221. številka. Ljubljana, nedeljo 26. septembra. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. ta četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 Kld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se radona 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dolele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih'sol'.-th in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne peti t-vrsto 6 kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi fit. li „gledaliSka stolba". Opravo iStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hili.
Občni zbor slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani.
(Dalje.)
„Kako naj bi se učiteljišča preustrojila, da bi ugajala sedanjim potrebam ljudske šole po Kranjskem in Slovenskem sploh?" To vprašanje je g. Rezek razmotra-val tako-le:
„Predragi bratje in tovariši! Imenitno, sila imenitno je vprašanje, o katerem hočemo denes govoriti in je razpravljati — „sine ira, cum studio" — vprašanje namreč: kako naj bi se učiteljišča preustrojila, da bi ugajala sedanjim potrebam ljudske šole po Kranjskem in Slo venskem sploh. — Tovariši! vsa izomika, vsa izobraženost in s tem vse blagostanje vsa-čega naroda, odvisno je edino le od narodne šole. Ker je narodna ali ljudska šola — česar nikdo ne dvomi, kdor ima srce za svoj rod — izobraževališče za prosti narod, tedaj je ljudski učitelj brez dvombe tista osoba, ki Širi narodno omiko najprej mej mladino in tako mej ves narod. Narodna šola ima nalogo, da razvija vse dušne in telesne moči nežne mladine, da žluhui njih srca, da jo spodbuja k vsemu dobremu, plemenitemu in koristnemu, ter jo ob enem podučuje v vseh onih vedah, ki so jej za njeno poznejše življenje neobhodno potrebne, da človek pošteno in srečno živi, da postane dober in koristen ud človeške družbe, da iz nežnega otroka postane to, za kar ga je Bog na svet postavil, ali kakor govori § 1 državne šolske postave dne 14. maja 1869: „ljudskoj šoli je naloga, odrejati otroke, da bodo nravni pobožni; razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih s potrebnimi znanostmi in vednostmi, da se lehko dalje omikajo za življenje in postavljati jim pravo podlago, da bodo enkrat prida ljudje in državljani." Na rodna šola je tedaj oni sveti hram, v katerem narod zajema prve kali za svoje daljno izobraževanje, za svojo pravo časno in večno srećo. Ona je ognjišče, iz katerega ogenj domoljubja, napredka in splošne izomike pošilja svoje blagodejne žarke v srca nadepolne mladine — celega naroda. Naša, ljudskih učiteljev, naloga pa je, da čujemo in netimo — kakor nekdaj vestalične device pri Rimljanih — ta ogenj, da ne pojema ali celo ugasne, ampak da vzpla-poli in se razpali v velik plamen, ki naj svoje jake žarke vedno in neprenehoma širi mej mladino in vsem narodom.
Lepa in velikanska je tedaj naloga, ki jo imamo mi ljudski učitelji brez razločka narodnosti. Da pa to svojo težavno nalogo natanko in vestno izvršujemo, treba nam je pač vsestranskega izobraževanja. Kako naj se tedaj mi slovenski ljudski učitelji izobražujemo, da
bodemo tej svojej težavnej nalogi popolnoma zadostovili ?
To si bodemo lehko odgovorili, ako vemo, kaj ljudska šola — ali prav za prav država, pod čegar neposrednim nadzorstvom je — od nas terja. Poglejmo si ministersko naredbo od dne 20. avgusta 1870, štev. 7G48. Govoreč o učnih smotrih, pravi precej od kroja v § 51: „Smoter jezikovega uka je: prav razumevati, kar se od drugdi sliši v materinem jeziku" itd. Torej v materinem, v narodovem jeziku se morajo učenci najprej in potem v tem jeziku iz vseh predmetov podučevati: to je edino pravo pedagogično pravilo, ki je veljalo in mora veljati za vse narode vseh ćasov, pravilo, ki so ga zagovarjali pedagogi vseh vekov. Tega pcdagogičnega načela in tega postavnega pota se moramo tedaj držati tudi mi slovenski učitelji, kadar izobražujemo našo mladino v našej narodnej šoli. Kdor drugače misli in nas slovenske narodne učitelje drugače podučuje, ta nij pedagog, pa tudi pravičen nij, ker ne spoštuje enakopravnosti, in torej tudi ne privošči našemu slovenskemu narodu splošne omike, ki je mogoča edino le v narodovem jeziku. Ako pa hočemo mi slovenski narodni učitilji našo mladino v njenem materinem slovenskem jeziku podučevati in izobraževati, treba je, da smo sami v njem dovolj izobraženi, da ga sami znamo prav in pravilno govoriti. Kajti prava človeška omika razvija in širi se le po lepem, oglajenem narodovem jeziku; le z ogla-jenim, pravilnim govorom izobražuje in lika narodni učitelj prosto ljudstvo — narod. Ka-keršen jezik ali govor ima kako ljudstvo, taka je tudi njegova izomika, kajti jezik je pravo zrcalo ali prava slika narodovega duha. Dokler tedaj ne bomo naše mladine in našega ljudstva podučevali in izobraževali v lepem oglajenem narodovem jeziku, toliko Časa bomo vedno morali slišati, da smo neizobraženi, surovi. Brez jezikove olike nij upati narodove omike.
