11L, pondeljek, 1 avgusta (Augml g), 5TEV.—NUMBER 183. —1 Iti. Al «1 O*, i, KIT« aotšsrlMd — Jim« I i, t »10. ^ } \ ^ . li?' i'" ■* glasilo vno-jy£al xvl VETA ne podporne jčdnote j MIL ZVEZNI KOR HE BIT) IZREDeO MS $$fi predsednik Coolidge, ki je polotil prisego pred trojim sivolesim očetom, je konfe-rirsl s državnim tejnikom Hugbesom. ' ——— kovboa predsednika bo Ki NJEGOVI POTI V HOTEL POZDRAVLJALI UHO- HOB. 5* • i m. filMOBH^^S ■) v (A Wsshington, D. C., 3. evg. — Sovi predsednik Združenih drlsv Calvin Coolidge, ki je kmalu po obvestilu o smrti predsednika Hardinga položil priaego vpričo tvojega sivolasega očete na njegovem domu ▼ Pljmonthu, Vt., je prevzel vladne vajeti te dežele v roke. V narodno prestolico je prispel nocoj ob devetih in osem minut. Vlsk jc rabil sa pot od New Yorka d« Washingtona Štiri ure in dtaj aet minut. , Čeprav je njegov vlak doapel v 'NVashington mnogo prej, kakor pa je ktzal vosni red, da bi ee ne nabralo prpječ ljudi na poataji, ga je vendar pozdravilo več ato oeeb. Uradno je posdrsvil predaedni ka Coolidge drlavni tajnik Hugbea. Ob tem poadravu ao bili navzoči glavni poštar Nevr, nadomestni delavski tajnik Henning, tretji pomošni drlavni tajnik Wright, polkovnik C. O. Shervill, ki je bil pomočnik predsednika Hardinga, in pa ssstopnik metro-politska policijske aUe. Kar najznačilnejše izjatgjS strani novega prcdsednižksge kroga je bila to, ga nima novi predsednik še ničesar reči gleda na možnost izrednega sklicanje naše-ga v tajnik Edwsrd T. Clark je dejal, da ee hoče Coolld-ge posvetovati s administracijah-mi voditelji, preden ae bo izjavil o tej zadevL Ker je konferenca med predscd nikom, llu^besom in senatorjem Curtisom trajala pozno v noč, je prevladalo mnenje, da je mošnoat izrednega kongresnega zasedanja tvorila ene^a najvažnejših problemov, o katerih ao imenovani trije uradniki rasmotrivali na konferenci. Novi predaednik jc tndl namignil dovolj jaano, da želi obdržati v svojem kabinetu vse može, ki jih jc nastavil Harding. Beeignaciji, ki ste ju predložila is tujine po kablu tajnika Mellon in Daviš, ne boste sprejeti. iHHf^^H Na poti v "NVashington ja dejal predsednik Coolidge avojim prijateljem, da ai želi naavetov odatra-ni mož, na katere ae je seneeel njegov prednik. Predsednik in Mrs. Coolidge st* ils naravnost v avoje stanovanje, *i »ta ai ga bile najele in v katerem sta atanovala, odkar je bil Coolidge umeščen se podpredeed nika Združenih držav. Tisti čaa, ko je bilo pričakovati, ds dospe predsednikov vlsk, ao ae jtle nabirati ljudake množice v bliiini železniško poaUja Union. (Delje na STstraiii.) Podkipljsio implijt. Pobarvane vesti e rudarjih v West VirginijL ' New York, N. T. -v (Federeted Prosa.) — Premogovniški baroni Wcst Virginije ao podkupili poro-••fvalee Associated Preeaa, Inter nstional Newa Service, New Tork Heraldein se nekaj čaaa tndl United Preaaa, de eo pošiljali ne-renične poročila o rudarjih tekom procesa proti Wm. BUzzardu ♦ l^nriebavn, W. Ve. Teko jevije "Tka Nevr Tork Call". 