst ženskih orgazmov, lahko ženska doživi tudi kombiniran »vrhunec«, a je pri tem potrebna izredna predanost, ključno je tudi dihanje, pri katerem se mora ujeti s partnerjem. Pa tudi zaupanje, ki ga ne le daješ, ampak tudi prejemaš. Tantrična seksualna praksa in meditacije poznajo še več oblik žen-
V rubriki Bukvarna Novega tednika vas novinarji našega časopisa in Radia Celje vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje novinarjev - knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda sestanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno bukvo, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si. Z veseljem ga bomo objavili.
tkiva in tudi skozi prakso -torej stimuliranje točke med ljubljenem. Ženska lahko s stimuliranjem točke G uživa tudi sama. A kot boste prebrali v knjigi ali morda iz prakse veste, pri nekaterih ne gre tako zlahka. Zato: če so vam »G-vrhunci« že znani, potem veselo na delo. V nasprotnem primeru »zagri-zite« v 180 knjižnih strani. Priporočam temeljito branje. Pri diagonalnem branju utegnete izpustiti ključne malenkosti, kar lahko prinese neuspeh!
Čudovit uvod v globlje dojemanje G-spolnosti za tiste, ki bi jo radi začutili, je ročna masaža intimnega dela ženske (brez tehničnih pripomočkov!). Ta se izvaja po določenih stopnjah in na določen način ( »pridi sem« gib prstov). Točka G se ne razkrije takoj. Masaže trajajo tudi do uro in več, kar lahko pri ženski sprva izzove nelagodje, bolečino ali celo željo po prenehanju. A vsi vemo, da do uspeha vodi trnova pot, zato se splača potrpeti. Po masažah se lahko ljubite po »etapah« (podrobneje v knjigi) ali drugače rečeno:
skih »vrhuncev«, zato raziskovanje točke G resnično odpira vrata v dušo.« Vsakič, ko se ženska v spolnosti »žrtvuje« za druge, rani sebe in svojo strast. Zato se lahko strinjamo z avtorjema knjige: ženska mora ključ užitka iskati v sebi, ne v drugih. Ali ljubite svoje partnerje(-ice) in ali z njimi v spolnosti doživljate vrhunce? Koliko pa v prvi vrsti ljubite sebe? Zatorej: vzemite si čas! Bodite drzne in brez izgovorov. Treba je »sprobat«!
P. S. Pri moških obstaja točka P (masaža prostate). Ko bo o tem napisana tudi knjiga - jo bom prebrala.
O AVTORJIH
Elmar in Michaela Za-dra sta Italijana, ki sta se s tantro zbližala med potovanjem po Indiji in jo osem let preučevala. Na svojih tečajih tudi učita, kako povečati predanost, ljubezen in spolni užitek. O točki G sta opravila raziskavo na 180 ženskah in prišla do zanimivih ugotovitev. Napisala sta tudi knjigi Tantra za dva in Pot do seksualne ekstaze.
S. Šol
Duričič, Romih, Bevc, Romih ...
Pred zadnjo tretjino 1. SNL spet sprememba na celjski klopi
Celjski nogometni prvoligaš je med prvenstvenim odmorom zaradi reprezentančnih tekem odigral prijateljsko srečanje na Hrvaškem z Interjem in izgubil z 1:0, potem ko se je v petek razšel s trenerjem Stanetom Bevcem.
Bevc je celjske nogometaše prevzel oktobra, vodil jih je na dvanajstih tekmah. Trikrat je zmagal, štirikrat igral neodločeno in petkrat izgubil. Ime novega stratega članskega moštva še ni znano. V člansko moštvo se je v Zaprešiču vrnil Dominik Beršnjak, prej je bil suspendiran. Glede Bevca je seveda jasno, da je moral oditi, in sicer pred dvema domačima prvenstvenima tekmama, z Nafto in s Koprom, ter pred gostovanjem pri zadnjeuvrščenem Primorju. Za izjavo še ni bil pripravljen, razbrati je bilo, da je zelo razočaran, čeprav naj bi takšen razplet pričakoval. »Sodelovanje med obema stranema je bilo korektno, žal pa se ni obrestovalo v tem, da bi se ekipa povzpela na mestih prvenstvene lestvice. Klub se Stanetu Bevcu zahvaljuje za njegovo sodelovanje in mu želi veliko uspeha v njegovi nadaljnji karieri. NK Celje imena za novega trenerja še ni nima. Vse obveznosti v zvezi s člansko ekipo bodo v tem času v klubu zagotovili s kadri znotraj obstoječe stroke,« je sporočilo vodstvo kluba. Člane je v Zaprešiču vodil Damjan Romih, ki je v tej sezoni vskočil že po odslovitvi Milana Duričica.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Stane Bevc
Elita Slatna korak do elite
Košarkarji Rogaške so tik pred prebojem v 1. A slovensko ligo. V 24. krogu 1. B lige so v svoji dvorani s 87:76 ugnali moštvo Nove Gorice.
Slatinčani bodo v zadnjih dveh krogih gostovali v Grosupljem in pričakali Litijo, za uresničitev cilja pa potrebujejo le še eno zmago. Kapetan Željko Jotič je priznal, da je bilo moštvo proti Novogoričanom z mislimi že v prvi ligi: »Res je, v naše glave se je prikradlo prepričanje, da bomo domače tekme dobivali proti ekipam iz spodnjega dela lestvice s 40 točkami razlike. Nismo dobro začeli in tega si ne smemo več privoščiti. Na zadnji tekmi v tej sezoni v Rogaški Slatini bo bolje in tudi razlika bo višja. Seveda bomo dvom glede končnega prvega mesta skušali odpraviti že konec tega tedna v Grosupljem.« Njegov trener Matej Bakšič se sicer ni strinjal z njim: »Imeli smo nekaj težav s poškodbami, kar je zmotilo naš ritem igre. Obenem smo dopusti-
li gostoma Petroviču in Marcetiču, da sta se razigrala. Rotirali smo deveterico, poznala se nam je odsotnost Pungartnika. V Grosupljem želimo slaviti.«
V Rogaški Slatini imajo košarkarji odlično podporo navijaške skupine Elita Slatna, ki je minuto pred koncem tekme dvignila vse gledalce z vzkliki: »Vsi na noge!« Mladi navijači so med eno od tekem prižgali bakle pred dvorano, zato se je vanjo dobro videlo. Obisk gledalcev je za B ligo nadpovprečen (vstopnina za odrasle je dva evra), Rogaška je bila nazadnje v prvi slovenski ligi leta 1996, potem pa sta sledila finančni kolaps in poldrugo desetletje igranja v nižjih ligah. Glede ponovitve scenarija strahu ni, kajti župan Branko Kidrič je dovolj razsoden.
Celjskemu območju se torej ob Zlatorogu, Hopsih, Elektri in Šentjurju obeta še peti prvoligaš! »Celjska liga« brez Celja ...
DEAN ŠUSTER
Martina Ratej je bila proglašena za najboljšo športnico občine Šentjur v letu 2010 - v moški konkurenci je zmagal tekvondoist Denis Drapič, med ekipami pa košarkarji Šentjurja - in če ne bo kakšne senzacije, bo to ponovila tudi v naslednjih letih.
Letos bo dopolnila 30 let. »Prihajam v najboljša leta, >kopjašice< blestijo do 35. leta. Ponosna sem na prejšnjo sezono.« Večkrat je omenjala vzpone in padce. »Dostikrat razmišljam o grenki izkušnji
Z leve stojijo trener Matej Bakšič, Beno Pungartnik, fizioterapevt Božo Kolar, Domen Ambrož, Lenart Plavčak, Semir Smajlovič, Miroslav Petrovič, Igor Spešič in pomočnik trenerja Tihomir Tabak, čepijo pa Uroš Polajžar, Željko Jotič, Nejc Pešič, Dragan Šučur, Boban Tomič in Leon Komerički.
V	drugi ligi bo še vroče
Konjičani bi na vrh, Šmarčani bi z dna ...
Nadaljevanje prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi iz kroga v krog nudi presenečenja. Zadnje je pripravilo Šmartno, ki je ugnalo vodilni Interblock. Dravinja je slavila proti Dobu.
Nogometašem iz Šmartnega ob Paki v jesenskem delu sezone nikakor ni steklo, a zdaj je zgodba povsem drugačna. Šmarčani v tem delu še niso bili poraženi, nazadnje pa so premagali ljubljanski Interblock, ki se bojuje za uvrstitev v 1. ligo. Šmartno 1928, ki ga vodi Stanko Božičevič, je slavilo z 2:1 po golih Denisa Kramarja in Alema Mujakoviča in zdaj za predzadnjim Šenčurjem zaostaja za dve točki. Prvenstvo se bo nadaljevalo v soboto, ko se bo Šmartno zopet pomerilo z Interblockom, a tokrat v Ljubljani.
Še naprej pa navdušuje Dravinja na čelu s trenerjem Marjanom Marjanovičem. Konjičani so slavili na Dobu, kjer so domačo zasedbo premagali z 2:0. Zadela sta Tihomir Lazarevič in Damir Močič. Dravinja sedaj za vodilnim In-terblockom zaostaja le za točko. Kot kaže se v nadaljevanju obeta prava srhljivka tako v boju za najvišja mesta, kot tudi v boju za izognitev izpadu. Dravinja je trenutno na (drugem) mestu, ki vodi v dodatne kvalifikacije za uvrstitev v 1. ligo.
V	soboto bo gostila Šenčur.
MITJA KNEZ
Moči in eksplozivnosti Martini nikoli ni primanjkovalo, izboljšati mora še zaletno hitrost in tehniko izmeta.
Trije cilji, tri želje
na evropskem prvenstvu v Barceloni. Kaj bi bilo, če se ne bi vmešala okužba noge prav v Španiji ...« Na zimskem državnem prvenstvu v Celju je brez težav izpolnila normo za nastop na svetovnem prvenstvu, ko je njeno orodje pristalo pri 61,51 metra. »To je bil moj prvi letošnji cilj. Želim si še izboljšati državni rekord, v diamantni ligi priti vsaj na tretje mesto, na svetovnem prvenstvu v Daeguju pa ...« V Južni Koreji bosta s trenerjem Andrejem Hajnškom seveda »napadala« medaljo. Imata
Hopso
V nedeljo se je končal drugi krog lige za prvaka za košarkarje. Hopsi so v gosteh premagali Maribor, Elektra je izgubila v Novem mestu, medtem ko je Zla-torog zmago nad Slovanom vknjižil že v petek.
Polzelani, ki so v uvodnem krogu za le točko izgubili s Heliosom, so v Mariboru domačo ekipo ugnali z 88:70. Trener Tonči Mašina je poudaril: »Fantje so upoštevali moje napotke, kar se nam je obrestovalo. V prvem polčasu smo imeli, kljub temu, da smo ves čas vodili, sicer nekaj težav z obrambo. Vendar smo v nadaljevanju to popravili in zasluženo zmagali.« Igor Mi-jajlovic je bil s 23 točkami najboljši strelec srečanja, Gregg Thondique jih je dosegel 16. Novi zmagi naproti bodo šli Polzelani v soboto, ko bodo gostili ekipo Slovana.
»Odčitali« lekcijo
Zlatorog je na Kodeljevem doživel edini poraz v tej sezoni, maščeval pa se je z obrestmi, s 66:45, čeprav je zaradi poškodbe manjkal najboljši igralec Vladimir Panic. Po
dokaz, da sta pozimi trdo in uspešno vadila, zato se bosta mirno posvetila nadaljnjim pripravam, večkrat v Medu-linu. 8. maja bosta pripravljenost preverila na mitingu v Šentjurju, 26. maja pa bo Martina v Rimu nastopila na tekmi diamantne lige. »Kaj še počnem? Poleg treningov in skrbi za sinova mi ne preostane nič drugega,« tiho zaključi zelo skromna športnica z izjemnim potencialom. Bo del njega uspela izvleči že letos?
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
A KRATKO
Bitka »ranjenih«
Göppingen: S kar trinajstimi goli razlike so rokometaši velenjskega Gorenja izgubili prvo tekmo četrtfinala pokala EHF v Nemčiji. Ob polčasu so zaostajali z 18:8, ob koncu je bilo 33:20, kar bržkone že pomeni slovo od napredovanja. Povratni obračun bo v nedeljo v Rdeči dvorani, vodilna zasedba 1. slovenske lige pa bo precej moči najbrž potrošila pojutrišnjem v lokalnem der-biju v Zlatorogu. »Ranjeno« je tudi celjsko moštvo, po osmem porazu v sezoni, drugem v Ško-fji Loki.
V seštevku sedmi
Arosa: Na finalu svetovnega pokala je bil celjski deskar Rok Marguč trinajsti v paralelnem veleslalomu, v skupnem seštevku pa je segel najvišje od slovenskih reprezentantov, saj je osvojil sedmo mesto. Bistveno je, da je z očetom, ki je tudi njegov trener, formo načrtoval v pravem trenutku, saj je na svetovnem prvenstvu osvojil srebrno in bronasto odličje. (DŠ)
Celje izpadlo iz igre
Knežje mesto ne bo gostilo EuroBasketa 2013 - Pričakovana odločitev KZS - Šrot: »Do prvenstva se lahko zgodi še marsikaj.«
zmagi oga in »v
16:14 je bila tekma v znamenju moštva Aleša Pipana, ki je z delnim izidom 15:0 povsem zaustavilo gostitelje in povedlo z 29:16. Laščani so domače igralce pustili pri neverjetno skromnih 45 točkah, na Kode-ljevem so slavili po dobrih treh letih. S 16 točkami je bil najučinkovitejši Alen Omic. Domači trener Gašper Okorn je dejal, da opravičila za takšno sramoto ni. Drugačno je bilo razpoloženje Aleša Pipana, ki je z odlično taktiko povsem onemogočil tekmece: »Čestital bi svojim igralcem, saj so odigrali tako, kot smo se dogovorili. Dobro smo se pripravili na Slovan, ki ima neugodno ekipo, predvsem v domači dvorani. Igra morda ni bila lepa za oko, vendar smo to tekmo morali dobiti, zato smo se posluževali določenih taktičnih zamisli. Lahko smo zadovoljni.« Občutke po zmagi je strnil tudi Jure Pel-ko: »Tako prepričljive zmage se nismo nadejali. Na Kodeljevem je vedno težko zmagati. Zaradi dobre priprave smo vedeli, kdo lahko od nasprotnikov kaj naredi. To se nam je obrestovalo. Ne pomnim, kdaj je Laško prejelo tako malo točk.« Da-
nijel Vujasinovič je v dobrih 38 minutah vpisal 7 točk, na vprašanje, ali je to bil že prvi velik korak proti Jadranski ligi, pa je odgovoril: »Ja, res je bil. Z odlično in zagotovo našo najboljšo obrambno igro v letošnji sezoni smo prišli do zaslužene zmage.«
V Treh lilijah bo v soboto derbi. Napoved Aleša Pipana: »Imamo teden dni časa, da se dobro pripravimo na Krko, ki ima svoje ambicije v pokalu Challenge. Mogoče bo v Laško prišla malce lahkomiselno, zato bomo poskusili presenetiti.«
Neugoden razpored
Šoštanjčani so po ponovnem gostovanju spet doživeli poraz, po Unionu Olimpiji še z novomeško Krko. Nastopili so le z osmimi igralci, vendar bi morala biti po mnenju stratega Dušana Hauptmana njihova igra vseeno boljša: »Tako kot v Ljubljani smo se tudi tokrat ustrašili. Že res, da je Krka ena močnejših ekip, ampak lahko bi se bolj potrudili.« Salih Nuhanovič, ki je bil v rednem delu prvenstva trikrat izbran za najkoristnejšega igralca kroga, je zbral 20 točk in šest skokov. V naslednjem krogu bo Elek-tra igrala doma s Heliosom. Po dve zmagi imajo Krka, Zlatorog in Union Olimpija, Hopsi so zbrali eno, Elektra še nobene.
MOJCA KNEZ MITJA KNEZ
»Takšno odločitev smo pričakovali,« je četrtkovo sporočilo Košarkarske zveze Slovenije (KZS), da bodo predtekmovalne skupine evropskega prvenstva v košarki leta 2013 gostili Novo mesto, Ptuj, Koper in Jesenice, komentiral celjski župan Bojan Šrot. Celje in Maribor sta izpadla iz igre. Odločitev glede Celja ni bila presenečenje, saj je vodstvo občine ob soglasni podpori mestnega sveta že pred 14 dnevi KZS jasno dalo vedeti, da njenih pogojev ne more sprejeti. »Mislim pa, da ta zgodba še ni končana,« je v petek še povedal Šrot.
Glavni razlog? Finance. Spomnimo: Celje bi za udeležbo pri organizaciji EuroBasketa moralo plačati 720 tisoč evrov kotizacije. Stroški ureditve dvorane Zlatorog po standardih Fibe, subvencije za uporabo dvorane, ureditev parkirnega režima in sredstva za ureditev dvorane Golovec, ki bi služila ekipam za treninge, bi skupaj s kotizacijo narasli na okrogel milijon in pol evrov. Kar bi bilo za celjski proračun odločno preveč, so se strinjali v Celju in zavrnili pogoje KZS. Niso pa dokončno zavrnili možnosti sodelovanja. »Ne le, da smo takšno odločitev glede Celja pričakovali, Celje nikoli niti ni uradno kandidiralo za soorganizacijo evropskega prvenstva,« je v petek pojasnil Bojan Šrot. »Pri nas so se predstavniki KZS večkrat oglasili, mi smo jim vse razkazali, pokazali pripravljenost, nenazadnje pa imamo eni redkih zgrajeno infrastrukturo. A denar je denar in presodili smo, da pet dni košarkarskega dogajanja v Celju ne more upravičiti stroškov,« je bil jasen Šrot.