Potrebna so nam tedaj v naše izobraženje taka učiteljišča, v katerih se prihodnji učitelji uče vse predmete narodne šole — posebno pa realije — v ravno istem jeziku, v katerem bodo pozneje sami druge učili.
Poglejmo pa zdaj, dragi tovariši, učiteljska izobraževališča, kjer se pripravljajo za učiteljski stan naši slovenski mladeniči, katerim pride v odgojo in izobraževanje mladina — narod, čegar materini jezik je slovenski jezik, ki bodo torej morali podučevati našo mladino, naše ljudstvo v slovenskem jeziku iz vseh predmetov narodne šole. Aii se res naši slovenski učitelji izobražujejo v učiteljiščih iz vseh predmetov v onem jo/.iku, katerega bodo rabili pri podučevanji v našej narodnej šoli — v slovenskem jeziku ? Nikakor ne, ne v Ljubljani, ne v Mariboru, da ne govorim o Celovcu
na Koroškem, kjer je tudi '/s Slovencev. Po vseh teh izubraževališčih podučujejo se vsi predmeti razen slovenščine samo in edino le v tujem nemškem jeziku. In tako vzgojeni in podučeni učitelji naj z vspehom podučujejo in izobražujejo nnšo slovensko mladino, naše slovensko ljudstvo? Nikoli in nikakor ne morejo, ker česar človek sam nema, tudi drugim tega prodajati ne more. Napačno in brez jvsega pedagogičnega pravila je torej, ako se bodoči učitelji za slovenske narodne šole, ki podučujejo potem slovensko mladino, Blovensko ljudstvo, v učiteljiščih podučujejo in izobražujejo v takem jeziku, katerega pri podučevanji slovenske mladine, slovenskega ljudstva rabiti ne morejo.
Kaj bi pač rekli drugi narodje na pr. Lahi, Francozi, Angleži, Nemci, Magjari da celo Turki, ako bi se tako lepi in koristni nauki, kakor so na pr. geometrija, matematika, lizika, prirodopis, zemljepisje, zgodovina itd. predavali v tujem, njih mladini in narodu nepristop-nem jeziku, in bi se potem od ljudskih učiteljev zahtevalo, da vse to, kar so si z velikim trudom in težavo pridobili (?) v učitelj-skej izobraževalnici v tujem jeziku, predajo mladini 'n ljudstvu v njegovem — narodovem jeziku?
Tovariši! ali bi ne bila to za njih mladino in narod največja, v nebo vpijoča krivica? Ali nij to največji pedagogični nonsens, kar si jih moremo misliti? Ali nij to popolnem narobe svet? In ako se ie pri nas v 19. stoletji dobe ljudje, ki ta pedagogični nesmisel zagovarjajo in trdijo, mi pa naj k vsemu temu molčimo ?! Mi slovenski učitelji, ki Brno v prvej vrsti poklicani širiti luč izomike mej našo mladino, našim prostim narodom, mi naj mirno gledamo in pustimo, da narod naš še i nadalje tava v temoti izomike in splošnega napredka? Ali ni j smo s tem izdajice naše mladine, našega naroda in njegovega jezika ? Ali si ne damo s tem največji pedagogični „testi-monium paupertatis", da si so ga v prvej vrsti deležni tisti, ki kaj tacega še dan denes trdijo in celo ukazujejo? Ne, predragi tovariši, tako ne sme in tudi ne more dalje iti, ker potem bi moral naš slovenski učitelj umnejši in sposobnejši biti, nego so njegovi učitelji, kajti on mora blago s teškim trudom v tujem nemškem jeziku pridobljeno, v domačem jeziku prodajati. To nij pravi pot, po kuterem se naši slovenski učitelji za svoj sveti stan pripravljajo in izobraževajo. Poglejmo si le takega reveža v šoli, kako se trudi in ubija, misli in išče primernih besed, da bi to ali ono reč svojim učencem prav in dobro razložil in povedal! Koliko knjig moia, — ako jih ima, in pri sedanjej pičlej plači jih pač ne more imeti — pregledati in preobrniti, da si dobi za vsak
predmet potrebnih izrazov in besedi, in potem — komu se še nij primerilo, da je v sredi razlage obtičal ali bil v zadregi, ker se nij mogel dostojno in dobro izraziti! Potem pač nij čudo, da narodni učitelj, kateri se nij nikoli napeljeval, da bi si iskal naobraževanja v domačem jeziku, končno vse veselje izgubi in po tujem hrepeni, ker se mu brez truda odpira.