1 Ke ja vredailtve "CelU" vprego glavnega urednika "New 'tork Heralda" ae pojeanilo, jc urednik odgovoril: "1 don't girt e dama". "Celi" poroča, de je "Herel «lov" reporter. ki je bU Poročevalec sa "Cieeinneti quirerw dobil ato dolarjev dnevne <<*em obravnavo ed srest-virgiaj-§1"k operatorjev NOVI PREDSEDNIK JE DRUGI MUSSOLINI? London, 4. avg. v- Depeša Central Newsa iz Kima ae ^lasi, da ameriški poslanik Child in drugi Američani v Birnn soglašajo v intervjuvu s poroča valcem rimskega liata "Giorna-le d 'Italia'; da ja Calvin Coolidge, novi predaednik Združenih držav mož akcije, drugi Mussolini! MOST RŠZSTREUEN, RUDARJI OBTOŽENI. Sest somersetskih radarjev v sa-poru. — Afera močno diši po serolt. : . . » L Bosnell, Pa. —T (Fed. Press. Pofroča Tom Tippctt.) — V noči 17. julija ja bil s dinamitom raz-streljen železen železniški most proge B. A O., ki drži čes bližnji potok 8tony Creek. Nekaj dni pozneje jo bilo aretiranih šeat stavku jocih rudarjev, kl ao še danes v ječi v Somersetu, ker ne morejo položiti po 15000 poroštva, kakor je odredil sodnik John Barke? pri drugem zaslišanju dne 26. julija Obravnava ae bo vršile 10. septem brs. ' Zsprti rudsrji so člani radarske unije U. M. W. A., katera vodi štrajk v tem okolišu že 16 mesecev. Unija bo skušala dobiti akupnega poroštva aa izpustitev šestih rudarjev is zapora. Budarji ao bili aretirani in obtoženi na ovadbo nekega Johna Gndenakega, ki je tudi stsvkar. Oudenski jc izpovedal, de je bil v drufti Sestrice, ki je resstrelila most a dinamitom a namenom, de prepreči odvešeaja skabakega premoga. Gudenaki ni saprt Nekdo MJni J»l«ttL neznanega vira. Obtoženi atavkarji .sanikajo krivdo in izjavljajo, * rajo narodni, državni ia okrajni predniki prlzsdevati v tam smislu. "Ali vršimo ss predvsem ne bogatine, preganjajmo in kesnuj mo tiste ljudi, ki dovašajo po oele vagone šgenje in "munšajne" Bftoajk Co bi vlede prepovedala Clka-žanom rabiti vodo is jasers Mlehl* gen v pitne svrhe, ali bi ne ssprll vodnih usprsv ter tsko popolnoms dosegli svojega cilja f [TllOsi^HiiM llsrrieka in mu isrekla aošalja v Imenu francoskega nerade. Poln* care je poslal brsojsvko llsrdln govi vdovi. Berlin, 4 Ebert ia ministrski predsednik Cuno sta dvs brzojavno izrekle sožslje v imenu oficijelne Nemčije. Bruselj, A . svg. — Belgijski kralj in krsdjics sta poslala oeeb-no sožsljno brzojavko Hardingovi vdovi. ^ Bim, 4. avg. — Italijanski kralj, Mussolini in papež ao poeleli brsojsvke državnemu tajnika Hughe-su. izrekajoč aotalie. Papež je od* redil poeebno mašč zadušnice in molitve. ' Tokljo, 4. avg. — Baron Učlda je v imenu japonske vlade Isrsksl sožslje. " Delavski voditelj izgillil e Tajnik aaije mornarskih deUveev v Prt se« je Sen Frsneiseo, cfsl — (Feder. Prem.) — Martin OUen, nejalk Marina Transport Work*rs unije, je misterijozno izginil pod okoliščinami, U katerih ae l«Mko aklepe, da Je > postal žrtev mašče valnoati od strani sovražnikov organiziranega delavstva. Njegovi prijetelji ia členi unije ge iščejo veepevaed, toda zastonj. Po-Ud ja se ne briga doeti, de M po-megela pri poizvedovanju la iake-nju. Deievrl sumijo, da Je bil na mem ugrabljen la odveden v jet-ništvo, še nI bil umorjen ia njegove truplo vrženo v morje. Chieago ia okolice. — V torek 00m»e hi toplejše: vetrovi s ja* ge. Temperatura aednjlk 24 ur : najviše 72. najnižja f7. % f i4i. zeidš ob 1.01 io, da smefilkim državljanom lahka vina in ;emu potem ne zajeziti isvlr ks, is ksteregs pifliejejo sslogs Žganja v okraj CeekV "Ali amo sa kdaj ališali o da bi obasti preganjale poaeetnike velikanskih salog Žganja, zeleg, ki jih je vedno dobiti v kleteh boge-tih in mogočnih IJmVif "Ali ni mar reo, de al more bo-ga ti n kupiti opojne pijače aada belo ter jih piti doma bres vseka skrbi, dočim je eiromsk, kl si ne špogetl kaj takega, k eeno ran in zaprt, ša ai zdajpeadaj kopi kapi<-o piva eli vlnat HUeteviU uvažanje eelo vagone In čolne v ta okraj, pe