Predsednik združenja ženskih košarkarskih klubov in član izvršnega odbora KZS Uroš Krajnc je kot dolgoletni košarkarski delavec in Celjan razočaran, da Celje ne bo eno od prizorišč evropskega košarkarskega prvenstva: »Na seji izvršnega odbora KZS sem izpostavil
problem, ker nihče od štirih organizatorjev nima osnovnih pogojev za izvedbo tekem ene od predtekmovalnih skupin, dvorane ima edino Celje. Vendar sta predsednik zveze in generalni sekretar v razpravi izpostavila, da so bili pogoji za vse kandidate enaki. Zagotovila sta, da bodo vsa ta mesta uredila potrebno infrastrukturo v potrebnem času po standardih Fibe. Če se to ne bo zgodilo, obstaja možnost, da bo KZS iskala nadomestno rešitev in tu bi ponovno lahko Celje vskočilo kot mesto, ki ima vse potrebno.«
Celje
infrastrukturo že ima, drugi bi šele gradili
Kot dodaja Šrot, od KZS v času od odločitve mestnega sveta do izbora soorganiza-torskih mest ni bilo odziva. »Vsem soorganizatorjem želim veliko sreče, saj jo bodo tudi potrebovali. Sploh tisti, ki bodo morali dvorane šele zgraditi. Vsi pri tem računajo na neka evropska sredstva. Kolikor vem, po poročanju medijev in izjavah šolskega ministra Igorja Lukšiča, naj bi šlo za zgolj šest milijonov evrov, kar je daleč premalo za gradnjo dveh novih dvoran in obnovo ostalih. Tudi zato mislim, da ta odločitev, izbor, še ni dokončna, vprašanje je, kaj se bo v tem letu in pol oziroma dveh letih pred prvenstvom še zgodilo,« je nekoliko skeptičen celjski župan. Prepričan je, da celjski ljubitelji športa in košarke ne bodo prikrajšani, saj razdalje do izbranih mest niso takšne, da jih pravi navdušenci ne bi bili pripravljeni premagati.
Ob odločanju glede kandidature celjski svetniki še niso imeli podatka, kdaj naj bi bili tekmovalni dnevi, zato je bilo veliko ugibanja, ali bodo istočasno kot Mednarodni obrtni sejem. Številni so zato izrazili pomisleke, kaj bo z uporabo dvorane Golovec, kako bo z namestitvami športnikov, saj so v času sejma celjski hoteli polno zase-
deni, ter kaj bo s prometnim režimom. Kot kažejo izkušnje, je v Celju v času sejma promet že tako zelo obremenjen. Vmes je postalo jasno, da bo prvenstvo v septembru. »Vseeno bi se dalo najti neke rešitve, celo sinergijo, saj bi si gostje, ki bi prišli na tekme, lahko ogledali tudi sejem. Res pa je, da učinek pri hotelirjih in gostincih ter ostalih ponudnikih ne bi bil tak, kot če bi bila dogodka ločena. Lahko ponovim, da bi stroški daleč, daleč presegali pozitivne učinke,« je razmišljal Šrot.
POLONA MASTNAK MOJCA KNEZ Foto: SHERPA
Prvi del EuroBasketa (štiri skupine s po šestimi reprezentancami) bo od 4. do 9. septembra. Mednarodni obrtni sejem pa bo čez dve leti predvidoma svoja vrata odprl v sredo, 11. septembra.
PANORAMA
MALI NOGOMET
1. SL, 20. krog: Dobovec
-	Izola 6:2 (3:0); Drobne (4, 24), Bizjak (12), Kroflič (14, 23, 26). Vrstni red: Litija 46, Oplast 42, Puntar 40, Dobovec 38, Tomi Press Bronx 30, Casino Safir 20, Izola 14, Sevnica 3.
NOGOMET
3. SL - vzhod, 15. krog: Zreče - Tromejnik 0:0, Šentjur - Čarda 0:5 (0:2), Bistrica
-	Kovinar 1:2 (1:1); Perpar (6, 68), Simer Šampion - Paloma 3:0 (1:0); Djuranovič (28), Omanovič (65-11 m), Kožar (76). Vrstni red: Odranci 38, Simer Šampion 31, Kovinar 27, Tromejnik 24, Čarda 34, Dravograd 22, Zreče, Grad, Malečnik 23, Veržej 19, Paloma 15, Bistrica, Stojnci 12, Šentjur 9.
Štajerska liga, 15. krog: Šoštanj - Ormož 4:1 (1:1); Spasojevič (29), Umihanič (46-11 m, 84), Vejizovič (73), Rogaška - Zavrč 0:2 (0:0), Mons Claudius - Šmarje 0:6
(0:3); Firšt (10, 45, 47), Mauher (37), Debelak (66), Vrani-čar (89). Vrstni red: Zavrč 43, Šoštanj 37, Pesnica 29, Pohorje 26, Šmarje 25, Limbuš 24, Poljčane, Peca, Rogaška 19, Podvinci, Ormož 14, Koroške gradnje 12, Mons Claudius 8, Gerečja vas 7.
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 2. krog: Geoplin Slovan - Zlatorog 45:66; Blažič 12, Krušič 11; Omic 16, Atanackovic 11, Pelko 10, Dimec 9, Vujasinovič 7, Lapornik 4, Kovačevič 3, Božovic, Nikolič Smrdelj, Brodnik 2, Maribor - Hopsi 70:88; Kadič 18, Zolotič 16; Mijajlovic 23, Thondique 16, Sebič 14, Vrsaljko 10, Sviridov, Venta 8, Godler 4, Podvršnik 3, Kobale 2, Krka - Elektra 77:54; Ikonič 12, Balažič 11; Nuhanovič 20, Jeršin 10, Bi-lič 9, Vidovič 6, Miljkovic 5, Horvat, Lelič 2. Vrstni red: Krka, Zlatorog, Union Olimpija 4, Hopsi, Helios 3, Maribor, Slovan, Elektra 2.
1.	B SL, 24. krog: Rogaška - Nova Gorica 87:76; Spešič
25,	Tomič 17, Petrovič 14, Ambrož 10, Smajlovič, Pešič 8, Jotič 5, Konjice - Grosuplje 74:68. Vrstni red: Rogaška 46, Šenčur 45, Kraški zidar 41, Portorož 40, Grosuplje, Litija 38, Hrastnik 37, Radovljica 36, Postojna 33, Nova Gorica 32, Primorac Branik 31, Medvode 30, Triglav 29, Konjice 28.
2.	SL - vzhod, 21. krog: Union Olimpija B - Vrani Vransko 89:71, Nazarje - Calcit 69:68, Krško - Terme Olimia 89:87. Vrstni red: Radenska 39, Bistrica 38, Terme Olimia 37, Rodd 34, Posavje 33, Ježica 32, Calcit 31, Lastovka 30, Vrani 27, Nazarje, Fenomeni
26,	Union Olimpija B 22.
ROKOMET
Pokal EHF, 1. tekma četr-tfinala: Göppingen - Gorenje 33:20 (18:8); Schöne 10, Kaufmann 6; Musa 7, Manojlovic, Golčar 3, Medved, Miklavčič 2, Cehte, Gams, Šimič 1.
1. SL, za prvaka, 2. krog: Loka - Celje Pivovarna Laško 28:25 (13:12); Dolenec 14, Bundalo 5; Marguč 10, Mlakar, Rnic 5, Toskic 3, Poteko, Kokšarov 1. Vrstni red: Gorenje 44-4, Cimos 41-7, Celje 3216, Loka 30-18, Trimo 27-21, Maribor 26-22.
1. B SL, 18. krog: Celje Pivovarna Laško B - Grosuplje 26:28. Vrstni red: Krško 33, Izola 30, Sviš 27, Sevnica 25, Škofljica 17, Ajdovščina 16, Celje B, Grosuplje 14, Kočevje 13, Velika Nedelja, Železniki 10, Mokerc 7.
ODBOJKA
1. SL (ž), 1. tekma polfinala končnice: Aliansa - Calcit 1:3. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 29. 3. KOŠARKA
1. SL (ž), za prvaka, 4. krog, Kranj: Triglav - Celje (18.45).
Četrtek, 31. 3.
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 3. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (19).
Najboljša spet Polavderjeva in Drakšič
V	Žalcu so letos »zelo pohiteli« in v petek podelili priznanja in nagrade najuspešnejšim športnikom za leto 2010. Za najboljša so razglasili judoista Sankakuja Lucijo Polavder in Roka Drakšiča, ki sta, mimogrede, tudi naj športnika mesta Celje.
V	članski konkurenci so imele najboljšo ekipo rokometašice Žalca. Za najuspešnejše športno društvo so razglasili kolektiv odbojkarskega kluba Spodnja Savinjska Aliansa Šempeter. Posebna priznanja so si prislužili Ju jitsu klub Aljesan Šempeter za uspešno minulo delo in rekordno bero uspehov na slovenski kot tudi mednarodni ravni, člani PD Zabukovica za uspešno izveden projekt Peš iz Zabukovice na Triglav ter Milan Polav-der, Matjaž Baudek in Ivan Novak za dolgoletno uspešno delo na športnem področju.
BA
Foto: SHERPA
*
t 1
* -4
L ' yLi r IT »
m
m r V, jiLt '



I
Lucija Polavder, Roki Drakšič in ostali člani Sankakuja načrtujejo prvi višek forme med 21. in 24. aprilom, ko bo v Carigradu evropsko prvenstvo, pa tudi v mesecu maju na tekmah svetovnega pokala v Bakuju in Moskvi.
Ko se odvadiš noža in vilic
Naš filmski kritik Peter Zupanc se je po letu dni vrnil s Kitajske - O ljudeh, običajih, izkušnjah in predvsem naših predsodkih bo napisal knjigo
»Bilo je po naključju,« usodno povezanost z deželo Marca Pola pojasni Peter Zupanc, sicer izvrsten poznavalec filmografije in filmski kritik. Ko je leta 2007 prvič obiskal Kitajsko, je vedel, da ni zadnjič. Četrtič se je obiskovanje prevesilo v ostajanje. »Hotel sem začutiti deželo in živeti življenje, kot ga povprečni prebivalci province Guangxi. Po enem letu se ni bilo enostavno spet privaditi na nož in vilice,« v smehu začne svojo zgodbo Peter. »Da o nehi-gieničnosti običajnih straniščnih školjk sploh ne govorim!«
Njegova prva tri potovanja so bila turistična. »Po naključju sem po dolgem času srečal prijateljico, katere fant je imel službo v Šanghaju. Vabilo je bilo izrečeno napol v šali in napol zares, a prav zaradi njega sem se potem odpravil tja. Dosti sem potoval že pred tem, v Azijo pa je bila to prva pot.« Za prve obiske Kitajske si je vzel štiri do šest tednov, vseeno pa je v njem počasi zorela odločitev, da je to za resnično spoznavanje dežele premalo. »Lahko je biti frajer v tuji deželi, ko imaš v žepu dovolj denarja, jasno začrtano pot in povratno letalsko karto. Toda kako bi bilo tam zares živeti? To je bila misel, ki mi ni dala miru.«
V pokrajini živega muzeja
Potovati na Kitajsko za večino pomeni stati na znamenitem zidu, vstopiti v prepovedano mesto, se sprehoditi med vojščaki iz terako-te in začutiti utrip večmilijonskega mestnega mravljišča. Spotoma je Peter zaslutil, da se njegova zgodba tu ne konča. »Ker delam v dovolj svobodnem poklicu in razumeva-jočem kolektivu, da sem svoje delo lahko opravil tudi na daljavo, sem
Ko te družine sprejmejo v svojo domačnost, je gostoljubje Kitajcev brezmejno. Ne samo obed za skupno mizo, tudi prenočišče je samoumevna ponudba. Peter Zupanc na obisku pri manjšini Wu Pai Miao.
začel resno razmišljati o tem, da bi ostal.«
Kitajska provinca Guangxi meji na Vietnam. Zahodnjakom je znana predvsem po značilnih kraških vršacih nad reko in ribičih, ki s kormorani lovijo ribe. »Te podobe so zahodnjakom še znane, kaj več pa ne.« In ker je raznolikost narodnostnih manjšin v tem delu tako velika, da so nekateri kraji praktično »živi muzeji«, je sklenil, da bo prav tam preživel svoje kitajsko leto. Med več kot 50 različnimi narodnostmi mnoge še ohranjajo zelo tradicionalen in prvinski način življenja. »V tem času sem veliko potoval znotraj province, večkrat obiskal vsa staro-
Znanje jezika pride prav na vsakem potovanju. V eksotičnih deželah še toliko bolj. »S pismenkami sem se od začetka malo trudil, potem pa ugotovil, da je bolj pametno, da se posvetim govoru. Morda bodo enkrat le prišle na vrsto.« Glede na to, da sistem kitajske pisave sestavlja kar 40 tisoč pismenk, z bolj redko uporabljenim besediščem pa še enkrat toliko, mu je treba čestitati za optimizem. Vseeno pa je prav zaradi drugačne pisave samostojno popotovanje po državi precej zahtevno. »Lahko imaš rahle težave, ja,« hudomušno komentira Peter. »Še zdaj se na primer čudim relativni lahkotnosti pohajkovanja med mojimi prvimi obiski na Kitajskem. A ko sem v tem letu obiskal Vietnam, sem spet izkusil, kako je biti na komunikacijski točki nič. Od takrat še bolj cenim svoje znanje kitajščine.«
V skritih delih Kitajske ostaja življenje podobno tistemu, kot ga je pred 700 leti odkrival Benečan Marco Polo. Ena od vasi manjšine Dong v Sanjiangu, provinca Guangxi.
davna središča teh ljudi in predvsem užival v raznolikosti pokrajine.«
Serviser hitro, topla odeja takoj
V Nanningu je Peter najel stanovanje in živel povprečno, vsakdanje življenje. Pri tem ga je plača iz Slovenije uvrščala v srednji ali celo višji srednji sloj. Čeprav ni imel resnih, na primer zdravstvenih težav, pa se je moral vseeno iz dneva v dan znajti. Zaradi jezikovnih preprek to ni bilo vedno preprosto. »Že doma sem se približno osem mesecev učil kitajsko. Za prvo silo je zadostovalo. Olajšano pa sem kmalu ugotovil, da ljudje niti se vprašajo, kaj potrebujem, ampak mi poskušajo že vnaprej ustreči.« Ko se mu je sredi sicer mile zime pokvarilo ogrevanje, so takoj uredili. Že naslednji dan ga je obiskal mojster in vse skupaj popravil. Lastniki stanovanja pa niso čakali niti tako dolgo. »Še isti večer so stali na mojih vratih. Nemalo presenečen sem jih gledal in ugotovil, da so prišli samo zato, da bi mi prinesli dodatno odejo. Brez dvoma. Ljudje so tisto, kar po takem potovanju pusti vtis in kar je po mojem mnenju največje bogastvo Kitajske.«
Si se izgubil?
Kot zahodnjak v tem manj znanem delu države je bil Peter seveda svojevrstna atrakcija in dobrodošel gost vsake družine. »Bil sem v vaseh, kamor je zahodna noga stopila bolj pomotoma ali sploh nikoli. >Kaj delaš tukaj, ko pa ni slaven prostor? < so me spraševali.« Ker se je še vedno intenzivno učil jezik, je bilo sporazumevanje vedno lažje. »Bodimo realni, moja kitajščina je še vedno zelo osnovna, pismenke pa tako ali tako še ne bodo prišle na vrsto, vendar je vsaka beseda, ki jo znaš, vredna zlata.« Menda tujca na Kitajskem obravnavajo na dva načina. »Če greš kot neveden turist zgolj na najbolj oblegane turistične znamenitosti, si pač denarnica na dveh nogah. Čeprav je dražje, jo še vedno čisto spodobno odneseš. Če pa jim vsaj z nekaj znanja jezika in kulture narediš korak nasproti, denarnice sploh ne potrebuješ več. Ob mojih obiskih so me ljudje vedno pogostili in potem vztrajali, da moram ostati
pri njih. Na začetku sem bil nekoliko začuden, potem sem sprejel to kot samoumevno gesto izrednega gostoljubja domačinov.«
Tudi kitajski kmetje v korak s Hollywoodom
Peter ima za marsikoga čudovito službo, saj si mora po službeni dolžnosti ogledati vse aktualne filmske projekcije. Če si nekje na kitajskem podeželju, to ni nujno enostavno. »To je bil eden večjih strahov, a se je izkazalo, da brez potrebe. Tudi v Nanningu so imeli dobra kina, kjer so vrteli filme v originalu. Še bolj pa pride do izraza njihova podjetnost, ko lahko kupiš katerikoli >originalen< izvod filma praktično kakšen dan po premieri v Ameriki. Mislim, da sem bil skoraj bolj obveščen kot doma.«
Kitajska filmografija mu je ljuba še od doma. V tem letu pa se ji praktično ni posvečal. »Zdelo se mi je povsem skregano z zdravo pametjo, da bi sedel med štirimi stenami in gledal Kitajsko v filmu, ko pa je bilo treba samo odpreti vrata in jo doživeti v živo. Veliko preveč krajev sem hotel obiskati in se pogovarjati z resničnimi ljudmi.« O vsem tem bo v prihodnosti nastala knjiga. Tudi z njo se bomo Slovenci morda znebili stereotipov in predsodkov. Kitajska je še vse kaj drugega kot skupek ogleda vrednih turističnih znamenitosti, neumorna izdeloval-ka poceni robe ter grozeča gospodarska pošast prihodnosti.