Naša učiteljska izobraževališča se morajo torej tako preustrojiti, kakor to zahtevajo zdrava pedagogična načela in zdravi človeški razum; tako, da bodo vstrezala potrebam in duhu naroda našega: v domačem, slovenskem jeziku morajo se podučevati vsi predmeti, ki jih predpisuje organizacijski statut za učiteljišča, izdan dne 26. maja 1874 št. 7114. Pretresati, kaj vse ta statut za prihodnje učitelje zahteva, bilo bi preobširno in tudi odveč, ker vsaka šola je dobila knjigo: „Handbuch der Reichsgesetze und Ministerial-Verordnungen tiber das Volksschuhvesen", gg. tovariši si lehko torej to sami doma pregledate. Omenim naj le dveh prevažnih predmetov, to je pedagogike in kmetijstva. Pri prvem pogrešam neke, za prihodnje učitelje prevažne reči, namreč, da se pripravnikom v zadnjem letu praktično ne pokaže, katerih službenih spisov bodo rabili, in kako naj jih vodijo. Kolikokrat se prigodi, da pride tak mlad učitelj na enorazredno šolo, tam morda od svojega prednika malo ali celo nič ne dobi službenih spisov, mislimo si, kako se tak revež muči in trpi! Ali se ne pravi to, na suhem plavati se učiti? Ako ga pride na to eden ali drug nadzornik nadzorovat, vpraša po tem ali onem službenem spisu, revež komaj ve, kaj je to „exhebitenprotokollB itd. In težko, da odide brez kacega „verweisa" — ako nij še kaj hujšega! — da si je revež Čisto nedolžen pri tem in bi boljo prijal onim gospodom, ki so poklicani v to, da bi mu bili pokazali take reči, a so svojo dolžnost popolnem zanemarili. Ta napaka se mora odpraviti, ker nikdo nij učen na zemljo padel. O kmetijstvu prepuščam sodbo izreči današnjemu poročevalcu o tem predmetu, pristavim naj le, da so veliko važnost tega predmeta pri nas in njegovo pomanjkljivo podučevanje na našem učiteljišči izprevidele tudi višje oblasti, in menda tudi ure storile potrebne korake. (?) Sploh pa bi bilo želeti, da bi se pri razlagi vseh predmetov oziralo najprej na domača tla in potrebe, da ne bo kdo, ki v Ljubljani stanuje in se šola, črez Ljubljanico se vozeč, vprašal: „Ist das die Unc?u Tu naj velja kakor povsod gaslo: non multa sed m uit u m.
Kadarkoli so še naši ljudski zastopniki terjali, naj se uvede v naša učiteljišča naš domači, slovenski učni jezik, vselej so nam vlada in nasprotniki našega narodovega napredka kričali: „vsaj nemate za to potrebnih knjig". Čudno to pač ne bi bilo, ker nas dosedanja vlada pri izdavanji knjig nigdar nij hotela podpirati, ampak nasprotno, kajti dajala je rokopise v presojo takim možem, ki našega jezika malo ali čisto nič ne umejo, ali ga pa znati nehčejo, ker nemajo srca za naš rod, in potem principijalno dela ne odobravajo. In njih sodba je potem vedno bila: v koš z rokopisom! Ako pa se je kdo našel, da je knjigo založil, nam njso potem dovolili jo rabiti. Izgledov imamo dovolj! Vendar poglejmo, je-li to tudi res ? Ne ! manjka nam samo pedagogike in njene zgodo vine, in potem še geometrije, katere pričakujemo od g. prof. Lavtarja, da jo doda svojej arith metiki. Za prvo pa se bode kmalu našel pisa-
telj, samo ako vlada resno voljo p okaže, našim terjatvam vstreči. Za reallje pa imamo do cela vse knjige in tudi po g. Ciga letu izdano terminologijo, naj se nam samo še dajo naši za to zmožni učitelji, namesto da se jih pošilja v tuje nemške dežela, a k nam se pošiljajo našega jezika lezmožni in naših razmer in potreb neznajoči učitelji. Z realijami torej lahko pričnemo poduk v našem materinem jeziku precej, in upajmo, da se bode vlada ozirala na naše potrebe in želje! —
V našem narodnem duhu in na narodnej podlagi morajo biti naša učiteljišča preustrojena, ako hočemo, da dosežejo svoj pravi namen: dati nam dobrih učiteljev, ki bodo našo slovensko mladino podučevali in izobraževali v njenem materinem, slovenskem jeziku, kakor to veleva § 51 ministerskega ukaza dne 20. avg. 1870, št 7648. Ali vlada je pripela temu § pristavek: »Učilnicam, v katerih je mej uk treba sprejeti še drugi deželni jezik, naj deželna šolska oblast natančneje ukrene tega uka smoter in izvrševanje." In kako je naš deželni Šolski svet to določil ? Tako, da sili nemščino, ta „drugi deželni jezik" celo v dvorazrednice, a na Štajerskem in Koroškem priporočajo in silijo ga še v enorazrednice, učitelje pa dobro za to honorira jo. Tovariši! ako smo uže izobraževanje naših učiteljev v tujem duhu in jeziku imenovali „ na j večji pedagogični nesmisel", kaj naj rečemo še le o tem? S katerim superlativom naj to izrazimo? Ali se ne pravi to dragi in zlati čas in mladini duševne njene zmožnosti tratiti in zapravljati? Mi vsi smo več ali manj sami izkusili, kam taka pedanterija
— bolje: bedarija — pripelje, do tega namreč, da kdor nij dalje obiskoval višjih šol, ne zna končno nobenega jezika. Naša mladina odraste v može in žene, ki si doma s pridnimi rokami pridobivajo svoj kruh, a pri tem prav in čisto nič ne potrebujejo nemščine. Oni občujejo s svojimi sosedi, treba jim je torej le lepo in dobro znati svoj domači jezik. Kdor od naše mladine si bode šel iskat kruha mej Nemce, Lahe, Magjare, Francoze itd., tega bodo uže okoliščine prisilile, da se bode do-tičnega jezika navadil. Vsaj v naših deželah tudi mnogo tujih državljanov živi, in vendar nij še nobenej dotičnej vladi na misel prišlo
— in menda jej tudi ne bo! — da bi zarad tega vpeljala v svoje šole slovenski jezik. Ne urnem tedaj, zakaj bi se samo pri nas vsa za vse veke veljavna pravila na glavo postavljala, zakaj bi se nam s takimi naredbami naravnost v obraz bilo?! Ta napaka močno ovira napredek naših narodnih šol, ker jemlje in trati čas drugim predmetom, in dokler se ne odpravi, ne nadjajmo se boljega izobraženja naše mladine, našega ljudstva.