ne bo nobenega veš kršitelje pre-MbUne poete ve v tem okraju." Wsabington, D. C. — Zvezni U detki so bili v mesece julij« večji ed dohodkov, kakor je raavidae Is poročile, kl ge js pravkar isdsl ftasnčal depertment Skupni hodki so rnašali $208,742^)00. Iz-detki pa so Mil «142.221,000. Pl-lan''ni de (»a Moieti t pravi, de je aerodni dolg nareetel v| juliju za $Š.14*,000. prijetelj« UP AJKO. DA KMALU. PRIDE New Vork, N. T, —"Ko pri-dc dobe atomične eneršije, bo gram zlate, tranaformlran^v avoje sestavne atome, produel-ral za* dva mi l jo na vrednosti električne eUe, ln tedaj bo bolj dobičkouoaao žgati slato kakor pe ga delati," jo izjavil tukaj wuhingteaaki učenjak dr. Paul Foote. — Daljo ja rekol, ko bo atomične eae(Šlje gonila atro-je, letala in Udje, aa bo imelo slsto fcfct denerpo sredstvo nobeno vrednosti več, kajti kemiki bodo poljubno delali aleto iz atomov, kolikor ge bedo hoteli Imeti. livado«, 4 evg, — Mednarodna repsrseijaka in poruhreka kri-za ja včeraj odšla ae poČHniea a augleškim oprtane n tom vred. Ke* Uko čaaa lm počivala, eq ne 've. Angleško-firencofka korespondenca bo megale objavljane v torek 7. avguste i istdčssno bo eaglslka vlada odgovorila na noU Franelje in Anglije. V urednik krogih sugestireje, de bo Anglije morda predlagala flnsntnega oskrbnike se No„,MJo, Če ss odloči se separatno akclju « »paraeijaki krlsi. I Oskrbnik bo lmenovsu po eglpi to vtkem jgledu, če sploh pride do Njegove nslogs bo, joti poeojilo proti Jj^vljenjjl llftM , da bo dalg i«e Pariš* A avg. — Tu porečejo, iiglljo in Francijo plo- de ee med Anglijo In Francijo p t^jo načrti se vsejsmni gsraneij. ski pakt soper neprovoelrsn napad (od sireni Nemčija), kl nsf vodi do rinauJAanJe francoske armade ter konsekventnega »nUa. nja ogromnih utrolkov, kl Jih ime Francija e avojo sedanjo #Vcliko armado. Francoska vlada je bsje prMale ne erekcijo stalne armado 200,000 mol ako ji Velika Tlrlt«-nlja s drugimi velealUml vred g4-rantira, da polije Franciji ravno toliko vojakov v slučsjti ngpsda nsnjo. Pogodba bo predlolms lig! narcnlov« r i Dueaseldorf, Nemčije, 4, evg. Francoski general DegouHe je včeraj odredil, da preidejo vse tovarne ne | okupiranem nemškem teritoriju v roke Preneosev ki tih bodo poSknlsll obratovati. Kraneosko belgijske oblasti a# ■■HI' #ffenlrn"ijl ncmIVfk deških skeutov In vMješelskih ka- detov v Porenja In Poruhrlu. Oho teli preko 200,000 članov. Obtoka! st. bili. ds sod«. organlsaeHi sta Stoli lujeta pri sabotaži ln špljonetvil. - FinurJI li rinI|i-vai)». ' Chieago, Ul. - (Fed. Pmee.) -i Minneeotaki farmersbl biro je po-slal podobnim birojem v drugih d rta veh Unije in vode^vu Federacije fermarakik birojev v Ameriki nečrt ee svobodno neaeljevanjo kmetov Iz Ituaije ia Čehoslovaklje ae ameriških farmah. O. V, Bratfute, predsednik orne-njeae Feder arija, kl je prejel načrt miaaeaotaklh farmarjev, je dejal to dni, da As aa ve, le bo ae-črt eevejrn eli ne, tode on ae etrinj% 4e j« treba nekej ukreniti glede vel je svobode nesel ie vanje kmeteklh močf ia Evrope, ki jih veaeli kmetovanja v Ameriki. Minaeaotakl biro neemreve predložiti aet rt kongree«. še ko prej eedbro« po Federeoljl emerUklk# feneerakih birojev. VtJsja .i. ■ iL} PROSVETA GLASILO SlOVEKSZZ MMPiVl ** fl It* i» 91.IS m tri ITss m ui ; CUuci 9« "PROSVETA1 •^ffjr-SV. P^cer b^lh in "THE IE ENLK GHTENMINT" f*' u« T ofcl*.