Da bo tja gotovo še potoval, seveda ni treba posebej poudarjati. Prvi vtisi po vrnitvi domov pa so se počasi že zložili v širšo sliko. »Najprej me je navdala misel, kako smo tu vsi zelo debeli in posledično vsaj malo razvajeni. Resda tu ne moreš spregledati minimalne plače na pohodu, ki je sicer petkrat višja od tiste na Kitajskem, zato pa je pri nas tudi obrok hrane osemkrat dražji.« Ne glede na to, kako
Zahodnjaki si sploh ne predstavljamo, kako narodnostno pestra je pravzaprav Kitajska. Slika je nastala v bližini vietnamske meje, v vasi Goulin.
jim gre in koliko denarja imajo, pa Kitajcem nikoli ne zmanjka volje po medsebojnem druženju ob hrani. »Ta kultura medsebojnega pogoščevanja, četudi ob najbolj preprosti enolončni različici >hot pot< (vroči lonec, op. p.), je nekaj, kar mi že zdaj manjka. Ko te sprejmejo v intimo družine, ugotoviš, da imajo povsem enake težave in skrbi kot vsi. Vseeno pa sta povezanost in podpora v širši družini povsem drugačna, kot smo vajeni.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: PETER ZUPANC (osebni arhiv)
Na Kitajskem je ostalo veliko Petrovih prijateljev, ki so mu v tem času nadomeščali družino. Že zaradi njih se bo na Kitajsko v prihodnosti še vrnil.
NAPOVEDUJEMO
V maju bomo v torkovih izdajah Novega tednika začeli objavljati feljton izpod peresa Petra Zupanca. Poznavalec Kitajske, ki smo vam ga predstavili, nam bo to azijsko velesilo predstavil v štirih vsebinsko zaključenih feljtonih oziroma »nanizankah«.
Najprej bomo postavili zgodovinsko izhodišče, in sicer z opiranjem na zgodbe fascinantnega Edgarja Snowa, prvega zahodnega novinarja, ki je v času dolgega marša intervjuval Mao Zedonga. Prestavili se bomo v poli-tično-ekonomsko sedanjost, a s komentarji, ki izhajajo iz ust prebivalcev province Guangxi. Potem bomo na hitro obiskali vseh 11 narodnostnih manjšin te province in se nazadnje potopili v vroč lonec subtropskega vsakdanjega preživetja prebivalcev mesta Nanning.
Tekmovanje na spletnem kvizu Evrošola je bilo odprto za poljubno število razredov iz vsake šole in poljubno število tekmovanj, vendar se je po pravilih kviza lahko uvrstil le najboljši razred iz vsake šole. To je uspelo 3.d. Gimnaziji Celje, ki je dosegla 270 točk v samo 92000 milisekundah.
Prihodnost Evropske unije, njena vloga, organiziranost in mesto v svetu bodo vplivali na prihodnost mladih Evropejcev, so prepričani v informacijski pisarni Evropskega parlamenta za Slovenijo. »Pomembneje kot kadarkoli prej je, da mlade iz evropskih držav vključimo v proces sprejemanja odločitev in delitev odgovornosti, s čimer bodo postali del evropskega demokratičnega življenja.« Evropski parlament tako izvaja program Evrošola, katerega namen je, da se mladi iz vse Evrope srečajo, spoznavajo ter razpravljajo o svojih problemih in izkušnjah. Evropski parlament v obliki Evropskega mladinskega parlamenta izvaja srečanja dijakov iz 27 držav članic v Strasbourgu.
Ne mecite vseh mladih v isti koš
V torek zvečer sem prisedla na avtobus dijakov 3.d razreda Gimnazije Celje - Center, ki sta jih spremljala profesorja Mateja Glušič Lenarčič in Miha Gartner. Pričakovala sem, da bo to noč brez spanja, a so me mladi gimnazijci zelo pozitivno presenetili. In od zdaj lahko le odgovarjam: »Ne mecite vseh mladih v isti koš!« So skupina, ki ne le da

Martin Mihael Paskale je z odlično predstavitvijo požel najbučnejši aplavz.
je dan ali noč, ko se sprašuješ, kako rože uspevajo pod to nemogočo svetlobo. Kako glasovati? Zakaj je vsak glas pomemben? Vse to so lahko dijaki izkusili na lastni koži.
Več fotografij o obisku v Strasbourgu si lahko ogledate tudi na face-book-u Novi tednik in Radio Celje
3.d Gimnazije Celje - Center pred Evropskim parlamentom, kjer so jih spodbujali, da so ves dan uporabljali znanje tujih jezikov kot sredstvo izmenjave, razumevanja problemov drugih, njihovih stališč in pričakovanj.
Mladi in Evropa
Učenci 3.d. Gimnazije Celje - Center za nagrado programa Evrošola v Strasbourg
Anže Lamut je predsedoval skupini mladih, ki se je ukvarjala z vprašanjem, kako se lahko zagotovi, da bodo državljani in države članice bolj sodelovali pri poglabljanju oblikovanja resnične Evropske unije. Odlično je zastopal skupino in odgovarjal na vprašanja dijakov, ki so bili v vlogi poslancev.
Dobrobit
programa
Evrošole
Program Evrošole zagotavlja enostavno interakcijo mladih različnih nacionalnosti, zato dijaki ob obisku Evropskega parlamenta ne predstavljajo samo svojega razreda in šole, ampak postanejo del ene od petih večjezičnih delovnih skupin. Slovenci, Celjani, smo lahko še posebej ponosni na Anže-ta Lamuta, ki je uvodoma več kot 500 kolegom predstavil Gimnazijo Celje - Center in Slovenijo. »Prihajamo iz male države Slovenije, ki je v srednji Evropi, oblika države pa je podobna kokoši. Prihajamo iz Celja, ki je eno večjih mest v Sloveniji, čeprav je za evropska merila zelo majhno.« Anže je sodeloval v skupini za demokracijo in državljanstvo, kjer so se pogovarjali predvsem o problemu, da vedno manj ljudi, predvsem mladih, voli, in se spopadali z vprašanjem, kako bi pridobili čim več ljudi na volišča, predvsem na ravni Evropske unije. Anže je tudi predsedoval tej skupini in
stališča, ki jih je zavzela, nato zagovarjal v veliki dvorani Evropskega parlamenta.
Martin Mihael Paskale je imel prav tako vidno vlogo, saj je bil glavni govorec skupine, ki se je ukvarjala s problemi in prednostmi, ki nam jih prinašajo mediji, predvsem internet. »Sedeti na enem najpomembnejših stolčkov v Evropskem parlamentu je bilo neverjetno. Bil sem zelo presenečen, da sem sploh lahko tam sedel, kasneje, ko sem doživel ta občutek, kako je govoriti pred tako veliko poslušalci, pa je bilo res fenomenalno.« Martin je za svoj nastop požel tudi najglasnejši aplavz, tako zaradi podajanja zaključnih informacij kot tudi odličnega znanja angleškega jezika. Skupaj z Anžetom imata namreč kar nekaj uspehov na debatnih tekmovanjih v Sloveniji, tako v slovenskem kot tudi angleškem jeziku, bila pa sta uspešna tudi na nekaterih mednarodnih tekmovanjih, med drugim sta bila med najboljšimi v Turčiji.
SIMONA BRGLEZ Foto: SB
pozna bonton, ampak tudi diha kot eno. Uživala sem v njihovi družbi, ko so na avtobusu klepetali o tem, kaj bodo zvečer kuhali, ugotavljali, da so doma pozabili gobico za pomivanje posode, še posebej pa, ko so se pripravljali na tekmovanje debaterjev in sprejem ministra za okolje v njihovi šoli. »Pridite k nam na večerjo,« so me povabili in zares dobro skuhali. Lonci in krožniki so potovali iz sobe v sobo, kjer so imeli mini kuhinje. Hvala za odlične makarone in rižoto. Vse skupaj so nas očarale znamenitosti Stras-bourga, prehojenih 330 stopnic do vrha katedrale, prav tako tudi več kot 700 stopnic
v Ulmu, kamor pa so odšli le najpogumnejši.
Dan v Evropskem parlamentu
V Evropskem parlamentu v Strasbourgu je bilo več kot 500 dijakov iz 23 držav. Med tistimi, ki so mlade pozdravili, je bil tudi Rok Koželj, ki so ga izbrali za informatorja mladim in mediatorja med profesorji. »Glavni namen Evrošole je, da pripeljemo čim več dijakov in seveda profesorjev v Evropski parlament, zato da dobijo dijaki možnost, da spoznajo ustanovo in njeno delovanje.« In res so spoznavali to mogočno stavbo, v kateri izgubiš občutek za čas, ko ne veš, ali
Evropska unija za mlade ne sme ostati neznanka. Kadar se ti odločajo o svojem življenju in se trudijo najti pravo usmeritev, morajo imeti možnost sodelovati v evropskih razpravah in izkusiti evropsko raznolikost in enotnost iz prve roke. Po delovnih skupinah so bili z dijaki iz različnih držav in skupaj so iskali odgovore.
Nesreča, ki se je pred leti zgodila na Botričnici pri Šentjurju. Voznik naj bi med vožnjo doživel srčni infarkt.
Ko med vožnjo zadane infarkt ...
... ali udari epileptični napad - Na celjskih cestah tudi samomorilci
Na Celjskem je kar nekaj prometnih nesreč, v katerih vozniki storijo samomor. Pred časom se je takšna nesreča zgodila tudi na štajerski avtocesti proti Ljubljani. Vozniki, ki storijo samomor na cesti, ponavadi zapeljejo levo v vozilo, ki jim pripelje nasproti. Vendar sume, da gre pri takšni tragediji za samomor, policisti zelo težko dokažejo. V primeru, da potrdijo, da je voznik storil samomor, se tudi te nesreče uvrstijo v statistiki med dogodke na cestah in ne med prometne nesreče.
Pred dnevi se je skoraj v središču Celja zgodila nenavadna nesreča. Moški naj bi med vožnjo z osebnim vozilom doživel srčni infarkt, nenadoma zapeljal s ceste in trčil v pešca, ki se je pri tem poškodoval. Takšnih nesreč ni zelo veliko, a so. In ne le to, javnosti so lahko »sumljive« vse nesreče, za katere preberejo, da je voznik iz neznanega razloga zapeljal s ceste ... Med temi razlogi so zdravstvene težave in nemalokrat tudi (poskus) samomor(a).
Če voznik zaradi srčnega infarkta zapelje s ceste, trči v drevo ali kakšno drugo oviro in pri tem umre, takšne nesreče policisti v statistiki ne vodijo kot nesrečo, ampak le kot dogodek. Ko dobijo še obdukcijski zapisnik, v ka-
terem je potrjeno, da je voznik umrl zaradi zdravstvenih težav, takšna žrtev torej ni žrtev prometne nesreče. To pomeni, da ni všteta v število smrtnih žrtev na našem območju, kar javnost pogosto sliši v policijskih poročilih. Ne glede na to, kako čudno to zveni, policijska statistika je pač takšna. Zaplete se,
če tak voznik med nesrečo poškoduje druge udeležence v prometu. Tako se je v Celju pred leti tudi zgodilo, da je moški doživel srčni infarkt, trčil v nasproti vozeč avtomobil, v katerem je drug voznik umrl zaradi poškodb. Zavarovalnica seveda izplača odškodnino družini žrtve oziroma poškodovancem v
tovrstnih nezgodah, policisti pa ne morejo sprožiti pred-kazenskega postopka, saj ne morejo ovaditi osebe, če je v nesreči umrla.
Ne gre le za srčne infarkte, v Celju se je že pripetilo, da je voznik med vožnjo dobil epileptični napad. Ravno pri epileptikih veljajo posebni predpisi za pridobitev vozniškega dovoljenja. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil namreč predpisuje, da epileptik lahko vozi, » ... če je brez napadov oziroma motenj zavesti vsaj dve leti s terapijo ali brez nje, če gre za najlažje oblike enostavnih parcialnih napadov, čegre zgoljzanapade vspanjuinjetodokazana edina epileptična manifestacija v zadnjih treh letih. Poprvem (edinem) napadu inčejeugotovljeno,dajedo napadaprišlo zaradi znanega razloga, zaradi katerega je mogoče zveliko verjetnostjo predpostaviti,dasenebo več ponovil,jevožnjadovoljena popretekušest mesecev«. Te predpise bo nova prometna zakonodaja, ki sebo začela uporabljati letos, še bolj dodelala. Pravzaprav zakon (še iz 70. let) predpisuje, da bi moral biti epileptik brez na-
padov štiri leta, preden sede za volan, a so dogovori članov Društva Liga proti epi-lepsiji »šli v to smer«, da je možna vožnja po dveh letih, če tako meni tudi nevrolog, ki pacienta zdravi.
Nevarna zdravila
Nekateripodatkikažejo, da jeskorajvsakačetrtaprome-tna nesreča v neposredni ali posredni zvezi z jemanjem zdravil. Petina vseh zdravil, kijih ljudjeuporabljajo, naj biimelapomembenvpliv tudi na psihofizične sposobnosti med vožnjo. 80 odstotkovlju-di,kitakšnazdravilajemljejo, mendasplohne pozna učin-kovzdravil. Vendarpolicist,ki ustavi voznika, lahko zoper njega ukrepa le zodreditvijo strokovnegaodvzemakrvi,če sumi, da ta kaže znake, ki bi jih lahko povzročilo jemanje močnega zdravila. Kot na pri-
mer v primeru suma, da je voznik pod vplivom mamil. Nimajo pa policisti naprave, ki bi na kraju dogodka neposredno pokazala ali zaznala zdravila pri vozniku, kot alkotest pokaže na alkohol ali sodobne naprave, ki pokažejo na vrste prepovedanih drog. Če voznik povzročinesrečo in se pri tem samzgovarja na zdravstvene težave, lahko policist takega voznika napoti na kontrolni zdravstveni pregled. To lahko naredi samo tako, da upravni enoti predlaga, da ga ta pošlje zdravniku. Upravna enota nato vozniku,če predlog policije potrdi, naloži časovnirok,vkateremmora pregled opraviti.Če voznik tegane stori,lahko upravna enotaodloči, da vozniku celo prenehaveljati vozniško dovoljenje.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Oseba, ki jemlje zdravilo, kjer je na škatli rdeč trikotnik, ne bi smela voziti. Če ljudje jemljejo uspavala s takšno oznako, se morajo s farmacevtom pogovoriti, koliko časa po zaužitju uspavala ne smejo za volan. V kolikor je na ovojnici zdravila prazen trikotnik, se morajo pacienti prav tako pred odločitvijo za vožnjo o svojem zdravstvenem stanju in o možnem učinku zdravil posvetovati z zdravnikom. »Tudi zdravila, ki na ovojnici nimajo posebnih opozorilnih znakov, lahko v določenih okoliščinah zmanjšajo psihofizicne sposobnosti. Taka zdravila so zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, visokega krvnega tlaka ali kapljice in mazila za oči,« opozarjajo zdravniki.
Skupina	Opis zmanjšanja psihofizičnih sposobnosti	Primerjava s koncentracijo alkohola v krvi
I	zdravila brez vpliva na sposobnost za vožnjo ali z zanemarljivim vplivom	pod 0,5 g/kg
II	zdravila z manjšim ali srednjim vplivom na vozniške sposobnosti	0,5-0,8 g/kg
III	zdravila z močnim in nevarnim vplivom na vozniške sposobnosti; njih uporaba je nezdružljiva z vožnjo ali upravljanjem strojev	nad 0,8 g/kg
Nekatera zdravila ne vplivajo na vožnjo, druga sposobnosti za vožnjo zmanjšujejo v večji ali manjši meri. Medicinci so tako učinke zdravil razdelili v tri skupine oziroma kategorije glede na njihov vpliv na psihofizične sposobnosti. Vir: zloženka Ali sem zaradi zdra5il, ki jih jemljem, slab voznik?
INFO 113!
Skoraj vsi so krivdo priznali in dejanje obžalovali, kar jim je sodišče štelo za olajševalno okoliščino pri višini kazni.
Zaradi droge v zapor
Na okrožnem sodišču v Celju so včeraj zaradi prekupčevanja z mamili obsodili na zaporne kazni Sinišo Radojevica (1 leto 6 mesecev), Selvirja Muratovica (2 leti), Daliborja Jovica (2 leti 6 mesecev) in Denisa Džafica (1 leto pogojno). Četverica naj bi preprodajala kokain in amfetamine in s tem pridobila več kot 10 tisoč evrov. Kriminalisti so člane združbe (peti je bil že obsojen pretekli mesec, saj so njegov postopek izločili iz tega sojenja) prijeli lani s pomočjo tajnih sodelavcev, ki sta od skupine pod pretvezo uspela kupiti večjo količino mamil. Jovica, ki je bil edini od lani še vedno v priporu, so včeraj izpustili na prostost. Sodba še ni pravnomočna.
SŠol
Foto: SHERPA
Odpeljali citroëna
V	petek so nepridipravi vlomili v gostinski lokal v Radečah, kjer pogrešajo 500 evrov. Iz garažne hiše na Opekarniški cesti v Celju pa je v soboto nekdo odpeljal osebni avtomobil Citroën Saxo, vreden okoli 1.200 evrov. Poleg teh tatvin policisti preiskujejo tudi vlom v stanovanjsko hišo v Petrovčah, kjer so lastniki ostali brez zbirke albumov s kovanci in z znamkami večje vrednosti.
Oborožen rop v Dramljah
V	soboto zvečer se je v Dramljah zgodil oborožen rop. Dva neznanca sta vstopila v bencinski servis in od uslužbenke zahtevala denar. Odnesla naj bi približno dva tisoč evrov, med ropom sta bila tudi oborožena z nožem in s pištolo. Policisti ju še vedno iščejo.
Trije
poškodovani v trčenju
V	nedeljo se je na regionalni cesti Celje-Žalec zgodila nesreča, v kateri sta trčila dva avtomobila. Poškodovane so bile tri osebe, dve so reševalci odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Pri reševanju so morali posredovati celjski poklicni gasilci, ki so morali enega poškodovanca iz vozila reševati tudi s tehničnim posegom.
