as kraj
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
letnik XI., št. 8
V občini imamo štiri kulturna društva
Ustanavlja se Zveza kulturnih društev Dobrepolje
Kulturnemu društvu Dobrepolje, Kulturnemu društvu Godba Dobrepolje in Kulturnemu društvu Moški pevski zbor Struge se je po priključitvi ženske vokalne skupine Mavrica na novo konstituiralo društvo Koma 750 -klub za prostočasne dejavnosti mladih.
Društva se bodo združila v Zvezo kulturnih društev Dobrepolje.
Stran 13
Iz vsebine:
Župan: Počasi bomo strli tudi trše orehe
Koncert ob 30-letnici smrti Toneta Kralja
Izredna seja Občinskega sveta_
Naš gost: Drago Gregorič_
Urejena domačija -
najlepši balkoni in terase
Razstava Srečka Ferkulja v Ljubljani_
Iz LAS-a Dobrepolje
Iz DU: Ne bodi sam, pridruži se nam_
september 2005
Slikarsko srečanje v Podgori
Letos je potekalo slikarsko srečanje v Podgori 19. 20. in 21. avgusta. Organizatorji se lahko pohvalijo, da ta srečanja postajajo vsako leto bolj obiskana. Glavni organizatorki Saši Strnad so pri organizaciji v veliko pomoč vaščani in tamkajšnje turistično društvo. Letos je strokovna komisija podelila najvišje priznanje Srečku Ferkulju iz Strug. Stran 14
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 28. 10. 2005. Prispevke sprejemamo do 12. 10. 2005
Počasi bomo strli tudi trše orehe
Piše: župan Anton Jakopič
Tudi v počitniškem času smo jih malo trkali s kladivom. So dela, ki jih lahko narediš hitro, in so druga, ki se jih hitro sploh ne da narediti. Toda, če vztrajaš, se tudi ta naredijo. Nekako tako je tudi z deli v občini. Nekatera stečejo hitro, druga počasneje. Zaradi tega morda dobi kdo občutek, saj se nikamor ne premakne. Priznati moram, da tudi sam dobim včasih tak občutek. Res pa je, da se v kakšnem takšnem delu, ki se nikamor ne premakne, skriva ogromno dela, usklajevanj in truda, ki ga ni mogoče nikjer prikazati. Nekaj takega je prav gotovo ureditev centra Vidma z novo avtobusno postajo, pločnikom in urejenim križiščem. Res, že deset let ga načrtujemo, pa še ni narejen. Videm se sicer ureja postopno po koščkih. Centra nismo mogli urediti tudi zato, ker je bilo na sredini Vidma veliko gradbišče Jakličev dom in dokler ta ni bil gotov, ni bilo smiselno. Mnogi ste mi že rekli, da je sedaj pa že čas, da se tudi center uredi, da se vidi, kje je središče in prav to si želimo tudi na občini. Toda tu je mnogo usklajevanj, dogovarjanja in načrtovanja, pa tudi na vsak način si želimo pridobiti nekaj državnega denarja, saj so ceste skozi Videm v državnem upravljanju. V samem centru je potrebno rešiti več zadev, ne samo površinsko. Potrebno je obnoviti komplet vodovod, urediti kanalizacijo, meteorno in fe-kalno, dolgoročno rešiti vse vode za elektriko, telefon, morebitni toplovod in še kaj se najde. Šele, ko bo vse to usklajeno, bomo lahko začeli z deli. Delamo na tem, da bi z deli pričeli že letos. Med tem časom se je pokazala potreba po ureditvi ulice proti načrtovanemu novemu domu za ostarele, ki jo je tudi potrebne rešiti v sklopu celotne ureditve centra. Vse to pa zahteva natančno načrtovanje in dobre priprave in seveda na koncu tudi nujno potrebna sredstva za izvedbo. Na vsak način pa bomo še letos rešili vsaj del težav s parkiranjem, saj smo za parkirišče, ki bo za zdravstvenim domom na Vidmu, končno pridobili gradbeno dovoljenje in pridobili izvajalca. Parkirišče bo urejeno tako, da bo možen dostop do lekarne, zdravstvenega doma in do Jakličevega doma, od zadnje strani tudi z invalidskimi vozički, nekaj dodatnih parkirnih mest bo tudi za obiskovalce igrišča. Tako bomo ta oreh počasi strli. Strli smo ga tudi v Podpeči, kjer se je končno odprl dostop v vas in se je uredilo križišče in manjši osrednji prostor v vasi. Pridobili smo toliko prostora, da bo lahko obrnil tudi avtobus, saj želimo Podpeško jamo bolj odpreti za turiste.
Pričela so se dela na drugi fazi izgrad-
nje vodovoda v Tisovcu. Vodovod bo letos končan. Ta vodovod bo velika pridobitev za to vas. Vodo pa bomo črpali iz 300 m globoke vrtine, v kateri pa je po analizah dovolj vode za tri Tisovce. Zadeva ni enostavna, saj bodo skupni stroški tega projekta preko 60 milijonov tolarjev. Pričakujemo soudeležbo vaščanov. V izdelavi so načrti tudi za vodovod v Hočevju. To je prav gotovo eden zahtevnejših projektov, ki zahteva veliko energije in naporov in tudi ne bo poceni. Prav gotovo dva ali trikrat več kot v Tisovu. Približno oceno bomo vedeli, ko bodo projekti gotovi. Vodo pa bomo pridobili iz sosednje občine Grosuplje, preko Ilove gore. Kdaj se bo dejansko začela izvedba, še ne moremo reči, potrebno bi bilo pridobiti dodatna sredstva, saj bo zalogaj kar krepak.
Tudi kanalizacijo v Zdenski vasi delamo postopno, saj je celotna predračunska vrednost 120 milijonov tolarjev. To je tudi vzrok, da ne naredimo vse naenkrat. Naredimo lahko le toliko, kolikor imamo denarja. Bo pač trajalo več let, da bo gotovo. Nekateri so sicer malo nestrpni, ker je raz-kopana cesta. Malo bo potrebno potrpeti. Ko se bo teren utrdil, ga bomo nazaj asfaltirali.
Kanalizacija in čistilne naprave bodo sicer trdi orehi še nadaljnjih 10 ali 20 let. Predračunska vrednost za vse po predpisih potrebne kanalizacije in čistilne naprave je namreč 1.800.000.000 SIT. To je številka, da se ti zavrti v glavi. Mnogi me sprašujete, kaj je s čistilno napravo v Bruhanji vasi. Gradbeno dovoljenje je pridobljeno in na vse načine se trudimo, da bi dobili kje kaj dodatnih sredstev. Če in ko jih bomo dobili, bomo pričeli z gradnjo. Možno je tudi takoimenovano projektno financiranje, ki pa pomeni to, da dobiš investitorja, privatni kapital, ki vse naredi, in vsi stroški se potem vračunajo v ceno kanalščine. Po tem principu je v Sloveniji že zgrajeno nekaj kanalizacij. Zgradi se lahko hitro, toda problem nastane, ko je potrebno plačevati. Če mi po tem sistemu zgradimo vse kanalizacije in čistilne, bi bile narejene hitro, vsako gospodinjstvo pa bi deset let plačevalo v povprečju od 15.000 do 20.000 SIT na mesec, če upoštevamo, da se v povprečju porabi 18 m3 vode na gospodinjstvo na mesec in toliko onesnažene tudi steče v kanalizacijo. Tega si sedaj ne moremo privoščiti, zato iščemo vsemogoče vire, da bi zadevo pocenili. V vsakem primeru pa bo kanalščina draga, to mora biti vsem jasno in je škoda, da tega ne bi povedali po resnici.
Počasi se premika tudi v obrtni coni. Ta bi seveda bistveno prej zaživela, če bi občina imela toliko sredstev, da bi lahko vse pokupila komunalno opremila in potem naprej prodajala. Ker pa teh sredstev ni, se to dogaja bolj počasi. Zbližati je namreč potrebno interese lastnikov zemljišč in bodočih investitorjev. Občina lahko razpolaga z omejenimi sredstvi. Trenutno je občina kupila zemljišča za osnovno komunalno infrastrukturo, delno je še v fazi odkupa. Potem pride na vrsto sprememba zazidalnega načrta oziroma po novem lokacijski načrt. Ta načrt pa bi bilo najbolje narediti na kožo bodočim investitorjem oziroma uporabnikom, saj bi moral biti narejen tako, da bo vsak lahko opravljal svojo načrtovano dejavnost. Sedanji načrt je bil namreč po starem narejen za neznanega investitorja, kar se je pokazalo kot napačna odločitev. Toda takrat je bil tak sistem v modi, da se tako izrazim, in se je tako delalo. Trenutno smo torej v fazi, ko bi bilo najbolje, da bi bodoči investitorji stopili skupaj, pokupili zemljišča in skupaj z občino pripravili nov uporaben lokacijski načrt. Vsi interesenti torej vabljeni k sodelovanju. Kdor ima kakršenkoli resen interes, da bi investiral v obrtni coni, naj se javi občini, da zastavimo skupno strategijo. Samo z resnim pristopom bodočih investitorjev je možno zaživeti obrtno cono. Delati cono kar na pamet zato, da bo stala prazna, pa je popolnoma nesmiselno. Upam, da je vsem tudi jasno, da občina kot občina ne more in ne bo zgradila nobene »fabrke«, ker živimo v popolnoma drugem svetu kot pred tridesetimi leti. Vsa industrija in vsa dejavnost je v glavnem v privatnih rokah in privatni lastnini. »Fabrko«, ki pa ni nujno, da je tovarna v starem smislu, lahko danes postavi samo privatni kapital. In v naši občini, kot lahko vidimo, imamo zelo sposobne podjetnike, ki zmorejo marsikaj. Nobena stvar pa ne gre kar čez noč. Prepričan pa sem, da bomo tudi ta najtrši oreh strli.
Teh orehov je še več, napisal sem jih samo nekaj najtrših, da vsi skupaj malo začutimo, da zadeve niso tako enostavne. Za vsakim se poleg vsega skrivajo še milijoni tolarjev. Poleg tega imamo v občini tudi nekaj zaviralcev, ki vse naredijo, da se zadeve ne bi premaknile in namesto da bi se vsi skupaj trudili, da zadevo premaknemo, zgubljamo energijo za dokazovanje in za pike in vejice. To jemlje prepotrebno energijo in je mnogokrat trši oreh kot izvedba posameznih del. V vseh teh ta hudih orehih je torej že ogromno energije in dela, tudi počitnice so minile v teh prizadevanjih, pa žal še ni videti kaj veliko, toda z voljo bomo tudi to premaknili.
Lep pozdrav!
Vašžupan
september 2005
Iz občine; referendum
3
Beseda urednice
Nekje sem zasledila naslednji podatek: »Z več kot 99 odstotki dogodkov po vsem svetu bralci nikoli niso seznanjeni, ker z njimi ni seznanjen niti tisk. Več kot 99 odstotkov novic, ki pridejo do časopisa, pa nikoli ne doseže bralca, ker so izločene kot nepomembne, preveč fragmentarne, polemične ali — po vladajočih idejah — nemoralne.« (M. Stef-fens)
Podatki se nanašajo na globalna merila, z obveščanjem na lokalnem nivoju je bistveno drugače. Krajevne novice vseh vrst nas dosežejo na številne druge načine in mnogo pred izidom mesečnega glasila. Kljub temu nam je lokalno glasilo dobrodošlo. Nudi bolj uradne in preverjene informacije o občinskih in drugih dogodkih, korigira razne dezinformacije, prinaša zanimivosti, ki niso vezane na datum. Upam tudi, da marsikomu prinese tudi kakšno svežo ali malo manj svežo novico, kar pa je navsezadnje osnovna naloga slehernega medija. Predvsem pa za nas ne drži, da uredništvo informacijo ali objavo iz kakršnih koli razlogov zadrži, ne glede na to, ali je ta bolj ali manj pomembna za širši krog ljudi.
Da je to res, lahko sklepamo že iz obsega glasila, ki se ne zmanjšuje. Tudi v poletnih mesecih se je nabralo toliko prispevkov, da smo jih komaj spravili na 36 strani, kar je največji povečani in dogovorjeni obseg od sprva določenih 24 strani. Iz tega izhaja tudi moja prošnja, da dopisniki po možnosti ne pošiljate zelo dolgih prispevkov in preveč spremljajočih fotografij, da ne bo treba zaradi tega kakšen zakasneli prispevek prenesti v naslednjo številko.
Upam, da vam bo po teh vremensko tako nestanovitnih poletnih dnevih spet prijalo kaj prebrati iz domačih logov. Če imate drugačen pogled na katero od tem ali pa morda razpolagate z informacijami, ki meni niso poznane, pa vas vabim k sodelovanju v naslednji številki. Rubrika »odmevi« oz. »pisma bralcev« je vedno odprta. ♦

Obvestilo
Vse udeležence komasacije v k.o. Podgora obveščamo, da na razpisu za sredstva v letošnjem letu nismo uspeli. To sicer ne pomeni, da sredstev ne bomo dobili, vendar v naslednjem letu. Ker je z uvedbo komasacije ustavljen ves promet z zemljišči v komasacijskem območju, predstavlja to določeno težavo, saj bi nekateri radi kaj prodali ali kaj kupili. Iz Upravne enote Grosuplje so nam na našo prošnjo sporočili, da je promet med dvema komasacijskema udeležencema možen. Torej, če kdo, ki je vključen v komasacijo, želi prodati drugemu v komasacijskem območju, ki je tudi vključen s svojimi parcelami v komasacijo, to lahko naredi. Ne more pa prodati kupcu, ki ni vključen v komasacijo.
Vse lastnike kmetijskih zemljišč tudi obveščamo, da je sedaj čas za pripravo naslednje komasacije. Kot vidite, to traja nekaj let, zato se je potrebno začeti pripravljati že prej. Ekonomika kmetijstva bo nas vse prisilila, prej ali slej, da bomo ugotovili, da se na majhnih parcelah ne da delati oziroma delaš lahko, efekta pa ni. Komasacija pa se nikjer ne bo naredila, če ne bo pobude od vaščanov samih in če ne bo zbranih 80% podpisov. Torej na delo, kjer bo prej zbrano, tam bomo začeli pripravljati naslednjo komasacijo.
Občina Dobrepolje
Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo), in Odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 69/05) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji
SKLEP
o določitvi volisc in njihovih obmocij
Za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki bo v nedeljo 25. septembra 2005, je Okrajna volilna komisije Grosuplje na seji, dne 18. 8. 2005, določila naslednja volišča in njihova območja:
zap.
št.
oznaka volišča
40.3001
40.300:3
403004
403005
403006
40.3007
403008
403009
403049
ime volišča
ZGRADBA OBČINE DOBRFPOilF
GASILSKI DOM 7DENSKA VAS
GASILSKI DOM HOČEVlE
GASILSKI DOM ZAGORICA
PREDSTRUGE-VAŠKI PROSTOR V GOZDARSKEM DOMU
GASILSKI DOM KOMPOilE
OSNOVNA ŠOLA PONIKVE
DVZ PONIKVE
O.Š .STRUGE
sedež volišča
Videm 35, Videm-Dobrepolje
Zdenska vas 59
Hočevje19
Zagorica 36 a
Predstruge 60
Kompolje 60
Ponikve 338
Ponikve 76
Lipa 16
območje volišča
Videm, Podgorica, Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora
Zdenska vas
Hočevje
Zagorica
Predstruge, Vodice, Cesta
Kompolje
Ponikve (razen hišnih št. od 75 do 86 )
Ponikve — hišne št. od 75 do 86
Četež pri Strugah, Kolenča vas Lipa, Paka, Podtabor, Potiska-vec, Pri Cerkvi - Struge, Raplje-vo, Tisovec, Tržič
4
Referendum; oglasi
september 2005
Naknadni zakonodajni referendum o ZAKONU O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA 25. SEPTEMBRA 2005
Državni zbor Republike Slovenije je razpisal naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija. Odlok o razpisu je objavljen v Uradnem listu RS, št. 69/05.
Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi:
»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), ki ga je na predlog Vlade Republike Slovenije sprejel Državni zbor Republike Slovenije 15. julija 2005?«
Na referendumu bo izvedeno glasovanje na voliščih na območju Republike Slovenije, glasovanje na voliščih na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini, predčasno glasovanje, glasovanje po pošti iz območja Republike Slovenije in iz tujine.
Referendum izvajajo organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, tj. Republiška volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori.
Pravico glasovati na referendumu imajo državljani Republike Slovenije, ki imajo pravico voliti v Državni zbor, to so volivci, ki bodo najpozneje 25. septembra 2005 dopolnili 18 let starosti.
Pravico uresničuje volivec osebno, z glasovanjem. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.
Na referendumu se lahko glasuje na naslednje načine:
a)	splošno glasovanje na voliščih v Republiki Sloveniji, 25.9.2005 od 7. do 19. ure.
b)	Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije (izseljenci) in so vpisani v posebni volilni imenik državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, lahko glasujejo na volišču na območju okraja, kjer so vpisani v volilni imenik, in sicer na podlagi potrdila okrajne volilne komisije, da imajo pravico glasovati na referendumu, ker so vpisani v posebni volilni imenik.
c)	predčasno glasovanje 20., 21. in 22.9.2005 od 9. do 17. ure na sedežu OVK, Kolodvorska 2, Grosuplje (upravna enota)
d)	glasovanje po pošti na območju Republike Slovenije za osebe, ki bodo na dan glasovanja 25.9.2005:
nadaljevanje na str. 6
•k
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Izid referenduma — čigava bo zmaga?
Tako kot na vseh dosedanjih referendumih se bomo državljani opredeljevali do problema in ne na podlagi svojih političnih preferenc. Zavrnitev zakona bo zato predvsem zmaga civilne družbe, ki bo tako ohranila pomembno vlogo pri upravljanju RTV Slovenija.
Rezultat bo odvisen od vašega glasu Odslej RTV brez naročnine?
O čem se bomo državljanke in državljani odločali 25. septembra na referendumu o novem zakonu o Radioteleviziji Slovenija? Odločali se bomo o novem vladnem zakonu, ki bo javno radiotelevizijo spremenil v strankarsko trobilo, ki bo polagalo račune politikom, ne pa javnosti, ki jo plačuje. Odločali se bomo o tem, ali želimo imeti režimsko radiotelevizijo, ki bo pod neposrednim nadzorom in vplivom vsakokratne vladajoče politike, ali pa želimo ohraniti javno radiotelevizijo, ki bo delovala v interesu javnosti. Vsakokratna politična oblast bo torej imela neposreden vpliv na to, kaj in kako bodo novinarji poročali. Če tega ne želite, glasujte PROTI.
Zakaj referendum?
Državljanke in državljani se bomo na referendumu odločali, ali želimo imeti režimsko/ koalicijsko radiotelevizijo, ki bo pod neposrednim nadzorom in vplivom vladajoče politike, ali pa želimo imeti javno radiotelevizijo, ki bo delovala v interesu javnosti in bo vpliv politike nanje omejen. Tokratni referendum je ključnega pomena za ohranitev že priborjene neodvisnosti medijev in demokracije.
Kako do boljših programov na RTV?
Zakon o RTV Slovenija, ki ga je sprejela koalicija v Državnem zboru 15. julija, in o katerem bom odločali na referendumu, se ukvarja z vprašanjem nadzora RTV Slovenija, ne pa s tem, kako izboljšati program. Programa se ta zakon dotika v eni sami točki in tudi v tej točki s povsem političnega vidika, povečuje namreč količino politike na RTV.Na referendumu zato ne bomo odločali o ničemer, kar bi zares vplivalo na program RTV Slovenija. Lahko pa predvidevamo, da bo programski svet politično podrejen trenutni oblasti in bo tako pomembno vplival predvsem na informativne radijske in televizijske vsebine. Konkretno lahko to pomeni, da bomo gledali npr. drugačen, politično in ideološko pristranski TV dnevnik. Če poenostavimo, na svet bomo gledali skozi enobarvna očala, sporočila na radiu in TV bodo enoumna, s čimer se bo poslušalcem in gledalcem pralo možgane.
Ne pomeni zmanjševanja naročnine. Za isto naročnino pa se pričakujejo dodatne politično-ideološke programske vsebine, ki jih bo prek programskega sveta nadzirala in določala vsakokratna politična elita.
O čem bomo odločali — nezaupnica vladi?
Nikakor ne, pri referendumu ne gre za izrekanje (ne)zaupnice vladi, temveč za odločanje o načinu delovanja javne RTV in s tem za njeno neodvisnost ter posredno za svobodo medijev nasploh. To, da želi opozicija s tem referendumom doseči nezaupnico vladi, si je izmislil edini znani avtor Zakona o RTV Branko Grims, ki želi v pomanjkanju prepričljivih argumentov v prid zakonu izkoristiti visoko podporo vladi za potrditev tega slabega zakona.
Državna RTV?
Državna televizija je v bistvu vladna televizija in jo uvaja novi Zakon o RTV. To pomeni, da bo imela vsakokratna politična oblast neposreden vpliv na to, kaj in kako bodo novinarji poročali. In ker si tega ne želite, se odločite PROTI novemu zakonu.
Vir: www.referendum-rtv.si
OO LDS Dobrepolje Slavc Palčar
Referendum; oglasi
m >
o o o. C
"I
s."
eI
0) in
< ro M-
W O N 'I"
eI
O .2	^
o ^	lO
i; ™	C
= s	s
■N >	o
O O	O.
S
^ T Q.
.— C
<u
>
<u
■4J
o
(5
>
E <0 k.
on Û
n >
je
O
a <a a.
"o
SI <
N
C
(O tj o
o
n
cn
IP C
■o
□
0 >
01
o
TJ >
<a
C
>
□ C
o
u >
10
<
N
j:
01 >
o o.
Iti
>
m 'U Ë Î
>
o
li! □
O C
■O
I>
o <
N
v >
(Ï ^
(O N
A O ■o
lU
m <
N
O C ID C
o »
£ o 1-a.
C
ii IN
O)
.t =
O
'3 >0
J™ -
o "
o C >
5 s «
! !
« >
Q.
■o O
o
V
E
B «Î. JC C m n
C PO
H) o
< o N o.
d) •O
o
U)
M >
Io: 3
'c u ■o
o >
«
■o «
o
E ■N O
E <
N
E
1-
a
o
U) O.
o
1>
o <
N
C
«
E o
Ji
o o
u «
■o o
< N
n
C
01
■D >
O
C
■Í5.
m ^
0 o.
01
Iti
o
Ji
ra je
'č
■Ï, 'c*
R!
C
N
O ■u
O ^
n t)
3
O
o >
m
<
N
o-.r
' o 3 ^
s
Ifl ™
o
C
<c
N
<c
o a
o
C
>0 o
Î? ïî
- i?
>
IOC
<c
o S JE
•U CLM
ii
e	(n
H	I
flC
u	o
^	^
u	o
ec	ÔÔ
"O (D
>0 CD
O
CD
JS
HZ <0 i»
li Ji
"O
(D "O CD N
(D m
CD "O
3 "O £= CD
CD
00
<5 .fi ■o o
'iE
<n
cň .î=
co >
m
CN
>0 .fi O
(D HZ —j >C0
íí^ O ii
EP
a> >
—
0) o
(0
v
C
>
(O
E
(C u.
O)
o
o <
N
C C
0) > "
o
CÛ C
E
3iî
= Q.
q: 'O nï
>	C
to C
>	0)
o Q.
t= o iS-ÏS'
u> o = "D tO =
F o
JJ CD
to — o Ji D. ni o O) o
E
D J3
E T3 O Q.