* ^ 21-23) ■gMflgf M fm j* a (mi jMfMS prtiHl SSTMSlSSt F GZTie so m m «rt«vl Ust. 1 ZA KAJ SE POTEGUJEJO BQGAT1NI? Predrznost bogatinov presega vse meje. Zadovoljni niso s tem, da jočejo doma narekovati, ampak vtikajo ae tudi v zadeve tujih držav in hočejo tudi tam zapovedovati. 1 Neki Viljem Randolph Hearst, izredno bogat človek in izdajatelj raznih dne^pikov, lastuje v Mehiki fam>o, Id obsega 339,000 akrov. Farma je tako velika, da lahkp tvori zase državo. V Mehiki določajo davke Mehičani, pravzaprav njih zastopniki v postavodajnih zbornicah; Id delajo tudi po* stave za Mehiko. Mehika ni del Združenih držav, ampak samostojna država, ki ima svojo ustavo, na podlagi katere se sprejemajo postava. Iz brzojavk se razume, da ao bili v Mehiki naloženi davki, ki Hearstu niso všeč. Nekako pred dvema mesecema je Hearst apeliral na ameriške oblasti, da store nekaj, da ne bo njegovo ogromno posestvo tako težko obdavčeno. Kaj se je pravzaprav zgodilo, da Hearst z^aj protestira pri ameriškem državnem departmentu proti zaplembi njegovega ogromnega posestva, ki je tako veliko kot ena država, brzojavka ne povedo jasno. Ampak znano je, da je mehiški predaednik Obregon namignil, da bodo tujezcmci izgnani if želo-sti priskočilo aa pomoč in darovalo venec pokojniei. Lepe hvala g. Joa. Murkovichu ln njegovi go šalostnem stenju, nfe obiskali in darovali kreaue roše. Hvala vsem prijatcljcm,';|Herih vseh ne morem obiskati. — Oeorfe Jolioh. To procentuelne ispromembe, slasti povišanje odetotke se Srbijo, ui po »išljeaju Generalnega Komiseriata naatalo vsled večje tendence isseljeveaje te pokraj* ne, ampak ssto, ker je bile kvota za leto 1922—21 umetne poadKli ljeaa, ne pe po faktičnih potrebah dotičnih krajev. Zd države namreč niao določile kvote ze Jugoslevijo sploh, am pek tudi rezdelitev ne teritorije beogradskega in zagrebškega kontujfcte. Poaledice je bila, da na primer Srbija niti ni pogolno me izčrpale svoje kvote, ki je is-nešele 70* ker se jo is te pokre prosi ter g. Tomu Butkovichu la jino IumUIo le 4S7 oseb v Združe-soprogi. Teko kvele Josepku F*-- no drševe. Ne drug! štreni pa iz kovichu in njegovi šcnilz JMMm^SSB ne, Wis., ki so me tudi tolažili v Izeeljeveeje Jugoslovanov leta 1822. Po uradni sUtist&l ifdeleni v Generalnem JSMljeniŠkem Komi-ssrietu, je bUo isseljeaiško giba. Oje is Jugoslavije leta 1922, sledeče 1 ■PM"'''. •M*. POLITIČNA KASAt Mestni svetovalec John Powers, ki je izvoljen v či-kaškem volilnem okraju, v katerem je veliko število ita-Ujanakih volilcev, ae ji po brzojavnih poročilih nahajal v Rimu in ae nagovarjal 1 MIho Bianchijem, tajnikom minirfrstva za notranje zadeva. Ob tej priliki je Powtrs rekel Ujniku ministrstva aa notranje zadava v Italiji, da teli izreči njegovo občudovanje in občudovanje mesu •Chicap« fašistovskemu gibanju. Powers ja Uhke izrekel svoje občudovanje italijan-akemu faiistovekemu gibanju. To je njegova stvar. Ni Kvote izseljencev is Jugoalavi-jc v ZdruŠene drševe je ze (lskel-no Isto 1922—28 znašala > 6426. Do kouee decembre jo bilo od tega isčrpenih 5436 številk, no raj čunajoč tiste v Jugoslaviji rojene isseljenoe, ki so odšli v ZdruŠene drševe is drugih evropskih eli a-merilkth dešel. V smislu zakona o kvoti ss asauroč vštevajo v kvoto vsake doSfle vsi tisti priseljen drugih krajev veliko število oeeb ni moglo odpotoveti, ker je bile njik kvoje izčrpene. Mjavsajo p« poklW Po poklieu je bilo leta 1922: Kvalificiranih delavoev (skilled workmcn) ..... 444 Od tege molkih .......403 'šeoskik ............... 