Predragi tovariši! ako hočemo mi slovenski učitelji, da se za svoj stan primerno izobražujemo, ako hočemo, da bodo naše narodne šole, naša mladina in naše ljudstvo v splošni izomiki napredovali, moramo imeti pravico, da varujemo in zastopamo svoje mnenje in svoje prepričanje v pedagogičnih rečeh. Kdorkoli se predrzne nam to očitati in pravico kratiti, ta ne spada v sedanje stoletje, stoletje splošnega napredka in svobode. Tega načela se drže vsi učitelji vseh narodov, tega načela se moramo d^ržati tudi mi.
Mi živimo dan za dnevom med narodom in z narodom; mi se kretamo vedno le mej našo slovensko mladino, jo izobražujemo in učimo za nje prihodnji stan potrebnih rečij. Mi torej gotovo tudi najboljše vemo, kaj je
za našo slovensko mladino, kaj nij, kaj se našemu narodu bolje prilega, kaj ne? Mi imamo priliko videti vse rane, ki naše slovensko ljudstvo skle, in tu naj se naš svet prezira, in išče tuj zdravnik, ki hoče mesto gnjilega le zdravo meso na životu našega naroda rezati?! In mi naj roke križem držimo? Tovariši! nikakor ne! Slovenski narod od nas mnogo zahteva, mnogo pričakuje. Naša slovenska mladina bode zahtevala od nas enkrat oster račun. Naša sveta dolžnost in naloga je torej, da kot slovenski ljudski učitelji neumorljivo delajmo na našem polji: v narodnej šoli, da privedemo našo mladino, naše slovensko ljudstvo do one izobraženosti in omike kakor to terja duh sedanjega časa, kakor to terja od nas Bog, cesar in narod! Ne glejmo ni na levo, ni na desno; ne straši naj nas nobena mržnja ali celo grožnji, naj si tudi prihaja od katerekoli strani! Mi se držimo odkazanega pota in postave — ki mora menda vendar za vse enako veljati! — odkrivajmo in, ako mogoče odpravljajmo ovire našega narodnega šolstva, potem smo si svesti, da smo kot ljudski učitelji storili svojo dolžnost, svesti si moremo potem biti, da bode tudi našemu narodu »milejše solnce posijalo."
(Konec prih.)
Politični razgled.
N«»trt»iije «1
V L i ubijan i 25. septembra. O TtMiflV'fovom prizadevanju, sestaviti nekako „srednjo" stranko, beremo v praškem listu takole: „Naj jo le sestavi, če mu je to mogoče, iz spreobrnenih centralistom Ali teško mu bode to šlo in teško, da bi mu ta frakcija pomagala zmirom do parlamentne večine. Taaffe-jevo položenje bi se pa okrepilo, ako bi on s postavnimi sredstvi uplival na zdanje dbpolnilne volitve za državni zbor. Obstanek Taaffejeve vlade leži v tein, da centralisti ne dobe več krmila v roke, zato se morajo povsodi izpodrivati, iz uradov in tudi iz državnega zbora.
Znano je, da se mesto Dunaj zadnji čas nij posebno dosti zmenilo za kričanje „ustavo-vernih" vodij in da se nij vmešavalo v strankarske zadeve. Kakor drugod, tako tudi du najsko prebivalstvo, kakor je videti, ne veruje več nemškim agitacij skim prorokom. Dosti so se centralisti trudili, da bi nemški Dunaj vpleli v svoje intrige zoper Taaffeja: poskušali so, da bi nemško strelsko svečanost naredili za demonstracijo zoper zdanjo vlado — izpod-letelo jim je; na vse mogoče zlobne načine so se trudili, da bi preprečili cesarsko slovesnost ob njega petdesetletnici — tudi to se jim nij posrečilo. Zdaj pa dunajske judovske in „fort-Šritlerske" novine agitirajo za to, da bi se sklical na Dunaj i obče nemški strankarski shod in sklical naj bi ga tam — dunajski župan. „Politik" pa pravi, da je dr. Newald v takih zadevah malo — gluh.