O^ 0} m ^
C >
n>
> iS
ri	tn
3	C
^	to
to	C
o	C
0)	—
.>	3
ťO	Oí
C	O) ii>
0)	n o
e	(i>
o>	m
C
"S ®	0)
tn
> CO	in
č íi	ro
t	«
3.iz
^ C	.
^ CD	Oi
« I	iS
t. F	3
s o	-
S.E	o ^ 0}
o Bň
íň 'ČĐ
CD ^ ^ ■
a> 2
"âi o •
2 b b tD
CD
O .^Ti C O
I (/) tu
: O C
; ra
■N
D a> o tu o
o ._- 0)
> <19
■<u ii-'iT- ra ~
> (U
ra ra N
to ±
> ^
c _( 0)
■ E o
<; ô ^ " E
o (O
a>
t3 , ^ 10 I)
Iř) 3 O >-CL O
."d, - o ^
O
Jí
, CD" CD
C ,
OD a,	^
tM	tn
41 ^	tn
■a £	0) co ^
tn	„
^	"S
CD	®
I Ó "	to
,	^
»	»
Jí OJ
išli m o - >
> tlï
■E
tb {|> > .
Kn
ir
C O — «
C
> — >
(J» v dî
í-o-ií
(O .
CJl I
^ o co ^
ffl ~ >
2 « Q.
tn
■D
co
"J T
, N 0> 'tn .—
- C
> .-s; □) Z —
to — Cl
13 ■
u;

<1; -u
3 ^ ■
C
>
O CTJ
E ■■
. <0
— iD C
il (0 > N «
> « ._
rZt tn
h
=	"2 E ""Se
■g	S
trt
CD	.i CD
O	— N
o>	nj
0)
o m > ~ o
T)
o
0)
10 o o "S
"S ™ «
i; CD > o C ú> "C m
- — > ._ ra
íD û — C " m CD C p
.'A N
ti)

>CJ ii; ~ o >
■C [D c: > ._
fls 3 OJ ^ 77 o
iO "O
"D ^
^ P C
■i ti( ^
a> C Ï 5

to C3Ï > O
Ó	o
C „ D) O -o I
ra _ o :
CD
'ti
E
<i>
£
a. >
■g 0:5 k- > ti) t; to ï;
D. C Q.
O	o
tn	i
O	(U
>	TO
m	o
N	Ci^
^00
03 "O TÏ n . jD
0) (13 o
"B E
ÎÇ
p Q. <0	—
^ ™ N	(U
0) (O	.M m D5 ^
> 05 ■-	(B
O -O O
- O T! D- TO N
C
[O >
T!
•O O
>
H
cc
to E o
[O D)
tU ^
tn

O Cl
o Ë 0) < Û. o C >
-s
o
M >
to
ai .	r g -1. 2
CO ())	o
— s.
5- O)
■C a> lu
^ Jc C =
-o 3 « o Q.-9
o:
^ o
N 5 — CD CO
Cfl =■
0> a
~ .. -o
tn o — 171 trt ^
!D — CO
O > 0) ID a. N ;z
!0 OU) o 0) in
to ^
05,-
> « .ÍE.O O-
"m K tD 11 JO ^
"i; w € .ši
5	® S m " 5
N ® > Cfl
tD O)
L
01 C
O)
O 1= - â
Ě.E >__
o C
		CO
		C
		0)
		KJ
		KO
		OJ
"O C3	It! N	> 0
CO c:: m	0 ^ tf) C <0	0 C ■0
•0		C CO
0 Krt		CO C
C3	0>	
■0		m
E	CD	0 C
CD	>	>
Je:	CD	CO
		
C	CL	__
—	O!	
0>	■0	
N		CO
		0
0		E
	'û)	
CL-D		■C
0)	1-	
		0
B	'c CD	+-« m
0	T)	
V)	0	0
a	Cl.	-
C m	10	>
		CO
CD		T3
	'5.	0)
Oi		m
>	N	U]
0) C	CO 01	o>
0	0:	CO
cn	C	CD
3S

(O ■a
aj
ï ' ci 5 S cfl -
" 1- Cň
— >

CO
to
11. i > ~
E E «
0) CL
ï> O
Cl^ ._ t_ C a. (O CO n
	CD		
	t:		
	Oï ^	3	KJ CO
	C	0	a.
0	ID	^ CO	co
in >	trt	Q,	C
	CD	Q]	eu
CD			>
tn	0'	CL	0


* tn
E
>
E .N O. i
ti)
O — JJ — C
Ë
OJ
^ — s «
— _ OJ T3
« "I ^ ^ i i £ ra C
o. ^ to o H ^
n to > - iN (O ~ 1--u TJ
m
m to
M _ «
.S -
CO ^
S;
^ N Î

>
a: -z
o ™ C
E
g"
N o.
O Oi 0) (0 —
E CD - C71 3
0) .Îi-S >
~ O CD
9- e =
to I 01
o ifl ■
a. ' o,
«J

Čr> ? "
>
0^0

<0 >0 >0 ^
5 iS ® ^
Cl CL a >
Êi
CL ^
(D d)
m > •ID O C ^ N tO C Q. O- — CÍ 2 O
^ a>
C —■ 3
ID Q-C O
E
gs > Û) "O C
0) o
C I-
a» I-	ro
H/i .—	-o
" E
^ O	C
. C	o
<D o	>
C ^	tfj O (O
H N
. .	T3
^ N
-5 o W >
0> N
cn C
- CO
C L. g «
CO
"O
o Ji
o	=
' s ^	Ï
s =	o-
û>	> £ E
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
Veličasten shod v
Mozirskem gaju
Anton Jakopič_
Člani in simpatizerji Slovenske ljudske stranke smo se v nedeljo, 11.9. 2005, zbrali v Mozirskem gaju pred Mozirjem na svojem že 14. taboru. Tabori Slovenske ljudske stranke so vedno velika in veličastna prireditev. Udeležili smo se ga tudi člani in prijatelji iz naše občine. Velika množica prijateljev (prek 7000 se nas je zbralo), daje prireditvi še posebej slovesen značaj. Organizatorji so ponudili tudi brezplačen ogled mozirskega gaja, ki je svojevrstna popestritev, saj tudi že v skoraj jesenskem času še vedno ponuja živopisano sliko razno raznih cvetlic in okrasnega rastlinja. Prava sprostitev v današnjem napetem tempu življenja. Velika množica in optimistično razpoloženje daje slutiti, da se Slovenska ljudska stranka v Sloveniji krepi. Slavnostni govornik predsednik Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik, je v optimističnem in zanosnem nagovoru tudi izpostavil nekaj ključnih točk našega dela, ki se mora predvsem izražati v bolj kakovostnem življenju Slovencev. Delujemo kot trden člen sedanje vladne koalicije, mnogo lažje in bolje uresničujemo svoj program. Sedanji vladni koaliciji pa je napovedal še dolgo življenjsko dobo. Izpostavil je tudi nekaj aktualnih zadev, za katere se bo Slovenska ljudska stranka odločno zavzemala. To je predvsem enakomeren razvoj celotne Slovenije in zmanjševanje razlik med razvitimi in nerazvitimi deli, pomoč občinam in predvsem prizadevanja za finančno konsolidiranje občin, izboljšanje demografske slike, pomoč družinam, ukinitev davkov na podpore za velike družine, preprečitev trojnega obdavčenja kmetov, podporo mladim in učinkovitejše urejanje stanovanjske politike in seveda odločno zavzemanje za celovitost Piranskega zaliva. Posebej je tudi izpostavil, da je Slovenska Ljudska stranka tista, ki je v teh kriznih časih tranzicije prav gotovo največ naredila za slovenskega kmeta in podeželje nasploh. Vstop v Evropo bi bil za naše kmete brez
SLS še mnogo bolj boleč. Ta prizadevanja pa bo še okrepila.
V sklopu tabora so bila organizirana tudi razna športna tekmovanja, ekipo za mali nogomet smo prispevali tudi iz naše občine. Naše barve so zastopali nogometaši iz Kompolj. Zelo atraktivna je bila tudi nogometna tekma med aktivnimi politiki, vidnimi člani Slovenske ljudske stranke in žensko nogometno ekipo Škale. Tokrat so za razliko od preteklega leta zmagali politiki.
Tabor je bil tudi velik uvod v lokalne volitve v naslednjem letu. Slovenska Ljudska stranka je tista, ki ima v Sloveniji tudi največ županov (prek 70). Tabor je tudi veličasten odgovor tistim, ki so napovedovali propad Slovenske ljudske stranke. Po velikem odzivu in dobrem razpoloženju se ta še dolgo ne bo zgodil. Slovenija in predvsem slovensko podeželje jo potrebuje. Slovenska ljudska stranka ima stoletno tradicijo. Moč Slovenske ljudske stranke je v množičnosti članstva, v njenem izvirnem prizadevanju za Slovenskega predvsem malega človeka, zato naj tudi končam s stoletnim pozdravom, ki ga je vedno uporabljala Slovenska ljudska stranka in s katerim je končal svoj nagovor tudi slavnostni govornik: »Bog živi Slovensko ljudsko stranko, Bog živi Slovenijo« ♦
nadaljevanje s str. 4
•	v bolnišnici ali zdravilišču;
•	v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu;
•	na služenju vojaškega roka;
•	na prestajanju kazni zapora ali v priporu,
in bodo najpozneje do 18.9.2005 vložile zahtevo za tako glasovanje pri okrajni volilni komisiji;
e)	glasovanje po pošti iz tujine, če volivec najpozneje do 10. septembra 2005 sporoči Republiški volilni komisiji, da želi glasovati na ta način,
f)	glasovanje na domu 25.9.2005 za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, v kolikor bodo najpozneje do vključno 22. 9.2005 sporočile okrajnim volilnim komisijam, da želijo glasovati na domu.
g)	Na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije, ki jih bo na predlog Ministrstva za zunanje zadeve določila Republiška volilna komisija. Na teh voliščih glasujejo volivci, ki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji in so vpisani v posebni volilni imenik državljanov
SOCIALNI