41 >fNekvalificirenih delevccv (unskilled, leborersj ....360 od toge molkih ........152 ženskih ...........,..,226 Poljedelcev ............. 3489 odtegs moških ........1404 ženskih ........2049 Svobodni poklici .......... 171 od tega moških .........75 Ženskih ................96, Družinskih članov bres poklica (atareev in otrok .. 1441 od tega moških ........680 Jonskih .............761 oi, ki so bili rdotični deželi rije- Z\) ?T nI. miru „ UZLl U hfV P™ Iettt J®21« ko so jc is- ni, brfs ozira na to, t kateri deželi imejo državljanstvo. Ce se je no primer kdo narodil v Jugoslaviji, ko so slučsjno njegovi star Ši potovali skosl nošo dešelo, pe •e posnoje is svoje dežele izselil v Ameriko, gre ne radon naše kvote, v; t Vsega akupaj se ja tekom ko-lederakega leta 1922 is Jugosla-vlje izselilo 6086 oseb, medtem ko jik je bilo leta 1921 12.965. Moških jo bUo ........2S72 Ženskih ..............3214 2e leta 1921 je število ženskih med izseljene! presegslo ono mo-ških. Teko ni lo v Jugosleviji. Odker vslje v Združenih državah rakon o kvoti, se lehko opaža, da ee izčrpeve velik del kvote z ženami in nevaatami, kl jih dovaje-jo v Ameriki živeči aoprogi ln Že-eial is domovlae. t . Iz Jngoslevlje se je lsselilo tudi mnogo eelih družin. . Isseljeveaje po pokrajinek. Od akupnege števila isseljen-•'sv odpede oe posajietne pokre- jinet «rt»ijo ..........51S t. J. S % Vojvodine ......1118.. .IS Orne flore ....... SS.... 1 Hrv. in Bit v.....3098.... 50 Dalmacija ...... 750.... 12J «®venija ....... 440 7 Boene, Hereeg.• 112... .. 2.5 rroeentuelao romaerje aeUtve is posameznik pokrajin ae je te-ge Me v primeri s letom 1921 pevišele t ftrbiji la Delmeeijl. zniželo v Sloveniji. Doani ie Ilrrerrozini Te številke pokaaujejo, de jc bilo 1%} kakor polovica vsak izseljencev poljedcleev, nemroč 51.8 odzt. To pomeni velik preo- eelilo le 13.02 odst. poljedelcev. V oči pode tudi veliko Itevilo izseljencev brez poklice, to ae pravi llahte. To potrjuje dejetvo, de sv se v mnogih slučsjih izselile osle drušine, is čessr bi se delo ključiti, da si mielijo stalno poiskstl novo domovino. Po starosti. Po ataroeti je bilo isseljeneev: ned 50 leti .............. 284 od 30 do 50 let...........24S7 od 18 do 80 let .......... 1987 I*!**! 18 let ............. 1438 Nejvečje število isseljeneev ob-torej tiste v zrelih letih 'od 80 do 50 let, ko «o nsjspoeobncj. ši za zaslužek. ve in Kanado nepismenim prepovedano Ali pri tej priliki ae vendar lahko nagleei, da nepismenost v deželi bolj in bolj ginc. OUj Po deželah priseljevsnja je od potovalo: V Zdrui. dri Amer. 5496 Kanado .......... 179 Argentino .........290 90% 2.9 4.8 OhildrJ—.... -.... .4 v druge am. dežele . v Južno Af^ko .... v Avstralijo ....... v Novo Zelandije 7 35 '20 44 12 Isseljeniško gibanje ja bilo to-rej tudi tege lete urevneno večinoma v Združene državo Asaeri- ke.?5:f,| JT^: I Iszeljeaiška prietaaišča Ker Jugoslevijo Is nima nobene domače luke ss oeeeaak! promet, kakor tudi nobenega dome-čege parobrodankege društva za prevpz izseljenec v, ao opravijo naše izseljevanje izključno preko tujih luk in s tujimi psrobrodni-mi družbami. Kolikor je gotovo število izseljencev odpotovelo čez domsče luke, je bilo to le na prehodu za kakšno tujo, zlasti i-talijansko. Tako se je vkreelo: V V Gruiu *................ 218 v Bakru •.....••••.••..• 18 Splitu ....................5 izseljencev. V tujih lukah se je vkrcalo t ........... ........i t............... i.......... ...j«....... ...... ...........a .... .4... > .... 