Foto: PGE Celje
Zamenjajte klor s C-vitaminom
Klor splošno uporabljamo za kemično razkuževanje. Če pomislimo, da ta agresiven element uporabljamo tudi med prhanjem, ne smemo biti presenečeni, ko se pojavi reakcija na koži. Klor je nevaren tudi med vdihovanjem, zmanjšuje imunsko moč kože, povečuje dermatitis, psoriazo, ekceme, prhljaj, draži pa tudi oči.
Med kopanjem klor prodre v kožo in če po tem uporabimo vlažilno kremo, ostane ujet. Zato je pomembno, da ga odstranimo iz vode.
Ročka za prhanje s C-vitaminom C-58 - boljša prekrvavljenost, manj alergij
C-vitamin 100-odstotno odstrani klor iz vode. Ročka vsebuje ekvivalent 500 limon in prefiltri-ra 20.000 litrov vode. Prav tako odstranjuje trde minerale in omogoča prhanje s prečiščeno, osvežujočo vodo.
Ročka za prhanje s C-vitaminom imitira infrardeče žarke. Posebno obdelane luknjice 0,35 mm poskrbijo za razprševanje vode. Tako obdelana voda pospeši prekrvavitev telesa in obenem prihrani do 60 odstotkov vode.
Ko pridejo negativni ioni v naš krvni obtok, potekajo biokemične reakcije, ki regulirajo raven serotonina, vse to pa pomaga pri lajšanju stresa (pomirjanje) in depresije, vpliva na povečanje naše dnevne energije in zaščito proti okužbam.
Z uporabo ročke za prhanje C-58 voda ne bo več imela vonja po kloru, ampak bo rahlo dišala po limonah.

C-58
Test z termografom dokazuje obstoj infrardečih žarkov med uporabo.
a Svetle barve predstavljajo območja z višjo temperaturo. Temne barve £ predstavljajo območja z nižjimi temperaturami.
Ročka za prhanje izboljša zdravje vašega lasišča in las, prav tako bo svileno mehka tudi dlaka vaših ljubljenčkov.
Vse to in še več vam omogoča ročka za prhanje s C-vita-minom, ki jo lahko kupite za 70 EUR + DDV. Da bo prhanje res postalo užitek, pokličite še danes na 051 617 689.
Samohipnoza - spoznajte moč uma
Ste kdaj želeli imeti orodje, s katerim bi lahko spreminjali navade in razbremenili stres in čustva? Ste kdaj želeli imeti orodje, ki bi vzpostavilo pozitivne navade v življenju do te točke, ko vam ne bi bilo več treba razmišljati o tem in bi te navade postale avtomatične?
Samohipnoza nudi možnost, da se odpoveste navadam, kot so kajenje, grizenje nohtov, prekomerne skrbi, nespečnost, neprimerna prehrana, in vzpostavite bolj kreativen pogled na svet brez omejujočih strahov in neprijetnosti.
Pomaga vam pri vzpostavljanju pozitivnih podzavestnih vzorcev.
Če ste vedno počeli, kar počnete, ne bodite presenečeni, če dobite vedno iste rezultate. Naj ideja spremembe zamenja stare ukoreninjene vzorce in požene nove korenine, ki bodo pognale vašo rast v nov svet; morda do zdaj še neodkritih zmožnosti.
Na delavnici samohipnoze se učimo, kako samostojno prehajati v trans in omogočiti individualno doseganje globokega hipnotičnega transa. Pridružite se mnogim udeležencem, ki so spoznali moč svojega uma, kako ga uporabljati in ostati povezan s svojim centrom ter enoten z lastno podzavestjo in kako črpati iz bogastva lastnega jaza.
Skrivnostna pot do vaše podzavesti se vam bo odkrila z večjo lahkoto, kot ste kdaj koli mislili, in presenečeni boste, da jo lahko popolnoma prilagodite svojim potrebam in željam.
Verjetno ste že slišali, da se cilji in sugestije, vstavljeni v podzavest, hitro in bogato obrestujejo. Čas je že, da postanete gospodar svoje usode.
Ni potrebno, da imate kakršnokoli predznanje, saj so se nam do zdaj pridružili ljudje z različnih življenjskih poti, od ravnateljic srednjih šol in psihologov do čebelarjev in obrtnikov, študentov in delavcev, ter uporabili pridobljeno znanje za doseganje ciljev v življenju.
Seveda ni treba, da se naučite samohipnoze samo zaradi reševanja neželenih vzorcev, lahko jo uporabite tudi za doseganje spremenjenih stanj zavesti in duhovne rasti. Znanje samohipnoze odpira vrata nove realnosti in dojemanja sveta okoli sebe.
Pridružite se nam na delavnici samohipnoze in spoznajte svojo moč uma.	ilo
CD cn
Delavnico samohipnoze vodimo priznani hipnoterapevti z večletnimi mednarodnimi izku- be šnjami in z veseljem delimo znanje in izkušnje, saj želimo, da se povzpnejo na višjo raven. J|
Več si lahko preberete na strani www.HipnoCenter.com
Denis Horvath, hipnoterapevt £
HipnöEenter

MAGNETNA RESONANCA
Se pil za kostno mišični sistem
Septum d.o.o. Šmartinska 53 1000 Ljubljana
Ob predložitvi kupona vam na storitev magnetne resonance nudimo 10% popust
Več informacij na www.medicinski-center.si
ali nas pokličite na 01 280 96 70
Sai
o
FILTRI ZA PRHO S C-VITAMINOM
-	C vitamin 100% odstrani klor
-	Infrardeče delovanje
-	Preprečuje izpadanje las
-	Preprečuje srbečico na koži in lasišču
-	Do 60% manjša poraba vode Cena: 70 € + ddv
PRHANJE RES POSTALO UŽITEK, POKLIČITE ŠE DANES 051 617 689
GRE ZA OSVESCANJE, PRIDRUŽITE SE TUDI VI.
Za sodelovanje v akciji Za zdravje pokličite 070 735 395.
METTA INSTITUT
za celostni razvoj
Stara cesta 96h, Logatec
informacije: 051/421407 (Tadeja) info@mettainstitut.com www.mettainstitut.com
v sodelovanju s
4X
Swi»
Core Energetics
ustanavlja šolo Core Energetics v Sloveniji Šolo bo vodil svetovno priznani psihoterapevt in učitelj Core Energetics® Walid Daw, Ph.D.
Smisel življenja je, da živiš svoj polni potencial!
POVËttÉLO d.o.o.

kOMplEMENTARNE lYIfcdiuNfc Erika Žagar, dr. med.
Černelavci, Gorička ulica 61,9000 Murska Sobota
Ordinacija v Murski Soboti: 02 538 1605 Ordinacija v Podčetrtku: 03 582 9405
» k
Mbj
W i
iflfW*
m
18
0TR05KI ČAS OPIS
NOVI TEDNIK
Na Rogli v šoli v
naravi
Od 7. do 11. marca smo šestošolci OŠ Vojnik odšli na Roglo v zimsko šolo v naravi. Tam smo veliko smučali, saj smo odšli na smučišče vsak dan po zajtrku in po kosilu.
Popoldne smo imeli različne dejavnosti (gledali smo film, se vozili z adrenalinskimi sanmi in se kopali v bazenu). Po večerji smo bili v disku, na pustnem rajanju in se predstavili po sobah. Predvsem zanimivo je bilo v disku in pri vožnji z adrenalinskimi sanmi. Prvi
dan smo se razvrstili po skupinah. Bilo je sončno vreme, zato je še toliko bolj polepšalo smučanje. Zraven so bili tudi super učitelji, ki so poskrbeli za vse: smučarsko opremo, pijačo, hrano, čistost, dejavnosti ... Vsaka soba je na svoj način pridobivala točke: da je vsak »stanovalec« sobe zlagal smuči v shrambo, da je pomagal drugim, se primerno vedel in dežural (očistiti in pospraviti je bilo treba hodnik). Vsak dan so učitelji ocenjevali sobe (postlana postelja, pometena tla, zložene obleke v omarah ...). Zadnji dan popoldne je bila
tekma v veleslalomu. Lahko so nas prišli gledat tudi starši. Po tekmi smo se zbrali v Snežni dvorani v hotelu Planja, kjer so nam podelili priznanja. Po podelitvi smo odšli domov s starši ali z avtobusom.
Bilo nam je zelo lepo, saj smo utrdili svoje znanje na smučeh, nekateri pa so dosegli velik napredek, saj so v ponedeljek prvič stali na smučeh. Zahvala vsem spremljevalcem, staršem, še posebej pa ge. Olgi Kovač, ki je bila vodja šole v naravi in nam je omogočila lepe dneve na Rogli.
SONJA MARGUČ, 6.b
V drugi starostni skupini (1. triletje) je prvo mesto osvojila OŠ Rogatec s projektom Muri s prijatelji očisti Mačje mesto.
Šolarji iz Rogatca med ekozmagovalci
V okviru sejma Altermed v Celju je bila zaključna prireditev letošnjega projekta Eko-paket, na kateri so bili razglašeni zmagovalci nagradnega natečaja na temo kreativnega ustvarjanja iz odpadne kartonske embalaže za mleko in sokove. Na natečaj je prispelo rekordnih 132 projektov, med prvonagrajene pa se je uvrstila tudi OŠ Rogatec.
Temeljni namen projekta Eko-paket, ki ga podjetje Tetra Pak v sodelovanju s programom Ekošola v Sloveniji izvaja od leta 2006, je spodbujanje pravilnega ravnanja z odpadno kartonsko embalažo za mleko in sokove (KEMS).
Za pridobitev ekozastave morajo ustanove zbirati odpadno kartonsko embalažo za mleko in sokove ter ob koncu šolskega leta podati oceno o količini zbrane embalaže. Letos so jih že drugič povabili tudi h kreativnemu ustvarjanju iz KEMS, ki je zelo priročen in slikovit material za ustvarjanje. Udeležba na natečaju ni bila obvezna, so bile pa razpisane teme očitno zelo zanimive, saj so prejeli kar 132 prijav vrtcev ter osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije.
Zaključnega dogodka v Celju so se udeležili številni ekokoordinatorji, mentorji ter učenci, ki so umetnine ustvarjali. Učenci so povedali, da so se z velik veseljem lotili ustvarjanja iz KEMS in da je pravilno ravnanje z odpadki nujno, da bo Zemlja ostala čist in vesel planet.
LM, foto: SHERPA
Drugo mesto v skupini 3. triletje osnovne šole so zasedli učenci iz Šmartnega ob Paki.
Planinski pohod po Žerdonerjevi poti
V soboto, 5. marca, smo se mladi planinci OŠ Hudinja v sodelovanju s PD Ojstrica odpravili na planinski pohod po Žerdonerjevi poti.
Ob 8. uri smo se zbrali v Mestnem parku v Celju. Povzpeli smo se na Anski vrh in pot nadaljevali proti Homu, kjer smo na prvi postojanki spili čaj. Tam smo prejeli prvi žig in odpravili smo se proti Slomniku. Preden smo se začeli vzpenjati po strmi poti na Slomnik, smo imeli drugo postojanko, kjer so nam domačini spet lepo postregli. Nadaljevali smo pot, kjer smo na delu poti opazili še sneg, in z veseljem smo se kepali. Kmalu so nam učiteljice to prepovedale, saj nismo bili pozorni na hojo. Na Slomniku smo pojedli malico. Ko smo se spuščali v dolino, bi z veseljem tekali, a smo se morali držati pravil varne hoje. Na cilj smo prišli ob 13.30, pri čemer nas je v gostilni Draksler čakala topla malica (hrenovka s kruhom). Počakali smo še starše in odšli domov.
Bil je lep in zabaven pohod in veselim se novih izletov.
NEJC GODEC
Helena Kronovšek (v sredini) na izletu z upokojenimi učiteljicami
Le kdor ima otroke rad, naj bo učitelj
Leta tečejo, spomini ostajajo. »Naučili ste me plavati.« To z veseljem poudarjajo nekateri nekdanji učenci (od Celja do Žalca in vse tja do Zgornje Savinjske doline). Seveda, saj je učiteljica Jelka - Helena Kronovšek celo življenje poučevala učence na razredni stopnji, pri čemer tudi med počitnicami ni mirovala, saj so jo potrebovali kot pedagoško vodjo v kolonijah. Mnogo priznanj je dobila, a še vedno so ji najljubše iskreno izrečene pohvale nekdanjih otrok, ki jih je vzgajala.
Nikoli ji ni bilo nič težko. Marsikatera bi po abrahamu
v kolonijah bolj umirjeno delovala. Jelka pa je z neverjetno energijo plesala v krogu, igrala gnilo jajce, pa rdeče češnje, dame in gospode, ali je kaj trden most, odbojko, boj med dvema ognjema ... Pri zborih, pred spanjem, je znala otroke pohvaliti, da so spoznali, da z vajo lahko splavajo. Pohvalila je tudi sodelavce in skrbela za prijetno vzdušje. Seveda mobinga takrat nismo poznali. Nesebično je pomagala mlajšim sodelavkam v razredu. Pred 90 leti je zagledala luč sveta v Prlekiji. Tam je bila Zdolškova. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je končala v Sloveniji. Učiteljišče pa v Be-
ogradu, kamor se je družina preselila zaradi očetove državne službe. V začetku leta 1941 je dobila službo v Slovenski Bistrici, a je bilo njeno učite-ljevanje že po treh mesecih prekinjeno zaradi vojne; slovenske učitelje so zamenjali tuji. Nato je delala na občini in svobodo dočakala v mariborskem zaporu. V porušeni domovini je učila v skromnih okoljih. Celo v mrtvašnici. S Tinja na Pohorju je šla v Prek-murje in od tam na Primorsko, kjer se je poročila z učiteljem. Tudi hči je učiteljica, ki je bila več let pomočnica ravnatelja v OŠ Polzela, kjer sta učila tudi mama in oče.
Odlični v znanju AutoCada
V Šolskem centru Celje, Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja, je bilo v torek, 15. marca, 2. državno tekmovanje v arhitekturnem risanju s programom AutoCad, na katerem so sodelovali dijaki slovenskih gradbenih šol.
Tekmovanja so se udeležili tudi dijaki Šolskega centra Celje, Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, in pod vodstvom mentorice Lidije Jurički dosegli odlične rezultate. Boštjan Kopinšek, dijak G-3. a-razreda, je postal državni prvak in osvojil zlato priznanje. Luka Čepin, dijak G-2. a-razreda, je zasedel 2. mesto in osvojil zlato priznanje. Simon Plemenitaš, dijak G-2. b-razreda, je osvojil 4. mesto in prejel srebrno priznanje. Ti dijaki se bodo v maju pomerili še na mednarodni AutoCad olimpijadi v italijanskem mestu Roveretu.
IP
Polzelske učiteljice so dan žena letos praznovale posebno slovesno, saj je bila med njimi 90-letna Jelka. Zapele so ji tudi upokojene učiteljice iz Žalca, saj je aktivna članica društva in se udeležuje vseh poučnih izletov. »Na vseh druženjih si zmogla dati toliko srčnosti, prijaznosti in toplote!« so zapisali prijatelji. Enako mislijo pri Rdečem križu, pri DPM in še kje, kjer je dobivala priznanja. A bilo je tudi trpljenje. Zdaj jo razveseljujejo dva vnuka in tri pravnukinje. Zanje bo skrbela in jih nevsiljivo poučevala, dokler bodo želeli. Takšna pač je.
MARIJA KUMER
Lidija Jurički, Boštjan Kopinšek, Simon Plemenitaš, Luka Čepin
www.novilednik.com
Med najbolj delovnimi društvi
V soboto, 19. marca, je bil v domu krajanov redni občni zbor Društva upokojencev Galicija-Velika Pire-šica. Udeležilo se ga je več kot 180 članov.
Pregledali so minulo delo, ki jih uvršča med najbolj delovna društva. Predvsem pa so zelo veseli, da se je v preteklem letu začela gradnja rekreacijskega prostora, ki že dobiva dokončno podobo. Občnega zbora so se udeležili tudi župan Janko Kos, podžupan Ivan Jelen, predsednik KS Jože Kruleč in ostali gostje. Na koncu so podelili priznanji, ki sta ju prejela Janko Grobelnik in Jože Doler, medtem ko so predsedniku društva Jožetu Krulcu v zahvalo za ves trud izročili lesores nove brunarice na Trju.
Občni zbor se je nadaljeval z veselim druženjem pozno v večerne ure.	PV
■■ft
E1U .
www.radiocelje.com
ZLATI VEČER
Dvorana Golovec,
Celje
PETEK, 15. APRIL 2011,0b 20h
BORIS KOPITAR, POP DESIGN, KEHIAL MONTEHO? ANSAMBEL SPEV; ROK FERENGJA, IVO MOJZEI FOXYTEENS
Zagotovite si sedež v predprodaji!
IZLETNIK CELJE, EKOPOOL, M HOLIDAYS (MERCATOR CENTRI), BIG BANG, ZAVOD CELEIA, KOMPASOVE POSLOVALNICE, KIOSK DELO, 3DVA TRAFIKE, POŠTA SLOVENIJE, PETROL SERVISI
LOKONCERTI.SI, EVENTIM.SI, VSTOPNICE.COM, KONCERTI. NET 01 420 5000
Zalčani in Grižani na obisku v Kruševcu
Žalski in griški učitelji Katja Bolko, Jani Pišek, Ljudmila Kresovič z ravnateljico Tatjano Žgank Meža in ravnateljem Francijem Žagarjem smo nadgradili večletno mednarodno sodelovanje s šolami v Kruševcu v Srbiji.