V u u ii J«* driave.
Kako je z demonstracijo evropskega brodovja, vidi se nekoliko iz sledečega poročila: Četrtek 16. sept. je bila na ladiji „Aleksandra" konferenca, katerej je predsedoval lord Sevmour, a so bili navzočni vsi drugi poveljniki združene flote. Zjedinili so se brzo, kaj da je Btoriti. Mej tem pa je naznanil angleški konzul v Skadru, Gre en, da so kri-stijanje v nevarnosti, da jih bodo Turki pomorili. Admiral Sevmour potem piše Rizi paši ter mu z resno besedo pove, da so turški uradi odgovorni za življenje in imenje pod njih oblastjo stanujočih kristijanov. Ob jednem je Sevmour poslal kapetana W. Cara v Cetinje, da je dal knezu črnogorskemu potrebne instrukcije ter mimogredoč sam ustmeno ponovil turškim uradom S*ymourovo pismo. V Dobrovnik se je dne 22. t. m. Car zopet vrnil in sodi se, da prične evropska flota zdaj svoje delo. Evropska flota ima dovoljenje, da sestreli
Ulcinj in albanski ostrog. Črnogorci bi naposled dobili samo razvaline Ulcinja.
Turska vlada je   poslanikom v Cari gradu izročila neko noto,   v katerej izjavlja, da hoče Črnogorcem odstopiti Ulcinj a s temi uveti: 1. Zarad črnogorskega, grškega in ar-menijskega vprašanja se ne sme zoper Turčijo demonstrovati z evropsko floto.  2. Muha medanom v Črnej gori odstopljenih krajih ima se zagotoviti imenje, vera in čast.  3. Meja k Črnej gori ostane vstočno skadarskega jezeru taka, kakor je bila doslej,  osobito da se pu stita Turčiji Dinoš in Gruda. 4. Črnej gori Turčija odslej nič več ne odstopi. — Tedaj porta so norčuje še v zadnjem trenotku, ko bo angleški kanoni uže obrneni v ostrog Albancev in Rize paše.
Z dopolnjenim francoskim minister-stvom angleške uradne novine nijso kaj zadovoljne. „Daily Nevvs" n. pr. pravijo, da more budalost, ki je spravila starega Hilaira v ministerstvo, vsak trenotek ponoviti se in pro-uziočiti novo mitiisterstvo._
Dopisi.
■z Kranja 24. sept. [Izv. dop.] Včeraj je tudi naše glavno gorenjsko mesto obiskal g. deželni predsednik Winkler in bil tudi pri nas tako slovesno sprejet, kakor dozdaj nobeden njegovih prednikov ne. Občinski odbor z županom na čelu ga je sprejel pred „Rtaro pošto;' župan ga je slovenski pozdravil, isto tako g. dekan. G. deželni predsednik je slovenski odgovoril. Mesto je bilo v zastavah. Po vsej okolici so streljali z možnarji. — Po razgledu uradov, šol in mesta, povabil] je bil deželni predsednik mestne honoracijore na obed na „starej pošti.14 Prijaznost po vsej deželi čislanega deželnega predsednika mu je tudi tu pridobila srca vseh, ko bi tudi ne bili uže prej vsi Slovenci zanj zavzeti kot za prvega deželnega načelnika, kateri naš domovinski jezik zna in ga tudi rad govori ter od kate rega pričakujemo res „nove ere" na Kranjskem, boljše od dozdanjih.
Iz Medvod 24. sept. [Izv. dop.] Dne 23. t. m. imeli smo tudi Medvodčanje čast, da smo videli in pozdravili našega obče priljubljenega rojaka deželnega predsednika gospoda VVinklerja, od katerega slovenski narod na Kranjskem pričakuje svojih narodnih pravic. Komaj se je glas raznesel, da denes popotuje gospod deželni predsednik skozi našo vas na Gorenjsko, brž se je, kar se v hipu more, pripravilo za slovesen sprejem. Gospod župan in občinski svetovalec g. Kavčič sta visokega gospoda pozdravila, in mu udanost občine izrekla. —
Iz l?laril»ora 24. sept. [Izv. dop.] Z našo kandidaturo g. Bindlechnerja smo, kakor se vidi, dobro zadeli, bolje nego so nekateri pričakovali. Zmagal bode nnjbrž, kakor se zdaj kaže, ako nam nič obetan i h glasov ne odpade, in ako po vseh krajih vse narodne in konservativne glase zberemo, kar upamo. Da so se „liberalci" v „Tagesposti" norca iz njega delali, ker spada k obrtništvu, k delavnemu meščanstvu ne pa v doktorstvo, to je Bind-lechnerju bilo le na korist. — Več dnij se je tu mudil v interesu te volitve podpredsednik državnega zbora g. baron G o d e 1, poslanec za našo okolico. — Program Bindlechner-jev je tak-le:
„Čestiti someščanje in volilci!
Nekaj prijateljev in someščanov me je opomnilo, naj jaz kandidiram za mandat dr-žavnoborskega poslanca izprazuen po odstopu g. dr. Fr. Duchatscha v mestih in trgih: Ormož, Mito, Ljutomer, Marenberg, Maribor, Ptuj, Središče, Vozenica, Sv. Lenart, Sloven-Bka Bistrica in Slovenj-Gradec.