OBMOČNA ORGANIZACIJA GROSUPLJE Adamičeva 14 1290 Grosuplje
obvestilo
Obveščamo vse naše cenjene člane in simpatizerje, da od 1.6.2005 organiziramo na sedežu območne organizacije stranke, Adamičeva 14, Grosuplje, vsak torek od 9. do 10. ure in vsak četrtek od 18. do 19. ure dežurstvo. V tem času vam bodo na voljo odgovorni člani vodstva območne organizacije stranke, ki vam bodo posredovali ustrezne odgovore na vaša vprašanja in vam pomagali rešiti vaše eventuelne probleme. Na vašo željo bomo organizirali tudi razgovore z člani republiškega vodstva stranke.
Ob tem času bo tudi možen vpis v stranko za nove člane.
Obiščite nas, zelo bomo veseli vašega obiska.
Območna org. Socialnih demokratov
Grosuplje
Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Na teh voliščih lahko glasujejo tudi volivci, ki so vpisani v splošni volilni imenik, ker imajo stalno prebivališče na območju Republike Slovenije, če to sporočijo Republiški volilni komisiji najpozneje do 10. 9.2005.
SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Kolodvorska 2, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919
PREDSEDNIK: FRANC KRIVIC
NAMESTNICA PREDSEDNIKA: KATARINA MAROLT
KURET
ČLANICA: ALJA GABRIJEL NAMESTNICA ČLANICE: MALČI ŽITNIK
ČLAN: BOJAN ZUPANČIČ NAMESTNICA ČLANA: MAJDA KADUNC
ČLAN: JANEZ DOLINŠEK NAMESTNIK ČLANA: DAVORIN KASTELIC
TAJNIK OVK: ANDREJ STRUNA NAMESTNICA TAJNIKA: DRAGICA URBAS
Grosuplje, 25.8.2005 Andrej Struna, dipl.upr.org. tajnik OVK
Izredna seja Občinskega sveta Dobrepolje
Sredi julija je župan Anton Jakopič dobil zahtevo svetnikov Jožeta Samca, Janeza Pavlina in Slavca Palčarja po sklicu izredne seje Občinskega sveta Dobrepolje. Na dnevnem redu naj bi bile nepravilnosti pri postopku imenovanja nadzornega odbora, prodaje zemljišč, ki so v lasti občine, ter najnovejše informacije v zvezi z obrtno cono, postavitvijo bazne postaje itd.
M. Steklasa
Župan je v pisnem odgovoru članom sveta ocenil, da nobena od zahtevanih točk dnevnega reda ni nujna za takojšnjo obravnavo, zato je predlagal, da se predlagane točke uvrstijo na dnevni red septembrske seje. Podpisniki zahteve po izredni seji so na podlagi statuta in poslovnika, ki jim to omogočata, izredno sejo sklicali sami. V nasprotju z županom so sklic izredne seje utemeljevali z dejstvom, da nekatere stvari terjajo takojšnjo obravnavo in ukrepanje. Seja je bila 31. avgusta 2005. Bila je zelo polemična in polna zapletov pri vodenju seje. Kot predsedujoči so se zvrstili Jože Samec, Slavc Palčar in župan Anton Jakopič.
Ena od predlaganih točk dnevnega reda je bilo poročilo oz. odgovor župana o vloženi pobudi za zadržanje sprejetih sklepov na prejšnji seji. Po mnenju svetniške skupine NSi se župan ni odzval na njihovo zahtevo, ki so jo poslali po končani prejšnji seji, da zaradi kršitev poslovnika in statutarnih določb ob postopku imenovanja nadzornega odbora in predstavnikov v svet zavoda Zdravstveni dom Grosuplje občinski svet prekliče sprejete sklepe in prične postopek za ponovno imenovanje. Župan je v odgovoru predlagateljem sklica izredne seje dejal, da kot župan lahko zadrži sklep le v primeru, če meni, da je nezakonit. V primeru imenovanja novega nadzornega odbora pa je bil mnenja, da so bili vsi sklepi zakoniti, zato jih ni zadržal. Podpisniki sklica izredne seje so vztrajali, da je bilo v postopkih več kršitev. Nepravilna naj bi bila razrešitev prejšnjih članov NO in neveljavna kandidatura enega od novih kandidatov zaradi opravljanja dveh funkcij. Imenovanje ene od članic naj bi bilo v nasprotju z zakonodajo o preprečevanju korupcije. Očitki so se nanašali tudi na neupoštevanje umika kandidature enega od kandidatov pred in po glasovanju na seji, ko je bil ta izvoljen.
Vse navedene očitke je odločno zavrnila predsednika Komisije za volitve in imenovanja Tina Shawish. Pravilnost
postopka je utemeljevala z navedbo posameznih členov iz statuta in zakonodaje. Glede opravljanja dveh funkcij pa je bilo rečeno, da se mora novo izvoljeni član v roku enega meseca odločiti, katero funkcijo bo opravljal. Razprava se je končala z mnenjem večine svetnikov, da sta bila oba postopka imenovanja opravljena v skladu s statutom in da se ponovni postopek lahko začne le z izstopom katerega od zakonito izvoljenih članov ali v primeru nedelovanja ali neuspelega konstituiranja, saj nadzorni odbor tudi po dveh sejah še ni izbral svojega predsednika.
Sklicatelji izredne seje so uvrstili na dnevni red tudi sprejem sklepa o zaustavitvi vseh aktivnosti v povezavi z ukinitvijo statusa javno dobro in prodajo nepremičnine v povezavi s parcelo 2342/4 k.o. Cesta. Sklep so predlagatelji utemeljevali s posledicami, ki bi nastale s prodajo omenjene nepremičnine. Po njihovem mnenju bi bilo pred prodajo potrebno pridobiti strokovne in tehnične rešitve ter odgovore na vprašanja o zmanjšanju propustnosti prometa in varnosti prometnih udeležencev. Posledično naj bi bila onemogočena izgradnja pločnika in ostale infrastrukture. V obrazložitvi so navedli tudi nepravilnosti v postopku odprodaje občinskega premoženja in po njihovem mnenju nelegitimno soglasje Agrarne skupnosti Cesta.
Župan je v zvezi s to problematiko spomnil občinske svetnike, da so načelni sklep o odprodaji zemljišča že sprejeli, prav tako je Občinski svet potrdil dovolitev služnosti v obsegu, ki ga je stranka že imela v lasti. Ker sam objekt ne bo posegel na zemljišče javnega dobra niti na zemljišče Agrarne skupnosti, je občinska uprava na podlagi teh sklepov in predhodnega soglasja vaškega odbora izdala ustrezna soglasja, Upravna enota pa je na podlagi teh izdala tudi gradbeno dovoljenje.
Po razpravi je predsedujoči dal na glasovanje predlog o ukinitvi vseh aktivnosti v zvezi s stanjem na parceli, vendar je bil predlog z večino glasov zavrnjen. Ker pa na prejšnji korespondenčni seji
ni bil sprejet sklep o ukinitvi javnega dobra, je zaradi predhodno že sprejetega načelnega sklepa o odprodaji nastala nerešljiva situacija, zaradi katere je podžupan Stane Jakič predlagal, da se ponovno glasuje o ukinitvi javnega dobra na parceli, ki se prodaja. Predsedujoči tega ni dal na glasovanje, pač pa je po odmoru ugotovil, da seja ni sklepčna in jo zato prekinil. Občinski svet je po njegovem odhodu ponovno ugotavljal sklepčnost. Ker je bila ta takrat že zagotovljena, so svetniki izglasovali nadaljevanje seje, ki jo je nato nekaj časa vodil eden od sklicateljev Slavc Palčar. Ta je zagovarjal mnenje prvega predsedujočega Jožeta Samca in vztrajal, da se o tem, kar je bilo zavrnjeno na korespondenčni seji, lahko še enkrat glasuje le v primeru predložitve novih spoznanj oz. dejstev. Večina svetnikov je bila mnenja, da se mora glasovanje ponoviti. Rezultat glasovanja je bil, da se ukine status javno dobro in parcela odproda.
Po sprejetju sklepa je predsedujoči Slavc Palčar zapustil sejo, Občinski svet pa je izglasoval, da jo vodi do konca župan Anton Jakopič.
Seja se je nadaljevala z obravnavo predloga sklicateljev izredne seje, da se zaustavi pravni promet z nepremičninami in premičnim premoženjem občine Dobrepolje, dokler se ne sprejme Pravilnik o prodaji, oddaji v zakup ali najem, oddaji za gradnjo o menjavi zemljišč v lasti občine Dobrepolje, katerega osnutek je pripravil Slavc Palčar. V zvezi s to zahtevo je občinska uprava predhodno pridobila mnenje Inštituta za lokalno samoupravo, ki pravi, da je pravilnik o razpolaganju s stvarnim premoženjem občine nepotreben, ker morajo občine pri nakupu in prodaji nepremičnega premoženja uporabljati Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občine. Po krajši razpravi so svetniki sprejeli ugotovitveni sklep, da v skladu s pridobljenim mnenjem sprejem novega pravilnika ni potreben. Dopustili pa so možnost ponovne obravnave v primeru, da predlagatelji pridobijo morebitno drugačno pravno stališče.
Na dnevnem redu je bila tudi informacija o odločbi Ustavnega sodišča. Pobudnica V. M. iz Kompolj je namreč na Ustavnem sodišču izpodbijala 6. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Dobrepolje. Del javne poti naj bi vodil preko njenega dvorišča. Občina naj bi po njenem mnenju pri tem ravnala samovoljno, saj za kategorizacijo poti preko dvorišča ni imela pravne podlage. Občina pa je v zvezi s tem dokazo-
vala, da določba Odloka o kategorizaciji nima razlastitvenega učinka, zato ne posega v lastninsko pravico.
Ustavno sodišče je občini naložilo, da mora neskladje v Odloku odpraviti, tako da s pobudnico sklene pravni posel za pridobitev zemljišča oz. začne postopek za razlastitev ali v skladu z zakonom izpelje postopek za ukinitev javne poti. Sklicatelji izredne seje so očitali županu, da jih ni seznanil z omenjeno problematiko, kar pa je ta zanikal. Po krajši razpravi, ki je sledila, je župan pojasnil, da občina vodi aktivnosti v skladu z odločbo Ustavnega sodišča.
Na dnevnem redu je bila tudi informacija v zvezi z gradnjo Mobitelo-ve bazne postaje v naselju Predstru-ge. Sklicatelji seje so predlagali, da občinska uprava in investitor gradnje poiščeta primernejšo lokacijo, ki bo od najbližjih hiš oddaljena najmanj 300 metrov. Župan je v obrazložitvi navedel vse dosedanje aktivnosti občine, ki so bile usmerjene k iskanju nove lokacije Pred kratkim je Mobitel obvestil župana, da je verjetna lokacija v bližini Sv. Antona. Ker pa je to območje zaščiteno, bodo strokovno pregledali še nekaj lokacij na hribu med Sv. Antonom in Golim vrhom in pripravili več variant ter jih uskladili z lastniki in vaščani ter šele nato pristopili k gradnji. V razpravi je župan pojasnil, da podobne aktivnosti za postavitev antene vodi tudi Simobil na področju Podgore.
Tudi točka o obrtni coni je bila informativnega značaja. Župan je pojasnil, da se stvari počasi izboljšujejo. Od šestih lastnikov je občina kupila neodeljene deleže parcele. Občina bo odkupila tudi tisti del zemljišča, kjer bo speljana dostopna pot ali zgrajena infrastruktura. Sledil bo postopek spreminjanja zazidalnega načrta, ker je sedanji slabo uporaben. V razpravi je župan dejal, da bi bilo najbolje, da bi investitorji zemljišče odkupili že prej, da bi ga potem lahko razparcelirali in uredili glede na potrebe lastnikov.
Pod točko razno je svetnik Ivan Grandovec opozoril, da bo v naslednjem proračunskem letu potrebno prekriti šolsko telovadnico. Tina Gre-gorič pa je opozorila na neurejenost okoli pokopališča v Strugah. Tajnik Anton Rus ji je odgovoril, da bo najprej dokončano urejanje središča Vidma, nato pa pride na vrsto središče Strug. ♦
PODJETNIŠKE INFORMACIJE - razpisi nepovratnih in povratnih sredstev
Pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje, Ulica XIV.Divizije 12, 3000 Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.pcmg.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na številke 8369753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pcrg.ribnica@amis.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
Vavčerski sistem svetovanja: možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 300.000 SIT. Preko vavčerskega sistema svetovanja Vam npr. lahko pomagamo pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, izdelava poslovnega načrta...).
Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja, Ul RS 10. 1.000 mio posojil in 400 mio SIT posojil za mikrokre-dite, euribor+0,35% (ali +1%). Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Rok - do porabe sredstev oziroma do 30.9.05. Podrobnosti: spletna stran PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2366
Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2005, Ul RS št. 26-28. Neposredni dolgoročni investicijski krediti (200 mio SIT), ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad. Investicija do 30 mio, obr.m. do 3% nominalna.
Rok prijave je do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma: 25.9. in 25.10.2005. Podrobnosti:
http://www.pcmg.si/index.php?id=2507.
Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2005, Ul RS št. 26-28. Predmet razpisa so mikrokrediti (100 mio), ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad. Rok prijave do odobritve sredstev v razpisanem obsegu, najkasneje do 25.10.2005. Vmesni roki so: 25.9. in 25.10.2005. Investicija največ do 12 mio SIT, obr.mera 4,5% nominalna. Podrobnosti:
http://www.pcmg.si/index.php?id=2508.
Javni razpis za izdajanje garancij (1.300 mio SIT) za dolgoročne kredite najete pri bankah v RS s subvencijami (462 mio SIT) v 2005, Ul
RS št.30-31. Subvencija do 35,5% od izdane garancije. Rok prijave: do skupne odobritve sredstev, najkasneje do 10.11.05. Vmesni ro-
ki: 20.8., 10.9., 1.10., 20.10. Spletna stran
http://www.pcmg.si/index.php?id=2537.
Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov (2.250 mio SIT) s subvencijami (270 mio SIT) v 2005, Ul RS št. 30-31. Investicija do 90 mio SIT, euri-bor+1,8%, subvencija do 12% od glavnice. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev, do vključno 10.11.05. Vmesni roki so: 10.9., 10.10. Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/ index.php?id=2540.
Oba gornja razpisa: Za mala in srednja podjetja, razpisuje Slovenski podjetniški sklad z bankami.
Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 34PO05A, U. list RS št. 15-16/05, st.134. Sredstva: 3 milijarde SIT. Krediti so namenjeni lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam in drugim pravnim osebam ter samostojnim podjetnikom za naložbe oziroma zaključene faze naložb. Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30.12.2005.
Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/ index.php?id=2394.
Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2005. Ul RS št. 50. Kontakt: Mateja Humar, tel.: 478 35 57, Ana Mlinar, tel.: 478 3 2 93. Namen je spodbujanje začetnih investicij in povečanje privlačnosti Slovenije za tuje investicije, z znižanjem vstopnih stroškov investitorjem. Ministrstvo za gospodarstvo. Rok: 20.9.2005 do 12. ure oz. do porabe sredstev.
Spletna stran PCMG http://www.pcmg.si/ index.php?id=2714
Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev gospodarskim družbam, sp, upraviteljem in lastnikom poslovnih in večstanovanj-skih stavb za spodbujanje izdelave energetskih pregledov podjetij in priprave dokumentacije za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproi-zvodnje toplote in električne energije, UlRS št. 50. Kontaktni naslov: dragotin.zivkovic-@gov.si. Ministrstvo za okolje in prostor. Rok: vloge prispele na naslov en delovni dan pred odpiranjem do 15. ure. Prvo odpiranje vlog bo v ponedeljek 6.6.2005, nato pa vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu do porabe razpisanih sredstev.
Javni razpis za dodeljevanje spodbud na programu Eureka. Ul RS št. 58/05, str. 458, 4784600, erik.potocar@gov.si. Pri projektu morata sodelovati najmanj dve podjetji in/ali raziskovalni instituciji iz dveh različnih držav članic, vsaj ena pa mora prihajati iz industrije
(v posameznem projektu mora biti vsaj en slovenski partner iz industrije. Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Prijava mora biti dostavljena na dan objavljenega datuma na spletni strani MVZT: www.mvzt.gov.si do 12. ure.
Javni razpis za spodbujanje prijav podjetij na razpise 6. okvirnega programa Evropske unije v letu 2005, : Ul RS št.
58/05, str.4591, info: 01/478 3 3 26, pe-ter.polajnar@gov.si. Podjetja so upravičena do subvencije, če bodo prijavila projekt v enega izmed instrumentov: Integrirani projekti; Mreže odličnosti; Ciljni raziskovalni in inovacijski projekti; Koordinacijske aktivnosti; Podporne aktivnosti; Infrastrukturni programi; Marie Curie štipendije; Posebni ukrepi za mala in srednja podjetja. Na razpis se lahko prijavijo gospodarske družbe in sp. s sedežem v RS. Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehn.. Razpis je odprt do porabe sredstev. Prvi rok za oddajo vlog je 7.7. do 12. ure, naslednji rok je 26.8.2005. Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/ index.php?id=2835.
Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj -ESRR, Ukrep 1.2: Spodbujanje razvoja turističnih destinacij Turistična infrastruktura II, Objavljeno: Uradni list RS št. 62/2005, stran 5004. Kontaktni naslov: infoerdf2.mg@gov.si. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvedbe posameznih ključnih investicij na področju turistične infrastrukture, ki bodo pomem-
bno vplivale na razvoj turistične destinaci-je, kamor sodijo investicije v: gostinske nastanitvene zmogljivosti 3* in več, mladinska prenočišča, izrabo termalnih in zdravilnih vod za razvoj turizma (bazeni in bazenski kompleksi), kongresne centre, izgradnjo in prenovo žičniških naprav in umetno zasneževanje v zimsko športnih centrih nacionalnega in regionalnega pomena, igrišča za golf, (kot manjkajoča dopolnilna dejavnost v večjih turističnih centrih) namenjeni pretežno turistom. Na razpis za ta namen se lahko prijavijo samostojni podjetniki posamezniki in gospodarske družbe, ki ustrezajo pogojem za mala in srednja podjetja. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Rok za oddajo vlog je najmanj dva delovna dneva (do 12 ure) pred predvidenim odpiranjem. Odpiranje vlog bo 7.9.2005. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=2867.
Javni razpis za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v Republiki Sloveniji, Ul RS št. 62/2005, str.5005, kontakt: suzana.kerec-@ess.gov.si. Namen javnega razpisa je razvoj človeškega kapitala z izobraževanjem in usposabljanjem ter dvig izobrazbene in kvalifikacijske ravni zaposlenih. Cilji: zvišati raven usposobljenosti zaposlenih z namenom ohranjanja zaposlitev in preprečevanja prehoda neustrezno usposobljenih in/ali presežnih delavcev v odprto brezposelnost, izboljšati prilagodljivost zaposlenih, povečanje zaposlitvenih možnosti zaposlenih, spodbujanje razvoja podjetij in upravičenih organizacij.
nadaljevanje na str. 34
Stare avtomobile v reciklažo, ne v naravo — drugič
Na osnovi dopisa Ministrstva za okolje in prostor še vedno poteka akcija zbiranja in odvoza izrabljenih motornih vozil (IMV), tako imenovanih »starih bremen«. Odstranjevanje »starih bremen« je podaljšano do vključno 31. marca 2006. Prosimo vse občane, ki imajo informacije o lokacijah IMV, da v roku 14 (štirinajst) dni od prejema glasila Naš kraj, na Občino Dobrepolje sporočijo lokacije, kjer se nahajajo »stara bremena«, ter do spodaj navedenega roka, vozila dostavijo na zbirno mesto v naselju, ki je dostopno s kamionom. V vsakem naselju naj se določi le eno zbirno mesto.
Občina Dobrepolje bo na osnovi zbranih podatkov evidentirala količino vozil in lokacije zbirnih mest ter to sporočila Ministrstvu za okolje in prostor, ki bo naročilo odvoz vozil. Predvidevamo, da bo odvoz v času od 10.10.2005 do vključno 14.10.2005
Poudarjamo, da se akcija zbiranja »starih bremen« nanaša le na vozila, za katera ni možno ugotoviti zadnjega lastnika. Za odstranitev vseh ostalih izrabljenih vozil so dolžni poskrbeti lastniki vozil tako, da sami naročijo odvoz, ali pa vozilo sami dostavijo na Center za razgradnjo IMV. Prepričani smo, da se zavedate pomembnosti čistega okolja, zato računamo na vaše sodelovanje pri evidentiranju in dostavi IMV na ustrezna mesta, od koder bodo odpeljana na Center za razgradnjo IMV.
Občina Dobrepolje
Inšpektor Občine Dobrepolje objavlja na podlagi 33. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur.l. RS. št. 56/02) naslednje
SPOROČILO ZA JAVNOST
V času izvajanja nadzora nad določili Odloka o občinskih cestah (Ur.l. RS. št. 84/99) je evidentiranih več kršitev 1. točke 2. odstavka 46. člena Odloka o občinskih cestah. Lastniki stanovanjskih stavb, gospodarskih in drugih objektov imajo meteorne vode speljane tako, da te neposredno odtekajo na vozišče občinske ceste ali kategorizirane javne poti ali pa so vzdolž ceste speljane v naprave, ki služijo odvajanju meteornih vod s ceste. Odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine je prepovedano.
Ureditev meteornih voda z objektov ureja že gradbena dokumentacija. Lastnik objekta je dolžan meteorne vode speljati v ponikovalnico, oziroma jih speljati na svoje zemljišče tako, da ne odtekajo na javno površino. Na območjih z urejeno komunalno infrastrukturo pa se je vsak lastnik dolžan priključiti na obstoječ sistem odvajanja padavinskih vod. Meteorne vode, ki s streh objektov tečejo na cesto, so v zimskih mesecih pogost vzrok prometnih nesreč, saj voda ponoči na vozišču zmrzne in povzroči nastanek ledenih plošč.
Glede na prihajajočo zimo bo občinski inšpektor vršil poostren nadzor nad stanjem občinskih cest. Vse lastnike objektov ob cestah pozivamo, da pregledajo svoje objekte in pravočasno umaknejo žlebove s cest in koritnic ob njih.
10
Od Idrijce do Kolpe
september 2005
Ogled permakulturne višinske kmetije Seppa Holzerja v Avstriji
Konec avgusta se je v okviru Zavoda PO-PPD Od Idrijce do Kolpe na ogled kmetije odpravilo blizu 60 znanja željnih ljudi iz območja med Idrijco in Kolpo.
Na posestvu Krameterhof v bližini Salzburga Sepp Holzer na svoji višinski kmetiji na 1500 m nadmorske višine, na 45 ha, s permakulturnim načinom kmetovanja goji češnje, jabolka, vinsko trto, breskve, buče, sladki krompir in ostalo sadje ter zelenjavo. Na kmetiji je urejenih 25 km poti in teras, več kot 70 ribnikov in mlak, raste preko 14 ooo sadik sadnega drevja.
Alenka Henigman
Zavod PO-PPD Od Idrijce do Kolpe
Holzer pravi, da ni ugodnih ali neugodnih položajev za kmetovanje, so le bolj ali manj sposobni ljudje, ki živijo v sodelovanju z naravo ali pa ji nasprotujejo in jo želijo obvladati.
Poslušaj svoje srce in se poveži z rastlinami. Vse odgovore boš dobil z njihove strani. Pusti, da naravna dela za tebe, jo opazuj, se pogovarjaj z njo — obrestovalo se ti bo z bujnim rastjem. To te bo naredilo neodvisnega, tako po strokovni kot finančni strani. Najhuje je, ko se mlade kmete vzgaja tako, da hodijo v urade in naredijo to, kar jim tam rečejo ali ko dobijo namenska sredstva, potem pa morajo delati tako, kot jim narekujejo plačniki. To te naredi odvisnega in nesamostojnega.
Sepp Holzer nas je vse pritegnil s svojim prodornim razmišljanjem o
naravi in njenih zakonitostih.
Tako tudi Mojco Dolenc iz Kmetijsko svetovalne službe v Logatcu, ki
se zaveda, da je posestvo Holzerja, takšno kot je danes, nastajalo 40 let z veliko poguma, iznajdljivosti, trme, vztrajnosti in predvsem znanja in občutka do narave in njenih zakonitosti.
Za njo je bilo nepojmljivo, da na gozdni cesti raste solata, zdrava , vabljiva in gotovo okusna, da ob robu gozdne ceste oz. terase raste druščina najrazličnejših rastlin: koruza, sončnice, krompir, repa, grah, različno cvetje in zelišča, za katere je očitno, da drug drugo spodbujajo v rasti. Nepozabno doživetje za vse nas skupaj pa je bilo tudi obiranje češenj in višenj (konec avgusta !), rdečih, črnih, belih, drobnih, debelih ... Svoj vtis iz obiska Mojca zaključuje z besedami, da nam je bila predstavljena ena izmed alternativ, iz katere vsi, ki delamo in živimo z naravo, lahko mar-
sikaj koristnega izluščimo za svoje delo.
Ivanu Ogrincu, ekološkemu kmetu iz Ribniške doline, se je najbolj vtisnila v spomin njiva polna osata. Ko ga je vprašal, kaj bo počel z vsem tem osatom, mu je odgovoril, da ima osat svoj namen, saj raste tam, kjer zemlji primanjkuje fosforja in kalija. Ko se bo zemlja izboljšala in zasitila s kalijem in fosforjem, bo osat izginil, tu pa bo prav dobro rasel krompir. Ko je Ivan doma svojo zemljo, na kateri raste osat, poslal na analizo, ji je resnično manjkal kalij.
Zanimivi so tudi trženjski prijemi Holzer-ja. Visoka vstopnina, ekološko kosilo, kava, sladica - za Holzerja ima vse to svojo vrednost, katere se ne sramuje in mu poleg tega ni nerodno zaračunati svojega znanja, ki si ga pridno pridobiva že preko 40 let. Se izjemno spoštuje in ceni, k njemu pa hodijo ljudje iz celega sveta, tudi študentje kmetijstva, biologije, ki preživijo na posestvu tudi cel mesec. Koristen napotek vsem nam, kako je danes znanje res lahko visoka dodana vrednost pri prodajanju turizma.
Z nami je bil tudi ekolološki kmet iz Vojske planote, Aleksander Šinkovec, ki pa kljub navdušenju nad načinom kmetovanja, ki ga je uvedel Holzer, ni čisto prepričan, da bi to uspelo tudi pri nas. V nadaljevanju pravi, da bi bilo seveda vredno v marsičem upoštevati njegove nasvete, predvsem to, da človek ne sme nikoli delati proti naravi.To prav gotovo velja tudi za vojskarsko planoto, kjer je narava še vedno dokaj neokrnjena, življenje na njej pa kljub vsej lepoti ni prav lahko na nadmorski višini prek 1000m in kjer zima traja tudi prek 6 mesecev.
Tudi po strokovnih ocenah so razmere na planoti dokaj neugodne za kmetovanje. Precej kmetij je že opuščenih in le malo mladih se odloči ostati na kmetiji. Sicer pa sem ob ogledu permakulture Holzer videl kar nekaj skupnih točk v primerjavi z nami, nadaljuje Aleksander. Že omenjene razmere, v katerih živimo, so si zelo podobne in tudi nas silijo k pridnosti, vztrajnosti in inovativnosti. Iz davnine pa tudi v nas, kot potomcih tolminskih puntarjev, še tli nekaj uporniškega duha. To nam kljub slabim obetom daje trdno upanje, da se ne bomo zlahka prepustili kolesju domače in evropske birokracije, ki hoče iz ne-
koč trdnih kmetij narediti samo številke, uporabne za statistiko, zaključuje svoj pogled Aleksander.
To so vsekakor spodbudne besede za Vojsko planoto.
Strinjam se, da ne moreš kar kopirati nekega primera kmetovanja v svoje okolje, saj je v prvi vrsti pomembna struktura tal in predvsem vlažnost območja. Na posestvu Holzerja je vsekakor ogromno vlage in granita v tleh, kar mu že na začetku omogoča boljše pogoje. Vsekakor se pa da dobiti pri njemu ideje in motivacijo za svojo inovativnost in kreativnost, ki je poleg srca, ki ga moraš vložiti v svoje delo, ključ do uspeha na dolgi rok.
Nekaj udeležencev, ki so bili z nami, lahko upravičeno imenujemo »slovenski Holzerji«. Želela bi si, da bi čim več ljudi pri njih našlo navdihe za prihodnje uspešno kmetovanje. ♦
Pogled Dr Ivana Kosa, docenta na biotehniški fakulteti, na kmetovanje Seppa Holzerja
Vedno znova sem navdušen nad ljudmi, ki se zavedajo, da je življenje nekaj, kar nam je dano le enkrat in ga je zato potrebno preživeti zadovoljno in kreativno. V današnji dobi je to marsikdaj še posebej težko, saj nam pehanje za denar pogosto položi pla-šnice na naše oči. Kot biologu, ki se poklicno ukvarjam s proučevanjem življenja, me še posebej moti, ker nam plašnice ne omogočajo opazovanja življenja in spremljanja enkratne urejenosti našega planeta Zemlje. Ta naš enkraten življenjski planet je produkt življenja in njegov obstoj je odvisen od tega življenja. Žal nam živo izginja iz našega življenja, saj v trgovinah nimamo opravka z živimi organizmi. Kmetovanje je poklic, kjer smo v neposrednem stiku z živimi bitji in njihovimi združbami. Na žalost pa kmetovanje pogosto postaja brezosebni poklic, v katerem je življenje le nujen produkt pri iskanju možnosti za dober zaslužek denarja. Kakor pravi Holzer, kmetovanje mora bi-
Ko smo Holzerja vprašali, kakšne usmeritve predlaga slovenskim kmetom, je bil njegov odgovor ta, da naj vsak tolar, ki ga dobimo s strani EU, vložimo v ekologijo in v spodbujanje ekološkega kmetijstva
ti prijetno in polno doživetje, kar pa pridobivanje denarja samo po sebi ni. Mislim, da bi morali evropski in tudi slovenski politiki imeti to pred očmi, če jim je res v interesu skrb za evropskega kmeta.
Sam imam vsekakor rad celovit pogled na določena področja. Zaradi tega sem po naravi skeptik, saj vem, da enkratni izumi in nova odkritja ne pomenijo dosti. lasno, so izredno pomembni, vendar le kot del celote, ki nastaja z razvojem. Tu sem opazil veliko ujemanje s pogledi Holzerja, saj mora človek ohraniti inovativnost in raziskovalno žilico. Na žalost imam tudi sam vse prepogosto opraviti z ljudmi, ki želijo svet postaviti na glavo na osnovi male resnice. V današnjem času pogosto to delajo z neživljenjskimi predpisi, ki ničesar ne urejajo, le življenje razvrednotijo. Tako kot na primer nitratna direktiva, predpis, ki temelji na majhni resnici, da nitrati obremenjujejo vode. A celovito gospodarjenje z dušikom je mnogo več, predvsem pa je mnogo bolj kompleksno.
Kmetovanje Holzerja in njegove družine je zelo napredno, saj je z opazovanjem okolja in življenja prišel do spoznanja, kaj je pravzaprav biotska raznolikost. Še posebej pomembno je njegovo spoznanje, zakaj je biotska raznolikost pomembna za človeka, še posebej za kmetovalca in njegovo družino. Nepregledna množica različnih češenj sama po sebi govori v prid raznolikosti in z njo pogojeno stabilnostjo navsezadnje tudi družinske ekonomije. In kot je zapisal že biolog Haeckel, ko je prvi uporabil izraz ekologija, je le ta namenjen znanstvenemu proučevanju ekonomije narave. Danes je znano, da je raznolikost življenja bistvo ekonomije narave.
Holzer je nekako posebnež, pa vendar le ni Cankarjev Martin Kačur. Danes je znanost in tudi razgledanost ljudi le bližje idejam Seppa. A kljub številnim spoznanjem o kratkotrajnosti industrijskega kmetovanja in s tem pogojenega onesnaževanja okolja je vseeno pionir. S svojimi idejami in dejanji vsekakor odpira nove poti, ki so pogosto zaraščene z zelo trnati-mi robidami. Trne predstavljajo togi in neživljenski predpisi. A prepričan sem, da Seppu kot zdravemu kmečkemu sinu ne bodo prišle do živega. ♦
26. 9.2005 bo predvidoma ponovno organiziran izlet na kmetijo Seppa Holzerja. Informacije in prijave: Alenka Henigman, tel.: 01 8369 330, 041 332 406.
O
RRA LUR
Regionalna razvojna agencija — Ljubljanske urbane regije
Mreža pešpoti v Ljubljanski urbani regiji
Rekreacija je v današnjem času pomemben način preživljanja prostega časa, zato so občine projekt Mreža pešpoti vključile v Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 - 2006 kot enega izmed prioritetnih projektov.
Projekt je sestavljen iz dveh faz:
1.	Zasnova regionalne mreže pešpoti v Ljubljanski urbani regiji;
2.	Vzpostavitev in vzdrževanje regionalnih pešpoti ter izdelava vodnika z orisi regionalnih poti.
Namen projekta je vzpostaviti mrežo pešpoti v regiji, ki bo dobro vzdrževana in bo vključevala primerno turistično ponudbo.
Pri snovanju regionalne mreže pešpoti smo upoštevali naslednja načela:
•	Spoznajmo Ljubljansko urbano regijo
Kdor prehodi mrežo regionalnih pešpoti, bo
spoznal Ljubljansko urbano regijo.
•	Ne izumljajmo novih poti, kjer so že vzpostavljene
Mreža pešpoti v regiji je dovolj gosta, da je mogoče krožne poti speljati po obstoječih poteh, nove povezave so potrebne le na krajših odsekih.
•	Povezovanje občin in regij
Regionalne pešpoti naj bi načeloma povezovale občine v regiji. Večina predlaganih poti poteka vsaj skozi dve občini. Nekaj je tudi takšnih, ki ne prečkajo občinskih meja, vendar menimo, da imajo regionalni pomen, saj so krožne in dobro predstavljajo določene dele regije.
•	Možnost vrnitve na izhodišče
Z izjemo dveh poti so vse poti krožne. To po-hodnikom omogoča, da se vrnejo do svojega vozila na izhodišču.
•	Enotna označenost in opremljenost
Enotna označenost in opremljenost poti je
potrebna za zagotovitev enotne ravni kakovosti.
•	Urejena izhodišča
Skladno z obiskanostjo posameznih izhodišč morajo biti na njih primerno urejena parkirišča.
•	Dostopne informacije o poteh
Pripravljen bo vodnik po regionalnih pešpoteh. V njem bodo podrobneje opisane poti, vključeval bo gostinsko ponudbo in zanimivosti ob poteh. Vsebina vodnika bo objavljena tudi na spletni strani.
Prva faza projekta - Zasnova regionalne mreže pešpoti v Ljubljanski urbani regiji, v kateri so sodelovale vse občine v regiji, se je zaključila januarja 2005. V tej fazi je bila pripravljena idejna zasnova mreže regionalnih poti re-
gije, ki obsega 34 poti, od tega 32 krajših in 2 daljši — t.i. notranjo in zunanjo obodno pot.
Notranja obodna pot je dolga 154 km. Povezuje pešpoti po Ljubljanski urbani regiji po notranjem krajšem krogu in tako povezuje notranje občine Ljubljanske urbane regije. Zunanja obodna pot je dolga okoli 333 km. Povezuje vse poti po Ljubljanski urbani regiji po meji območja in tako povezuje robne občine Ljubljanske urbane regije.
V letošnjem letu smo začeli z drugo fazo projekta Mreža pešpoti - Vzpostavitev in vzdrževanje regionalnih pešpoti. V njej sodeluje devet občin Ljubljanske urbane regije: Občina Borovnica, Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Mestna občina Ljubljana, Občina Medvode in Občina Trzin. V okvi-
ru te faze so predvidene naslednje aktivnosti:
1.	vzpostavitev in vzdrževanje mreže poti => Vzpostavitev pešpoti zajema naslednje aktivnosti: postavitev informacijskih tabel na izhodiščih, postavitev miz in klopi ob poteh, postavitev kažipotov na izhodiščih ter na križiščih z drugimi potmi, čiščenje zaraščenih poti na novih odsekih in markiranje novih odsekov. Vzdrževanje mreže pa obsega obnavljanje ter markiranje poti.
2.	izdelava vodnika z opisi poti
Okvirna vrednost projekta za omenjenih 9 občin je 30.000.000,00 SIT (z DDV).
Informacijo pripravila: Vesna Resinovič,
RRA LUR
30-letnica smrti Toneta Kralja
Letos mineva 30 let od smrti enega največjih slovenskih ekspresionistov, akademskega slikarja, kiparja in grafika Toneta Kralja. Umetnik je poleg številnih del, ki krasijo galerije po Sloveniji, zapustil našim zanamcem predvsem gigantski opus v stenskih poslikavah in skulpturah v skoraj petdesetih cerkvah na Primorskem (pri nas in preko meje v Italiji in na Hrvaškem).
M. Steklasa
Na Kraljevih umetninah po cerkvah so začele nastajati ponekod močnejše, drugod manjše poškodbe. Žal se je do danes restavrirala v celoti samo cerkev sv. Trojice v Katinari v Italiji (nad Trstom). Da ne bi prišlo do popolnega uničenja njegovega sakralnega opusa, predvsem v cerkvah sv. Helene na Premu iz leta 1921 in sv. Nikolaja v Avbru iz leta 1927, se le leta 1998 ustanovila »Fundacija Toneta Kralja« - ustanova za ohranjanje umetniške dediščine, katere predsednica ustanoviteljev je njegova vnukinja Irena Baar, upravni odbor pa vodi umetnikova hči Tatjana Kralj.