Od 3. do 6. marca smo se na povabilo Društva pedago-
ških delavcev Kruševac odpravili na delovni obisk. Po sprejemu pri županu smo si ogledali njihove mestne in podružnične šole. Učenci so nas presenetili s prepevanjem slovenskih pesmi, kar se nas je zelo dotaknilo. V osrednjem delu druženja smo jim predstavili naše šolske projekte in se pogovarjali o možnostih so-
delovanja. Del druženja smo namenili še posebej aktualni temi inkluzije otrok s posebnimi potrebami ter spoznavali delo in problematiko tega področja v šolah. Z namenom, da bi se druženje v prihodnje še nadaljevalo, smo jih povabili na Unescov naravoslovni tabor, ki bo v maju. Veselimo se ponovnega druženja in nadaljnjih možnosti strokovnega sodelovanja z njimi.
LK
ISCEMO TOPEL DOM
Tudi to se zgodi
Tokrat vam bomo na kratko predstavili resničen dogodek, pri katerem je bil žal udeležen tudi hišni ljubljenček. Bralci pa si sami ustvarite mnenje o njem. Dogodek se je zgodil pred dnevi v eni od občin na območju celjske regije. Voznika osebnega vozila so ustavili policisti. Ugotovili so, da zaradi varnosti ostalih udeležencev v prometu ne sme nadaljevati vožnje. Odredili so tudi njegovo pridržanje na policijski postaji. Nič takega, bo kdo rekel, vendar je bil v vozilu tudi nič kriv pes, za katerega je bilo treba poskrbeti. Da je bila zadeva še bolj zapletena, se je vse skupaj dogajalo ponoči.
S policijske postaje, ki je dogodek pripetil, so pokli-nadzira občino, v kateri se cali v zavetišče in zahtevali,
Lux: »Si bom pa eno zapel!«
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.sl_
da dežurna služba zavetišča pride po psa in poskrbi zanj. V zavetišču so jim pojasnili, da če gre za žival, ki ima znanega lastnika (ta pes ga je imel, vendar je bil pridržan), to ni v njihovi pristojnosti. Povedali so jim tudi, da mora v takšnem primeru dežurni inšpektor Vursa odrediti namestitev psa v zavetišče in šele takrat lahko dežurna služba zavetišča poskrbi zanj. Po kar nekaj časa trajajočih »pogajanjih«, ki so občasno spominjala že na prepir, po prepričevanju dežurnega v zavetišču, da ne morejo kar tako priti po omenjeno žival, saj je za to predpisan postopek, ter na drugi strani po dokazovanju svoje moči lju-
di v uniformah je naposled v zavetišče le poklical pristojni inšpektor Vursa in odredil, da zavetišče pride po omenjenega psa. To se je tudi zgodilo in kosmatinec je bil prepeljan v zavetišče ter oskrbljen za čakanje na svojega lastnika. Pri tem se je treba zamisliti, da je treba včasih tudi malo dobre volje ter srca za rešitev neke težave. Sicer pa menim, da bi pristojni organi postopek vsekakor morali poznati (mogoče so ga tudi poznali), vprašanje pa se poraja samo. Ali se jim je to sploh dalo? Zavrteti kakšen telefon več pa tudi ni takšen problem in zadeva bi bila nemudoma urejena. Nihče verjetno ni pomislil, da je to za ubogo žival bil zelo stresen trenutek, ki ga zlepa ne bo pozabila. Sicer pa so pristojni za svoje delo tudi plačani z davkoplačeval-skim denarjem.
Po prestani noči, vsak zase, a v zelo podobnih okolišči-
Max: »Zdaj vem, kako izgleda pomlad!«
Uradne ure zavetišča Zonzani od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
Lan: »Jaz in moja atletska postava!«
Dina: »Kaj čakaš? Vrzi mi jo vendar!«
nah, sta se zjutraj lastnik in njegov zvesti pes spet srečala v prostorih zavetišča. Veselje psa je ob tem bilo vidno, a tudi
njegov gospodar je pokazal nekaj čustev. Mogoče je imel celo »moralnega mačka«?
ZORAN FLIS
VELIKA NAGRADNA IGRA
Do polnega vozička brez mosnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Vsako sredo m
ob 12.15 : . ^a Radiu Ce\)e : Kako lahko sodelujete?	..............
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mosnjička, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
KUPON
za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
tus
Ime in priimek: Naslov:
Št. Tuš klub kartice: 1 Davčna številka:. Telefon: _
. Podpis:

Torek, 29. marec: Skladnost Sonca in Lune v prijetnem položaju bo prinesla že v zgodnjih jutranjih urah dobro energijo in optimizem. Dan bo odličen za zasebno in poslovno delovanje, saj vas bosta podpirala tudi naklonjeni Saturn in Jupiter.
Sreda, 30. marec: Merkur, ki še vedno potuje po ovnu, bo prestopil v retrogradno delovanje, v katerem bo vse do 24. aprila. V tem času ni priporočljivo uvajati novosti. Najbolj modro bo, da se koncentrirate na težave, ki so povezane s preteklostjo. Sicer bo komunikacija v tem dnevu izredno živahna zaradi skladnega položaja Lune z Merkurjem. Povečana bo tudi
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR Z DDV,
in na facebooku Astrologinja Gordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
potreba po dinamiki, zato ne mirujte.
Četrtek, 31. marec: V zadnjem dnevu meseca bo Luna že malo po polnoči vstopila v znamenje rib in prinesla povečano čustveno energijo. V dopoldanskem času bo prineslo srečanje Lune z Venero veliko lepih trenutkov, v zraku bo romantika. Popoldanski odnos Lune s Plutonom je aspekt obnavljanja moči. Privoščite si tisto, kar vas sprošča in razvaja dušo ter telo.
Petek 1. april: Luna biva v znamenju rib, zato bodo čustva v ospredju, občutljivost bo močno povečana, enako tudi notranji nemir. Čustvene vrednote bodo v tem dnevu bolj poudarjene, zato se posvetite ljudem, ki jih imate radi. Merkur bo retrograden v ovnu, zato bodo zmešnjave in težave nekoliko večje in težje za reševanje.
Sobota, 2. april: Mars bo ob 6.52 vstopil v znamenje ovna, v katerem je zelo močan, saj je njegov naravni vladar. Mars se bo dotaknil na svoji poti Urana in Jupitra, zato bo intenzivnost dogodkov v tem obdobju neizmerna. Ob 13.17 bo vstopila v ovna tudi Luna in se na svoji poti ob 12.44 srečala z Marsom, ob 15.46 pa še z Uranom. Pazite se impulzivnosti, hitrih reakcij. Delovanje mora biti zmerno.
Čas bo precej stresen, zato bodite previdni pri dogovarjanju, v medsebojnih odnosih, tudi pri denarju.
Nedelja 3. april: Že v nočnih urah bo Luna v kvadratu s Plutonom prinašala nemir in nejasne strahove. Ob 16.33 se bo Sonce srečalo z Luno, nastopila bo prazna Luna v znamenju ovna. Previdnost svetujemo na vseh področjih. Želja po hitenju vas lahko hitro pripelje do površnosti, saj se vam z malenkostmi ne bo dalo ukvarjati. Zadeve, ki to zahtevajo, raje prestavite na kasnejši čas, da ne bo prišlo do kakšne napake. Prisotnost močnega ognjenega ovna bo prinesla razdvojenost med razumom in čustvi, kar lahko pripelje do težav predvsem v partnerskih vezeh. Nikar ne delujte na silo.
Ponedeljek, 4. april: Luna se bo v opoldanskem času srečala z Merkurjem, kar bo vzpodbudno delovalo na razvoj dogodkov, vendar vam bo vseeno lahko primanjkovalo taktnosti. Potrudite se, da boste začeto tudi končali. Le tako boste imeli občutek, da dobro napredujete s svojimi načrti. Neptun, vladar rib, se bo ob 15.37 prestavil v to znamenje, v katerem bo ostal vse do marca 2025. Neptun bo v tem znamenju zelo močno dvignil intuitivno plat in dajal poudarek na imaginarnem. Moč presoje bo velikokrat motena, v nasprotju z ustaljenimi normami pa bo tudi delovanje. Vaše razpoloženje se bo lahko drastično menjalo, saj bo Luna še vedno v dvojčkih in bo izpostavljala občutljiv živčni sistem.
NASVETI
ROŽICE IN CAJCKI
Rastlinice za pomladansko zdravje
Da bomo spomladi čili in zdravi, naberimo kakšno od številnih predstavnic divje zelenjave, ki krasi naše travnike. No, če se nam zaradi pomladanske utrujenosti ne ljubi na sprehod po prebujajoči se naravi, si privoščimo vsaj motovilec z domačega vrta. Za spomladansko zdravljenje, razstrupljanje in čiščenje se najbolje obnesejo prav prve pomladanske rastlinice - v solati, čaju, soku ali pripravljene na kakšen drug način. V tem času nabiramo penuše, motovi-lec, divjo mačeho, koprive, regrat, divji regrat oziroma smrdljivko, pljučnik, kurja črevca, dežen, nokoto, rega-čico, čemaž, trobentice ...
Motovilec in travniška penuša
Motovileč (Valerianella locusta) predstavlja dragoceno zimsko zelenjavo, ki se ponavadi znajde tudi v prvih spomladanskih solatah. In prav je tako. Slovi namreč po bogati zastopanosti vitaminov in mineralov, zlasti železu in kaliju. Vseboval naj bi petkrat toliko provitamina A in trikrat toliko vitamina C kot glavnata solata. Pohvali se lahko tudi z obilico folne kisline in vitaminom B6. Motovilec deluje pomirjajoče
Piše: PAVLA KLINER
na želodec. Na naših vrtovih najpogosteje gojimo tri sorte - ljubljanskega, holandskega in žličarja.
Travniška penuša (Cardami-ne pratensis), ki je po okusu in učinkovinah podobna vodni kreši, je ena prvih rastlinic, ki zacvetijo na spomladanskem travniku. Kdo bi si mislil, da je ta ljubka rožica rožnatih cvetov
tako okusna in zdravilna. Travniška penuša se kot drugih sedem vrst penuše, ki uspevajo na naših tleh, izjemno dobro obnese kot dodatek spomladanskim solatam. Na naš organizem deluje razkuževalno, razstruplja, čisti kri, pospešuje prebavo in presnovo, krepi odpornost ... Za te lastnosti se lahko zahvali predvsem be-takarotenu in vitaminu C ter glukozinolatom, žveplovim spojinam, ki slovijo kot močni antioksidanti. Za solate nabiramo mlade listne rozete in vrhnje dele poganjkov, skupaj s popki, cvetovi in plodovi, kasneje pa samo mlade poganjke. Ker njen okus spominja na red-kev, gorčico ali hren, jo lahko dodamo jedem, ki se jim prilegajo omenjene rastline.
Divja mačeha
Čaj iz divje mačehe (Viola tricolor) se posebej dobro obnese za spomladanske čistilne kure, saj iz telesa odstrani vse nezaželene snovi. Za spomladansko zdravljenje ga je priporočal že »stiški dohtar« Simon Ašič. Ljudsko zdravilstvo upo-
Za okusne spomladanske solate lahko naberete marsikaj tudi v naravi.
Travniška penuša - ljubka, okusna in zdravilna
rablja divjo mačeho v diuretič-ne in odvajalne namene, z njo spodbuja potenje in čisti kri. V prvi vrsti pa je cenjena zlasti kot čistilno zelišče pri kožnih boleznih. Čaj iz divje mačehe naj bi celo pomagal napeti uvelo in starikavo kožo. Po tej brhki rastlinici segamo še pri motnjah presnove, boleznih sečil, revmatizmu, protinu, aterosklerozi, izčrpanosti, nervozi, nočnih morah, astmi in srčnih boleznih. Pospešuje tudi izkašljevanje in je v pomoč pri bronhitisu. Čaj pripravimo kot preliv: dve žlički cvetočega zelišča prelijemo s skodelico mrzle vode in pustimo stati osem do deset ur. Pijemo dve do tri skodelice preliva na dan. Posebej se obnese zgodaj spomladi v obliki kure.
Bela mrtva kopriva
Podobno kot divjo mačeho je Simon Ašič za spomladansko zdravljenje svetoval belo mrtvo koprivo (Lamium album). Rastlinica, ki vsebuje sluzi, flavonoide, saponine, čreslovine in eterično olje, se zelo dobro obnese pri čiščenju krvi in spodbujanju prebave. Koprive so spomladansko krepčilo za slabokrvne, oslabele, šibke in rekonvalescente. Telo očistijo strupov in nečisto-
Predprijave na info@l-n.si
Medijski pokrovitelj
[mmiM 4b -9* m

www.l-n.si
če in tako vplivajo tudi na lepšo kožo. Z belo mrtvo koprivo si lahko pomagamo pri raznih izpuščajih, gnojnih tvorih in hemoroidih. Nanjo ne pozabimo pri vnetju dihal, zastarelem kašlju in boleznih sečil. Najbolje naj bi se obnesla pri belem toku in boleči menstruaciji ter za pomirjanje. Čaj pripravimo kot zavretek: žličko ali dve ko-privnih cvetov damo v mrzlo vodo, jo počasi segrejemo do vretja, nato naj stoji še pet do
deset minut. Pijemo po dve do tri skodelice čaja na dan. Za dodatek solatam nabiramo mlade liste in cvetove. Spomladi mešamo mlade poganjke med špinačo.
HUJSANJE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 35 54
u	www.pirnat.si
Dr. Hmat d.o.o.. Razlagava 29, Maribor

PRAV(N)I KORAKI
Urejanje razmerij med etažnimi lastniki
V rubriki pravni nasveti se je nabralo kar nekaj vprašanj bralcev o tem, kako urejati razmerja med etažnimi lastniki.
V	dveh delih, v tokratni in prihodnji torkovi številki Novega tednika, bomo tako podrobneje orisali urejanje razmerij med etažnimi lastniki.
Najprej je treba pojasniti, kdo sploh so etažni lastniki. Etažni lastniki so lastniki posameznih delov stanovanjskega ali poslovnega prostora v stavbi, kjer je več takšnih posameznih delov. Obenem so vsi etažni lastniki obvezno tudi solastniki na skupnih delih takšne stavbe (na primer strehi, fasadi).
V	zemljiško knjigo se vpišejo kot lastniki stanovanja/poslovnega prostora in obenem kot solastniki skupnih delov v idealnih deležih.
Ko govorimo o etažnih lastnikih, imamo običajno v mislih lastnike stanovanj ali poslovnih
prostorov v blokih, vse več pa je tudi lastnikov zasebnih hiš, ki se odločijo za ustanovitev etažne lastnine. Vedno, ko je ustanovljena etažna lastnina, etažni lastniki tvorijo svojevrstno skupnost. Vsaka skupnost pa potrebuje določena pravila, da lahko deluje. Kako ta pravila določiti?
Čeprav sta lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš končana, etažna lastnina še vedno ni urejena. Ponekod še vedno ni vpisana v zemljiško knjigo ali pa je vpisana, niso pa vpisani idealni solastni deleži na skupnih delih, čeprav bi že morali biti. Natančno določena višina solastnega deleža je zelo pomembna, saj so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
Etažni lastniki imajo kot solastniki pravico imeti skupne dele v posesti, jih uporabljati in uživati. Imajo pa tudi obveznosti. Med obveznosti štejemo plačilo obratovalnih stroškov (na primer plačilo skupne elektrike, čistilke, hišnika, pregled kotlovnice ...) in plačilo stroškov vzdrževanja (rednega in izrednega). Način, kako se te pravice in obveznosti med etažnimi lastniki porazdelijo, je treba urediti in zapisati. Prejšnji stanovanjski zakon je uveljavil pogodbo o upravljanju, ki naj bi uredila tudi odnose med etažnimi lastniki. Zdaj veljavna zakona s tega področja, to sta Stvarnopravni zakonik in Stanovanjski zakon, izrecno določata, da morajo etažni lastniki vedno skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih. Treba je povedati, da je ta pogodba o medsebojnih razmerjih
drugačna od pogodbe o upravljanju. Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki določiti upravnika in z njim skleniti pogodbo o upravljanju. Z njo etažni lastniki prenesejo na upravnika zlasti skrb za vzdrževanje in obratovanje skupnih delov, izterjavo in porazdelitev obveznosti, izterjavo rezervnega sklada. Etažni lastniki pa morajo dogovoriti tudi ostale medsebojne odnose, ne le vprašanje upravljanja z nepremičnino, ki ga prenesejo na upravnika. To pa uredijo v prej omenjeni pogodbi o
medsebojnih razmerjih. Zakon predpisuje minimalno vsebino te pogodbe, etažni lastniki pa se lahko dogovorijo še o čem drugem. V tej pogodbi naj bi se na primer dogovorili, na kakšen način bodo uporabljali skupne prostore, kako se bo oblikoval in za kaj se bo uporabljal rezervni sklad, kakšno bo zavarovanje skupnih delov, kakšna pooblastila bo imel upravnik in podobno. Pogodba o medsebojnih razmerjih vedno bolj dobiva veljavo, saj se vedno bolj kaže potreba po vnaprejšnji določitvi razmerij med etažnimi lastniki. Glede na to, da že sklenjena pogod-
ba o medsebojnih razmerjih učinkuje proti vsakemu novemu etažnemu lastniku, velja opozoriti, da naj bodoči lastniki pri nakupu nepremičnine le preverijo, kakšna je ta pogodba. Le tako bodo vedeli, ali so razmerja med etažnimi lastniki, s katerimi bo stopil v posebno skupnost, urejena in kako.
Naslednjič bomo v pravnih nasvetih pisali o tem, kaj lahko stori vsak posamezen etažni lastnik, če razmerje med lastniki ni urejeno ali ni urejeno, kot naj bi bilo.
Mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.

UPE LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
io^^M^atcntA^uc/č Na UPI - ljudski univerzi Žalec bomo v letu 2011 v okviru projekta Dvig ravni pismenosti organizirali
BREZPLAČNE računalniške izobraževalne programe in programe v okviru usposabljanja za življenjsko uspešnost.