Doslej sem se odtepaval onemu političnemu življenju, ki seza Čez krog moje ožje domovine, ker sem si misliti moral, da morejo mlajše in čvrstejše moči — morebiti z večjo močjo in spretnostjo — zastopati v državnem zboru interes« naše domovine.
Iz lastne inicijative ter na svojo pest nijsem hotel kandidirati, ker se nijaem hotel in se nehčem nikomur vsiljevati.
A denes, ko moji someščanje javno od mene zahtevajo in še na tak prijazen gotovo daleč meje mojega dozdanjega oskromnega delokroga presezajoč način, ne morem biti nič več pasiven, posebno ker se sklicujejo na moj patrijotizem, v čemer pa jaz pri vseh druzih oskromnostih ne morem prepuščati nikomur prednosti.
Da, jaz ljubim svojo domovino! in ako bi mi tedaj moji someščani in pristaši častno mesto zastopnika naših mest in trgov v državnem zboru zaupali, porabil bodem v to vso svojo moč, da izpolnem mesto in kolikor morem zahtevanja, ki se stavijo v me in da opravičim v sebe stavljeno zaupanje.
Tudi jaz mislim, da se mora na stran pustiti neprestani strankarski prepir in mnogo-govorjenje, a da se morajo boljše pospeševati interesi naših trgovcev in obrtnikov, da moramo podpirati spravo, katero
— če je na obeh straneh nekoliko dobre volje
— jaz smatram za mogočo. Javno in brez strahu izjavljam tukaj, da stojim v tem oziru popolnem na stališču vlade, katere prizadevanja se morajo podpirati v tem oziru, ako nehčemo da financ ijalno popolnem propademo ter izpostavimo ustavo, da se oškoduje na škodo vseh državljanov — tudi koservativno-ustavnih.
Glede železnic se je vendar uže dosti storilo (Aribergska, krajevne železnice, srbska železniška pogodba); dobili smo tudi toliko za-željeni zakon za varstvo vinstva, a nerešene so še marsikatere druge potrebne narodnogospodarske predloge, mej temi posebno za nas jako potrebna obrtniška postava. Te zadeve podpirajmo ter v vprašanji o zemljiškem davku gledajmo na to, da se davek ne po-vikša, ker bi ga ne mogli nič več plačevati.
Ne gre zato, da bi se odpravili obstoječi svobodomiseljni zakoni — imamo važne-jega dela in komaj potem, ko smo si uredili svoje finance ter postavili ravnotežje v državi s pametnim ščedenjem in odpretjem novih dohodkov, moremo delati še za marsikaj druzega, kar bi nam morebiti koristilo in o čemer — ako bodem voljen — ostanem sč svojimi volilci v neprestanem sporazumljenji.
Denes moram samo izjaviti, da hočem, ako bodem voljen, izvolitev prevzeti ter to žrtvo prinesti, da zapustim svoj dom in svojo rodbino v blagor domovini posveteč se, kar jaz smatram za prvo dolžnost vsakega rodoljuba, ako pride do njega dotičen poziv." Maribor v septembru 1880.
Franc Bindlechner. ■z Ptuja 24. sept. [Izv. dop.) Tukpj pri nas je vsled smrti c. kr. okrajnega zdravnika dr. Skrabarja razpisano mesto okrajnega zdravnika. Pa kaj slišimo! Za naš veliki čisto slovenski okraj baje hočejo trdega Ne m ca nastaviti! Mi bodemo na ves glas protestirali! Iz gotovega vira vemo, da se je za to službo 13 kompetentov oglasilo in mej temi več Slovencev doktorjev, kateri imajo prvo pravico in vse sposobnosti do te službe. Okraj je ves slovenski, le slovenščine zmožen zdravnik more službo dobro opravljati. Pa zdaj se sliši, da ne
bo to mesto nobeden Slovenec, ampak trd Nemec, nekov g. dr. Kleinsasser iz Mu-rave na Gorenjem Štajerskem dobil, češ — da njegova žena onega zraka prenašati ne more! — Kaj bo trd Nemec, ki še besedice slovenski ne zna, mej samimi Slovenci počel in kaj je s takim nemškim doktorjem nam pomagano! Čudno se nam pa zdi, da se še zdaj hočejo trdi Nemci mej Slovence porivati vkljub § 19 držav, osnovnih postav in grof Taaffejevej vladi!!
Domače stvari.