4 1573 3250 1050 408 212 60 132 ■V 67 9 a V Cherbourgu Hamburgu «v Hevru Trstu ... v Bremenu . v Rotterdemu v Iiverpolu v Southamptonu v Neaplu .i.. HarselUu .. v drugih lukah .......... 1020 Is tega s« vidi, de potuje največje število naših izseljencev čez francoski luki Cherbourg in Ha vre. ] Tege prometa naših isseljeneev so bilo deležne poeemezne družbe T sledečem razmerju: ^ Cuaard Line . .. .... 171S Canedian Pacific ........ 505 Hod Ster line ..............61 White Ster I4ne ................184 8- AVGUST AMStt uimT ffT-^^u.1 prodalo^ .......:: «2 Po realfljgih izselitve jc bUoZ •eb, lu ac izaelile iz Nadalje ae opaža, da jc izmej izeeljeneer lete 1922 imela sorodnike v Afceriki 5700 ui imeli takih aerodnikov.. Prepeld Uckete so poalaU sorodniki ............... so si plačali prevozne • ..................... to potrjuje, da se irfrp*. i va velik del kvote ne račun tistih ki zapuščajo domovino, da sc prc! selijo k sorodnikom, živečim v A. meriki. T| statiatieni podadki 10 bili sestavljeni na podlagi uradne evi. dence državnih organov imelje. njake eluibc in na podlafti odprav, ulh knjig koncesionirsnih paro. brodnik družb. Tods ker služba leta 1922 še ni bila popolnoma or-ganizkene, se no morejo smatrati ca brezpogojno natančne. V glav. nem pe vendar približno daj*j* pregled našega izecljeaiškega gut banje. . pH ' Tudi ured lsaeljcaiškcgs po. alanee zbira statistične podatke in jih urejuje s nemenom, da do. bimo vaaj a časom eenesljivo sta-1 tistiko naŠege .izseljeništva. D« je ts zsdevs zelo važna, se lahko razume brez poeebnega dokazo. vonje. Tako bi na primer v vpra. šanju kvote mersikaj lahko bilo drugače, če bi imeli iečrpno »tui. stiko, s katero bi lahko dokazali fektično stenje, in marsikateri iz. aeljenec, ki danes saradi kvoto no more storiti tege, bi lehko pokli* cel svojo sorodnike k sebi. Zato upe ta urad, da mu pojdejo v tem vprašenju zlasti naše organi-zecije na roko, kejlar se obrne do njih zaradi statističnih podatkov. Oomp. Generale Trsnsatlao- tique French Line....... 1148 IIemburga/snerloaa Line .. 999 >Torth Germen Llojrd ..... 187 Navigasions Generale Ita« liana ................. 13 (Joaulich ../..*•....«..».• 74 370 t« 9 United Američan Line Orient Line .... Druge družbe ?.....i..... 847 Gospodarski noložal. Gospodarski položaj izseljencev ee more ponekod pr^ooditi po Ite-vilkah, ki oznečujejo njih razmere, ia po raalogih, iz katerih ao se izselili. * * .........aa VOJKZ nore ta OOKOŽAJO LADJI VA MORJU. Weshmgton, D. C. — Čeprav jc že skoro pet let minilo, odkar j? bila ssdnje svetovna vojna konča-nk, ao vendar še nemške in zavez-nižke mine plovbi v veliko nevar- i nost. Kekor je bilo eporočeno hidrografičnemu uradu Vnoroarlč-nege depertmente, so dne 11. juli-is videli s lidje Georgc 1 iuiton, na ksteri se je peljal tvoj-Čas predsednik Wilson v Francijo, v Severnem morju plaveti mino. Zavezniške vlade so polovilc na tisoče in tieočc min, eli nekatere so ae izgubile .in sedaj plavajo , proete po morju. Več jih je že za- , delo, ob mnogo ladij, nakar 10 m mine razletele ter pognale dotične Ladje v morsko globočino. \ __ i ^ Ali vel, sekaj so ^tvoj dočok taka rad potepa s drugimi dečki ia uganja rasne "porodaosti"? Odgovor na to ia autoge ngasb j v obnašanju otrok najdeš v knjigi "Zakon Mogoaesije". katero ; dobiš pri Književni matici SKFJ. izae- Po pisni snih, Po plemenih je bilo med Ijencit Hrvatov ................ 3084 .................. 1460 Ifeviuiev .............. 