V preteklosti je ustanova s skromnimi finančnimi prilivi s strani države in posameznikov ter nabiranja sredstev z dobrodelnimi koncerti uspela delno sanirati eno petino poslikav na Premu. V bodoče pa je Ministrstvo za kulturo postavilo zahtevo po 50 odstotni udeležbi sofinanciranja s strani fundacije. Ker je bil projekt sanacije avberskih cerkvenih sakralnih poslikav že dvakrat zapored odklonjen na razpisu »Mali prekomejni projekti PHARE«, je tudi upanje po mednarodni denarni pomoči ugasnilo.
Dela na cerkvi sv. Helene na Premu se morajo končati v kratkem, zato je Fundacija Toneta Kralja ob počastitvi 30. obletnice umetnikove smrti organizirala 13. novembra 2005 v Slovenski filharmoniji dobrodelni koncert, z na-
menom zbiranja sredstev za reševanje sakralnih stenskih poslikav cerkve sv. Helene na Premu. Na dan koncerta je Fundacija pripravila tudi tiskovno konferenco, ki je bila poleg obeležitve jubileja namenjena predvsem informacijam problematike propadanja umetnikovega sakralnega opusa v cerkvah na Primorskem, zlasti v Premu in Avbru.
Na tiskovni konferenci je dr. Milček Komelj predstavil Kraljevo ekspresioni-stično slikarstvo in njegov pomen za slovensko kulturo in umetnost, umetnikova hči Tatjana Kralj pa je prisotne seznanila s podrobnostmi o dosedanjih restavratorskih delih v obeh cerkvah in načrtih Fundacije za naprej. V cerkvi sv.
Helena na Premu, v kateri je umetnik pri enaindvajsetih letih naslikal svoje prvo monumentalno delo: sv. Cirila in Metoda v levi stranski kapeli ter Izaijo in Marijino oznanjenje v desni ter angele na stranskih stenah, je bil v letih 2000, 2001 in 2002 obnovljen sv. Ciril, sedaj pa nameravajo z zbranimi sredstvi na dobrodelnem koncertu pomagati reševati še sv. Metoda. S sofinanciranjem bo potrebno pokriti 25 odstotkov tega projekta, ostalo bo prispevalo Ministrstvo za kulturo. Dela bi morala biti zaključena čim prej, da se bodo umetnine vračale na steno spomladi 2006. Organizatorji pričakujejo, da se bo sredstev nabralo čim več, zlasti še zato, ker bo zbiranje potekalo tudi ob kasnejšem televizijskem predvajanju posnetka dobrodelnega koncerta.
Skratka, za Fundacijo Toneta Kralja je bil 13. septembra nastopila nova prelomnica, ki jo je zaznamoval dobrodelni koncert z vrhunskimi umetniki. Ta je krona izredne požrtvovalnosti umetnikove vnukinje Irene Baar, ki je nosila celotno breme tega in prejšnjih koncertov in hkrati opravlja funkcijo predsednice ustanoviteljev, požrtvovalnih sodelavcev fundacije. Ti upajo na boljše čase in na skorajšnjo rešitev najbolj propadajočih ekspresionističnih biserov Toneta Kralja. Dobro novico so zvedeli že na sami tiskovni konferenci, ko jim je predstavnik ministrstva obljubil, da bodo iz sredstev za popotresno obnovo kulturnih spomenikov že v naslednjem letu obnovili Kraljeve freske v cerkvah v Soči, Treni in na Mostu na Soči.
Sicer pa se je Tatjana Kralj zahvalila donatorjem in vsem, ki so bili do zdaj vključeni v reševanje umetnin, in poudarila, da je zdaj njihov pogled usmerjen v bodočnost, predvsem v to, kako nadaljevati delo in pridobitvi še več donator-jev. ♦
S tiskovne konference (druga z leve je Tatjana Kralj)
Pevska skupina Mavrica se je pridružila kulturnemu društvu Koma 750
Na osnovi sklepa, da se še v letošnjem letu ustanovi Zveza kulturnih društev Dobrepolje, je bila na enem od sestankov Kulturnega društva dana pobuda, da se vokalna skupina Mavrica, ki je do zdaj spadala v Kulturno društvo Dobrepolje, priključi kulturnemu društvu Koma 750, klub za prostočasne dejavnosti mladih. To je četrto kulturno društvo v občini, poleg KD Dobrepolje, KD Godba Dobrepolje in KD moški pevski zbor Struge.
M. Steklasa_
29. avgusta so se zbrali člani na ustanovnem sestanku, podpisali pristopne izjave in sprejeli spremembe statuta. Prvi statut Kome 750 je bil sprejet leta 1996, kasneje je bil na podlagi nove zakonodaje o društvih dopolnjen, na ustanovnem sestanku ob priključitvi Mavrice pa so soglasno sprejeli potrebne spremembe. Na podlagi sprejetega statuta so izvolili organe društva. Za predsednico je bila soglasno izvoljena Martina Šuštar, za blagaj-ničarko Damjana Palčar in za tajnico Milena Klinc. Nadzorni odbor sestavljajo Vida Žni-daršič, Helena Erčulj, Barbara Cvar in nadomestni član Igor Ahačevčič. V častnem razsodišču so Anita Ahačevčič, Darja Sever in Slavc Palčar, v programskem odboru pa Špela Nose in Vesna Fabjan. Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik in blagajnik društva ter predsedniki in umetniški vodje sekcij. V društvu bo poleg vokalne skupine Mavrica de-
Članica programskega odbora in umetniški vodja skupine Mavrica Vesna Fabjan.
lovala tudi sekcija Razgledi, ki bo organizirala razne projekcije in predavanja.
Plan Kulturnega društva Koma 750 bo do konca letošnjega leta temeljil na vajah vokalne skupine Mavrica in se bo zaključil s tradicionalnim božičnim koncertom v Podgo-ri. Sekcija Razgledi pa name-
rava v mesecu oktobru pripraviti projekcijo Pod himalajskimi vrhovi. Priprave društva pa bodo usmerjene tudi v mesec februar, ko bo Mavrica praznovala deseto obletnico obstoja. Sicer pa je po besedah novoizvoljene predsednice Martine Šuštar glavni cilj društva nadaljevati delo na kulturnem področju in pritegniti ljudi, ki so pripravljeni ustvarjati, pa do zdaj niso imeli možnosti. ♦
SLIKARSKA RAZSTAVA SREČKA FERKULJA_
Prva predstavitev širši javnosti
V Delavski knjižnici v Ljubljani je bila v času od 1. julija do 12. avgusta na ogled samostojna razstava likovnega sa-morastnika Srečka Ferkulja iz Strug.
M. Steklasa_
Srečko Ferkulj je do zdaj sodeloval na dveh samostojnih in eni skupinski razstavi, ki so bile organizirane v občini. Tokrat se je z razstavo oljnih slik na platno prvič predstavil širši javnosti. Razstavljene slike prikazujejo večinoma pokrajinske motive, ki očarajo z intenzivnostjo barv in občutkov, vendar stvaritve niso le veristične preslikave podob iz narave, prenesene na platno, temveč po oceni likovnega kritika reflektirajo ustvarjalčev notranji svet, njegova doživljanja in zaznavanja narave. Avtor želi ujeti neponovljivost trenutka, ga ovekovečiti in mu vtisniti pečat lastnega videnja in občutenja.
Razstava je pritegnila pozornost naključnih obiskovalcev, pa tudi poznavalcev in ljubiteljev likovnega ustvarjanja. ♦
Z leve: blagajničarka Damjana Palčar, predsednica Martina Šuštar, tajnica Milena Klinc in članica NO Helena Erčulj
MISEL
Kadar je volja velika, so težave majhne.
Niccolo Machiavelli
Slikarsko srečanje v Podgori
Prva nagrada za Srečka Ferkulja iz
Strug
Tudi letos je Saša Strnad ob pomoči Turističnega društva Podgora in vaščanov Podgore organizirala slikarsko srečanje, ki se je 21. avgusta zaključila z razstavo v koči pri Koritu. Ta osrednji kulturni dogodek v občini v poletnem času je bil letos organiziran že četrtič zapored.
pozdravnem nagovoru pa je poudarila pomen tega kulturnega dogodka za vaščane Podgore. Pavlina Novak je slikarjem slikovito predstavila občino in svojo vas Podgoro ter njeno turistično društvo ter tradicionalne prireditve, ki jih organizirajo vsako leto. Omenila je solidarnostni duh in povezanost med vaščani ter izrazila zadovoljstvo, da slikarji čutijo, da so Podgorci odprtih rok in zato radi prihajajo mednje.
Na letošnji razstavi je bilo mogoče videti razstavljena dela šestnajstih slikarjev iz raz-
Slikarji in obiskovaici v koči pri Koritu
M. Steklasa
Posebnost slikarskih srečanj v Podgori je druženje slikarjev z vaščani in prijetno vzdušje, ki ga znajo ustvariti avtorji in vaščani v dneh, ko gostijo slikarske ustvarjalce. Vaščani se namreč zavedajo pomena kulture in kot pravijo organizatorji, želijo poleg naravnih lepot svoji vasi pridati še kulturne vrednote, jih ceniti ter vzdrževati. Zato tudi z veseljem pomagajo pri organizaciji in sprejemu slikar-
jev. Teh je vsako leto več, poleg stalnih udeležencev prihajajo novi, ki poskušajo ob druženju in gostoljubju vaš-čanov ovekovečiti neponovljivost trenutka v okolju.
Letošnjo razstavo si je ogledalo precejšnje število ljudi. Na otvoritveni slovesnosti je najprej spregovorila glavna organizatorka in slikarka Saša Strnad. Udeležence je popeljala v svet likovne umetnosti z izbranimi odlomki iz poezije, saj se umetniki izpovedujejo na različne načine, v
Med udeleženci je bila tudi Meta Jakič iz Zdenske vasi.
zicijo, barvno harmonijo in kako so ujeli karakter s krajem.
Opis slik se je zaključil s podelitvijo priznanj. Prvo nagrado je dobil Srečko Ferkulj iz Strug za portret svoje mame, druga nagrada je šla v roke Pavletu Ščurku za akvarel in motiv petelina, kokoši in cerkvenega zvonika. Podeljeni pa sta bili tudi dve tretji nagradi: Mira Uršič (motiv buč) in Jože Denko (motiv do-
Štefan Horvat je vsakoletni udeleženec slikarskih srečanj v Podgori. Na fotografiji je skupaj s svojo mentorico dr. Branko Berce — Bratko.
Srečko Ferkulj iz Strug je dobil prvo nagrado. Ob njem je Janez Gačnik.
ličnih krajev Slovenije. Med izbranimi motivi so si izbrali pokrajino, vaški ambient, kozolce, stare hiše, cerkve itd. Nekaj je bilo tudi portretov. Po mnenju obiskovalcev, pa tudi strokovne komisije, je bila razstava kvalitetna, odlikovala jo je pestra izbira motivov, tehnike in samega pristopa. Za obiskovalce razstave je bila dobrodošla predstavitev in ocena slik strokovne komisije. Avtorji so dobili določene smernice in zvedeli, kako obvladajo risbo, kompo-
brepoljske pokrajine). Razveseljivo je, da je med nekaterimi precej uveljavljenimi imeni, med katerimi je bil tudi Stane Jarm, dobil prvo nagrado domačin Srečko Ferkulj, pomembno pa je tudi to, da sta bila med razstavljalci tudi dve domačinki. Ena od njih je bila Saša Strnad iz Podgore, druga pa Meta Jakič iz Zden-ske vasi, ki z uspešno predstavitvijo na razstavi v Pod-gori začenja svojo slikarsko pot. ♦
Obisk iz Stuttgarta
10. junija sta bila moški pevski zbor Rafko Fabiani in mešani pevski zbor župnije Dobrepolje na obisku v slovenski župniji v Stuttgartu, ki jo že peto leto vodi dr. Zvone Štrubelj, naš rojak iz Zdenske vasi. Skupaj so praznovali prvo obhajilo, sveto birmo in 45-letnico delovanja slovenske župnije.
Mešani cerkveni pevski zbor
M. Steklasa
Po slabih dveh mesecih, 6. avgusta, so se njihove poti zopet združile. Tokrat v Dobre-polju. Na tradicionalnem »Srečanju v moji domovini« so se rojaki iz Stuttgarta med svojim tridnevnim izletom po Dolenjski ustavili tudi v naših krajih in okolici. Dr. Zvone Štrubelj je s skupino faranov iz njegove župnije naletel v svojem rojstnem kraju na prisrčen sprejem. Dobrepoljci so jim za dobrodošlico pripravili bogat kulturni večer v Jakličevem domu, ki se je končal s prijetnim druženjem ob sodelovanju DPŽ Do-brepolje - Struge v prostorih upokojenskega društva.
Med kulturni programom je
rojake pozdravil in jim izrekel dobrodošlico župan Anton Jakopič, zaključek dneva pa jim je z izbranimi besedami poskušal polepšati tudi predsednik Kulturnega društva Dobrepolje in povezovalec programa Igor Ahačevčič. Gostom je med drugim predstavil delovanje Kulturnega društva in vse nastopajoče, ki so za to priložnost pripravili pester izbor iz svojega repertoarja. S štirimi pesmimi so nastopili mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom župnika Franca Škulja, moški pevski zbor Rafko Fabiani pod vodstvom Toneta Šinkovca, Za-goriški fantje pod vodstvom Ivana Kralja in Veronika Zajec na violinskih citrah, s krajšim skečem pa je privabila dobro voljo tudi dramska skupina Scena.
Predstavnik gostov se je zahvalil za topel sprejem in poudaril, da se Slovenci v Stuttgartu že štiri desetletja zbirajo v okviru slovenske župnije ter ostajajo zve-
Dr. Zvone Štrubelj, zadaj moški pevski zbor Rafko Fabiani
sti Sloveniji, slovenski besedi in veri. Njihovo predanost svojemu rodu in domovini so Do-brepoljci občutili tudi ob svojem obisku v Stuttgartu. Njihovo delovanje se kaže v ohranjanju narodne identitete v duhu humanistične in krščanske kulture, kar so potrdili tudi s povabilom Dobrepoljcem na 45-letnico svoje župnije in z vrnitvijo obiska v domovini.
Zadovoljstvo ob ponovnem srečanju je izrazil tudi dr. Zvone Štrubelj. Dobrepoljcem je zaželel, da še naprej ohranjajo ustvarjalnega duha, predanost pesmi, tradiciji in veri in da za
to navdušujejo tudi mlajše rodove. Zanj je bil to prav poseben dan, saj je med svojimi Do-brepoljci praznoval 50-letnico. V imenu rojakov mu je voščil Igor Ahačevčič, moški pevski zbor pa mu je zapel pesem Mnogaja leta.
»Vedno ste znali najti pot do človeka in soljudi«, je med drugim dejal Igor Ahačevčič v svojem voščilu spoštovanemu gostu. Naj k temu dodamo še to, da je ena najlepše speljanih poti med ljudmi obujena vez med dobrepoljskimi pevci in rojaki v Stuttgartu. ♦
Obisk starejših trboveljskih planincev Kamen vrha in Dobrepolja
France Nučič
Planinsko društvo Trbovlje - sekcija starejših planincev upokojencev je pod vodstvom g. Vinka Pfeiferja v četrtek, 21. 7. 2005, obiskala kočo Planinskega društva Dobrepolje na Kamen vrhu (783 m) in se razgledali po okolici, kolikor se je videlo po dobrepoljski dolini na vzhodni strani in bližnjih hribih. Najbližja Grmada (887 m) z antenskim stolpom se je iz hribovja Male gore lepo videla. Z Integralovim avtobusom se je pripeljalo na Videm 49 planink in planincev iz Trbovelj, ki so bili večinoma prvič v Dobrepolju. Prejšnji dan sem podpisani dobil na občini Dobrepolje nekaj kart občine v merilu 1 : 25.000 Geodetskega zavoda Slovenije in turističnih brošur z naslovom: »Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe« in jih razdelil mednje. Opozoriti sem jih moral, da ima karta nekaj napak. Kamni vrh namesto Kamen vrh in da je to najvišji vrh občine, saj najvišji vrh občine so »Stene sv Ane« (964 m).
Še noben navaden avtobus s 50 potniki ni prišel na vrh prevala pred zaselkom Bukovec med dobrepoljsko in ort-neško dolino po tej gozdni cesti. Vse te gozdne ceste in oz-
nake posameznih hribov s planinskimi kočami in vrhovi so pravilno označene v Turističnem atlasu Slovenije, založbe Mladinska knjiga in Geodetskega zavoda Slovenije v me-rulu 1 : 100.000, leto tiska 2005, torej najnovejši atlas.
Trboveljčani so bili prvič v našem delu Slovenije. Zelo so pohvalili zeleno odejo hribov in doline. Zadovoljni so bili tudi z gostinskimi uslugami kuhinje gostilne Brdavs v centru Vidma Tatjane Virant in natakarice Dorti. Ljudem je najbolj prijala obara, ki je ni zmanjkalo. ♦
Fotografija s Kamen vrha pred planinsko kočo in z vrha.
UREJENA DOMAČIJA 2005
Najlepše urejeni balkoni in terase bodo znani na zaključni prireditvi
M. Steklasa
Turistično društvo Dobrepolje je v okviru akcije Urejena domačija 2005 v mesecu maju objavilo razpis za najlepši balkon oz. teraso v občini. Kljub povabilu, naj se občani sami prijavijo, odziva ni bilo, zato se je sredi julija komisija sama odpravila na ogled po občini in s tem kljub natančnemu delu tvegala, da lahko tudi kaj spregleda.
Na splošno je bilo ugotovljeno, da je urejenost balkonov in teras na visoki ravni. Prav tako ni bilo težko opaziti, kje živijo ljudje, ki so jim rože in urejenost hiše ter okolice še v posebno veselje. Takih
pa v naši občini ni malo, zato so imeli člani komisije težko delo.
Na osnovi dogovorjenih kriterijev je komisija najlepše balkone in terase fotografirala. V vsaki vasi jih je našla nekaj, seznam bo objavljen v naslednji številki, medtem ko bodo nagrajenci znani šele na zaključni prireditvi ob koncu leta.
Izven konkurence pa je letos komisija fotografirala najbolj zanimive in stare kamnite portale pri starih hišah in pri tem s presenečenjem ugotovila, da je tovrstna arhitekturna dediščina v občini zelo bogata. Tudi te fotografije bodo raz-
stavljene na zaključni prireditvi.
Komisija je ob ogledu izven tekmovanja fotografirala tudi posamezne detajle, ki so bili morda prezrti v prejšnjih letih. Ob desetletnici, ki ga Turistično društvo praznuje v letošnjem letu, pa se je odločila, da na zaključni prireditvi podeli dodatna priznanja za celovito urejenost hiše in njene okolice z vrtom. Izstopali sta dve hiši. Ena od njih je v Pod-peči in jo predstavljamo že v tej številki, najlepši vrt v občini pa naj ostane še skrivnost do oktobrske številke, ko bo objavljena reportaža o njem. ♦
Sanjski vrt
Hiša, ki je naredila na Komisijo za ocenjevanje Urejene domačije 2005 izjemen vtis, leži ob robu gozda, na koncu vasi Podpeč. V njej sta si uredila svoj dom Sonja in Vinko Prijatelj.
M. Steklasa
Lepo hišo obkroža ustvarjalno oblikovan cvetlični vrt na razmeroma majhni, a lepo izkoriščeni, nekoliko položni legi. Hišo krasijo lepo izbrane rože na oknih in balkonu, skladno pa jih dopolnjujejo zasaditve na vrtu, ki obkroža hišo z vseh strani. Del vrta, ki je obrnjen proti vasi, ograjuje živa meja, ki omogoča hiši zasebnost, znotraj nje pa med negovano travnato preprogo dajejo vrtu posebno razgibanost okrasni grmički. Na nasprotni strani hiše vzbujajo pozornost izbrane
posodovke, spredaj pa na tera-sni gredi priteguje pozornost čudovit nasad rož, ki se vzpenjajo ali povešajo čez rob kamnite obrobe. Bolj zelen in le s posameznimi zasaditvami, ki mu dajejo ozadje gozdno drevje, je zadnji del vrta, ki ob ravno pravi strmini razkazuje svojo podobo tudi s sprednje strani. Manjše dvorišče na desni strani razmejuje hišo od prav tako urejenega zelenjavnega vrta, ki pa ga na začetku omehča in oživi obrobni cvetlični nasad.
Urejenost vsakega najmanjšega kotička okrog hiše in ne-
govane cvetlične in zelenjavne zasaditve pričajo o veselju in skrbi, ki ga urejenosti hiše in vrta posvečata zakonca Prijatelj. Do tega dela občutita izredno veselje, opravljata ga predano in z veliko okusa in domiselnosti. Sicer pa sta se dogovorila, da ima Vinko na skrbi zelenjavni del, Sonja pa rože. Kolikšno ljubezen čuti do njih,
razkazuje vsaka podrobnost in tudi to, da na svoje rože ne pozabi niti na dopustu. Vsakih nekaj dni pride domov, da zalije in poskrbi za svoje ljubljenke.
V takem okolju, obdanem s cvetjem in zelenjem, pa je popoldanski počitek zunaj hiše še poseben užitek. ♦
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Od krega do bega
Nekoč so se srečali trije zlobni prijatelji: Alkohol, Nikotin in Apetit. Takrat je po svetu divjalo kar nekaj vojn in rekli so si: zaenkrat se ljudje pobijajo kar sami med sabo, mogoče pa je prišel čas, da si vzamemo kakšen teden dni dopusta. In res so si privoščili malo oddiha in se srečali na morju. Vsi so bili zelo zadovoljni, saj so jim posli dobro tekli. Ko so se hvalili s svojimi podvigi, so spominjali včasih na ribiče, ki so ujeli na tone rib, včasih pa na lovce, ki so imeli premalo prostora na stenah za vse svoje trofeje. Začeli so seveda najprej s tem, koliko jih je kateri od njih spravil na drug svet. Prvi je bil na vrsti Alkohol: »Zaradi mene jih umre na mesec toliko, kolikor jih je poslal Stalin v petih letih na prisilno delo v daljno Sibirijo.« Pa se pohvali Nikotin: »Jaz jih v dobrem letu pokončam toliko, kolikor je travnatih bilk na nogometnem stadionu.« In na koncu še Apetit: »Jaz pa delam ljudem tako škodo, da jih umre na milijone zaradi debelosti, na milijone pa tudi zaradi borbe za hrano, saj mi je uspelo doseči, da se moj učinek iz apetita hitro prevesi v požrešnost. Zato so vojne velikokrat tudi moja zasluga.« Na veliko so se zasme-jali vsi trije in si bučno nazdravili, polni zadovoljstva. Komaj pa so naredili bilanco krvnega davka, že so prešli na temo, kdo ima boljšo tehniko in taktiko napadanja človeških nasprotnikov. Tokrat je začel Nikotin: »Poslušajta, vidva zelenca. Jaz imam veliko bolj fino delo od vaju. Moja pot vodi čez dihalne poti in preko pljučnih mešičkov direktno v kri. Sploh si ne morem predstavljati, da bi šel čez kanalizacijo oziroma čez prebavni sitem, kjer delujeta vidva. Pa še tista zoprna želodčna kislina; fuj. Pa tudi konkurence nimam hude. Jaz delujem povsod po svetu, moji konkurenti, kot so smog in razni industrijski hlapi pa le tam, kjer se izločajo v zrak. Oni so torej le lokalni veljaki. Pa še eno prednost imam pred vama, da vama malo zbijem samozavest: pri vsakem dimu gre del mene nazaj ven in se me lepo še veliko pihne v okolico. Tako
imam priložnost spoznati tudi pljuča tistih, ki ne kadijo.« »Dol padeš, kaj pa misliš, da si,« odvrne Apetit; »kolikor slišim, imaš čedalje manj strank. V razvitih državah ti več tako ne nasedajo. Poglej mene: bolj je država razvita, več ima debelih ljudi. In to samo po zaslugi mene, čarodeja Apetita, ki zmeša glavo mladim in starim, ženskam in moškim, fizičnim delavcem in učenjakom. Jaz sem ljudem balzam za dušo. K meni se zatekajo, kadar so veseli in kadar so žalostni.« Alkohol je postal kar naenkrat nervozen: »Zdaj pa dost, starokopitneža. Tudi jaz se lahko pohvalim, da se k meni zatekajo veseli in žalostni, mladi, stari in podobno. Tudi jaz delam škodo ne samo tistemu, ki si me je izbral, ampak tudi njegovi okolici: družini, njegovim prijateljem in podobno. Pa vendar mi prisluhnita, v čem sem boljši od vaju: o meni kroži legendarni pregovor, ki me dela vedno znova in znova močnejšega in večjega. Ta pregovor sta lahko slišala pri sosednji mizi, ko je prijatelj potolažil prijatelja, ki je imel mačka: 'Alfonz, klin se s klinom zbija; spij dva ta kratka in eno pivo pa boš spet na konju.' Te sreče vidva nimata.« Spet so se vsi trije veselo zasmejali v lokalu blizu plaže. V naslednjem trenutku se je zaslišala prijetna glasba, ki jim je dala še več motiva za njihovo zlobno pripovedovanje. Tokrat je začel Apetit, razglabljal je o načinih uničevanja človeškega telesa: »Se vidva še spomnita, ko sem vama pripovedo-
val o mojem pradedu, ki mu je bilo ime Lakota. Njegovi potomci so še vedno aktivni v živalskem svetu, tudi ljudje so mu bili skozi zgodovino izredno podrejeni, v zadnjem času pa dobivamo večinski delež pri ljudeh mi Apetiti, ki smo sicer potomci Lakote, vendar njegova izprijena in za človeka škodljiva varianta. Lakota se namreč konča takoj, ko se človek naje, apetit pa hitro preraste v požre-šnost, kar je osnovni namen našega delovanja. Takrat lahko rečem, da sem se naselil v možganskih centrih svoje žrtve, ki se me bo težko znebila, saj bo potrebovala za obvladovanje prekomernega apetita nadpovprečno motivacijo in sposobnost odrekanja hrani.« Alkohol je nastopil spet nekoliko agresivno: »Fanta, počasi, da ne pregorita. Poslušajta, kako uničevalen sem jaz. Preplavim dobesedno cel človeški organizem. Nikjer nimam ovir, za noben organ ne potrebujem vizuma. Če si privoščim nosečnico, napadem tudi njen zarodek ali plod. Ko človeka sili zaradi pijanosti na bruhanje, je že prepozno, saj ga držim takrat že močno v objemu in me je večina že prešla iz želodca v kri. Takrat morda izbruha le še goveje vampe v omaki, ki jih je jedel tisti dan. Tudi jaz se sčasoma naselim v možganskih centrih, kot ti Apetit in tudi takrat je za žrtev že prepozno, če se me hoče znebiti. Mogoče zdrži nekaj dni, potem se pa spet napije za tri dni nazaj in za dva dni vnaprej.« »Bla, bla, bla,« se smeji Nikotin. »Jaz lahko v človeku posejem toliko bolezni, da mi bo nekje že uspelo, da bo prej umrl. Če ne od pljučnega raka, pa morda od poapnenja žil in posledičnega infarkta ali možganske kapi, od kroničnega bronhitisa in še bi lahko našteval. Mene ne more nihče izbruhati, telo me ne more razgraditi, zato se počasi kopičim v pljučih in drugih delih dihal. Za vpliv na možganske centre pa velja, da se ljudje veliko laž-
Zmagovalna ekipa neposredno po neljubem incidentu. Desno dr. Darko Taseski, aktivni izvajalec službe preventivnih dejavnosti v ZD Grosuplje, ki je izvedla uspešni preventivni manever in desno dr. Zdravko Marič iz ambulante Dobrepo-lje:
Marič: »Dragi kolega in tvoja ekipa. Hvala za današnjo pomoč, ki ni prva in verjamem, da ne zadnja. V slogi je moč. To je dokaz, da so lahko preventivne akcije uspešne le, če je vanjo vključen čim večji krog ozaveščenih ljudi. Tudi mi smo pripravljeni pomagati vam, pač po svojih možnostih, kadar se znajdete v taki situaciji.« Taseski: »Hvala za ponujeno sodelovanje in pomoč, vendar moram povedati, da ste nam tudi vi dobrepoljski kolegi že priskočili na pomoč in da bo vsaka nova skupna naloge le nadaljevanje našega uspešnega sodelovanja.«
je branijo pred Apetitom kot pred mano.«
Tako se ja pripovedovanje prevesilo v neskončno samohvalo, prijatelji so uživali in se bahali, v lokal so prihajali novi in novi gostje. Potem pa nenadoma Alkohol prekine diskusijo in ves presenečen reče: »Poglejta, poglejta, kdo je prišel. Mislim, da je prišel sam dobrepolj-ski doktor s sestro in tehnikom. Kaj pa počnejo tukaj? Dajmo jim pokazat, da tukaj nimajo kaj iskati.« Prijatelja sta bila takoj zato, da nesramno fizično obračunajo s prispelimi nepovabljenimi gosti. Najprej se je Apetit spravil nad sestro in tehnika in ju poskušal zahrbtno udariti po glavi. Vendar sta se onadva spretno izmaknila, tehnik je nastavil ročno blokado, imenovano 'Preventivni zdravstveni pregledi' in Apetita je zaneslo naravnost proti sestri. Le-ta pa urno izvede udarec, imenovan 'Delavnica za zdravo prehrano' in prva obramba je bila uspešna. Medtem pa Alkohol in Nikotin obkolita osamljenega zdravnika in ga stisneta v kot. Najprej se naperi proti njemu Alkohol in ves presenečen doživi protiudarec, imenovan 'Individualni posvet proti prekomernemu pitju alkohola' in pade po tleh. Nato se zaleti še Nikotin in ko se približa na en meter, ga vrže iz ravnotežja udarec z nogo, imenovan 'Individualni posvet proti kajenju'. Ko si zlobneži po prvem presenečenju nekako opomorejo, se vsi skupaj še enkrat spravijo na uboge tri Dobrepoljce, a v tistem trenutku stopi v lokal ekipa službe za preventivo Zdravstvenega doma Grosuplje. Takoj, ko vidijo nastalo situacijo, začnejo pometati z nasprotniki, in sicer z ekipno samoobrambno kombinacijo, imenovano 'Zdrav življenjski
VABILO!
SPLOŠNA AMBULANTA DOBREPOLJE IN ZDRAVSTVENI DOM GROSUPLJE
VABITA NA
DELAVNICO O ZDRAVI PREHRANI,
KI BO V TOREK, 27.9.2005, OB
19. URI, V SEJNI DVORANI OBČINE DOBREPOLJE.
VLJUDNO VABLJENI, IZVEDELI BOSTE VELIKO ZANIMIVEGA IN KORISTNEGA ZDRAVKO MARIČ, dr. med.
slog'. To pa je naše tri zlobne prijatelje tako prestrašilo, da so v hipu pobegnili s prizorišča, spakirali kovčke in takoj prekinili svoje do takrat brezskrbne počitnice. Njihovega dopusta je bilo konec in vprašanje, kdaj si ga bodo po taki zanje neprijetni izkušnji spet privoščili.
Zadnje čase hodijo okrog z novim prijateljem, ki mu je ime Heroin. Baje, da je zelo pogumen in vedno, ko gredo z njim v akcijo imajo lahko delo. Heroin gre brez strahu v družbo mladih, ki se zabavajo, jim zapoje pesem: »Heroin je 'in', bodi z njim, pa boš kmalu 'hin'; pa kaj, glavno da si 'in'« in jih tako onesposobi, da se Alkohol in Nikotin brez večjega truda dobesedno sprehajata od žrtve do žrtve. Ko sta ga prijatelja vprašala, zakaj je tako pogumen, je odvrnil, da se on boji le, če bi se proti njemu naperila večja skupina ljudi, morda celotna družbena skupnost. To se sicer ponekod že dogaja, vendar pravi, da ljudje zaenkrat še vedno rajši obrnejo hrbet, ko sli-
šijo ime Heroin, Marihuana in podobno.
Dragi mladi prijatelji! Kot vse pravljice, ima tudi ta pravljica hudobneže, ki se spravljajo na nedolžno žrtev, tudi na otroke in mladino. V drugih pravljicah jih premagajo pogumni kraljeviči, princi, zmaji ali dobre vile. V tej pravljici, ki je pa velikokrat žal del našega življenja, pa moramo hudobneže premagovati ljudje sami, pa naj bomo močni ali šibki. Življenje zahteva od nas, da se zanj borimo. Poskušajte narisati in opisati te pošasti, te tri oziroma štiri zlobne prijatelje in povejte učiteljem, kako mislite, da bi se jih dalo premagati. Ko pa boste opazili, da so začeli napadati tudi vas, se obrnite po pomoč; saj ste prebrali: Heroin, pa tudi Alkohol, Nikotin in Apetit se ne bojijo posameznika, ampak predvsem organizirane obrambe večje skupine ljudi. Zato o svojih problemih spregovorite s starši, učitelji, zdravnikom in tistimi prijatelji, ki Heroinu zapojejo nazaj: »Heroin, ti boš kmalu 'hin'.« ♦
Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med.
Botulizem
Botulizem je bil v preteklosti precej pogosta bolezen ne samo pri živalih, temveč tudi pri ljudeh, predvsem na račun pokvarjene hrane v pločevinkah. Povzročitelj bolezni je strup, ki ga izločajo spore bakterije Clostridium Botulinum. Značilno je, da spore izločajo omenjeni strup samo v anaerobnih pogojih, torej brez prisotnosti kisika.
Poznanih je osem tipov strupa (toksina), ki jih označujemo alfabetično (A, B, C, D itd). Kot povzročitelja bolezni pri ljudeh se omenja zlasti tip A in B, medtem ko je pri živalih najpogostejši tip C in D. Kot tudi različnost tipa je tudi občutljivost posamezne vrst živali na strup različna. Za zastrupitev so bolj dovzetni konj, ovca in vodna perutnina. Manj je občutljivo govedo ter pes in prašič, medtem ko naj bi bila mačka zelo odporna na vplive strupa. V nasprotju s sporami, ki so zelo odporne, pa je sam strup precej bolj občutljiv na termično obdelavo. Kuhanje pri 100°C ga uniči v desetih minutah. Brez omenjene temperaturne obdelave pa strup zdrži lahko precej dolgo v okuženem mesu, silaži, oprhlem senu, poginulih živali idr.
Ljudje običajno obolevajo, če jedo pok-
varjene klobase, šunko, meso, ribe, mesne in zelenjavne pločevinke. Živali pa se v nasprotju s človekom najpogosteje okužijo prek poginulih živali, še posebno glodalcev, katerih trupla lahko okužijo krmo in vodo. Pri psih poteka najpogosteje okužba ravno prek mrhovine ali okuženega surovega mesa.
Po zaužitju se strup absorbira iz želodčno črevesnega trakta in nadaljuje pot po limfi do nevromišičnih stičišč, kjer prekinja prenos živčnih dražljajev iz živčevja na mišice. Iz omenjenega razloga pride tudi do ohromitve posameznih delov telesa.
Bolezenski znaki se pojavijo v različnem časovnem obdobju, in sicer od nekaj ur pa vse do nekaj dni. V veliki meri je nastop bolezni odvisen od količine zaužitega strupa in odpornosti organizma. Od tega pa je tudi odvisno, v kakšni obliki se bo bolezen pojavila. Običajna se bolezen odraža z ohromelostjo mišic obraza, grla in žrela ter požiralnika, kar se pri živalih odraža s počasnim žvečenjem hrane, zadrževanjem hrane v gobcu, zmanjšano zmožnostjo pitja, spremembo glasu ali popolno odsotnostjo le tega. Hkrati lahko prihaja tudi do ohromitve
zadnjega dela telesa, kar se odraža z okorno hojo, spotikanjem, opletanjem in poležavanjem. V nadaljevanju lahko pride tudi od ohromitve dihalnih mišic, zaradi česar lahko pride do pogina živali. Pri psih je pri blažjih oblikah bolezni značilno zanašanje v zadnjem delu telesa in gibanje zadnjih okončin v obliki zajčjih poskokov. Ob vseh opisanih bolezenskih znakih je značilno, da ni sprememb v telesni temperaturi, prav tako niso opazna odstopanja v krvni sliki. Ob pregledu lahko pri milejšem poteku bolezni opazimo, da imajo živali normalne reflekse oz. so ti še nekoliko pojačani. Običajno bolezen napreduje postopoma. Možna je tudi hitra oblika, pri katerih živali poginejo že v nekaj urah. Slednja je redka.
Ugotavljanje bolezni je relativno težko in temelji predvsem na opisanih bolezen-
LAS Dobrepolje
LAS DOBREPOLJE VAS OBVEŠČA
Ankete za ugotavljanje problematike drog v občini Dobrepolje
Za LAS Dobrepolje
Bojan Novak_
V mesecu septembru smo v sodelovanju z LAS Grosuplje izvedli anketiranje otrok in mladine v celi naši občini. Cilj anketiranja je bil ugotoviti stanje na področju zlorabe drog v občini. Taka procedura se opravlja tudi v drugih občinah. Analiza stanja načrtovalcem preventivnih dejavnosti služi za izhodišče pri njihovem razmišljanju. Zavedati pa se je potrebno, da je vse ankete, tudi anonimne, potrebno jemati le kot najboljši približek dejanskemu stanju. V vzorec so bili zajeti učenci OŠ Dobrepolje in vsi mladi v starosti od 15 do 27 let.
Ob tej priložnosti se LAS Dobrepolje zahvaljuje vsem mladim, ki so resno pristopili k reševanju anket, saj ste s tem dali tudi svoj prispevek k boju proti zlorabi drog.
Zahvaljujemo se vodstvu in osebju OŠ Dobrepolje, ki je izvedlo anketiranje med učenci.
Posebna zahvala pa velja anketarjem, ki so se prostovoljno odločili, da izpeljejo anketiranje po vaseh.
skih znakih. Možno je sicer dokazovanje bolezni s pomočjo ugotavljanja strupa iz zaužite hrane, seruma in blata obolelih živali s specifičnim testom, ki vključuje poskusne živali. Spričo obstoječe zakonodaje pa se ti testi le redko uporabljajo.
Zdravljenje temelji zgolj na podporni terapiji, ki vključuje zaščito živali pred nadaljnjimi okužbami. V tujini sicer obstaja za določene živalske vrste npr. konje specifični antitoksin, ki pa ni priporočljiv za vse vrste živali. Spričo dejstva, da je možna uporaba le tega samo pri določenih živalih in sicer takoj po okužbi, pa njegovo uporabo zmanjšuje tudi cena, ki je zelo visoka.
Tako nam kot zaščita pred boleznijo ostane le še preventiva v smislu skrbi za živali, odstranjevanje poginulih glodavcev, pokvarjene krme, pravilna oskrba hišnih živali itd. ♦
Nekaj predlogov za branje knjig s področja problematike zlorabe drog
V mesecih, ki prihajajo, se bodo dnevi krajšali, večeri pa podaljševali. Tako bo tudi več časa za branje knjig. Ker je branje lahko tudi zelo poučno, bi vam rad na kratko predstavil nekaj knjig, ki se ukvarjajo s problematiko drog.
MLADOSTNIK IN DROGA
Avtorja: Andrej Kastelic in Marija Mi-
kulan
Založba: Domus,
Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 1999