— (Tiskovna pravda „Sloven-skega Naroda".) Ne „ludertafel" ampak „Uodertnfel" smo pisali tačas, ko smo o tem predmetu poročali ob času slavnega Suppantschitsch-Wawreczkinega neresničnega in hujskajočega poročila v „Laibacherici" o Medvodskej aferi, katera se je godila, kakor se nam še vedno iz Medvod zagotavlja, res parno v razburjenej fantaziji „hrabrih" udeležencev „liedertarlerjev". Še dan denes vsi ljudje v Medvodah o kacem napadu na te žalostne pevce viteze nič in nič ne vedo. Pa se je nam bila primerila tiskovna napaka „ludertafel". Precej drug dan smo jo popravili: naj se ne bere „u** ampak ,,ie". K ljubu temu, da smo tiskovno napako tako brž popravili, kakor smo le mogli, tožil nas je vendar bivši predsednik „lieder-taflerjev", g. Wawreczka, ki se podpisuje „c. kr. uradnik", zarad žaljenja časti na podlogi § 49G pred okrajno sodnijo. Predvčera-njem je bila obravnava. Odgovorni urednik dotičnega razločka, ali stoji „u" ali „ie" v morda slabo pisanem članku nij opazil, torej ne bral. Tudi je kot samo tiskovna pomota precej drug dan stvar brez poziva popravljena bila. Torej je bil urednik pri sodniji kot nekriv oproščen. A g. dr. Schrey, kot zastopnik tožitelja g. VVavvreczke, je oglasil pritožbo na drugo instanco zoper oproščenje.
— (Pričetek telovadne šole Sokolove.) Z dnem 1. oktobra t. 1. se prične telovadna šola Sokolova v prostorih telovadnice. Dnevi za to odločeni so vsak teden vtorek, četrtek in soboto, poleg tega pa se uč' tudi borenje vsak ponedeljek in v sredo zmirom od 8. do 9. ure zvečer. Plačilo je odmerjeno na 1 gld. 50 kr. za tri mesece naprej. Vabimo tedaj uljudno vse prijatelje telovadbe, posebno take mladeniče, ki vsled društvenih pravil ne morejo pristopiti društvu in bi se radi telovadbe učili, da naj se v navedeni namen kakor hitro mogoče in najdalje do 1. oktobra oglase pri predtelovadcih ali pa pri društvenem odboru. Na zdravje! Odbor.
— (Deželni odbor kranjski) je v zadnjej seji odločil 30 ustanov iz sirotniškega fonda za 30 dečkov sirot in 24 ustanov za toliko deklic v Lichtenturnovem zavodu na Poljanah.
— (Novo mašo) bode v cerkvi pri sv. Jakobu v Ljubljani denes ob devetej uri dopoludne pel g. Mihael Ar ko.
— (Za župana) je bil voljen v Dolah, v okraji Logaškem Luka Rejec; za prvega svetovalca pa Pavel Gruden.
— (Iz Žužemberka) se poroča, da je v Rebru pri Žužemberku pogorelo 12 hiš z gospodarskimi poslopji vred, 2 vola, 1 junec 3 prašiči. Tudi denar je nekaterim posestnikom zgorel, ker so bili na polji, ko se je vnelo. Zažgali so tudi tu otroci, ki so se igrali z užigaluimi klinčki.
— (Požar.) li Črnomlja se nam piše: Pogorela je hiša Ivanu Vidmarju v Rožic vrhu
blizu Črnomlja dne 12. Bept. OČa je bil v Žežlu družina pa v cerkvi pri sv. maši, mej tem so pa otroci zažgali. Zavarovano je bilo pri „Sla-viji" za 300 gld. škode je gotovo več; a ker nij bil o pravem času zavarovalnine odrajtal, Be baje ustavlja društvo odškodnino izplačati.
— (Obesil se) je Vide Uršič iz Ga-brovšice, okraja litijskega, 15. t. m. pod svojim kozolcem.
— (V zadnjem „Slovencu") spet pripoveduje človek, čegar moralično propalost smo uže dovolj obrisali, nekaj, kar nij res. Zato hočemo v prihodnjem listu stvar pojasniti, kakor je bila in kakor je res.
Listnica uredništva. Prejeli smo več dopisov, ki odobravajo in dalje razmotravajo zopeno stvar, katero je urednik tega lista v dveh zadnjih člankih odpravljal. Naj nam <'■('■. gg. dopisniki ne zamerijo, da teh dopisov ne natisnemo. Povedano je o tem menda dovolj. Prosimo stvarnih poročujoćih dopisov. Sicer pa nas je veselilo zvedeti, da tudi mnogi gg. duhovniki z nami enako mislijo. Naj bodo preverjenima smo uže prej namenjeni bili in ostanemo: ozirati se na njihove žulje, zopet pri tej priliki nuni izraževane.
Tujci.
23 septembra: Pri Slona i  Bogovitsch iz Gralca. — Glosche
iz Dunaja. — Jeglič ii Trsta. — Herman iz Dunaja. — Woratsch iz Zagreba.
Pri H»M*i > Svoboda, Wiener ii Dunaja — Braune is Kočevja. — Schlesinger U Dunaja. — Jon iz Gorenjskega. — Diesse ia Pulja. — i.ikon, dr. Kirchhammer iz Dunaja.
Dunajska borza 25. septembra.
(Izvirno telegrafi 'm> poročilo.)