336 Drugih Slovenov ........ 117 Nemo« v ... a ........ a... 760 Madjarov ............... 259 Romunov ............... 44 drugih narodnosti ........ |SS Tudi tege leta kakor v preji njik presega Itevilo Urvetov efek-tlvno ia proeentualue v iseelje-vsnju vaa druga plemena in narodnosti v drže vi. Od voega Itevilo ieseljeneev lete 1922 je bile fissve zmoL.lb ..........54SS estalo priblUno eaeko ne Ur- .............. iH vsškrm i. v Sloveniji ter v Cmi Iz tege se srede ae morejo is-^ 0on 'vsjsti zaključki glede 90 pismc KN JIC1A« "Pater Malaventura tf "V kabareta Spisal Zvonko A. Novak, lluetracija narisal Stanko 2alc. Izdala in založila Knjišavna matica S.N.P J. Povast iz življenja ameriških frančiškanov. To je prva slovanska knjiga v Ameriki U to* izvirna slika. Fina trda vezbn. Stana «1 JO s poštnino vred. Rojaki, oezita po tej Imjifl »« bo vam žali 4 Književna Matica S. N. P. J. 26S7-6S So. LawMlaia Ara., Chca»o. 1IL P ROS m ieltvtkiga (Fsderated bodo kma- EizirenJ, ako* obnese 5£~katero eačne Mano-delavska federacija. Ko La federacij« v Duluthu sključeno, da pojdejo or-L^ii takoj M delo ua fc.taK.nju, kjer ao rudniki že- ^ lludnikieo lastnina ^jc jt-klar&kege truate. upaD)* M organiziranje je-JTdeUroer, katero vodi L delavske federacije, j< ju v feso napol jevnih aho ^Tikaikem distriktn. Zadnji delavcev v Garyju ee jc ob-jo ta mesec se vrli druf i Tajnik organizstorii jdbora Wm. Hannou jc pre ttdovoljiva poročile od orga ** rn.!i.____ rjavila roztfah prasričnicah. (Po Garrettu-P. Scrviasu.) Nekdo me jc vpijal, katere zvezde ao jutranje in ketere večerne. On je trdil, de ao jutra-njice tiate zvezde, katere vzidejo I to polnoči in večernice, ki vzidejo pred polnočjo, nekdo drugI pa ,* trdU, da vse zvezde, ki vzide ;jo na vzhodni štreni svoda, so ju-tranjiee. Prav jo imel tieti, ki je rekel, da so jptranje zvezde one, ki vzidejo zjutraj, toda ta ea tiče le zvezd premičnic. Qni, ki je trdil, da so jutranjiee tiste, ki Uidejo na vzhodni etrani, bi moral po nal-sliti to, da nobena srezda ne mere iziti ne zapadu^kol naše feoln-ce ne. Nobeno nebesno telo ne mo- ^ehernu. V Pittabolfhu\ aurosi 1 mestu jeklarskega kra} ^ n em i J. fe ni organiaatorjev, to ff™™**? 9 je pridržano za nazadnje pokaže uspeh v drugih di ftV \ ^ ^vci v fivici ee združujejo v atrijskih unijah. Unije kro-ih in usnjarekik delavcev eo rniile v eno aamo orgeniza-Vsi delavci, ki izdelujejo klobuke, čepice, čevlje vioe, nogavice in aplojL „vze ipada k oblačilu, pokriyaJu in niu ter oni, ki izdelujejo eedla ruge izdelke iz uanja, so zdaj nizirani v eni sami \tniji, ke itejc preko 8000 članov. Um u zdaj en eem- odbor, eno ijno in eno samo glaailo Iki ao se zelo znižali ki stav ti fond je narasel, avka čevljarskih delevcev ektonu, Mass., ki jc trejola tednov, je končena. Delavci dobili, ker eo zahtevali )I ■HRKATERI URADNIKI BO POTEONM • »TAV ____ U vzhajati na aakodu^pko akozi SITv Chitagu, Clevelandu v*«m^je ne potuje Uko kitro, da Sebcmu. V Pittebnrghm ^trost zemlje okoU osi, . .. . — «—Ti Ha i»i nam zdelo kot da- nas ter bi na ta način vzhajala na zapadu, zalajala pa na vzhodu, hv, ■ Na naši zemlji kaj takega ne vidimo, pač pa bi lahko videli aa premičniei Msrsu, če bi bili gori. Okoli Karu ee vrti manjša avaa-de, ki se imenuje Foboe in po$n- bo na severu preveč delavstva, kar bo taai gori povzročilo zopet manjše plače. Drugič morajo iivljcnjaki po-za črnce v njih naaeliičih bolj za ker morajo akrbeti oblasti. In poleg tega