»Družina je najpomembnejši dejavnik pri preprečevanju uživanja drog. Še vedno pa na tem področju premalo naredimo. Družina in šola sta tisti ustanovi, v katerih otrok preživi največ časa, zato je potrebno starše in učitelje dovolj zgodaj seznanjati z zlorabami drog in jih vzpodbujati k preventivnemu ravnanju. Priročnik je namenjen za ozaveščanje vseh tistih, ko so vključeni v osebnostni razvoj mladostnikov. Prinaša nekaj osnovnih podatkov in praktičnih napotkov, kako naj starši in učitelji preprečijo, da bi otroci jemali droge. Uživanje slednjih je sicer težko povsem preprečiti; ne zadostuje, da jih samo prepovemo, ampak je potrebno sprejeti tudi ustrezno stališče, se znati o tem pogovarjati in dajati s svojim ravnanjem tudi ustrezen zgled.«
PREPRECEVALSTVO PO PRIROČNIKU
Uredil: dr. Jaap van der Stel s pomočjo Deborah Voordewind, 1. natis Zavod RS za šolstvo: IDC Sveta Evrope: Urad RS za šolstvo, Ljubljana 2000
»Povpraševanje po opojilih bo v bližnji prihodnosti ostalo enako visoko. Na splošno narašča povpraševanje po psihotrop-nih substancah z nemudnim učinkom in brez dolgoročnih škodljivih učinkov (na primer zasvojljivosti). Na Zahodu je povpraševanje takšno, da je za večino prebivalstva čezmerna raba 'močnih' substanc preveč škodljiva. Dolgoročno se bo poraba alkohola in tobaka bolj verjetno manjšala kot pa večala - ne glede na večje ali manjše izobilje. Poraba 'trdih drog' (heroina, kokaina, amfetamina) se utegne razširiti v nekoliko večje skupine, povprečna količina, ki jo užije posamezni uporabnik, pa se bo prej manjšala kot večala. Vse bolj priljubljena pa bo raba t.i. 'dezeniranih' mehkejših substanc - različic ekstazija in drugih novodobniških drog sintetičnega in biološkega porekla.«
DROGE V SVETU IN PRI NAS
Avtorji: Lev Milčinski, Martina Tomori, Franc Hočevar
Založba: Delavska enotnost, Ljubljana, november 1983
»O zlorabi govorimo takrat, kadar so občasna količina droge in okoliščine, v katerih je človek drogo zaužil, takšne, da so človekove organizemske in/ali duševne funkcije, s tem pa tudi njegovo družbeno vedenje, očitno, čeprav le začasno zmoteni. Vsaka pijanost je lahko primer zlorabe psihoaktivne snovi: Pijan človek izgublja fizično ravnotežje, zapleta se mu jezik = motene so telesne funkcije. Postane av-šasto veseljaški in izgubi mero za dostojnost = motnja psihičnih funkcij. Glede na to pa zanemari svoje družbene obveznosti doma in v delovni organizaciji = zmoten je tudi v svojem socialnem vedenju. Vendar lahko človek po taki pijanosti dolgo ostane abstinenten in brez opaznih bioloških, psiholoških ali socialnih posledic.«
TRDE DROGE - MEHKE DROGE?
Avtor: prof. dr. Karl - Ludwig Taeschner,
dr. med.
Založba: IN OBS MEDICUS, Ptuj 2002
»Da zadostimo radovednosti, je najprimernejša stvarna informacija. Preizkušanje postane nepotrebno. Da bi se nekdo lahko upiral pritisku skupine, potrebuje samozavest. Notranje trdnosti se lahko naučimo. Ni nujno, da prilagoditev skupini privede do popolnoma skupini prilago-
20
Lokalna akcijska skupina
september 2005
jenega vedenja. Strahu pred osamljenosti ni, če se naučimo, kako navezati stike z drugimi ljudmi, premagati zavore, zaupati si, nekomu se približati. Strah lahko popolnoma premagamo, če imamo na primer prijatelje, znance ali partnerja, ki nam stoji ob strani. Pomembni so ljudje, na katere se lahko obrnemo za nasvet. Pobeg od vsakdanjih težav bo nepotreben, če imamo na voljo možnosti za njihovo reševanje.
LAS DOBREPOLJE ima nov e-poštni naslov
V LAS Dobrepolje želimo, da bi se v razpravo o drogah v občini vključilo čim več občanov. Tako imamo nov e-poštni naslov
las@dobrepolje.si
Vabljeni vsi, ki želite izraziti svoje mnenje, pobudo, vprašanje, pohvalo, grajo, pomislek, težave..., da nam pišete. Vsak prispevek nam bo pomoč pri preventivnem delu.
V A B I L O LAS DOBREPOLJE
Vabi na predavanje z naslovom:
»Kako lahko starši preprečijo zlorabo drog pri otrocih«
v torek, 18. oktobra 2005, ob 19.00 uri
v sejni dvorani Občine Dobrepolje
Predaval bo: magister psihologije, prof. dr. Bogdan Polajnar
Vljudno vabljeni vsi, predvsem starši, ki vam ni vseeno, kakšna bo prihodnost in življenje vaših otrok!
Vedeti moramo, kako jih vzdržati ali rešiti, namesto da jih potiskamo v ozadje. Zaradi potiskanja so odrinjeni samo na stran. Izgubljajo pomen, vendar še vedno obstajajo, ob najmanj primerni priložnosti se prerinejo spet v ospredje in nas vnovič obremenjujejo. Če težave predelamo, se občutek preobremenjenosti ne pojavi tako hitro, ker so lahko naše moči nenehno pripravljene za nove težave. Pomanjkanje samozaupanja se pojavi predvsem zaradi vzgojiteljev, ki ne spodbujajo razvoja samozaupanja ali ga sistematično zatirajo. Samozaupanje se mora razviti in treba ga je spodbujati; in prav k te-
mu mora biti usmerjena vsaka vzgoja. Samozavestni ljudje se lahko odločajo s potrebno gotovostjo, ko se nanje zgrnejo obremenitve ali skušnjave.«
To je le nekaj izvlečkov iz knjig, ki vam jih priporočam. Te in še več drugih knjig s področja problematike drog lahko dobite v knjižnici Grosuplje, enoti Dobrepolje.
ŽIVIMO V ČASU, KO NIHČE VEČ NE MORE ZAMAHNITI Z ROKO, ČEŠ MENE PA TO NE MORE DOLETETI IN ME NE ZANIMA. Zato preberimo tudi kakšno knjigo s to vsebino. Mogoče nam kdaj prav pride ... ♦
Humanitarna akcija radia Zeleni val
Lavrica, 16. avgusta 2005 - Odgovorni urednik radia Zeleni val Boris Peterka je invalidnemu fantu iz Škofljice izročil ključe prilagojenega osebnega vozila za invalide, ki so ga kupili s sredstvi, dobljenimi v dobrodelni akciji Zelenega vala ob 10-letnici delovanja radia.
vozila invalidni osebi sta bila poleg predstavnikov Zelega vala prisotna tudi predsednik slovenskega Karitasa in predstavnik Društva distrofikov Slovenije. Slednji je poudaril, da je bila omenjena akcija ena najuspešnejših in najbolj hitro izvedenih v Sloveniji. Predsednik Kari-tasa pa je izrazil zadovoljstvo, da je dobrodelna akcija presegla lokalni nivo in pohvali radio Zeleni val za njegovo socialno naravnanost. Odgovorni urednik radia Boris Peterka pa je v krajšem nagovoru povedal, da so s sodelavci z velikim razumevanjem prisluhnili pobudi prizadete družine in prispevali prvih nekaj sredstev v akciji, v katero so kasneje v letu dni, kolikor je trajala, vložili veliko truda in naporov. Deseta obletnica oddajanja Zelenega vala je tako obeležena z dobrodelnim dejanjem, vse ostale praznične prireditve, ki bodo sledile, v primerjavi s tem humanitarnim dogodkom, niso pomembne, je z zadovoljstvom ugotavljal Boris Peterka. ♦
M. Steklasa
25-letni Rok, ki se je rodil s cerebralno paralizo in je povsem odvisen od tuje pomoči, se bo z novim avtomobilom vsakodnevno vozil na rehabilitacijo v Center za usposabljanje v Šiški.
Zelenovalovci so namreč tenkočutno prisluhnili žalostni usodi družine s Škofljice in z odmevno akcijo vzbudili sočutje mnogih, ki so kljub tržno usmerjenosti današnje družbe prepoznali stisko sočloveka. Pomoč je invalidni osebi izkazalo veliko število posameznikov, podjetij, različnih institucij, društev in političnih strank. Darovani denar se je stekal na račun Društva distrofikov Slovenije, v slabem letu dni se je na računu zbralo 3.021.250,00 tolarjev. Vozilo je bilo kupljeno z znatnim popustom v podjetju Avto Kavšek iz Višnje Gore in Avto Triglav Ljubljana, klančine pa je brezplačno izdelalo podjetje Inox Žni-daršič iz Šentvida pri Stični.
Na krajši slovesnosti ob izročitvi
Bogastvo, ki te osrečuje, ni v denarju
Drago Gregorič iz Strug se je leta 1971 v želji, da bi se zaposlil kot voznik turističnega avtobusa, odpravil v Kanado, da bi se naučil angleškega jezika. Takrat je bil star dvaindvajset let. V pogovoru nam je zaupal svojo življenjsko zgodbo in njegovo 34-letno bivanje v Kanadi.
Pripravila M. Steklasa
Lepa, novejša hiša z urejeno okolico
se dviga na rahli vzpetini, ravno prav dvignjeni, da se izpred hiše odpira pogled na velik del Strug. Okrog hiše se širi velika travna površina, ki prehaja na eni strani v gozd, z ostalih strani pa jo od daleč obkrožajo posamične hiše. V prijetni zasebnosti, sredi Stružancev in hkrati v sožitju z naravo, preživi nekaj mesecev na leto Drago Gregorič s svojo ženo Tatjano. Težko je reči kaj, vendar je nekaj, kar to domačijo loči od ostalih že na prvi pogled. Nekakšen nerazpoznavni utrip življenja, ki ga zakonca Gregorič prinašata iz Kanade, njune druge domovine. Daleč čez lužo sta že pred desetletji »pognala nove korenine« in si ustvarila družino. Danes sta dvojna državljana Kanade in Slovenije. Hišo, ki sta si jo zgradila v Strugah, okoliščine, ki jima omogočajo, in navezanost na rojstni kraj, so vzrok, da preživita v Strugah najmanj dva do tri mesece na leto. Še bolj kot Tatjano, ki je sicer doma iz Lesc pri Bledu, vleče v Struge njenega moža, saj je nam mestu, kjer si je zgradil novo hišo, prej stala domačija njegovih staršev, v kateri je preživel otroška in fantovska leta.
Življenje pa je polno presenečenj ter nepričakovanih zasukov usode in to je dodobra spoznal tudi Drago. Njegova življenjska pot ni le zgodba o uspešnem izseljeniškem poslovnežu, ampak skriva v sebi mnogo naključij, lastnega napora, podjetnosti, iznajdljivosti, pa tudi
Drago Gregorič
odpovedovanj in tiste zdrave kmečke trme, da ne odnehaš in obupaš kljub padcem, ki jih prinaša življenje.
Njegovo otroštvo je bilo težko. Na
majhni kmetiji se je rodilo šest otrok, trije sinovi in tri hčerke. Ena od sester živi v Ljubljani, ena v Kočevju, ostali so v Strugah. Ko je bilo najstarejšemu otroku 15 let in najmlajšemu 18 mesecev, se je oče ponesrečil in mama je ostala sama s šestimi otroki. Izguba očeta je sedemletnega Draga hudo prizadela, težki preizkušnji nakljub pa se iz otroških let spomni tudi kaj bolj veselega. Ena lepših stvari je, da je pri sedmih letih dobil prve nove čevlje, saj je do takrat nosil vse za svojimi starejšimi sestrami in brati. Kot vse mlade fante pa so ga že od majhnega najbolj zanimali avtomobili in tako se je že pri trinajstih letih nau-
čil voziti avto.
Mama je težko vzdrževala otroke, a kar hitro prišel je čas, ko so drug za drugim začeli odhajati od doma. Drago se je izučil za avtomehanika in nekaj let delal v avtomehanični delavnici pri svojem starejšem bratu. Ko pa je naredil še poklicno šofersko šolo, je bil nekaj časa pri bratu prevoznik, kasneje pa se je zaposlil kot avtobusni šofer na litostrojski progi Ljubljana - Hinje.
Vsako delo, ki ga je v življenju opravljal, je delal z največjim veseljem, tako mu tudi šofersko življenje, kot sam pravi, še zdaj »hodi po glavi«. Vendar pa je že po nekaj letih ugotovil, da mu to ni dovolj. Nemirna pustolovska narava ter želja po znanju in spoznavanju sveta sta ga navedli k sklepu, da bo postal voznik turističnega avtobusa.
Ko se je znašel pred dilemo, kako doseči zaželeni cilj brez znanja tujih jezikov, ni dosti premišljeval, ampak se je čez noč odločil. V službi je zaprosil za 6-me-sečni brezplačni dopust in se v mesecu maju leta 1971 odpravil v Kanado. Takrat še ni slutil, da je prišel v deželo velikih priložnosti. Vsaj zanj se je izkazalo tako.
Že na začetku bivanja v novi deželi ga je čakalo prijetno presenečenje. Ker
se je šola začela šele septembra, so mu ob vpisu svetovali, naj zaprosi za status emigranta, ker naj bi na ta način lažje prišel do dela. Kot emigrantu mu je pripadalo tudi denarno nadomestilo, da se je lažje preživljal. Ko je junija naslednje leto končal šolo, so mu z zavoda za zaposlovanje prinesli tri ponudbe za delo. Med njimi se mu je zdela najbolj vabljiva služba v podjetju General Motors. Čeprav je Drago prišel v Kanado z namenom, da se čim bolje nauči jezika in se potem vrne domov, se ni mogel upreti novim izzivom in priložnostim, ki so se mu ponudile, zato se je odločil, da bo bivanje v Kanadi še toliko podaljšal, da si bo prislužil nekaj denarja.
Služba v General Motorsu je pomenila začetek vsega tistega, kar je kasneje dosegel v življenju. S svojo uspešno podjetniško kariero pa se nikakor noče hvaliti. Ko pripoveduje o obdobju, ki je sledilo, poudarja zlasti vzpone in padce ter trdno voljo in pogum, s katerim mu je uspelo premagati vse ovire in težave, ki jih na poti ni manjkalo.
V General Motorsu je ostal devet let. Delo, pri katerem se je veliko naučil, je z veseljem opravljal, vendar pa mu kakšnega velikega zaslužka ni prineslo, predvsem pa ni zadovoljilo njegovih potreb po lastni ustvarjalnosti. Pa tudi nje-
22
Naš gost
september 2005
gova podjetniška žilica mu ni dala miru. Ker je že prej opravljal priložnostna zidarska dela, je kmalu začutil veliko priložnost v sicer donosnem poslu gradnje in prodaje hiš. A za to je bil potreben velik kapital, ki pa ga Drago ni imel.
Vendar je tvegal. Ker je takrat že vedel, da država spodbuja podjetništvo in da lahko vsakdo uspe tako rekoč iz nič. Potrebni so le volja, jasen cilj in trdo ter pošteno delo. Odpravil se je v banko po posojilo, kjer so ga vprašali le to, koliko denarja rabi za hišo in mu zagotovili, da ga bodo financirali ter mu dejali, da se po končani izgradnji hiše, na katero je dobil hipoteko, lahko vanjo vseli ali pa jo proda.
Njegova prva hiša je bila dvojček. V polovico hiše se je z družino vselil, drugo polovico je prodal. Z dobičkom od prve prodaje si je z družino po petih letih prvič privoščil potovanje v Slovenijo. Po izgradnji naslednje hiše je prodal prejšnjo, v kateri je živel, in se vselil v novo. Na ta način se je družina kar enajstkrat preselila v desetih letih. Njegov največji gradbeni podvig je bila izgradnja večjega poslopja v središču slovenske četrti v Torontu. Sredi osemdesetih let, nekaj let pred mamino smrtjo, je zgradil tudi sedanjo hišo v Strugah.
Poslovanje je v naslednjih letih ob trdem delu in odrekanju vse bolj cvetelo in pokazala se je nova priložnost. Z dobičkom od gradnje in prodaje hiš je v letu 1980 skupaj s partnerjem odkupil firmo tam znanega Slovenca, ki je hudo zbolel in umrl in za katerega je že prej kot mehanik popravljal avtomobile. Firma, katere proizvod so bili izdelki visoke tehnologije za letalstvo, vesoljski program in vojsko, je bila velikanski zalogaj, tako da je moral Drago prodati lastno hišo in si urediti stanovanje nad delavnico. Nekaj let kasneje mu je vseeno uspelo kupiti še drugo polovico firme od partnerja, ki je do tedaj sodeloval kot zunanji investitor.
Sledilo je uspešno obdobje proizvodnje in poslovanja. Ob odkupu so bili v firmi zaposleni trije delavci, kmalu jih je bilo 45. Toda tako kot nobenemu podjetniku niso tuji niti uspehi niti hude krize, je tudi Drago Gregorič doživel v kratkem času oboje. Skoraj čez noč so zgubili polovico naročil za ameriško obrambno industrijo, ker je vlada opustila projekt, za katerega so delali. Moral je močno zmanjšati proizvodnjo. Od 45 zaposlenih jih je ostalo le 10, od prejšnjih 16 strojev mu jih je ostalo le šest. Najnižja točka je nastopila v letu 1989, nato pa se je stanje začelo obračati na
bolje, vendar je trajalo nekaj let, da so se opomogli.
Ves čas so mu stali ob strani žena Tatjana in trije sinovi. V največjo pomoč mu je bil starejši sin, ki je že ves čas vsake počitnice delal v delavnici in se z velikim veseljem vključeval v delo podjetja. Pred nekaj leti je vodenje podjetja v celoti prevzel sin, Drago je še vedno lastnik in svetovalec, medtem, ko je žena Tatjana aktivna v slovenski skupnosti in je več let poučevala mladino na slovenski šoli v Torontu. Prav tako že leta pomaga pri urejanju in izdaji revije Lovski vestnik, ki ga enkrat na leto izda Lovsko društvo.
Po letu 1991, se je stanje v podjetju izboljšalo in proizvodnja ustalila, sedaj ni več velikega tveganja in poslujejo z lastnim denarjem, dobiček pa se iz leta v leto povečuje. Po dolgih letih bivanja v Torontu, kjer so imeli stanovanje nad delavnico, so kupili hišo na podeželju, v kateri živijo še sedaj.
Odkar sta prepustila vodenje podjetja sinu, zakoncema Gregorič končno ostaja nekaj več časa tudi zase, za potovanja po svetu in seveda dopust v Sloveniji. Kot podjetnik z dušo in srcem pa Drago še naprej živi s svojo firmo. Prek računalnika, ki ga ima ves čas pri sebi, je povsod in ob vsakem času povezan z njo, na ta način mu je omogočen celoten pregled nad poslovanjem in urejanjem poslovnih zadev.
Drago je prepričan, da tega, kar je dosegel v Kanadi, ne bi mogel nikjer drugje. Vedno znova se sprašuje, če je še kje na svetu država, ki toliko naredi za nove priseljence. Vsaj njegove izkušnje so najboljše. Najpomembnejše pa so možnosti, ki jih ima v tej državi podjetništvo. Po njegovem prepričanju lahko tam vsakdo uspe tudi brez začetnega kapitala ali formalne izobrazbe. Posojila ti omogočijo vse, v desetih ali dvajsetih letih lahko zgradiš multinacionalko. Problem je le pri ljudeh, če ti niso pošteni in disciplinirani, da bi znali upravlja-
Že ob vstopu v hišo opaziš, da v njej živi lovec. Za največje trofeje pa je v hiši zmanjkalo prostora, zato jih hrani v posebnih prostorih.
ti z denarjem in se držati dogovorov oziroma pogodb. Potreben je pogum, da si upaš tvegati. Takšne izkušnje si je v Kanadi pridobil Drago, zato ni čudno, da je tako razočaran glede razvoja podjetništva v Sloveniji. »Tu moraš biti najprej milijonar, da sploh lahko odpreš obrt, nato pa imaš nad sabo inšpekcijo, občinske in druge predpise, da ne govorim o pretirani administraciji in birokraciji,« z nejevoljo ugotavlja Drago. Po njegovem so inšpektorji nepotrebni, podjetnikom bi se moralo dati proste roke, saj so njihova najbolj učinkovita kontrola potrošniki in poslovni partnerji. Poleg tega je po njegovem mnenju problem v Sloveniji tudi v tem, da mora biti zakonodaja usklajena z evropsko, pogoji pa so v posameznih državah zelo različni. Napoved politikov, da bomo Slovenci v desetih letih presegli razvoj v Evropski uniji, pa se mu zdi popolnoma neuresničljiva, saj celotna Evropa v dolgoletnem razvoju še ni dohitela Kanade in Amerike. To pa še ne pomeni, da je onkraj oceana blagostanje za vse. Veliko ljudi še vedno živi slabše kot v Sloveniji.
Kljub ne preveč optimističnim napovedim, zlasti za slovensko podjetništvo, pa podpira novo oblast. Kanadski Slovenci so jo z navdušenjem podpirali od vsega začetka. Po njihovi zaslugi je Kanada zelo hitro priznala Slovenijo. Podpora izseljencev za novo državo je bila večja kot doma v Sloveniji. Vendar pa Drago obžaluje, da v novi državi ni bilo za izseljence narejenega ničesar. Prepričan je, da bi Slovenija veliko pridobila, če bi z dobrim zakonom in zdravstveno oskrbo omogočila vrnitev upokojenih izseljencev, ki so lastniki precejšnjega osebnega kapitala. Njihova zavest in pripadnost slovenstvu je na visoki ravni. Vsaj polovica se jih je ob osamosvojitvi želela vrniti. »Slovenci po svetu smo bolj izbrisani kot tisti v Sloveniji, ki se imajo za izbrisane«, je prepričan Drago. Sicer pa se tolaži s tem, da demokracija ne pride čez noč.
Tudi v njihovi družini je pripadnost slovenstvu na visoki ravni. Vsi trije sinovi so rojeni v Kanadi, vendar govorijo tekoče slovensko, imajo tudi dvojno državljanstvo in radi prihajajo v Slovenijo. »Kdaj bomo šli domov v Struge?« pravijo, kadar družina načrtuje obisk v Sloveniji. Njihova hiša v Kanadi je zmeraj odprta za vse Slovence. Veliko znanih Slovencev je že bilo njihovih gostov. Slovenski vojaki vseh činov, ki prihajajo na izpopolnjevanje vsakih šest mesecev v bližnjo vojaško bazo, so vsakokrat dobrodošli gostje. Ko so bile leta 1988 v Kanadi zimske olimpijske igre, so se pred vrnitvijo v Slovenijo pri njih ustavili tudi vsi smučarski skakalci, njihovi voditelji in trenerji, in to z medaljami, ki so jih osvojili. Prav tako se pri njih oglašajo člani ansamblov, ki prihajajo na gostovanja v Kanado. Še posebej zato, ker so Gregoričevi tudi glasbena družina. Starejša dva sinova sta člana narod-nozabavnega ansambla Planinski kvintet, ki je že dvakrat gostoval v Sloveniji. Največ pa je pri njih lovcev, ki v jesenskem času prihajajo na lov losa in severnega jelena.
Za stalno pa se Drago in njegova žena vseeno ne nameravata vrniti v Slovenijo. ^Kljub vsemu ju več veže na novo domovino, pa tudi neprijeten občutek o »izbrisanosti« izseljencev je vsaj malo prisoten. V Struge pa se bo s svojo družino vračal vsako leto, dokler bo mogel.
Najmanj šest mesecev na leto želi preživeti tukaj. V Strugah, najlepšem kraju v Sloveniji, kot je prepričan, si napolni baterije. A najraje sam. V samoti se prepušča branju, premišljevanju in uživanju v naravi. To je tista značilnost njegove osebnosti, ki sem jo med pogovorom zaslutila že prej. Njegov svet še zdaleč ni pehanje za materialnimi dobrinami, kot bi morda kdo sklepal. »Denar je potreben za življenje, a ni vse. Zame je bogastvo zdravje in možnost, da lahko grem, kamor si zaželim, da se razumem z družino in drugimi ljudmi, da nimam sovražnikov, zaradi katerih bi si ne upal v družbo,« pravi Drago in doda, da živi njegova družina udobno, vendar skromno, po nepotrebnem ne zapravljajo denarja.
Po njegovem mnenju se Stružanci, odkar se je odselil v Kanado, niso spremenili. Z vsemi se odlično razume. Zelo jih ceni in kdo ve, kako bi se odzval, če bi slišal najmanjšo kritiko na njihov račun.
Kadar je doma v Strugah, se rad ukvarja z lovom. To je strast, ki je skupna vsem trem bratom. Pa ne da bi užival v
ubijanju, le neizmerno zadovoljstvo občuti, ko vzame puško in se odpravi v gozd. V naravi, stran od civilizacije, najde svoj mir. Lovu se posveča tudi v Kanadi. Če je le možno, se za cela dva tedna umakne in preživi čisto sam v divjini. Lovi ribe, hodi na lov in uživa v neokrnjeni naravi. Razumljivo, da so rezultat takega bivanja številne trofeje, ki jih ima spravljene v posebnem prostoru v bližini hiše v Strugah. Manjše trofeje krasijo tudi notranjost hiše, tako ni mogoče spregledati, da je gospodar hiše lovec. Ob ogledu trofej in napisov sem začudeno ugotovila, da je nekaj trofej tudi last žene Tatjane. Z veseljem do lova jo je okužil njen mož, zato se neredko odpravita j na lov kar oba. V mesecu aprilu sta bila na potovanju po Novi Zelandiji in tudi tam sta našla čas za lovske dogodivščine. Zbirka trofej se je še povečala. Največja trofeja, velikanski los, na katerega sta najbolj ponosna, pa ima častno mesto kar v njuni spalnici.
Z lovom se je Drago ukvarjal, še preden je odšel v Kanado, zato je tudi v novi domovini hitro našel stik z lovci. Že prvo leto so ustanovili lovsko družino. Drago je bil eden od ustanoviteljev in tajnik društva celih 13 let. Leta 1973 so kupili 50 hektarjev zemlje za lovišče in začeli gradnjo lovskega doma. V njem sta sedaj dve dvorani, 18 sob za prenočitev, velik zunanji bazen in strelišče. Lovska farma je že več kot trideset let zbirališče Slovencev, ki uživajo v naravi. Za obiskovalce je odprta vse leto, s popolno oskrbo in postrežbo.
Sicer pa se na lov v divjino Drago odpravi včasih tudi z letalom. Družina ima vsa leta v lasti kakšno manjše letalo. Pilotirati znajo vsi, tudi žena in sinovi. Pilotsko dovoljenje pa imata s starejšim sinom. V 34-ih letih bivanja v Kanadi mu ni bilo nikoli dolgčas. Pa tudi žal mu ni bilo za ničimer, za kar se je odločil v življenju.
Na vprašanje, kako uspeti na tujem, pa odgovarja: »Malo talenta, trdo delo in volja, pa pogum in vztrajnost, predvsem pa spodbuda, ki ti jo lahko da država. Morda bi bilo k temu treba dodati še marsikaj, česar mojemu sogovorniku ne manjka, zagotovo pa naravna inteligenca, veliko znanja in izkušenj ter samozavest in pogum, da si upaš tvegati.
Med pogovorom pa se mi je zastavilo še eno vprašanje, in sicer, kaj je tisto, kar v resnici dela človeka velikega, pa kjer koli že je in kar koli počne. Odgovor se mi je ponujal sam od sebe. To, da človek kljub materialnemu izobilju ostaja preprost in skromen ter daje prednost osnovnim človeškim vrednotam. Drago Gregorič in njegova žena Tatjana sta me še bolj prepričala o tem. ♦
Učenje za
Idjetništvo
Ponovno so se odprla šolska vrata in učitelji-pedagogi imajo že pripravljene programe za delo v novem šolskem letu. Ob tej priložnosti jim želim veliko potrpljenja in pravih učnih in vzgojnih prijemov, da bodo naši otroci z veseljem hodili v šolo. Otrokom pa želim srečno pot v šolo in veliko uspeha pri nabiranju dobrih ocen.
S članki in nagradnimi vprašanji na temo Učenje za podjetništvo bom nadaljeval, saj upam da bo kakšna nova informacija dobrodošla za učence kot za dijake.
Po Zakonu o gospodarskih družbah poznamo pri nas naslednje oblike družb:
A — osebne družbe in te so : družba z neomejeno odgovornostjo; komanditna družba; tiha družba; B — kapitalske družbe, to so: delniška družba; komanditna delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo.
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kakšno kratico ima družba z omejeno odgovornostjo?
1.	d.n.o.
2.	d.z.o.o.
3.	d.o.o.
Pravilen odgovor obkrožite in pošljite na naslov Stolarna Dobrepolje d.d. Podgorica 21, 1312 Videm Dobrepolje. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri nagrajence. Prva nagrada: stol Druga nagrada: pručka Tretja nagrada: majica
Vsi ostali pogoji so bili objavljeni v Našem kraju 03/2005.
Pravilen odgovor na vprašanje, objavljeno v Našem kraju 06/2005: Koliko CNC obdelovalnih strojev ima Stolarna Dobreplje je: dva.
Izmed poslanih odgovorov smo izžrebali naslednje nagrajence:
1.	nagrada: STOL — prejme ANITA GVOZDEN, Videm 60
2.	nagrada: PRUČKA — prejme ANDRAŽ STRNAD, Cesta 48
3.	nagrada: MAJICA — prejme DARJA ŠINKOVEC, Bruhanja vas 33
Nagrajencem čestitamo, nagrade lahko dvignejo v salonu pohištva v Stolarni Dobrepolje.
Stane Škulj
24
Iz društev; v spomin
september 2005
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje
Za nami je čas dopustov in počitnic, vendar v društvu upokojencev nismo počivali. Poleg nudenja prijetnih in brezskrbnih počitnic našim vnukom smo si vzeli čas tudi zase in se meseca junija odpravili na izlet na Cerkniško in Bloke. Z lokalnim vodičem smo si ogledali Škocjanske jame, nadaljevali pot do Cerkniškega jezera in si v muzeju ob bogati obrazložitvi lastnika ogledali maketo jezera in pa film o jezeru v vseh letnih časih. V Cerknici smo obiskali farno cerkev, kjer je kaplanoval naš rojak g. Gačnik iz Ponikev. Od tam smo nadaljevali pot do gradu Snežnik, kjer smo si ogledali lovski muzej. Čeprav je marsikdo ostal doma s pripombo, da je na Cerkniškem že bil, smo bili udeleženci z izletom zelo zadovoljni, kajti o teh krajih smo izvedeli in videli zelo veliko. Doživetje s tega izleta je napisala Meta Tegel.
S prijetnim večerom, ki se je zavlekel pozno v noč, smo 21. julija pevci obeležili peto obletnico delovanja našega pevskega zbora Škrjanček.
Na kopalni dan v Izolo nas je odšlo 52. Nekaj se nas je razkropilo po izolski tržnici, potem pa smo nadaljevali pot do hotela Delfin na kopanje. Ta dan je bilo morje za nekatere prehladno, zato smo se odločili za kopanje v bazenih Delfina. Ob 18. uri smo se dobili pri avtobusu, kjer nam je šofer Vinko postregel s kavico in hladno pijačo. Ob povratku smo si nad Semedelo ogledali cerkev sv. Marka. V tej cerkvi je prečudovit pozlačen mozaik. Oltar nam je lepo predstavil tamkajšnji župnik.
2. septembra smo v klubu organizirali predstavitev BIO cluba iz Novega mesta. Udeležilo se nas je 60 članov, kar je velika zasluga naših poverjenikov po vaseh. Zahvaljujemo se vsem, ki ste prišli in s tem prispevali svoj delež v društveno blagajno.
Tudi povratno srečanje z Dragomerci je že za nami. Tja nas je odšlo 62, kar je rekordno število. Odpeljali smo se ob treh popoldan, vsi nasmejani in dobre volje, z mislijo, da gremo spet prijetnim uricam naproti. Pavlina se je zopet (kot vedno) maksimalno potrudila za program
izleta, ki bo 8. oktobra. Program bo potekal takole: Najprej bo nakupovanje v Lenti na Madžarskem (približno dve uri). Sledil bo povratek do Maribora in ogled naslednjih znamenitosti z lokalnim vodičem, ogled Trga svobode, Frančiškanske cerkve, Grajskega trga, Slomškovega trga - stolna cerkev in še kaj. Vožnjo bomo nadaljevali do Frama na kmečki turizem, kjer bomo imeli kosilo. Cena izleta je 5.800 SIT.
Istočasno pa vas obveščamo, da bomo na vašo željo organizirali popoldanski izlet s podaljškom v večer, ki bo 22. oktobra. Program še ni v celoti dogovorjen, nekaj pa je sigurno. Pri Novi Štifti bomo imeli sv. mašo in z nami bo tudi g. kaplan. Po maši se bomo odpeljali, kam drugam, kot do dobre gostilne. Tam se bomo okrepčali, nasmejali napeli in morda tudi naplesali. Pridite, zares se bomo imeli lepo! ♦
Iz življenja diamantnega mašnika g. Ivana Janeza Lavriha
Rodil se je 2. 8. 1915 v Šentvidu pri Stični. Oče Janez Lavrih je bil mizar in posestnik manjše kmetije, mati Ana Hribar z Vrha pri Žužemberku pa je bila gospodinja. Kot prvi otrok v družini je bila sestra Anica, rojena 1913. leta. Sedaj so že vsi pokojni.
Peta obletnica »Škrjančkov« in pri tako ubranem petju ... še Janezova berglja počiva
Marjan Jože Kralj,
Grosuplje_
V družini je bila bolj revščina kot ne. Kot otroka sta oba s sestro odraščala v domačem kraju. Pet razredov ljudske šole sta opravila v Šentvidu pri Stični, po končanem petem razredu je opravil sprejemni izpit in se vpisal v gimnazijo. Gimnazijska leta je preživljal v ljubljanskem Marijanišču. Ma-turiral je leta 1934.
Gimnazijska leta so bila zelo težka. Ko je končal prvo gimnazijo, mu je oče rekel, da ni denarja za šolanje. Odločil se je, da si bo pomagal in končal gimnazijo. Denar si je služil z in-štrukcijami premožnejših dijakov. To delo je opravljal do konca šolanja in šolanje končal kot zlati maturant.
Molitve njegove mame in dober vzgled raznih duhovnikov so bili odločilni faktor za njegov vstop bo-
goslovje. Semeniška leta so bila burna. V petem letniku je bilo 32 semeniščnikov, od teh je bil g. Lavrih zadnji še živeči. Posvečen je bil 2. 7. 1939. leta, novo mašo je opravil v Šentvidu pri Stični.
Po opravljeni vojaščini je bil nastavljen za kaplana na župnijo Videm v Dobre-polju. Z velikim veseljem se je lotil dela v fari in vodil fantovsko in dekliško Marijino družbo, prosvetno delo, igre, petje in še dve šoli v Kompoljah in na Ilovi Gori. A lepega in mirnega življenja je bilo kmalu konec, ko se je pričela druga svetovna vojna.
S takratnim župnikom Merkunom sta po svojih močeh pomagala faranom. Ko je leta 1943 Italija kapitulirala, se je večina fantovo in nekaj mož iz Dobrepolj-ske doline zateklo v Turjaški grad. Na prošnjo faranov, da bi poizvedel, kako je z
domačini na Turjaku, se je g. Lavrih neko nedeljsko popoldne s kolesom odpravil na Turjak pogledat, kako je z njegovimi farani. Žal vrnitev ni bila več možna, ker je v tem času prišlo do obkolitve gradu. Obkolili so ga partizani in ga po več dneh obleganja tudi zavzeli. Ujetnike so odpeljali v Kočevje in jih zaprli v kočevski grad, kjer je bilo »sojenje« tistim, ki jih niso že prej usmrtili. Po padcu Kočevja v roke Nemcev so partizani preostale zapornike odpeljali s seboj v kočevske gozdove, od koder pa je g. Lavrih pobegnil. Po pobegu je prišel v Ljubljano, kjer je dočakal konec vojne.
Z uredniki in delavci Slovenskega doma je pobegnil na Koroško. Tam je bil v fari Škocjan za kaplana. Komunistična oblast je izvedela za kraj njegovega bivanja in za vsako ceno so ga želeli dobiti v svoje roke, saj so prek Angležev zahtevali njegovo izročitev. Angleži so ga obiskali in ga odpeljali na zaslišanje v Celovec, a so ga po zaslišanju izpustili. To komunistični oblasti ni bilo všeč, zato so ga hoteli likvidirati, a je bil o tem pravoča-
sno obveščen in se umaknil v gozd ob Milschstadskem jezeru. V teh krajih je ostal do leta 1949, ko je dobil garancijsko pismo iz ZDA, kamor je zatem odpotoval preko Švice. Umeščen je bil v državo Kansas, kjer je služboval na šestih fa-rah. Njegova zadnja fara je bila Fawler, kjer je leta 1989 tudi praznoval 50-letni-co duhovništva - zlato mašo. Pet let za tem se je upokojil in nadaljeval življenje v domu upokojenih duhovnikov v Wic-hiti. Leta 1999 je praznoval biserni jubilej (60-letnico mašništva) in leta 2004 opravil diamantno mašo (65-letnico ma-šništva). V času službovanja je pridobil naziv kanonika, dekana, bil je škofijski svetovalec, predsednik duhovniškega senata, član škofijskega šolskega odbora, direktor škofijskih ekstenčnih prostovoljcev, advokat pri škofijskem zakonskem sodišču, predsednik škofijskega pritožnega sodišča, član Columbovih vitezov, starešina ameriških katoliških skavtov v državi Kansas. Za svoje delo in zasluge mu je senat države Kansas podelil tudi državno spomenico - priznanje.
Njegovo najljubše delo v vseh farah je bila priprava nekatoličanov za vstop v katoliško cerkev. V tem svojem delu je krstil in birmal nad 250 odrslih konver-titov. Vsa leta službovanja v ZDA ni imel v svojih farah niti enega Slovenca. Zbiral je tudi sredstva za podporo revnim študentom v Evropi, za dom redovnih sester Karmeličank v Sori, za ljubljansko škofijo itd.
V	času svojega življenja je izdal tudi pet knjig, najbolj znana je V primežu revolucije, ki je izšla v Ljubljani leta 2001.
V	začetku poletja 2005 je po padcu začel bolehati. Bolezen se je stopnjevala in dva dneva pred svojim 90. rojstnim dnevom je bil prepeljan v bolnišnico, kjer ga je 12. 8. 2005 po večno plačilo k sebi poklical Bog.
Na željo sestre Anice in pozneje tudi na njegovo željo je bil prepeljan v rodno Slovenijo in položen k večnemu počitku na domačem pokopališču v Šentvidu pri Stični. ♦
Klub glasbenikov Pustotnik organizira v šolskem letu 2005/2006
v občini Dobrepolje (JAKLIČEV DOM )
PLES	URNIK	ŠTEVILO VAJ/UR/MESEC UR/MESEC	CENIK CENA/MESEC
DRUŽABNI PLESI ZA ODRASLE (LATINSKO-AMERIŠKI IN STANDARDNI PLESI)	SREDA 19.30-21.00	4 x 90 min oz. 8 šolskih ur/mesec	13.500 sit/PAR/mesec oz. 6.750 sit/osebo/mesec upokojenci 10.500 sit/PAR/mesec oz. 5.000 sit/osebo/mesec
TREBUŠNI/ ORIENTALSKI PLES	SREDA 18.00-19.30	4 x 90 min oz. 8 šolskih ur/mesec	9.000 sit/osebo/mesec
PLESNI VRTEC Predšolski otroci	SREDA 17.00-17.45	4 x 45 min oz. 4 šolske ure/mesec	4.000 sit/otroka/mesec
PLESI ZA ŠOLSKO MLADINO	SREDA 15.30-17.00 ALI PO DOGOVORU	4 x 90 min oz. 8 šolskih ur/mesec	8.000 sit/osebo/mesec
Za dodatne informacije in vpis pokličite 041/879-354 (Tjaša)