Enotni d*Ž. dolg v bankovcih .   .   71 ti d. 60 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   72 n   65 „
Zlata r«nto.........87 n   70 „
iH60 drž. posojilo......130 „     0 „
Akcije nArodne banke   .... 817 „   — „
Kreditne akcije.......283 „   50 „
London..........118 „20
Srebro..........— „   — „
Napol...........9 „41
C. kr. cekini........5 „   63 „
Diž.ivne marko ...          .   .   58 „   2"> „
Tržne cen C*
v Ljubljani 86 septembra t. I. Plenica hektoliter 9 pld. 10 kr.       rež 6 ghl 60 kr.; — JHČinen 4 gld. 38 kr.; — oves '1 g(d. 92 kr.; -   ajda 5 gld. 3t> kr ; — proso 4 gld. bi kr.,
— k oni/a 6 gld. 20 kr.; — krompir 10O kilograujo\ 2 gld. 67 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; mas)« kilogram — gld. 88 kr.; mast — gld. 74 kr.; — sool. friŠen — gld. 68 kr.; speli povojen — gld. 72 kr.,
— jajce po 2'/t kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 56 kr.; — teletnino 54 kr.; — svinjsko meso 58 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 50 kr..
— slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. iuet.ro> 6 gld. — kr.; — mehka 4 gid. 50 kr.
&£. KUNO,
krojač, v gospodskih ulicah st. 12, v Ljubljani,
priporoča sc za izdelavanje
obleke za gospode, dečke in jaketov za gospe;
zagotovlja dobro in moderno delo in nizke cene*
Dietne" zobe in zobovja
zobovja z zračnim pritiskom)
prireja po najnovejšem umetnem načinu, ne da bi odstranjeval zobne korenine, brez vsake bolečine, votle zobe pa z dobro tvarino trnjno plombira. Zobne operacije brez bolečin izvršuje z omotljenjcni z gazom za smejanje (410—13)
zobni zdravnik A. PAICHEL
poleg Hiiulc«]ii'Kii mostu. 1. nadstropje«
Ordinuje od 9.—12. in od 2.—5. ure.
Podpisani učitelj plesu naznanja čestitemu občinstvu, da uči na s>ojcin
plesišči,
atari trg it. 15, I. nadstropje,
poleg mnogih drugih plesov tudi „Kolott in „Slo-vanko".  Za otroke odprem poseben kurs. Z odličnim spoštovanjem
Kajetan Dol*.
(430—3) učitelj plesu.
Zahvala.
Za mnogo dokazov iskrenega sočutja v času bolezni in pri smrti nepozabljivega nam
Franceta,
kakor tudi za izredno mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, za mnoge darovane vence in ginljivo nagrobnico izreka najtoplejšo zahvalo vsem (464)
žalujoča rodbina Šabec-Jenko.
Lepe In po ceni
klobuke in čepke,
kakor tudi
w~ kožuhovi no ~wr
prodaja
v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu glcdiščuih
(433—3)
me kupuje ceno
obleke za gospode, dečke in otroke?
pri
M. NEUMANIT-u.
Je največja zbirka
ženske robe?
(447—3)
pri
ulic.
M. HEUMAJrH-u,
v JLijwl>lJa,iii, slonove vtlioe li- Nt. 11.
Optični zavod
v ljubi Jani.
Posebnosti za one, ki dobro ne vidijo in trebajo očal.
Očala se dado samo potem, ko so jo natanko in Čisto znanstveno poskusil ln premeril vid, a se uspeh jemči. Naročnikom z dežele so radovoljno pošlje v ta namen spisana moja knjižica, po katerej potem lehko naroče zaželjeno.
Pri meni je velika zaloga gledisćnih in potnih perspektivov najnovejše konstrukcije, daljevidi, daljegledi, mikroskopi vsake vrste, vremeniki, toplomeri, tehtnice aa vino, mošt, žganje ter vinski cvet, dalje za kis, mleko, Ing in petrolej. Laterna magioa, lamposkopi, ste-reoskopi in slike, parostroji, lokomotivi, oamera obscura.
Orodje u risanje In sestila (cirklji), riBalna peresa vsako vrste, vodne tehtnice, vrvice in kotni merniki, kompasi ter šolnine ure, merniki, merniki na traku, zrcala za "britje in druge v to stroko spadajoče reči.
Dobro in brzo popravljam optično, fizlkalično tor matematično orodje. (420—4)
Nagrobni križi
S pravim zlatom pozlačeni in z najlepšimi napisi
d »bivajo so pri meni na izbero, tudi najizvrstnejšo koroško 11-■*.<>« Jeklo   plužno   lemeže, sploh vso železno gospodarsko orodje iz najboljšega blaga izdelano, prodajam po najnižjih cenah.
S|». BVsNinEt,
453—2) gledalinke ulice št. 8, blizu frančiškanske cerkve.
i
H. Hauptmann,
v semeniakem poslopji, v Ljubljani,
priporoča po nizkej ceni najboljše
oljnate in suhe barve, firneže in lake,
ter najlepše
eoi>ič;e (]>ojaa?,1jc) za slikarje in zidarje.
!Usnje! -mm
vsalfc vi* ste za črevlja rj o prodaje izvrstno in v ceno
zaloga usnja
(449-3)       Sporgasse Nr. 32 v Uradei.
Gonilniki franko, pošilja se s povzetjem.
lzdatelj in urednik Mukso Armić.
Lastnina in tisk „Narodue tiskarne".