RAČUNALNIŠKA PISMENOST ZA ODRASLE (3 skupine že potekajo); RAČUNALNIŠKO DIGITALNO OPISMENJEVANJE (1 skupina; začetek v aprilu 2011) UŽU MOST DO IZOBRAZBE (1 skupina; začetek v aprilu 2011); UŽU BEREMO IN PIŠEMO SKUPAJ (1 skupina; začetek v marcu 2011); UŽU IZZIVI PODEŽELJA (1 skupina; začetek v aprilu 2011); UŽU MOJ KORAK (1 skupina; začetek v avgustu 2011) in ^f UŽU MOJE DELOVNO MESTO (1 skupina; še zbiramo prijave).
Pridružite se nam in skupaj z nami usvojite nova znanja! Za več informacij obiščite www.upi.si ali pokličite na 713 35 50.
Projekt Dvig ravni pismenosti sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju«.
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA IN PLESKARSKA DELA. DOLOČEN ČAS, D MESECEV, 2.4.2011; GD ING, PROJEKTIRANJE. IZVAJANJE, INŽENIRING, D.D.D.. DPEKARNI-ŠKACESTA8D.3D0DCEUE
ČISTILKA- M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH, BIVALNIH IN SKUPNIH PROSTOROV, UREJANJE OKOLICE, RACIONALNA IN PRAVILNA UPURARA ČISTILNIH SREDSTEV, PRIBORA IN PRIPOMOČKOV ZA ČIŠČENJE, STALNO OSPOSARUANJE ZARADI NOVIH TEHNOLOGIJ ČIŠČENJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESEr CE. 2.4.2011; DOM LIPA. DRDŽRAZASOCIALNOVARSTVENE DEJAVNOSTI. D.O.O.. LAVA 11.3000 CELJE STREŽNIK - M/Ž; ČIŠČENJE NEPOSREDNE OKOLICE STANOVALCEV DOMA STAREJŠIH, POMOČ PRI IZVAJANJU VSEH ŽIVLJENSKIH AKTIVNOSTI STAREJŠIH, POMOŽNA BELA PRI ZDRAVSTVENI OSKRBI. SPREMLJANJE STAREJŠIH, BDKUMENTIRANJE STORITEV.... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.4.2011; DOM LIPA, DROŽRA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI. D.0.0.. LAVA 11.3000 CELJE ZIDAR
KV ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, DMETAVANJE. VSA GRADBENA DELA.... NEDOLOČEN ČAS, 30.3.2011; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., TEHARJE 23.3221 TEHARJE ZIDARSKA BELA - M/Ž; ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 30.3.2011; N0EL GBABBENIŠTVD. TBG0VINA IN ST0BITVE, D.0.0, OB KOPBIVNIC110.3BBB CELJE AVTOMEHANIK
SPBEJEMNIKVOZIL-M/Ž; SPREJEMANJE VBZIL. SVETOVANJE STRANKAM IN S0BEL0VANJE Z NJIMI, PLANIRANJE. SPREJEMANJE IN RAZPOREJANJE BELA V SERVISU. SPREJEMANJE IN P0SREB0VANJE TELEFONSKIH KLICEV IN NAROČIL. B0L0ČEN ČAS, 6 MESECEV. 3B.3.2BH; AVTO CELJE TBG0VSK0 IN SERVISNO REMONTNO P0BJETJE D.D.. CEUE. IPAVČEVA UL. 21. IPAVČEVA0LICA21.3000 CELJE AVTOELEKTRIKAR
DIAGNOSTIK - AVTOELEKTBIKAB - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE VSEH TUDI NAJZAHTEVNEJŠIH ELEKTR0 DEL ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVAJANJE VSEH ELEKTR0 POPRAVIL NA VOZILIH S S0D0RN0 DIAGNOSTIČNO OPREMO, IZVAJANJE KONTROLE, OVERITEV IN POPRAVILO VSEH ELEKTRONSKIH NAPRAV V VOZILIH (TAHOGRAFI, TAXIMETRI. 0MEJEVAL-Cl). DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 30.3.2011; AVTO CEUE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D.. CEUE. IPAVČEVA UL. 21. IPAVČEVA ULICA 21.3UUU CELJE GRADBENI DELAVEC
POMOŽNA GRADRENA DELA - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 30.3.2011; N0EL GRAD-RENIŠTV0, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0, DR KOPRIVNICI 10.3000 CELJE LESARSKI DELAVEC
MONTER ZA MONTAŽO STANOVANJSKIH HIŠ - M/Ž; M0NTA-ŽASTANOVANJSKIH HIŠ ELK PRETEŽNO V AVSTRIJI IN NEMČIJI. K0NTR0LA0PRAVUENEGA DELA, SERVIS NA TERENU. U0L0ČENČAS, 12 MESECEV. 4.4.2U11; TRIANGLE TRGOVSKO P0UJETJE D.D.D, LJUBLJANSKA CESTA 20.3000 CELJE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) MEHANIK - SESTAVUALEC NAPRAV ZA AVTOMATIZACIJO
-	M/Ž; SESTAVA NAPRAV ZA AVTOMATIZACIJO, MEHANSKA PRIPRAVA MATERIALA ZA MONTAŽO, NEDOLOČEN ČAS, 14.4.2011; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.0.0, KULTURNIŠKA ULICA41.3BBB CELJE
ELEKTRIKAR
MONTER ZA IZVEDR0 ELEKTRDINŠTALCIJ PRI MONTAŽI STANOVANJSKIH HIŠ ELK- M/Ž; IZVEDBA ELEKTBOINSTAIACIJ V SKLDPU MONTAŽE STANOVANJSKIH HIŠ ELK NA PDDRDČJU AVSTRIJE IN NEMČIJE, KONTROLA OPRAVLJENEGA DELA IN PDRABE MATERIALA. SERVIS NATERENU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 4.4.2011; TRIANGLE TRGOVSKO PODJETJE D.0.0.. U0RUANSKACESTA20,3D0DCELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PROFESIONALNO PREMOŽENJSKI SVETOVALEC - M/Ž; KAJ PBNUJAMB NOVIM SDDELAVCEM: PRILOŽNOST ZA GRADITEV IN RAZVIJANJE KARIERE, REDNO IZOBRAŽEVANJE IN OSPOSARUANJE, REDNO PLAČILO. NAVZGOR NEOMEJEN ZASLUŽEK. PRIDOBIVANJE IZKUŠENJ V PRODAJI IN PRI DELO S STRANKAMI, PRIDOBIVANJE KOMUNIKACIJSKIH VEŠČIN, SAMOSTOJNOST IN PRILAGOOLJIVOST PRI RAZPOREJANJU BEL0VNEGA ČASA, VSO P0TRERN0 MATERIALNO POOPBRO IN POMOČ, POMOČ PRI IZGRADNJI IN ŠIRITVI RAZE STRANK, MOTIVACIJO V OBLIKI NAGRADNIH POTOVANJ IN IZOBRAŽEVANJ. KI POSPEŠIJO VAŠ USPEH. NEODLOČEN ČAS, 0.7.2011; DPS - MASI, DROŽINSKO PREMOŽENJSKO SVETOVANJE, D.0.0, TRNJAVA37.1225 LUK0VICA SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
KOMERCIALIST - M/Ž; PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA 0SEHNA IN TOVORNA VOZILA DELO NA TERENU. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 2B.3.2B11; AVTO CEUE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D, CEUE. IPAVČEVA UL. 21. IPAVČEVA ULICA 21.3UUU CELJE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA 0BMBČJE CEUA - SVETOVALEC PRBBAJE - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV. PR0UUKT0V, PRIB0BIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA IZRAČUNOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, Z1.4.2D11: GRAWE ZAVAROVALNICA B.B. MARIBBR POSLOVNA ENOTA UURUANA.K0MENSKEGAULICA4.1000 LJUBLJANA PRODAJALEC
TERENSKI KOMERCIALIST - M/Ž; PB0BAJA UP0BABN0. BEK0RATIVNIH ARTIKLOV ZA BOM, POSLOVNI PRBSTBR IN TEKSTILA TRGOVSKIM CENTROM IN OSTALIM ZA NABALJN0 PB0BAJ0, NEB0L0ČEN ČAS, 30.3.2B11; K0MMA, TRGBVINA IN STORITVE D.D.D, DDBDPDUE 21. 3225 PLANINA PRI SEVNICI
TRGOVSKI POTNIK 1 - M/Ž; PRBDAJA UPDRABNIH. DEKORATIVNIH IN DARILNIH ARTIKLOV, TER PRODAJA BIZUTERIJE IN TEKSTILA TRGOVSKIM CENTROM IN OSTALIM KUPCEM. NEODLOČEN ČAS, 30.3.2011; K0MMA. TRGOVINA IN STORITVE D.0.0, B0R0P0LJE 21.3225 PLANINA PRI SEVNICI TERENSKI KOMERCIALIST ZA PRODAJO UPORABNA. BEK0-RATIVNIH ARTIKLOV ZA UDM, VRT IN POSLOVNI PROSTOR
-	M/Ž; PRBDAJA UP0RARN0. DEKORATIVNIH ARTIKLOV; PORCELAN. KERAMIKA, LES, LONCI, VAZE, TEKSTIL NA TERENU.... NEDOLOČEN ČAS, 3D.3.2D11; INKA- IMPEX PODJETJE ZA TRGOVINO NA BRBBNB IN BEBELB. UVOZ-IZVOZ, ZASTOPANJE IN POSREDNIŠTVO D.0.0. CEUE, IPAVČEVA ULICA 22.30UUCEUE
PRODAJALEC - M/Ž; PRBDAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 30.3.2011; AVTO CEUE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D, CEUE, IPAVČEVA 00. 21. IPAVČEVA ULICA 21.3BBB CEOJE KDHAR
KUHAR II - M/Ž; SAMOSTOJNO KUHANJE IN PRIPRAVA VSEH
VRST JEDI. DOLOČEN CAS, 8 MESECEV, 30.3.2011; TERME DDBRNA. TERMALNO ZDRAVILIŠČE D.D, DOBRNA 50.3204 DOBRNA NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 20.3.2011; GOSTINSTVO LUKA ZALOŽNIK S.P, CESTA VLAŠKD 20.30UUCEUE BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR NEGOVALEC - M/Ž; POMOČ PRI ZBBAVSTVENI NEGI IN OSKRBI STAREJŠIH IN NJIHOVEGA OKOOJA. POMOČ PRI VSEH ŽIVLJENSKIH AKTIVNOSTIH, SPREMLJANJE STAREJŠIH, TRANSFER ZBBAVSTVENEGA MATERIALA. OPAZOVANJE STANJ IN POROČANJE, VBBENJE EVIBENC. DOKUMENTIRANJE.... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.4.2011; DOM LIPA. BRUŽBAZASBCIALNB VARSTVENE BEJAVNBSTI. D.O.O..LAVAII.3OOOCEUE ELEKTRIKAR ELEKTRONIK SERVISER VILIČARJEV - M/Ž; POPRAVILA VILIČARJEV, DELO SE IZVAJA PREDVSEM V CEOJU. NEDOLOČEN ČAS, 14.4.2D11; TERRA JCB. PODJETJE ZA GRAUBENE. KBMER-CIAONE IN FINANČNE STORITVE, D.0.0, BBLENJSKA CESTA 244.1BBB LJUBLJANA ELEKTROTEHNIK
VZBRŽEVALEC-SERVISER - BELBVNB MESTO V ŽALCU - M/Ž; SERVISIRANJE SAMOPOSTREŽNIH AVTOMATOV NATERENU IN V DELAVNICI. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 0.4.2011; A0-TOMATIC SERVIS IZUELAVA AVTBMATBV ZA PIJAČE D.0.0, VANGANELSKA CESTA 5.0000 KOPER - CAPOOISTRIA EKONOMSKITEHNIK
TERENSKI REFERENT- BELBVNB MESTO VCELJU-M/Ž; VODI IN SPREMLJA EVIDENCO NAROČNIKOV ZA POTREBE BAZNA-ŠALSKE MREŽE. USMERJA IN VODI DELO RAZNAŠALCEV. KONTROLIRA PRODAJNA MESTA, REŠUJE REKLAMACIJE NAROČNIKOV, SODELUJE PRI IZVEDBI NAROČNIŠKIH AKCIJ. DRUGE NALOGE PO NALOGU NADREJENIH DELAVCEV. DOLOČEN ČAS, D MESECEV, 30.3.2011; DNEVNIK. DRUŽBA MEDIJSKIH VSEBIN. B.B, KBPITARJEVA ULICA 2. 1000 LJUBLJANA
REFERENT V RAČUNOVODSTVU - M/Ž; IZVAJANJE PLAČIL-NEG PROMETA, IZTERJAVE, USKLAJEVANJE SALUAKDNTOV. KNJIŽENJE POSLOVNIH UDGDDKDV-DSNDVND .... DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.4.2011; ST. ING POSLOVNE STORITVE D.O.D.. PREŠERNOVA ULICA 23.3BBB CELJE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA VOOJA PRBBAJE REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA OSEBNA IN TOVOBNA VOZILA - M/Ž; VBBENJE. BBGA-NIZIBANJE IN NABZIBANJE BELA V ENOTI. REALIZACIJA PRDBAJNEGAPLANA. SOBELBVANJES POGODBENIMI PARTNERJI. BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.3.2011; AVTO CEUE TBGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D, CEOJE, IPAVČEVA UL. 21. IPAVČEVAULICA21.30BBCELJE INŽENIR STROJNIŠTVA ZA KONSTRUKTOR-STVO
STROJNI INŽENIR - KONSTRUKTER OPREME ZA AVTOMATIZACIJO - M/Ž; NAČRTOVANJE, KONSTRUIRANJE IN RAZVOJ NAPRAV ZA AVTOMATIZACIJO IN INFORMATIZACIJO V INDUSTRIJI. ZAŽELJENO JE POZNAVANJE SODOBNIH ORODIJ ZA KONSTRUIRANJE (NPR. SOLIDWDRKS). NEODLOČEN ČAS, 14.4.2011; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.D.D.. KULTURNIŠKA ULICA41.3UUU CEUE DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA MARKETING (VS)
»VOOJA MEDNARODNE DISTRIBUCIJE« - M/Z; PRIDOBIVANJE NOVIH DISTRIBUTERJEV ZA POUROČJE SLEBENJA
V	NAVTIKI V SKLABU S STRATEGIJO PDBJETJA. RODNA KOMUNIKACIJA Z OBSTOJEČIMI DISTRIBUTERJI PREKO TELEFONA. E-PBŠTE. MSN, SKYPE. USTVARJANJE NOVIH PROUAJNIH PRILOŽNOSTI IN NJIHOVA REALIZACIJA, PRIPRAVLJANJE PONUBB IN SPREMLJANJE NJIHOVE IZVEURE, ANALIZA TRGA, DISTRIBUTERJEV. PRIPRAVA IN IZVEURA PRBBAJNEGA NAČRTA, SBBELBVANJE NA SEJMIH IN STROKOVNIH UOGOUKIH UOMA IN PO SVETU, NEODLOČEN ČAS, 14.4.2011; EMAD.D.D-OZNAČEVANJE IN SLEDUIVDST
V	INDUSTRIJI IN LOGISTIKI. MARIBBRSKA CESTA 1 C. 0000 CEUE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
INŽENIR V PRODAJI TELEMATIKE- M/Ž; PRODAJNE AKTIVNOSTI ZA PODROČJE AVTOMATSKE IDENTIFIKACIJE, VODENJE IN AŽURIRANJE RAZVOJNIH NALDGDV V RAZVOJU TELEMATIKE. POMOČ PRI PRIPRAVI DOKUMENTACIJE ZA MEDNARODNE TENDERJE. DOKUMENTIRANJE. NEODLOČEN ČAS, 0.4.2011; EMA D.D.D - OZNAČEVANJE IN SLEDUIVDST
V	INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBBRSKA CESTA 1 C. 3BBB CEUE
DOKTOR MEDICINE
STROKOVNI BIBEKTDB BOLNIŠNICE - M/Ž; VODI STROKOVNO BELO IN JE ODGOVOREN ZA STROKOVNOST BELA V ZA-VDDO.VDDI DELO STBDKDVNEGA SVETA, PREDLAGA SVETU ZAVODA LETNI NAČRT STROKOVNEGA DELA ZAVODA, ZA PODROČJE STROKOVNO MEDICINSKEGA DELA PREDLAGA DIREKTORJU ORGANIZACIJO DELA IN ORGANIZIRANOST ZAVODA, SITEMIZACIJO DELOVNIH MEST TER OPISE DEL IN NALOG, ITD, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 0.4.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, BBLAKBVAULICA 5.3000 CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI BRUŽINSKE MEDICINE
V	ZD CEUE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI SPLOŠNE MEDICINE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.4.2011; ZDRAVSTVENI DOM CEUE, GREGORČIČEVA ULICA 5.3UUUCEUE
UELAŠKO
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
DELAVEC-M/Ž; BELO NAŽAGIS STROJI ZAOBBELAVO LESA, NEODLOČEN ČAS, 8.4.2011; PROIZVODNJA LESENE EMBALA-ŽEABAMJECL S.P, ŠENTRUPERT 03 C. 3271 ŠENTRUPERT ELEKTROINŠTALATER
ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; ELEKTBDINŠTAIACIJE NA OBJEKTIH, STROJIH IN NAPRAVAH, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 2.4.2011; SALIJAJ. GBABBENIŠTVD IN TRGBVINA. B.B.B..JESENBVA RAVAN 5.3272 RIMSKE TOPLICE
Uemozirje
NATAKAR
NATAKAR S STREŽBO HRANE V RESTAVRACIJI - M/Ž; SAMOSTOJNO STREŽE GOSTOM PIJAČO IN HRANO TER IZPOLNJUJE PRI TEM OOREJENO UNEVNO BBKUMENTACIJB. PRIPRAVLJA ENOSTAVNA TBPLA IN HLADNA JEDILA TER NAPITKE, UREJA IN ČISTI PE. OPRAVLJA OSTALA POMOŽNA DELA. KI MO JIH POVERI NADREJENI, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 2.4.2011; ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA M0-
ZIRJEZ.0.0, ATTEMSOV TRG3.3342 G0RNJI GRAD PRODAJALEC
PRODJALEC - M/Ž; PRODAJA KRUHA IN SLAŠČIC - DELO
V	IZMENAH IN DR NEDELJAH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.3.2011; MIŠMAŠ PEKARNA, SLAŠČIČARNA. TRGOVINA D.0.0. MOZIRJE NATRGU 52. NATRGU 52.3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNA BELA NA TERENU-M/Ž; POMOŽNA BELA NA TE-BENU - VGRABNJA STAVBNEGA POHIŠTVA, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.4.2B11; SPECIAL BIBIČ PBOIZVOBNJA STAVBNEGA POHIŠTVA JOŽE RIBIČ S.P, TBVARNIŠKA CESTA 5 A. 3210 SLOVENSKE KONJICE
POMOŽNA BELA V PROIZVODNJI - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI IZDELAVI PVC OKEN, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.4.2011; SPECIAL RIBIČ PBOIZVOBNJA STAVBNEGA POHIŠTVA JOŽE BIBIČ S.P, TOVARNIŠKA CESTA 5 A. 3210 SLOVENSKE KONJICE