z življenja skavtov	
Dogodivščine na prvem skavtskem	■	^^ Q ■
taboru čete Dobrepolje 1
Natalija Fink
'samozavestna sova'
V torek, 19. julija, smo se z nasmejanimi obrazi in polnimi nahrbtniki zbrali pred grosupeljsko železniško postajo. Vsi nestrpni smo čakali na vlak, da nas odpelje v Bohinjsko Belo, na naš prvi skavtski tabor. V Ljubljani so se nam pridružili še skavti iz Ljubljane 2. Po vožnji z vlakom in nato hoja do jase, smo končno prispeli na cilj.
Tam so nas čakali še preostali voditelji in naši vodniki, ki so tja prišli že en dan prej. Pri zboru pa smo takoj dobili prve naloge; postaviti je bilo treba namreč celoten tabor: postavljanje šotorov, umivalnic, stranišč, skupne kuhinje, pa do jambora, ki je simbol celotnega tabora. Vsak vod posebej si je moral narediti svojo kuhinjo, v kateri smo preživeli kar precej časa in si skušali skuhati kaj užitnega.
Drugače pa so dnevi potekali po nekem ustalje-
nem redu; vstajanj okrog 7.00, jutranja telovadba, potem zajtrk, pospravljanje šotorov, nato je sledil zbor in po njem različne dejavnosti. Okoli poldneva smo se lotili kuhanja in komaj smo pojedli, že smo imeli kakšno delo (seveda ne vedno, raje smo se namreč zmuznili v šotor in odigrali kako partijo kart ali pa debatirali o dogodkih prejšnjega dneva), kmalu pa je prišel čas še za večerjo in po končani večerji prosti čas. Zvečer je sledil zabavni večer, ki ga je vsak dan pripravljal drug vod. Zaključil se je okoli 11.00, ko je bil tudi pisk za tišino. Ponoči smo imeli tudi stražo, ki naj bi pazila na zastavo, vendar je na tem taboru straža izgubila svoj smisel, kajti zastavo so nam ukradli trikrat od treh poskusov.
Nekaj dni pa je bili tudi izjem, ogledali smo si jamo visoko v hribih, pomagali smo pri kmetu, dan samostojnosti smo preživeli brez voditeljev, kjer smo morali pripraviti vse skupaj za nedeljo, ko so nas prišli obiskat naši starši. V nedeljo so starši s seboj poleg lepega vremena prinesli tudi veliko dobrot, da smo imeli dovolj za kosilo, malico in večerjo tisti dan. Brez voditeljev smo uživali tudi na orientaciji, ko smo morali po točkah na zemljevidu priti na cilj in naslednji dan kopanje na Bledu. Zanimiva je bila tudi pot preživetja, ko smo morali premagati razne prepreke: skozi napeljano vrv preko vode, čez majhne brzice skozi blato, plezanje po skoraj navpičnih steni, pa vse do napeljane vrvi po kateri smo se spustili v prijetno hladno vodo. Vrhunec celotnega tabora pa so bili zagotovo krsti, ki so potekali zadnji večer. Naloge, ki smo jih morali opraviti, so nam pripravili naši vodniki in nekaj Ljubljančanov. Za zaključek pa smo si izbrali še pridevnik za svoje skavt-sko ime in tako postali pravi (mokri) skavti.
Predzadnji dan smo morali celoten tabor še pospraviti, tako da smo zadnjo noč, po opravljenih krstih lahko prespali pod milim nebom ob ognju. Naslednji dan smo še napisali svoje komentarje o vsakem posamezniku v »zlate« knjižice in se po dolgotrajnem čakanju na železniški postaji v Lescah vkrcali na vlak, ter se v Ljubljani oz Grosupljem dokončno poslovili drug od drugega.
Tega tabora se bomo še dolgo spominjali, ker kakor pravijo, prve stvari pač ne pozabiš nikoli :).
Martina Hočevar_
Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila staršem, ki so nam poleg svojih dobrot in pijače, nekateri prispevali še izdelke iz svoje obrti.
Še posebej, ko smo pospravljali tabor, sem se zamislila, da bo potrebno še veliko let, da bo Do-brepolje 1 tako dobro materialno in tehnično založeno, kot je bila skavtska skupina iz Ljubljane 2, ki nam je veliko posodila za souporabo. Torej veliko nabave bo potrebno ali pa dar družin, ki kakšnega izdelka ne bi pogrešali. Hvala tudi do sedaj finančnim donatorjem, da smo si lahko kupili prva dva originalna šotora in delček tehnične opreme.
V imenu skavtskih voditeljev pa najlepša hvala tudi stegovodi-nji Vilmi za vse priprave in srečanja, ki pa se letos poleg mene poslavljava od skavtskega vodenja. ♦
Mladinsko društvo Dobrepolje
PIKHIK OB Đ£S£Tt OBHTNtCt DRUŠTVA!
Tako je! Že kar deset let obstaja MDD, od ustanovitve davnega leta 1995, pa do danes se je zgodilo marsikaj. Veliko zanimivega, veliko zabavnega, veliko koristnega.
Kratek povzetek dogajanja skozi deset let bo izšel v biltenu, ki je v pripravi. Po razmišljanju o raznih možnih prireditvah ob takem jubileju smo se odločili, da nam še najbolj odgovarja piknik. Piknik, v sproščenem vzdušju, ob čevapčičih, nogometu, odbojki, taroku, itd.
To se bo zgodilo 2.10.2005, v Bruhanji vasi pri koči in igrišču, s pričetkom ob 13.00. Vabljeni vsi člani in članice ter vsi, ki vas zanima dogajanje v MDD in bi se želeli včlaniti.
Pridi in praznuj z nami!
KLUB ODPRT OB JESENSKIH SOBOTAH!
Ob jesenskih večerih, ko zrak že diši po zimi, vas vabimo, da pridete pogledat »kaj kej dogaja« v klubu. Kajti, ponovno bo odprt vsako soboto od 20.00 oz. od zaključka mladinskega verouka pa do 24.00. Povabite prijatelje in v prijetni družbi odigrajte partijo taroka, igro namiznega nogometa, pikada, biljarda, odplešite »račke«, oglejte film, itd itd. V klubu je vedno kaj za počet.
lAN-PAm
V soboto, 3.9.2005, ob 20:00, smo se skupaj z računalniki zbrali v klubu, na drugem lan-partyu MDD.
Lan-party smo organizirali, ker ima pred običajnim igranjem računalniških igric prednost v tem, da se za razliko od igranja za računalnikom, ki vodi v osamitev in desocializacijo, pri lan-partyu izpostavlja ter stavi na medsebojno komunikacijo, sodelovanje,
ter zanašanje na ostale soigralce v ekipi. Saj bo samo homogena ekipa lahko dosegla svoj cilj. Seveda obstaja pri ekipnem igranju precej več kombinacij in možnih taktik, kar še popestri celotno igro.
Ko smo končno priklopili vse kablovje in se prepričali, da vse pravilno delovalo, smo se najprej pognali v Counter strike, kjer so prevladovali predvsem izvežbanost, dobri refleksi in iznajdljivost. Nato smo se bolj zagnani za taktiko in guljenje možganov v večernih urah pomerili še v Warcraft III in Age of Empires II. Za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno, kar smo izdatno izkoristili, saj ni hujšega kot lakota v zgodnjih jutranjih urah ;)
Čas nam je hitro minil ob raznih trikih, kovanju novih taktik, prijateljskem pogovoru in druženju ter seveda spopadu za ekrani. Tako smo se morali (pre)hitro posloviti. Vsi udeleženi smo bili z lan-partyem več kot zadovoljni, zato že snujemo drugega, ki bo predvidoma 5. novembra. Za več informacij si oglej forum na spletni strani društva.
Vabljeni na »MDD — Iztrebimo dolgčas« dobrepoljski mladinski spletni portal na naslovu: http://klub.jezakon.com
V nedeljo, 23. oktobra 2005, ob 18h bo maša za začetek skavtskega leta.
Še posebej vabljeni vsi otroci in mladi, ki niste skavti, pa bi si to želeli postati, saj bo po maši vpis novih članov.
V sodelovanju z DPŽ Ivančna Gorica in KSS vas vabimo na
skupno predavanje o uporabi zdravilnih zelišč in
v • •!	v •
čajnih mešanic,
ki bo v samostanu Stična v torek, 4. 10. 2005 ob 17. uri.
Predaval bo priznani strokovnjak farmacije g. Kukman.
Prijavite se pri predsednici DPŽ Dobrepolje-Struge, Mariji Zrnec na tel.:78 07 205.
Jože Prijatelj, Gradišče nad Pijavo Gorico_
TROSILCI LAŽI
Na deželi v prijazni hišici živim, ne delam si preveč skrbi. Za dodatne skrbi poskrbijo trosilci laži, ki zavist gojijo.
Kako vsem nam bolje bi bilo, če med nami trosilcev laži ne bi bilo.
Raje delam kot se kregam, raje molčim kot se jezim, odgovor molčeč je najbolj boleč.
Trosilci laži lažejo, lažejo, da sami sebi verjamejo. A počasi krvavijo, krvavijo,
zadnje sodbe se bojijo.
Potopis v nadaljevanjih
Prvomajska Sicilija 2005
Piše: Gragor Klinc
Vse skupaj se je začelo enkrat pozimi, ko so bili naši konjički na zimskem spanju, mi pa smo že začeli kovati plane, katero destinacijo obiskati letos. Sprva smo imeli v mislih Poljsko in ogled Auschwitza, vendar smo menili, da bo konec aprila prezgodaj za takšne podvige. Potem pa čisto slučajno Bojan reče, da je bral kako spet Etna bruha pepel in mi za hec rečemo, pa pojdimo na Sicilijo, da se malo pogrejemo ob
vulkanu. In tako je povsem iz heca nastalo naše prvomajsko popotovanje.
Začeli smo zbirati informacije o Siciliji in ugotovili, da bi bilo tam marsikaj za videti, sam otok ima bogato zgodovino, saj so ga okupirali tako Grki, Rimljani, Nemci kot Muslimani in vsako osvajanje je tam pustilo svoj pečat.
Ko smo imeli osnovne informacije, smo uskladili datum, kdaj bi šli in kdaj se vrnemo, da lahko vsak po svoje planira dopust oziroma študij. Odločili
smo se za konec aprila, ko so temperature na Siciliji že skoraj poletne in je pokrajina še zelena, kajti poleti je vse požgano zaradi vročine, na cestah je gužva, cene nočitev in hrane pa so dvakrat višje.
Naslednje, kar je bilo potrebno narediti, je bilo iskanje možnosti, kako priti tja in nazaj. Imeli smo možnost vožnje skozi celo Italijo, kar nam ni dišalo, zato smo bili kar veseli, ko smo našli ladijsko povezavo med Civitavecchio in Paler-mom. Za nazaj pa smo se odlo-
čili za trajekt do Črne Gore in potem pot nazaj proti domu.
V dveh mesecih smo imeli vse splanirano in počakati je bilo treba le še na datum odhoda, v zadnjem tednu pa smo tudi redno spremljali vremensko napoved na internetu.
Na pot smo se odpravili štirje popotniki s tremi motorji:
•	Gregor in Ana z Hondo XL1000V Varadero
•	Bojan z BMW GS1150
•	Davor z Yamaho TDM850
Vse skupaj smo planirali s čim manjšimi stroški, saj je že sam bencin v Italiji precej drag in čim bi hoteli imeti na ladji sobo ali spati v hotelih, bi bila končna cena vsaj še enkrat višja.
1. Dan (22.4.2005)
Z Ano vstaneva in po hitrem zajtrku že zajahava motor. Kljub skoraj zimskim temperaturam Helga vžge brez čoka, saj verjetno sluti, da jo bo pot vodila v tople kraje. Termometer kaže -5 (in tudi ogrevane ročke ne pomagajo prav veliko, ko mraz zajeda v konice prstov. V Grosuplju ustavim na črpalki in medtem, ko grem
po SLO nalepko, zatlačim rokavice med cilindra, da si vsaj malo segrejem roke.
Malo pred osmo sva že v Paviljonu, kjer naju že čaka Da-vor. Ko se iz Celja prikadi še Bojan, skupaj spijemo kavico, nato pa gasa proti meji. Temperature sčasoma postajajo vse bolj človeške in ko smo na Primorskem, nam je že prijetno toplo.
Malce pred mejo še natočimo poceni slovenski bencin, potem pa se podamo na skoraj 800km dolgo pot proti Civita-vecchiji.
Prva težava se pojavi že pri plačilu cestnine na italijanski strani, saj avtomat noče dvakrat zaporedoma sprejeti plačila z istega Eurocarda. Na koncu se naredimo malo neumne in plačamo cestnino le za dva motorja, saj se zapornica ne spusti.
Kar pogosto se pojavljajo zastoji, kar nam jemlje precej časa, saj se moramo kolone izogibati po odstavnem pasu, kjer pa je potovalna hitrost namesto 140km/h največ 60km/h.
V Firencah imamo dovolj avtoceste in delno tudi zaradi zastoja zavijemo v mesto, da bi pot nadaljevali po navadnih cestah. Čim zapeljemo v mesto, sledi soočenje s prometnim kaosom in le zahvaljujoč prijaznemu gospodu, ki nam pokaže pot do Siene, spet šibamo proti našemu cilju. Malce pred osmo smo že v pristanišču, kjer prevzamemo karte in se vkrcamo na trajekt, kjer je kar nekaj motoristov, predvsem lastnikov Harley Da-vidsonov, ki očitno potujejo v Palermo na HD srečanje.
Na ladji naredimo večerjo ter se okoli 23.00 odpravimo spat. Potujemo kot palubni potniki in ker letalski sedeži, ki smo jih dobili, niso ravno primerni za spanje, zmečemo spalne vreče po tleh ter zaspimo kot ubiti. Prvi dan je bil kar naporen, saj smo večino časa vozili po avtocesti, z namenom, da pravočasno prispemo v pristanišče.
(se nadaljuje)
Prvi šolski dan
Letos je na matični in vseh treh podružničnih šolah prestopilo prag prvega razreda 40 otrok, kar je več kot prejšnje šolsko leto. Na OŠ Videm je prvošolčkov 22, na PŠ Kompolje 5, na
PŠ Ponikve 5 in na PŠ Struge 8. Na prvi šolski dan so se prvošolčki, ki bodo obiskovali prvi razred na Vidmu, Kompoljah in Ponikvah, zbrali v avli osnovne šole na Vidmu, prvošolčki iz Strug pa so se s starši zbrali na tamkajšnji šoli.
Na obeh šolah je bilo slovesno, kot se za tak dan spodobi. Na Vidmu je prvošolčkom za dobrodošlico zapel otroški zbor iz drugega razreda, učenci tretjega razreda pa so jim zaigrali igrico »Medvedek gre v šolo. Prvošolčke je pozdravil in jim zaželel veliko uspehov ravnatelj Ivan Grandovec, Policist Robert Bradač pa je učencem in njihovim staršem povedal nekaj napotkov za varno pot v šolo.
Po pogostitvi so učiteljice svoje bodoče učence odpeljale v učilnice, kjer so dobili darilca, starši pa še nekaj napotkov za uspešno šolsko leto.
In kako je bilo na prvi šolski dan v Strugah?
Učiteljica Karmen Perko:
V 1. razred devetletne osnovne šole na PŠ Struge je zakorakalo 8 nadebudnežev; zvedavih, plahih in pogumnih, velikih in majhnih v pričakovanju, kaj jim bo prinesla šola, v katero vstopajo prvič. S seboj so pripeljali svoje starše, sestrice, bratce.
Prvošolčke smo skupaj z drugošolčki lepo sprejeli, jim razkazali garderobo, učilnico, njihove omarice in igralne kotičke. Otroci so se posladkali s
torticami in potem že kar prvi dan kot pravi korenjaki poslali starše domov, sami pa so preizkusili predvsem igrače.
Radi rečemo, da je čas prvega vstopa v šolo tisti čas, ki ga nikoli kasneje v življenju ne pozabimo, zato smo prvošolcem pripravili lepa darila in upam, da so jim bila všeč.
Iskreno se zahvaljujem staršem za pomoč in udeležbo, vsem pa želim igrivo in uspešno šolsko leto 2005/2006. ♦
Na slikah: Prvošolčki iz Kompolj, Ponikev in Vidma
ZBIRALNA AKCIJA STAREGA PAPIRJA
Prihaja jesen in to je znova najprimernejši čas, da se spomnimo na skrb za naše največje naravno bogastvo — gozdove, ki so pljuča naše Slovenije in celotnega planeta. Če poznamo podatek, da že nekaj deset kilogramov odpadnega papirja reši eno smreko, potem vemo, da z malo truda naredimo veliko.
Naj bo zato akcija na začetku jeseni majhno, a izjemno pomembno darilo za zeleno Slovenijo!
Na OŠ Dobrepolje smo se tudi letošnje leto odločili, da bomo zbirali star papir. V zbiralno akcijo se bodo vključili učenci vseh štirih šol: Videm, Ponikve, Kompolje in Struge.
ZBIRALNA AKCIJA STAREGA PAPIRJA BO V SOBOTO, 8. OKTOBRA
Poleg glavnega cilja — ohranjanja zelenih slovenskih gozdov — prinaša akcija tudi možnost zaslužka za naše šolske dejavnosti. V lanskem šolskem letu so učenci zbrali skoraj 19 ton papirja, s čImer so zaslužili 250.000 sit. Denar so porabili za kritje stroškov športnih, kulturnih in drugih dejavnosti. Lepo bo, da tudi letos dobrepoljska podjetja in ustanove, predvsem pa starši, pripomorete učencem pri tej akciji. Če imate v podjetjih ali doma odvečen star papir, ga dajte otrokom ali pa nas pokličite in dogovorili se bomo glede organizacije odvoza. Za vsa dodatna pojasnila lahko pokličete v šolo ^78 07 210) ali pa (041/764-951) Andrej Škantelj.
ZA ZELENO SLOVENIJO
Poletna šola v naravi
Šola v naravi je potekala na Debelem rtiču od 5. do 10. septembra. Pouka v naravi se je udeležilo, razen enega, vseh 39 učencev petega razreda devetletke, matične šole in treh podružnic. Učence smo spremljali in poučevali učitelji: Alenka Leskovar, Jelka Samec, Danilo Drobnič, Roman Zabukovec in Andrej Škantelj.
Zlati delfinčki: Žiga Blatnik, Matej Babnik, Anja Gržinič, Lucija Prijatelj — učiteljica Alenka Leskovar
Andrej Škantelj_
Tudi v šoli v naravi učno-vzgojni proces poteka po naprej pripravljenem programu, glede na vsebino in zastavljene cilje. V ospredju je športno vzgojno izobraževalni program, seveda pa imajo učenci vsak dan tudi pouk ostalih predmetov, možnost kulturno umetniškega izražanja ter zabavno družabnega življenja. Zastavljeni cilji so bili doseženi tudi v letošnji šoli v naravi s trudom in strokovnostjo vseh učiteljev in seveda pridnostjo ter de-lovnostjo učencev.
Delovni dan se je začel ob 7. uri zjutraj z jutranjo telovadbo, umivanjem, pospravljanjem sob in zajtrkom. Sledila je ura pouka, nato pa odhod na plažo, kjer je v morju in bazenu potekal pouk plavanja, potapljanja in skokov v vodo. Po obilnem kosilu se je prilegla urica počitka, potem pa zopet na plažo. Pred večerjo so učenci raziskovali obalo, spoznavali morje in življenje v njem, reševali razne naloge v delovnem zvezku in tekmovali v raznih športnih disciplinah. V nogometu so se dečki pomerili z ekipo Oš Šentvid pri Stični in jo premagali z rezultatom 2:1. Vsem bo ostal v spominu izlet z barko, ogled akvarija, nočno kopanje, piknik s šaljivimi igrami, predstava Lajnarjev cirkus, osvojen del-finček, najdena lepa školjka, nova prijateljstva ... in še veliko drobnih dogodkov, ki dajejo poletni šoli v naravi svoj pečat. Konec koncev smo se vsi zdravi, polni lepih vtisov vrnili domov.
In še statistika:
Prvi dan je bilo na preverjanju znanja plavanja 16 učencev plavalcev pripravnikov. Zadnji dan pa je na preverjanju 12 učencev osvojilo bronastega delfina, 23 učencev srebrnega in 4 učenci so osvojili zlatega delfina: Anja Gržinič, Lucija Prijatelj, Matej Bab-nik in Žiga Blatnik.
VSEM UČENCEM ČESTITAMO!
Nekaj vtisov:
V ponedeljek, 5.9. 2005,smo učenci 5. razredov devetletke odšli v poletno šolo v naravi. Živeli smo v počitniškem paviljonu. V sobi nas je bilo enajst deklet. Same smo skrbele za red in čistočo. Dobile smo nagrado za najbolj urejeno sobo. Pri plavanju smo bili razdeljeni v skupine, glede na to, kako dobro smo že plavali. Moja učiteljica je bil Alenka. Bila je zelo prijazna in je nas veliko naučila. Vesela sem, da sem uspela narediti zlatega delfinč-ka. Nikoli nam ni bilo dolgčas, ker se je vedno nekaj dogajalo. Šli smo z barko v Piran, kjer smo si ogledali akvarij. Posebno presenečenje je bil cirkuški lajnar. Imeli smo tudi piknik, po pikniku pa vodne igre. Lepo doživetje je bilo nočno kopanje v osvetljenem bazenu. Vsak dan je bil nekaj posebnega. Bilo je lepo, a vseeno sem se rada vrnila domov.
Lucija
Hrana je bila dobra. Imeli smo lepo vreme in čas nam je hitro minil.	Maja
Z nami je bila tudi učiteljica Jelka, ki je skrbela, da nismo pozabili matematike, slovenščine ...
Barbara
Najbolj sem bil vesel, ko sem osvojil srebrnega delfinčka.
Janez
Kljub temu, da sem malo pogrešala svojo družino, mi je bilo na Debelem rtiču lepo in upam, da se bom v ta lepi kraj še kdaj vrnila.	Eva
Spoznal sem nove prijatelje. Teden je hitro minil in zopet smo pri pouku.
Žan
Ogledali smo si morske živali, kupovali spominke, največ sem si zapomnil o sredozemskih rastlinah.	Jaka
Najbolj nam je ostala v spominu nogometna zmaga.
(vsi dečki)
OŠ Struge
V prejšnji številki Našega kraja so bili objavljeni dosežki učencev v šolskem letu 2004/05 v OŠ Struge. Povedati moram, da je v tem šolskem letu osvojila zlato priznanje za angleško bralno značko tudi Ana Pugelj iz 8. razreda. Za osemletni odličen uspeh pa je dobil priznanje Andraž Oberstar iz 8. razreda. Obema želim veliko uspehov v nadaljnejm šolanju. Uspešno v novem šolskem letu pa tudi vsem ostalim učencem.
Vodja šole: Tinka Gregorič
Šolska zobna ambulanta bo od 5. oktobra dalje predvidoma delala po naslednjem urniku:
PONEDELJEK: od 8.00 do 13.30 in od 14.00 do 19.30
SREDA: od 8.00 do 14.00_
in vsak drugi PETEK: od 8.00 do 13.00 (preventiva)
Za dodatne informacije lahko po tem datumu kličete na šolski telefon, ob ponedeljkih popoldne pa na mobilni telefon št.: 031 474 870.
Konjeniška prireditev v Strugah že tretjič zapored
M. Steklasa
Dež, ki se je občasno vlil iz oblakov, ni preprečil velike konjeniške prireditve, ki jo je v soboto, 10. septembra, pripravilo v Strugah tamkajšnje konjeniško društvo pod vodstvom Petra Puglja.
Letošnja udeležba je bila večja od lanske. Tekmovalci so prišli iz okoliških krajev, pa tudi od daleč, celo iz Izole in Kopra. Stružanci in Dobrepoljci so se letos tekme udeležili le kot gledalci ali rekreativno.
Tekmovanje se je začelo že v dopoldanskih urah z vztraj-nostnim tekom 2 x 20 km in se nadaljevalo popoldne s snemanjem struških venčkov in spretnostno ježo okoli sodov.
Skupno število tekmovalcev v vseh treh panogah je bilo 20. Z vpregami in ostalimi netekmovalci je bilo skupaj približno 40 konj.
REZULTATI
Vztrajnostnega teka — endurein — 2x20 km se je udeležilo 13 konjenikov, od tega ena ženska, vrstni red:
1.	Miha Zupančič, Grosuplje
2.	Jožef Rupar, Klanec Škofljica
3.	Matjaž Sodržnik, Izola
Alke — snemanja struških venčkov — se je udeležilo 10 konjenikov, od tega ena ženska. Vrstni red:
1.	Dejan Mušič, Ambrus
2.	Tomaž Omahen, Grosuplje
3.	Rok Tomšič, Velike Lašče
Spretnostne ježe okoli sodov se je udeležilo 9 konjenikov. Vrstni red:
1.	Rok Tomšič, Velike Lašče
2.	Dejan Mušič, Ambrus
3.	Jože Čož, Višnja Gora
Za vtrajnostni tek so bile podeljene denarne nagrade, pokali in priznanja za udeležbo. Za struški venček in spretnostno ježo so bile podeljene podkve na leseni podlagi in priznanja za udeležbo.
REKREACIJA... TRENUTKI...ZAME
Prvo pravilo, ki se ga moramo držati v pospešenem ritmu življenja je, da moramo kljub izjemno natrpanemu urniku najti čas za sprostitev, za rekreacijo in ostale storitve, ki nam zagotavljajo kvalitetno življenje.
Kronično pomanjkanje časa je nedvomno vzrok za stres, ki ima lahko za posledice hude zdravstvene težave. Pomanjkanje energije in telesno izčrpanost lahko preprečimo z redno telesno aktivnostjo in zdravo prehrano.
Vsako leto vam ŠD Dobrepolje nudi vadbo za ženske in sicer v obliki:
aerobike za mlajše — vodi Janja Kuplenk;
rekreacija za starejše — vodi Stanka Kuplenk.
V letošnjem letu pa bomo ponudili še rekreacijo za ženske, ki sem jo poimenovala 35+. Rekreacija bi bila v obliki vaj za dobro počutje, za boljšo gibljivost hrbtenice in seveda za dobro voljo.
Vse dejavnosti bodo potekale v Jakličevem domu v prostorih društva upokojencev.
Termini, ki so vam na voljo vsak torek in četrtek so:
Rekreacija za starejše:_od 18. do 19. ure_
Rekreacija 35+ :_od 19. do 20. ure_
Aerobika (tudi step aerobika) od 20. do 21. ure
Dodatne informacije so vam na voljo po telefonu: 01-780-78-29 (Stanka in Janja).
Veseliva se srečanja z vami, pridite in poizkusite, vzemite si trenutek ZASE!
Pričnemo v torek, 4. oktobra 2005.
Lep pozdrav!
Stanka in Janja Kuplenk
Iščemo stare
fotografije
Zanimivih starih fotografij nam še ni zmanjkalo. Tokrat objavljamo dve, ki sta last Jožeta Škulja iz Ponikev 82.
Fotografija je bila posneta pred prvo svetovno vojno v Ponikvah in predstavlja družino Škulj, po domače Šepčevo iz Ponikev. Sedijo — prvi z leve: Janez Škulj, roj. 1891 druga z leve: mama Uršula, roj. Zakrajšek iz Lipljen, roj. 1851 tretji z leve: Anton Škulj, roj. 1888 Stojijo — prvi z leve: Karol Škulj, roj. 1883 (duhovnik) Drugi z leve: Jožef Škulj, roj. 1878 Tretji z leve: Edvard Škulj, roj. 1885 (ustanovitelj gasilskega društva v
Ponikvah)
Fotografija je stara približno 60 let in predstavlja vaške može iz Ponikev.
Od leve proti desni: Andrej Levstik — Baučev; roj. 1867, Franc Žnidar-šič — Vodičarjev; roj. 1877, Janez Zakrajšek — Lovštek, roj. 1889, Janez Tomšič — Markatov, roj 1888, Franc Bambič — Glačev, roj. 1882 in Jože Škulj — Šepčev, roj. 1878.
KINOPROGRAM ZA OKTOBER 2005
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY- DIGITAL ZVOK
PETEK, 30. SEPTEMBER, OB 20.30
ameriška uspešnica — romantična komedija
TAŠČA, DA TE KAP
KRATKA OZNAKA: S filmom Tašča, da te kap se po 15 letih na velika platna vrača Jane Fonda, dvakratna oskarjevka, aerobičar-ka in ambasadorka dobre volje Združenih narodov. Tokrat je tašča brez primere, ki greni življenje Jennifer Lopez. Prepričana je namreč, da za njenega sina Kevina nobeno dekle ni dovolj dobro - še posebej pa ne poklicna sprehajal-ka psov Charlie. Viola bo storila vse, da do usodnega DA ne bi
NEDELJA, 2. OKTOBER, OB 15. uri in 20.30
ameriška uspešnica - akcijska komedija
HERBIE — s P©LniM
KRATKA OZNAKA: Ste Maggie se na odpadu spoprijatelji z avtom znamke VW, letnik 1963. Slavni
metašu, ki se trudi biti pošten v eni izmed najtežjih situacij. Ko bivši NFL igralec Paul Crewe (Sandler) pristane v zaporu, ga stražnik tam prisili, da oblikuje pestro nogometno moštvo. Kaznjenci se združijo, ko ugotovijo, kdo bo njihov nasprotnik - stražniki. S pomočjo kolegov zapornikov Natea Scarborougha (Burt Reynolds) in Oskrbnika (Chris Rock) Crewe zapornikom ponudi priložnost za maščevanje.DOLŽINA 113 minut.
NEDELJA, 9. OKTOBER, OB 15. uri in 20.30
ameriška uspešnica — akcijski adrenalinski film
KRATKA OZNAKA: Lincoln Six-Echo (McGregor) je nameščen v navidezno utopični ustanovi sredi 21. stoletja. Tako kot vsi prebivalci tega skrbno nadzorovanega
okolja, tudi Lincoln upa, da ga bodo izbrali za pot na Otok — menda še zadnji neokrnjeni kotiček na planetu — dokler z grozo ne spozna, da je njegovo celotno življenje laž. In da je bolj dragocen mrtev kot živ. Skupaj z lepo Jordan Two-Delta (Johansson) pobegneta v zunanji svet, v katerem še nikoli nista bila. Za petami so jima ljudje iz inštituta, zato se poženeta v beg za svoji življenji. Futuristični
akcijski triler je režiral Michael Bay (Armageddon, Pearl Harbor).
PETEK, 14. OKTOBER, OB 20.30
ameriška uspešnica - akcijski
NEVIDNI BOJEVNIK
KRATKA VSEBINA: V bližnji prihodnosti mornarica razvije reaktivne avione, ki jih pilotira umetna inteligenca, računalnik. Reaktivno letalo, ki ga vodi računalnik, preizkušajo v Tihem oceanu. Računalnik ne uboga več ukazov, ampak razvije svoje mišljenje in treba ga je ustaviti, preden povzroči vojno. Nalogo prevzamejo trije najboljši piloti. Akcija se prične. Borba človeških možganov proti umetnim.
NEDELJA, 16. OKTOBER, OB 15. uri in 20.30
ameriška uspešnica - romantična drama
®©iPA & ®©iP©D
KRATKA OZNAKA: John (Brad Pitt) in Jane Smith (Angelina Jolie) sta zakonca iz predmestja, ki živita na videz precej dolgočasno življenje. Toda vsak od njiju ima veliko skrivnost: gospod in gospa Smith sta v resnici dobro plačana in izjemno učinkovita profesionalna morilca, ki delata za konkurenčni agenciji. Gospod in gospa Smith odkrijeta novo iskro v svojem življenju, ko ju najamejo, da se znebita drug drugega. DOLŽINA: 115
PETEK, 21. OKTOBER, OB 20.30
slovenska uspešnica - drama
KRATKA OZNAKA: Tadej in Lana sta mlad par, ki kljub močni ljubezni in velikim življenjskim željam pada vse globlje v začarani krog mamil. Pomoč in skrivališče skušata najti pri Tadejevi mami, a
Herbie je seveda mnogo več kot samo kup pločevine na štirih kolesih in postane njen najboljši prijatelj. Nove zabavne prigode legendarnega hrošča, ki je zaslovel že konec sedemdesetih! DOLŽINA: 101 MINUTA
PETEK, 7. OKTOBER, OB 20.30
ameriška uspešnica - akcijska komedija
KRATKA OZNAKA: To je komedija o bivšem profesionalnem nogo-
se kmalu zopet znajdeta v rokah prodajalcev drog, ki ju neusmiljeno izkoristijo za kraje, preprodajo
NEDELJA, 23. OKTOBER, OB 15. uri in 20.30
DOLŽINA: 110 MINUT ameriška uspešnica - akcijski film
KRATKA VSEBINA: Ko televizijska postaja v živo prenaša, kako pet bančnih roparjev v balističnem spopadu sramotno porazi policijski bataljon, kredibilnost policije naglo upade. Policisti hočejo storiti vse, da bi roparje ujeli, zato se jih zbere približno trideset tisoč in postavi zasedo na vseh možnih izhodih in mestnih mejah. DOLŽINA: 89 MINUT
PETEK, 28. OKTOBER, OB 20.30
ameriška komedija
LOVCI NA DRUŽICE
KRATKA VSEBINA: LočitevRazve-zaLočiti seLočijo seLočiš seLočite seLočim seLočimo seLočit seDi-vorceena posrednikaposrednice-poravnalciporavnalkemediators JohnJohn Beckwith interoziro-maand JeremyJeremy GreyGrey sta poslovna partnerjakomitenti-komitentkebusiness partners in-terand dosmrtna prijateljaprijate-ljiceljubiteljiljubiteljicefriends kik-dowho izvajata reszvestotruly uni-katenedinstvenedinovrstenseku-larenunique posel, da preprečujeta poroke. Pred poroko poskušata zapeljati nevesto in s tem preprečiti poroko. To jima kar uspeva in neznansko se zabavata, dokler se John resnično ne zaljubi v »bodočo« nevesto, katere poroko je treba preprečiti... DOLŽINA 99
NEDELJA, 30. OKTOBER, OB 15. uri in 19.30
ameriška uspešnica - akcijski film
GOSPA & GOSPOD SMITH
KRATKA VSEBINA: Nevarne, turobne ulice Dogtowna v Venicu v Kaliforniji se tujcem niso zdele nič posebnega. Peščici najstniških deskarjev (Stacy Peralta, Tony Alva in Jay Adams) pa so bile v sedemdesetih navdih za revolucionarni slog skejtbordanja. Agresivno vijuganje so s smrtonosnega pacifiškega oceana prenesli na asfalt. In tako imenovani Dečki Z - večinoma dečki iz neurejenih domov in nemogočega obnašanja -so postali senzacije, lokalne legende. DOLŽINA: 107 MINUT
34
Obvestila
september 2005
Javno komunalno podjetje Grosuplje TELEFON: 01-788 89 31 FAX: 01 - 788 89 13
KOSOVNI ODVOZ IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV
IZ GOSPODINJSTEV - JESEN 2005
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v jesenskem času odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu:
Plan kosovnega odvoza:
Ponedeljek	26. 09. 2005	Naselja Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Zdenska vas, Hočevje
Torek	27. 09. 2005	Območje Strug, naselja Kompolje, Podgora, Bruhanja vas, Podpeč
Sreda	28. 09. 2005	Naselja Videm in Mala vas, Podgorica, Zagorica
Med kosovne odpadke sodijo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske in traktorske gume ne sodijo med kosovne odpadke.
Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojnikih, kjer običajno pobiramo odpadke.
Plan zbiranja nevarnih odpadkov:
DATUM:	NASELJE:
STOJNO MESTO:
CAS ZBIRANJA:
četrtek	13.10.2005	Struge	Parkirišče pri gasilnem domu	13.00 -	14.00
četrtek	13.10.2005	Kompolje	Parkirišče pri gasilnem domu	14.30 -	15.30
četrtek	13.10.2005	Videm	Parkirišče pri trgovini Vele	16.00 -	17.30
četrtek	13.10.2005	Ponikve	Parkirišče pri gasilnem domu	18.00 -	19.00
Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno.
Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov.
Naša prihodnost je čisto okolje!
Javno komunalno podjetje Grosuplje
nadaljevanje s str. 9
Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Rok za oddajo vlog je 11.8.2005 do 12. ure.
Spletna stran PCMG: http://www.pcmg.si/ index.php?id=2869
samostojni podjetniki posamezniki. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 18.6.2006. Vmesni roki so: 18.8.2005, 5.9.2005, 1.12.2005, 18.2.2006, 1.4.2006 in 18.6.2006. Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/ index.php?id=2944
mestu traja od enega do šest mesecev. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Poziv je odprt od objave do porabe sredstev.
Spletna stran PCMG: http://www.pcmg.si/ index.php?id=2911
Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - Ukrep 1.3: Izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo za neposredne spodbude za investicijske projekte malih in srednje velikih podjetij v letih 2005 in 2006, Ul RS št. 65-67/2005, str 5305, Kontakt: Slovenski podjetniški sklad,tel.:02/234-10-31,234 12 74,234 12 72,234 12 64, bostjan.vidovic@podjetniskis-klad.si. Predmet razpisa so subvencije malim in srednje velikim podjetjem (v nadaljevanju: MSP), ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: Sklad). Subvencije se odobrijo za upravičene stroške investicije, nastale od datuma oddaje vloge prosilca ali info najave za Neposredne spodbude za investicijske projekte MSP do 15. 10. 2006. Na razpis se lahko prijavijo: gospodarske družbe (MSP),
Javni poziv delodajalcem za izvedbo programa usposabljanja na delovnem mestu za obdobje 2005 - 2007,
Kontakt: www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Javni-Razpisi/10-07-05/SeznamKontaktnih-Oseb.htm. Predmet poziva je zbiranje predlogov programov za izvedbo usposabljanja brezposelnih oseb na delovnem mestu. Programi so namenjeni izboljšanju zaposljivo-sti, povečanju usposobljenosti in pospeševanju ponovne delovne vključenosti oseb, katerih znanja, veščine, spretnosti in delovne izkušnje ne omogočajo neposredne zaposlitve ali ohranitve zaposlitve. Brezposelna oseba se vključi v delovne procese na delovnem mestu, pri delodajalcu, z namenom usposabljanja za konkretno delo. Usposabljanje na delovnem
MISEL
Kdor je v družbi plemenitih misli, ni nikoli sam.
John Fletcher
Kadar si med ljudmi, tehtaj svoje besede, kadar si sam, tehtaj svoje misli.
Mongolska modrost
Zahvale; oglasi
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in brata
ANTONA ŽGAJNARJA
iz Zdenske vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času dolge in težke bolezni nesebično obiskovali in mu tako polepšali marsikateri trenutek njegovega vsakdana. Zahvala naj velja vsemu zdravniškemu osebju, ki ste ga v času njegove bolezni spremljali in mu po svojih
močeh nudili pomoč. G. župniku hvala za lepo opravljen pogrebni obred in misli pri sveti maši, domačemu moškemu pevskemu zboru za pesmi, ki so njegovo zadnjo pot obogatile s pristnim, lepim in slovesnim napevom. Zden-skim gasilcem, ki ste se spomnili svojega dolgoletnega člana, se zahvaljujemo za poklon pokojnemu, g.
Strahu pa za pripravo pogreba. Hvala tudi vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in darove za cerkev, ga kropili, spremljali z molitvijo in ga pospremili k večnemu počitku. Prav tako se najlepše zahvaljujemo vsem vaščanom Zdenske vasi, ki so skupaj zbrani ves teden molili za njegovo dušo. Vsi njegovi
Zaposlim delavca za izdelavo lesene embalaže in pomožna dela na žagi.
Pokličite na telefon: 01 7870-510
(ŽAGA POGORELO, Marija Pogorelc s.p., Podtabor 10, Struge)
URNIK AMBULANTE NA VIDMU
PONEDELJEK	7.00 - 15.00
TOREK	12.00 - 20.00
SREDA	7.00 - 15.00
(vmes od 9.00 do 11.00 STRUGE)	
ČETRTEK	12.00 - 20.00
PETEK	7.00 - 14.00
Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite v redne ambulante, ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonske številke:
78 19 009, 050-624-071, 781-84-00 ZD GROSUPLJE, 781-90-09 ZD IVANČNA GORICA (za čas dežurstva), 031-656-000 MOBITEL ZA ČAS DEŽURSTVA.
URNIK ZOBNE AMBULANTE NA VIDMU
PONEDELJEK in TOREK:	12.30 - 19.00
SREDA, ČETRTEK in PETEK:	7.00 - 13.30
	
Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več, konec je vseh poti. Kjerkoli si, naj angel te čuva! Kjerkoli si, nate bomo mislili mi vsi. (F. Nova)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očija
STANETA MIRTIČA
iz Kompolj
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem, učencem in učiteljem OŠ Dobrepolje, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. Prisrčna zahvala za izrečeno so-žalje, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujem se gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in lepe misli, izrečene pri sveti maši, ter moškemu pevskemu zboru za zapete pesmi.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoča žena Marta ter sinova Danijel in Sandi
O
Telefon: 01/7807-866, GSM: 031/478-290

DPŽ Dobrepolje^STruge^Tganfzira delavnico z naslovom
Aranžiranje prehrane iz sadja in zelenjava
Delavnico bo vodila ga. ZMAGA SABANEO. Delavnica bo
v ponedeljek, 10. oktobra 2005, ob 19.uri v sejni sobi občine Dobrepolje.
Kotizacija za material je 1.000,00 SIT.
Vse dodatne informacije in obvezno prijavo na telefon 78 07 204 Marija Zrnec
Oglasi
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
Smo družba s petnajstletno tradicijo, ki se ukvarja s proizvodnjo kruha, svežega peciva, slaščic in trgovino. V svoje vrste želimo sprejeti nove sodelavce, in sicer:
•	3 KV PEKE- Mešalec
•	6 KV PEK- Predpečnik
•	2 KV PEK- Upravljalec stroja za linijo FRITSCH, KONIG.
Za vsa omenjena delovna mesta je zaželjeno, da so kandidati moškega spola
z zaželjenimi delovnimi izkušnjami.
Ponudbe pošljite na naslov: Pekarna Blatnik d.o.o.,
Podgorica 25,
1312 Videm Dobrepolje
z pripisom "ZA KADROVSKO SLUŽBO".
V Opel salon Vas vabi
PEL ZAFIRA
«f-. i i