VOZNIK TDVDRNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V D0-MAČEM IN TUJEM PBOMETU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.3.2011; INT.TRANSPORT PAVEL GRM S.P, KRIŽEVEC BB. 32BB STRANICE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - VULKANIZER - M/Ž; DELO V AVTOMOBILSKEM SERVISU. PREVOZI MATERIALA STRANKAM, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.4.2BH; AVTBVIB TBMISLAV VIBENŠEK S.P, KEBŠOVA ULICABA. 3212VOJNIK PLESKAR
POMOŽNI PLESKAR - M/Ž; PLESKARSKA IN SUHBMBNTA-ŽNA DELA. NEDOLOČEN ČAS, 1.4.2011; SBBBSLIKARSTVB. POPRAVILO IN MONTAŽA POHIŠTVA TER STAVBNEGA POHIŠTVA JOŽE SKRRINŠEKS.P, POLENE 27 A. 3210 SLOVENSKE KONJICE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
ZAKLJOČA GBABBENA BELA - M/Ž; IZBEIAVA STRBJNEGA ESTRIHA. BOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, B4.B4.2BU, KEBA-MIKA-KAMIN ŠKBABAB, PBOIZVOBNJA, TRGBVINA. PB-SBEBNIŠTVB IN STORITVE B.N.B.. BEZOVJE NAD ZBEČAMI 1.3214 ZREČE
PREOHLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; BELO NA PREOBLIKBVAL-NIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOHLIKOVANJE.... BOLOČEN ČAS, B MESECEV, 3.4.2011; MABOVT PBOIZVOBNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE. D.0.0, STRANICE 55.320B STRANICE STRUŽENJE - M/Ž; STRUŽENJE PROIZVODOV, SIGNIRANJE PROIZVODOV, MONTAŽA IN DEMONTAŽA REZILNEGA ORODJA. DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV, RAZREZ MATERIALA NA STROJNI ŽAGI, SAMOKONTROLA MER PROIZVODOV, VNOS MERITEV V PC. KONTROLA MER, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.4.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVD-ZNO PODJETJE, D.0.0, STRANICE 55.32DB STRANICE DODELDVALNE OPERACIJE NA PROIZVODIH - M/Ž; VRTANJE IZVRTIN. POVRTAVANJE. IZDELAVA NAVOJEV NA STEBLA KONČNIKOV IN DROGE PROIZVODE, PRIPRAVA NAVOJNIH ČELJUSTI. SVEDROV, CENTRIRNIH SVEDROV, POSNEMANJE PROIZVODOV, VALJANJE PROIZVODOV, BRUŠENJE PROIZVODOV. DODELAVA NA CNC OBBELOVALNIH STROJIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.4.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVDZND PODJETJE, D.0.0, STRANICE 55.320B STRANICE KUHAR
KDHAR - M/Ž; KUHANJE MALIC, PRIPRAVA RIBJIH JEDI. SOLAT. IZDELAVA IN PEKA PIC. JEDI NA ŽABO IN VSA DELA
V	KUHINJI. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1B.B.2D11; GOSTIŠČE »ZALEZNIKJANA« S.P, KRIŽEVEC 1.320B STRANICE NATAKAR
NATAKAR (DELO NA BENCINSKEM SERVISU BMV) - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN SPRAVLJANJE BELA PRDBAJALCA. DOLOČEN ČAS, B MESECEV, 24.4.2011; JONID MARKETING. KOOPERACIJA D.0.0, LIPTOVSKA ULICA 45.321U SLOVENSKE KONJICE PRODAJALEC
PRODAJA NA TERENU - M/Ž; PRODAJA NA TERENU. VARNOSTNE NAPRAVE, DELO NA TELEFONSKI LINIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.4.2011; WARMONT RADO OVČAR S.P, KAJUHDVA ULICA4.321U SLOVENSKE KONJICE PRODAJALEC M/Ž- M/Ž; POLNJENJE IN UREJANJE PRODAJNIH POLIC, SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA. SKRB ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTO IN
V	POSLOVALNICI, SKRB ZA UREJENOST PRODAJNIH POLIC .... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3D.3.2D11; ENGROTUŠ D.D.; TUŠ SUPERMARKET SLOV. KONJICE, OPLOTNIŠKA CESTA 1 B. 321B SLOVENSKE KONJICE STROJNITEHNIK
KONTROLOR - M/Ž; NAKLJUČNO NADZIRAL KAKOVOST PROIZVODOV. IZVAJAL MERITVE NA 3D MERILNEM STRBJU. IZVAJAL REŠEVANJE NESKLADIJ V PROIZVODNJI IN VODIL EVIDENCE NESKLADNIH KOSOV (ONP) IN O TEM POROČAL SVOJIM NADREJENIM, IZVAJAL VHODNO KONTROLO NAD PROIZVODI OD KOOPERANTOV, DR UGOTOVITVI NESKLADNIH KOSOV SPROŽIL REKLAMACIJSKI POSTOPEK DO KOOPERANTA, IZVAJAL PREVZEM JEKLA. VODIL NADZOR NAD UMERJENBSTJO MERIL, NADZIRAL VNOS MERITEV SAMDKDNTRDLDRJEV V PROGRAM SPC NA POSAMEZNIH DELOVNIH MESTIH, IZVAJAL KONČNO KONTROLO PROIZVODOV. NADZIRAL ODPREMO IN NAMEŠČALODPREMNE BBKU-MENTE NA POŠILJKE, DOLOČEN ČAS, B MESECEV, 2.4.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVBZNB PODJETJE, D.0.0, STRANICE E5.32BB STRANICE
UeSentjur
KLJUČAVNIČAR
SAMOSTOJNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž; IZUELAVA ŠABLBN IN ORODIJ IZ NAČROV. DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 30.3.2B11; KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.0.0, LOKA PRI Ž0-SMOD.3223 LOKAPRIŽOSMO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POLAGALEC KERAMIČNIH PLOŠČIC - M/Ž; POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.3.2B11; VZDRŽEVALNA BELA MARJAN PEKBŠAK S.P, STOPČE 21. 3231 GROBELNB MIZAR
POMOŽNA BELA V TAPETNIŠTVO - M/Ž; POMOČ PRI BELO - TEPETNIŠTVO. OBČASNO RAZVOZ. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 2.4.2011; MKD POSTELJE- MARINA ČAVUŽIČ S.P, TAPETNIŠTVO. ULICA I. CELJSKE ČETE 21.3230 ŠENTJUR UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST EKONOMIST - KOMERCIALIST - M/Ž; PROJEKTNA IN KOSOVNA PRODAJA MEDICINSKE OPREME IN PRIPOMOČKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.3.2B11; KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.0.0, LOKA PRI ŽUSMU 0.3223 LOKA PRI ŽUSMU
ue Šmarje pri jelšAh
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRAN EIN PIJAČ, BOLOČEN ČAS, B MESECEV, 3B.3.2B11; PIZZEBIJASAN SEBASTIANO. FRANC ZOREČ, S.P, KRISTAN VRH 38 8.3241 POBPLAT DELAVEC BREZ POKLICA PROIZVODNI DELAVEC II - M/Ž; NALAGANJE, ZLAGANJE. PRENAŠANJE IN PREVAŽANJE LAŽJIH STEKLENIH IZDELKOV OZIROMA LAŽJIH BREMEN. ČIŠČENJE DELOVNIH PROSTOROV IN OKOLICE, OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH LAŽJIH DEL PRI VZDRŽEVANIH ORODJA IN NAPRAV, OPRAVLJANJE DRUGIH ENOSTAVNIH LAŽJIH DEL, IZVAJANJE DRUGIH PRIMERNIH BEL PO NAVODILIH NEPOSREDNEGA VODJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 31.3.2011; ABECCB H.R. D.0.0; ABECCB H.R. D.0.0, PE CELJE, ULICAXIV. DIVIZIJE B. 3000 CELJE
MEHANIK INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV
POMOČNIK STROJNIKA - M/Ž; OPRAVUANJE ZAHTEVNEJŠIH DEL PRI IZDELAVI POLIZDELKOV, SESTAVLJANJE SKLOPOV IN APARATOV NA PODLAGI TEHNOLOŠKO DOLOČENIH OPERACIJ. DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 30.3.2B11; GORENJE.
D.D; PROGRAM MEKOM. BBRAT BISTRICA DR SBTLI. HRA-STJEOR BISTRICI 2 A.325B BISTRICAOB SOTLI STROJNI MEHANIK
OPERATER CNC STROJA - M/Ž; NASTAVLJANJE IN LAŽJE PROGRAMIRANJE CNC STROJEV (STROŽNICE IN REZKALNI STROJI], OPRAVLJANJE IN POSLUZEVANJE STROJEV PO NA-ODILIH. NADZIRANJE DELA NA POSAMEZNIH STROJIH TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA VODJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.3.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D, ULICA TALCEV 1.325D ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PICOPEK - KDHAR - M/Ž; DELO V KUHINJI. DOLOČEN ČAS, B MESECEV, 30.3.2011; PIZZERIJASAN SEBASTIANB. FRANC ZOREČ, S.P, KRISTAN VRH 38 8.3241 PODPLAT ELEKTROTEHNIKELEKTRONIK VZDRŽEVALEC I. - M/Ž; OPRAVUA IN NABZBRUJE DELOVANJE ENERGETSKIH NAPRAV, JE ZADOLŽEN ZA KVALITETNO PRIPRAVO IN IZVAJANJE MERITEV NAPAJALNE VODE.V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI ODGOVARJA ZA VZDRŽEVANJE ENERGETSKIH IN KLIMATSKIH NAPRAV, VZDRŽUJE ENERGETSKE INSTALACIJE IN ARMATURE. KONTROLIRA DELOVANJE IN TOČNOST MERILNIH INSTRUMENTOV TER ARMATUR, SAMOSTOJNO IZVAJA NSLOGE NA PODROČJU STROJNEGA-ELEKTRO VZDRŽEVANJA; DOLOČEN ČAS, B MESECEV, 30.3.2011; DROGA KOLINSKA D.D; DROGA KO-LINSKA. ŽIVILSKA INDUSTRIJA. U.U. PE ROGAŠKI VRELCI, KIDRIČEVA ULICA 35.3250 ROGAŠKASLATINA KEMIJSKI TEHNIK
TEHNIK V KONTROLI - M/Ž; DELO V KONTROLNEM LABORATORIJU. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.4.2011; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI, D.0.0, ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA ULICA 54. 3250 ROGAŠKASLATINA TEHNIK MEHATRONIKE CNC PROGRAMER - M/Ž; NASTAVITVE CNC STRUŽNIC IN REZKALNIH STROJEV, SKRB ZA PRAVILNO NASTAVITEV TEH STROJEV, PISANJE PROGRAMOV ZA STROJE NA PODLAGI ZAHTEV PROIZVODNJE V PROGRAMU CAM-CAD TER OSTALA DELA V PROIZVODNEM PROCESU PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 20.3.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D, ULICATALCEV 1.3250 ROGAŠKASLATINA INŽENIR STROJNIŠTVA KONSTRUKTER ORODIJ I. - M/Ž; KONSTRUIRANJE ORODIJ IN PRIPOMOČKOV PO LASTNI ZAMISLI IN PREDLOGO TEHNOLOGA IZDELOVANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA ORODJA IN PRIPOMOČKE, PREDPISOVANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV ZA IZDELAVO ORODJA IN PRIPOMOČKOV NODENJE STROKOVNE POMOČI IZDELOVALCEM ORODJA SPREMLJANJE NOVOSTI NA PODROČJU RAZVOJA ORODIJ IN PRIPOMOČKOV SPROTNO PROGRAMSKO IZOBRAŽEVANJE IN OPRAVLJANJE DRUGIH PRIMERNIH BEL PO NAVODILO NEPOSBEBNEGA VODJE. DOLOČEN ČAS, B MESECEV, 5.4.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D, ULICA TALCEV 1. 3250 ROGAŠKA SLATINA MAGISTER FARMACIJE RAZVOJNIK - DELO V RAZVOJNEM LABORATORIJU - M/Ž; RAZVOJ KOZMETIČNIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.4.2011; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI, D.0.0, ROGAŠKASLATINA. KIDRIČEVA ULICA 54.3250 ROGAŠKASLATINA
Uevelenje
DELAVEC BREZ POKLICA
PROIZVODNI DELAVEC III,- M/Ž; IZBRANI KANBIBATI BODO NA DELOVNEM MESTO OPBAVUALI BELA V PROIZVODNJI NA PROIZVODNJI LINIJI ZA TEKOČIM TRAKOM ALI NA MONTAŽI IZDELKOV; OPRAVLJANJE DEL PRI IZDELAVI POLIZDELKOV, POVRŠINSKI ZAŠČITI POLIZDELKOV, SESTAVI SKLOPOV IN APARATOV TER OSTALA DELA PO NAVODILO NADREJENEGA. BBLOČEN ČAS. 1 MESEC. 2.4.2D11;ADECCO H.R. D.0.0; ADECCO H.R. D.0.0, PE CEUE, ULICAXIV. DIVIZIJE B. 3D0DCELJE
ŠOFER (KIPER). STROJNIK - M/Ž; VOŽNJA TOV. KIPERJA. SOLO ALI S TANDEM PRIKOLICO, DELO NA BAGRU. KOMBI-NIBKI. BAZNA BOČNA DELA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PRBMETU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.4.2011; NIZKE GRABNJE. UROŠ DREVS.P. LOPATNIK 11.332DVELENJE KROVEC, KLEPAR, HIDROIZOLATER - M/Ž; TERENSKO DELO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.4.2011; SKH KROVSTVO. SPECIALIZIRANA GRADBENA BELA, D.D.D. FLORJAN 25. 3325 ŠOŠTANJ MONTAŽNI DELAVEC
MDNTAŽER - M/Ž; MONTAŽA OGRAJNIH SISTEMOV NA TERENU. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3D.3.2B11; KlANČNIK MONTAŽNE STORITVE JOŽE KlANČNIK S.P, GABERKE 277, 3325 ŠOŠTANJ PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OBUTVE. BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.4.2011; SHS D.0.0; SHS D.0.0, PE PRODAJALNA MASS.CELJSKACESTA40.3320 VELENJE PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA TESTILNIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.4.2011; EMEŠE SVETOVANJE IN TRGOVINA D.0.0, KRANJČEVA ULICA 22. B220 LENDAVA -LENDVA
EKONOMSKITEHNIK
POSLOVODJA- M/Ž; PRODAJA, VODENJE IN UREDITEV SALONA V CENTER NOVI (PRODAJA KUHINJ). DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.4.2011; BBN ART TRGBVINA IN STORITVE D.0.0, BRBNIKBVA ULICA 27A. 1BBB LJUBLJANA TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA V PRODAJALNI HIŠA DARIL - M/Ž; DELO DOSEGA VODENJE PRODAJALNE, NAROČANJE BLAGA. ORGANIZIRANJE DELA V PRODAJALNI. PRODAJO IN SVETOVANJE STRANKAM, NEDOLOČEN ČAS, 3D.3.2D11; PANAP TRGOVINA. OVOZ. IZVOZ D.0.0, RAJŠPDVA ULICA 1B. 2250 PTUJ
UE ŽALEC
VOZNIKAVTOMEHANIK
VOZNIK KAMIONA - M/Ž; PREVOZ BLAGA PO SLOVENIJI, ODLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3D.3.2D11; ENES BBAGANDVIČ S.P; TRANSPORTI BBAGANDVIČ ENES, CESTAOB ŽELEZNICI 4.331D ŽALEC KUHAR
PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA TER PEKA PIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.3.2011; GOSTINSTVO, LIDIJA REPAS. S.P. KALE 2.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI BDLINI INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTANT HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; DELO NA PODROČJU RAZVOJA IN TESTIRANJA HLADILNE TEHNIKE/TOPLOTNIH ČRPALK TER OVAJANJE NOVOSTI V PROIZVODNJO, - PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER IZVEURA CER-TIFICIRANJA TER STANDARDIZACIJE PROIZVODOV, NEDOLOČEN ČAS, 14.4.2011; TERMO SHDP D.0.0, TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 17B. 3311ŠEMPETERVSAVINJSKI DOLINI DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) VODJA KOMERCIALE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA; VODENJE KDMERCAILNEGA TIMA. TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) KONČNIH IZDELKOV NAMENJENIH PODZEMNI INFRASTRUKTURI ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA, ZBIRANJE. PRIBOBIVANJE IN SPREMLJANJE PBBATKBV O TRŽNIH RAZMERAH, PRIPRAVO PONUBB IN POGOOB IPD, NEDOLOČEN ČAS, B.4.2011; APLAST PBOIZVOBNJA IN TRGOVINA D.O.O.. PETBOVČE115 A. 3301 PETBOVČE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE
PROJEKTANT. OBLIKOVALEC - M/Ž; RISANJE NOTRANJE OPREME, SPREJEM STRANK V SALONU POHIŠTVA IN MARKETING. IZMERE NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.3.2011; VGRAUNE OMARE HUBY. PROIZVODNJA, TRGOVINA. STORITVE, D.0.0, PODLOG V SAVINJSKI DOLINI BO. 3311 ŠEMPETERVSAVINJSKI DOLINI
VODNIK
TOREK, 29. 3.
16.00 Dom sv. Jožef Celje
Zvestoba
predava Jože Planinšek
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Po pravljici diši
pravljična ura z Nino
18.00 Antika Celje
Zgodbe - pesmi
literarni večer z Renato Cigler Gandolfo in Natašo Lukšič - Ajo
18.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Surovi grafični intimizem
odprtje razstave Staneta Klančnika
18.00 Muzej Laško
Košnja pod laškim gradom in Šentjanževo kresovanje
projekcija
dokumentarnega filma
19.19 Knjižnica Velenje
Stres med teorijo in prakso
predava Adil Huselja, univ. dipl. soc
SREDA, 30. 3.
9.00 do 13.30 Vila Bianca Velenje Dan za spremembe
medgeneracijski festival prostovoljstva
15.00 Osnovna šola Lesično
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
17.00 Glasbena šola Celje
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove urice
pesmice in razmišljanja otrok o naših mamicah
Ekoremediacije
predavanje
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Dragico
Javni nastop
nastopajo učenci osnovne stopnje od 1. do 3. razreda
18.00 Knjižnica Rogatec
Metka Klevišar
pogovor s pisateljico
18.00 Knjižnica Velenje
Melvin Burgess: Dama: življenje kuzle
bralno debatno srečanje; pogovor vodi Brina Zabukovnik Jerič
19.00 I. osnovna šola Celje
Narava: Vpliv narave na posameznika
predava Tomaž Humar
19.00 Občinska knjižnica Tabor Prebudi najboljše v sebi
knjigo bo predstavila avtorica dr. Neja Zupan
19.19 Knjižnica Velenje
Odgovorno skrbništvo - res vemo, kaj je to?
predavanje Katarine Wallas o skrbi za živali
ČETRTEK, 31. 3.
9.00 do 13.30 Vila Bianca Velenje
Dan za spremembe
medgeneracijski festival prostovoljstva
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Doma je najlepše
pravljico pripoveduje Marjetka Blatnik
16.30 (in 18.30) Dom kulture Velenje
Pozdrav pomladi 2011
območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov
17.00 Knjižnica Rogatec
Ježkove urice
pesmice in razmišljanja otrok o naših mamicah
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Tišina
predstavitev fotografske knjižice Gregorja Audiča
19.00 Dom sv. Jožef Celje
Dobrodelnost in družbeno delovanje kot poklic(anost)
predava Aleš Primc, vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok
19.00 Knjižnica Laško
Preprečevanje navajanja na alkohol pri mladih
predavanje mag. Ksenije Ramovš
19.19 Knjižnica Velenje
Od Floride do Niagare
z avtobusom po vzhodni obali ZDA, predava Milan Brezovnik
19.30 Glasbena šola Velenje
Nastop učencev in dijakov
nastopajo kitaristi, harfisti in citrarji GŠ Velenje
PLANET TUS
Spored 29. 3. in 30. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Zlatolaska - animirana družinska komedija 3D 15.00
Jutranje veselje - komedija 16.25
Moja neprava žena - romantična komedija 20.10
Divja vožnja - akcija 3D 21.40
Rango - animirana družinska pustolovščina, sinh. 15.30, 17.50
Usodni - znanstveno-fantastični triler
16.20, 18.40, 21.00 Justin Bieber - glasbeni dokumentarec, 3D 17.00, 19.20 Obred - grozljivka 16.30, 19.00, 21.25 Paul - znanstvenofantastična komedija 16.10, 18.30, 20.50 Kako veš - romantična komedija
16.05, 18.35, 21.10 Odklenjen - triler 16.00, 18.20, 20.40 Odkriti udarec - akcijski domišljijski triler 18.50, 21.20
SREDA
20.00 Srbski film - srhljivka/ brutalna krim. drama
k ^ZASTAVLJALNICAM
9 W CELJE
GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastavitve
IZPLAČILO TAKOJ!
Tel.: 031 503-140. 051 633-832 , Fax: 059 233-752 ; E-mail: tial.sp@gmail.com_¡
STROJI
PRODAM
NAKLADALKO Sip 17, rezalnik silaže Bi-der in ličkalnik prodam ali menjam za
bikca, mesni tip. Telefon 031 747-539, 5774-639.
1200
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, trosilec, kosilnico, mo-tokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1048 RABLJEN rotacijski plug Muta, z okroglimi priključki, kupim. Telefon 040 761331.
1198
POSEST
PRODAM
MANJŠI novejši dvojček z zemljo, 5 km iz Celja, prodam. Telefon 031 645-091.
1157
HITRI KREDITI
do 4.500
|g upotojentf ■ h aggggnt ID-
CE. LJubljani k*c. 71 ' T * C Vllftlltf
_40_37_33_3_7J
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
V	ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam hišo,
letnik 1985, zemljišče 839 m2. Pred kratkim menjava strehe in celotnega stavbnega pohištva ter izolacija strehe. Primerno tudi za večjo družino. Telefon 041 560-539.	844
NA čudoviti lokaciji v osrčju Savinjske doline prodam stanovanjsko hišo v tretji gradbeni fazi. Hiša na sončni lokaciji, za tiste, željne sonca skozi ves dan, bo lahko služila kot prijeten in miren dom ali vikend, ko si boste zaželeli miru in počitka. Telefon 031 684-171, Rok.
1190
V	VIRŠTANJU pri Podčetrtku prodam hišo z vinogradom ali samo zgornjo etažo, s svojim vhodom in ohišnico. V račun vzamem tudi delovni stroj. Telefon 040 211-346.	p
DNE 11. aprila 2011 ob 9. uri se bo pri Okrajnem sodišču v Žalcu vršila druga javna dražba nepremičnine, vl. št. 748, k. o. Ponikva, tj. stanovanjska hiša na naslovu Kale 13, Šempeter v Savinjski dolini. Vse zainteresirane prosimo, da pokličejo Raiffeisenbank Eberndorf, telefonska številka je 0043 4236 2020 137.	n
SAMOSTOJNO hišo, 120 m2, v Šentjurju, podkleteno, z garažo za 3 avtomobile kot poseben objekt, na parceli 1000 m2, ugodno prodam. Telefon 041-733286. _	1197
V	CENTRU Šentvida pri Planini prodam večjo (12.000 m2) zazidljivo parcelo, na lepi, sončni legi. Telefon 041 727290.	1211
NA Planini pri Sevnici prodam zazidljivo parcelo, 1.400 m2, na lepi, sončni legi, ob gozdičku, s pogledom na grad. Telefon 041 727-290.	1211
ODDAM
1156
PRODAJNI SALON
Partizanska 12, Velenje www.gorenje.si
gorenje
S PRIKLOPOM NA TOPLO VODO DO 45 % PRIHRANKA
Pralni stroj Gorenje
WA 83140
19 programov • dvovrstični zelen prikazovalnik • možnost priklopa pralnega stroja na toplo vodo (tako prihranite kar 45 % električne energije) • izbira jezika • zakasnitev začetka pranja (24 h) • intenzivno pranje • hladno pranje 15° C • hitri program 17' • SterilTub - samočistilni program • 4 D omakanje • zvočni signal • AquaSTOP • kontrola stabilnosti • zaščita pred prelivom • kontrola penjenja • poraba elektrike 1,36 kWh • poraba vode 69 l
A-10%: 10% manjša poraba energije, kot pri energijskem razredu A
*o *
ZLATARNA KRAGOLNUt
V ZLATARNI KRAGOLNTIK VCITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIKA KRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje
PISARNIŠKE prostore z lastnim parkiriščem oddamo v najem v Kovinarski ulici 12 v Celju. Revisto, d. o. o., telefon 041 769-688.	n
STANOVANJE
PRODAM
ODDAM
PROSTOR za skladišče ali priročno delavnico, ob cesti Arclin-Ljubečna, dajem v najem. Telefon 041 262-063, 041 523-295.
MENJAM
ENOINPOLSOBNO stanovanje, last Nepremičnin, lepo in funkcionalno, menjam za večje dvo ali večsobno. Telefon 030 280-966.
1185
www.gorenje.si
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
BIKCA simentalca, starega 8 tednov, okolica Planine pri Sevnici, prodamo. Telefon (03) 5791-396. 1206 BIKCA, rj/lim, težkega 200 kg, prodam.
Telefon 031 559-820. l 100 TELIČKI, težki 150 kg, mesni tip, eko reja, prodam. Telefon 031 747-539, 5774639.	1200 BERNSKE planšarje, stare 8 tednov, cepljene, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 907-597. 1201
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo.
223.	Š 832
DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 87
DVOSOBNO stanovanje, VP/4, 54 m2, v Celju, blizu mestnega parka in centra mesta, takoj vseljivo, zemljiško knjižno urejeno, prodam za 73.000 EUR. Telefon 031 736-405.	1189 ENOSOBNO stanovanje v Štorah, 47,91 m2, novogradnja, vseljivo takoj, brez opreme, vsi priključki, dvigalo, 1. nadstropje, parkirni prostor v varovani garaži, prodamo. Za ogled in informacije pokličite 051 337-177. n
DVOSOBNO stanovanje, 58 m2, v Arclinu, oddam. Telefon 041 726-516. 1141 DVOSOBNO stanovanje, poseben vhod, oddam v najem mirnim osebam. Telefon 031 645-091.	1157
V CELJU oddam enosobno opremljeno stanovanje, 35 m2, v bližini bolnišnice. Telefon 041 948-401. 1214
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 041 382-735. p VINO kraški teran, odličen, ugodno prodam, tudi dostavim. Telefon 041 614862. p SILAŽNE bale in krmo v rinfuzi prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 811-895. 1180 SENO in silažne bale prodam. Telefon 031 783-636.	1181
SENO v kockah, cena 2 EUR, prodam. Telefon 031 362-569. 1204
OSTALO
PRODAM
PRODAM
PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali zakol, od 30 do 120 kg, mesni tip, krmljene z domačo krmo, prodam. Telefon 031 839-090.	š 56
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
PRAŠIČE, težke od 90 do 130 kg, cena 1,30 EUR/kg, prodamo. Možnost dostave. Telefon 041 455-732. Š 96 OVCE po izbiri, v okolici Vojnika, prodam.
Telefon 041 932-160. 1120 JARKICE, rjave, grahaste in črne, pred ne-snostjo, cepljene, vam nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677.
n
JS jagenjčke in nebrejo ovco ugodno prodam. Telefon (03) 838-6043. 1187 JAGNJE, staro 3 mesece, prodam. Telefon 5798-402, 070 662-188. 1193
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
VISOKO kakovostne bukove brikete F ish-ner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, prodam. Telefon 051 828-683. n BURSKE mladice, brejo kozo za »pripust« z rodovnikom in okrogle bale, prodam. Telefon 041 649-414. Š 113 SUHA, razžagana bukova drva, z dostavo, prodam. Telefon 5772-385. 1154 KRAVO simentalko, v 8 mesecu brejosti, četrto tele, vredno ogleda, slivovko ter mešano belo in rdeče cepljeno vino, prodamo. Telefon 031 458-681.
1133
DESKE in plohe parjenega in neparjene-ga oreha, hruške, bukve, lipe, javorja, hrasta, jelše ter gradbeni les za ostrešje z deskami, prodam. Telefon 040 211-346.	p
OVNA, pasma jsr, starega dve leti, stiskalnico za grozdje, na vodovodni pritisk, 120 l, LCD televizor lg, star dve leti, 81, prodam. Telefon 041 803-254.1192 VOZIČEK, tridelni (košara za novorojenčka, jajčka in športni del) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 494-019. 990
KUPIM
SUH ali svež žagan les, smrekov, za ostrešje, velikost 18 * 18 cm, 16 * 18 cm in 12 * 14 cm, kupim. Telefon 031 559-820.	l 100
V 85. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša mama, babica in tašča
NADA URANJEK
iz Arje vasi
Od nje se bomo poslovili v krogu družine, svojcev in prijateljev v sredo, 30. marca 2011, ob 14. uri na pokopališču v Žalcu. Žara bo od 10. ure v mrliški vežici. Na njeno željo cvetje in sveče hvaležno odklanjamo v korist Rdečega križa Žalec - za RK Petrovče.
Žalujoča: sin Iztok in hčerka Darka z družinama
Dve leti je minilo, kar si odšla. A srce še pozabilo ni, kako trpela si. Mučna misel nas obdaja,
da nazaj te več ne bo, a upanje nam še ostaja, da se nekoč spet snidemo.
V SPOMIN
28. marca mineva dve leti, kar si nas zapustila, naša draga
IRENA BINCL
iz Škofje vasi
Hvala vsem, ki ob njenem grobu postojite, ga krasite in z nami lepe misli delite.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Zapustil nas je ljubi mož, oče in dedi
FRANC RAK
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, UO GD Bisernica Celje, Pohodniškemu društvu Anski vrh, Planinskemu društvu Liboje, gospodu Janku Pože-žniku, predsedniku SDS Celje in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja.
Žalujoči: žena Katarina, sin Andrej, hčerka Marjeta ter vnuki Jernej, Katarina in Luka
IZVAJAMO posek in odkup lesa. Telefon 040 211-346. Sim-les, s. p. Zagorje 31, Lesično.	p
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
SIMPATIČNA, poštena 45-letna ženska iz okolice Celja želi prijatelja. Lahko imaš kmetijo. Telefon 041 248-647; agencija Alan.	1213
Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor: SrečkoŠrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: BogdanRomih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
1218
n
n
06634360

4/eii
ti
Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko je imela maturantski ples 19. februarja. Na sliki razred 2b4 - avtoservisni tehniki.
Z leve: Timotej Sitar, Marko Amšek, Alen Čretnik, Polona Arbeieter - Očko, prof., Uroš Geršak, Luka Planko in Zlatko Golob.
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni in priimki vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslovu Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Ob rojstvu otroka bodo sadili
»Že v starih časih je veljalo, da so ob novem življenju posadili drevo,« pravi Milenca Krajnc, ki je navdušila občinski svet v Kozjem. Svetnica z Buč, ki je kmetijska svetovalka v Šmarju pri Jelšah, je namreč predlagala, da bi vsakemu novorojencu podarili sadiko drevesa.
»Ko se bo otrok začel zavedati samega sebe, bo lahko pobral prve sadove,« razmišlja svetnica in nova podžupanja Kozjega Milen-ca Krajnc, občinski svetniki pa so ji pritrdili brez pomisleka. Nihče namreč ne pozna podobnega običaja v kateri od slovenskih občin, zato so na svojo novost ponosni. Novorojenčke ponavadi povsod obdarujejo z denarno vzpodbudo ali s
knjigo, zato naj skorajšnje starše iz osrčja Kozjanskega hitro potolažimo, da bodo obenem z lepo oblikovano listino o obdarovanju s sadiko drevesa prejeli še dvesto evrov! Denar je pač sveta vladar.
Po sadike sadnega drevesa starih sort ne bo treba daleč, saj imajo v Kozjanskem parku, v sosednji Podsredi, po vsej Sloveniji upoštevano drevesnico, ki je v hribih nad tem krajem. Jabolk imajo kar 60 različnih sort, hrušk 50 in tako naprej, našteva uslužbenec Kozjanskega parka Adrijan Černelč, ki ima med drugim na skrbi osem let staro zavodovo drevesnico. Za zdrave stare sorte je zadnje čase toliko zanimanja, da se lahko
»Že v starih časih je veljalo, da so ob novem življenju posadili drevo,« pravi predlagateljica Milenca Krajnc, ki je tudi nova podžupanja Kozjega.
zgodi, da zmanjka sadik že v dveh tednih po začetku prodaje. Ni skrbi, za novorojenčke jih bo še vedno dovolj, saj se danes rojeva razmeroma malo otrok. Lani je bilo z območja občine Kozje, ki ima okoli 3400 prebivalcev, rojenih vsega 31 malčkov.
Kot so se odločili na Občini Kozje, bodo starši obenem prejeli navodila, kako posaditi podarjeno sadiko ter kako jo pravilno negovati. V Kozjem imajo sicer nekaj občanov, ki živijo v blokih, vendar ima skoraj vsak sorodnike z vrtom ali večjo površino zemlje, kjer bo lahko opazoval rast sadike oziroma drevesa, ki ga bo dolga leta spominjalo na rojstvo otroka.
BRANE JERANKO
V drevesnici zavoda Kozjanski park v Podsredi sadik starih sort ponavadi hitro zmanjka. Za novorojence, ki jih bodo prejeli ob rojstvu, jih bo seveda vedno dovolj, pravi uslužbenec Adrijan Černelč, ki ima med drugim na skrbi drevesnico.
Ljubezen nad mestom
V Celju so za eno uro ugasnili javno razsvetljavo.
Ura z manj lučmi
V soboto med 20.30 in 21.30 so v mestih po svetu ugasnili luči in ob svečah pripravili različne prireditve. Projekt Ura za Zemljo so podprle tudi nekatere slovenske občine, na našem območju župani Mestnih občin Celje in Velenje ter Šoštanja in Vojnika. Izklopili so posamezne luči javne razsvetljave ter osvetlitev nekaterih pomembnih kulturno-zgodovinskih objektov.
Foto: GrupA