' Mi pa Vos vabimoJo-nakupu i zimskih pnevmatik rn ostale obvezne zimske opreme. 01 788 19 99 Da boste na cesti brez skrbi...
04Î 6Î1 920	riiuiie
331 ?20 no jesenski pregled vozila...
Naj bo vaš jekleni konjiček v dobri formi
tudi pozimi.
VOŽH
Ávtohiša Zalor
Vaš pooblaščeni prodajalec in serviser zo vozila Opel.
B 3 . . I? -- - u
BLTlP.p.g,
BLT d.o.o. Idrija
je zastopnik za avtomatska industrijska in garažna vrata nemške korporacije Albany in požarnih zaves blagovne znamke
Stobich. Zaradi povečanega obsega poslovanja potrebuje več zainteresiranih posameznikov ali samostojnih podjetnikov za montažo industrijskih, garažnih, požarnih in zrakotesnih vrat na širšem območju Dolenjske.
Od kandidatov pričakujemo:
•	Najmanj IV. stopnjo šolske izobrazbe elektro ali ustrezne tehnične smeri
•	Delovne izkušnje na področju elektro-mehanike ter elektro-inštalacij
•	Vozniški izpit B kategorije
•	Veselje do terenskega dela
Vaše pisne prijave z življenjepisom nam pošljite do 15. oktobra, 2005 na naslov: BLT d.o.o. Idrija, (Ana PUGELJ) Ulica Sv. Barbare 6, 5280 Idrija
ali po e-pošti: blt@blt.si
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje
Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o.
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.