bi bilo tudi potrebno, da oblasti ali kdorkoli skrbi za aaniUrno odredbe v njih uaaeliičih. — NajveČkeat najdemo ceate akozi njih nasolišče v najslabšem stanju, kjer lelc odpadki in razne smeti. Zelo malo izmed njih ima vodo po stanovenjih, nimajo luči, plina ia telefona ter drugih ugodnosti, ketere ima Uhko skd-raj vaek belokolec." Dalje Petera navaja, kako zelo jo potrebno, da sc vi naaeliičih, kjer Šive zamorci, povsod uvedejo obveine iole, da ee vsak izobrazi vsej toliko, da ne bo vodna žrtev kakih goljufov in ee bo znal sklicevdti na zakon. Izseljevaajc s Juge nedvomno pomeni napredek u črnce. Od ne- ti r kakih otroških damo I vik, bi bilo jako dobro, da bi Rde' poročale a svojih skuiajah / malčki, da bi Uko s praktičaim; ius.-eti pomagale mlajiim mate ' ram, katere eo ke neuke, olejšetl njih drlo. Kofiko ekrbl, dela in nouepeini?H prizadovanja ima mlada mati s prvim otrokom, ker al ne sne pomegetl, ae ve, keko spravljati otroka, mu dajati kra-in Steklenico, ga kopati Hd. Pri veem tem ee nemreč Čcle uči. i številnih olejiavah la praktiŠ nem delu jI aikče ne pove. In ravno ilkuiene matere bi lakko kaj Ukega storile, de bi bilo toliko lalje mladim. Jaf na primer sem pri prvem otrokd imeli allno mnogo skrbi ker et nisem vedela pamageti, v cA zkuienj je bilo pri drugem la pa-tem pri številni družini. Per na-svetov podejam tukaj. — Stalna skrb matere je nepreeteno oepe-trnje in brcanje pri deteta. Neka matije pri tem prišla do enoatav fV vadnih pconov, ki nieo nič boljl no |fnajdka. Povečala je otroško ewark, N. J. — (Ped. Press.) Nc samo to, da jc ustavljena ez kfra na progah newjerSkc »racije za javno oekrbo, kor icije, ki oskrbuje je 145 mest v vnem in srednjem delu države Jersey, takoj ob začetku ke pouličnih železničarjev stz se tedaj, ko je-bila aUv itara komaj dvanajat ur, iz Idva komisarja ncwarške tne vlade za podpiranje stav-jev. avnatclj za ceste in javno iz lan je T. L. Raymond jc na-nil v svojem pismu do kompa-|de je ta družba povtaočila ko, ker je hotela s icin povl-|voznino na deset centov. Ta latclj je dejal v t totem pisa-|da 1k> dsl vse proge po mest-ulicah odstrsniti, če se ne bo tidila za pravilno obretova- / rugi komlasr Bennan jc imel it na stavkarskem shodu ter jem zagotovil stavUarjcm. da njihovi štreni iz dnn srca, in |e občinstvo z njimi. za nobeno stavko no vem, |se vršila teko v redu in tako tno, kakor se te," ja rekel. vas opozorim samo na tolo f: Glejte, da ne prilike r, nc-idnim postopanjem j»oli<»ija i. Varujte aa, da vas ue pod-denar zahrbtne kofporacije. nasprotniki bi na vsak na*in dobili ljudi, ki bi uatverili atijo za kompanijo in pred |e proti vali uniji." skor poročajo unijaki urad ■jc stavka stoodstotns. W,0i unija izbraU enega zaatop-kompanija dragega, f trn ■Pa naj bi al izbrala Xe izbra i nika. O tem M kateU Ponija čuti ničesar. Rekla je. . • pravljona pritegniti rea-i le v alučaju. če , bi bil lan nap*ravanega ' aodišča ^Ik newjerflh> komisije ze naprave. Zatem je prišlo ■anjr, agar Izid je Wl to da desničarji akoro soglasno gla metavko. je okoli njega hitrejše kakor u Mara eam vrti okoli svoje oei. Tako torej prebivalci na Mareu vi-dijo vehajCti mesce Foboe na sa-padni strani, in sicer vzide trikrat v štiriindvajsetih urak. Pri določanju, katere zvezde so jutranje in katere yečerne, torej ne odloče prostor, temveč čaa, kdaj vstajajo. Ako zvezda vzide po polnoči, ji pravimo jutranja zvezda, drugače pa, če zvezda iti* de pred polnočjo, ji pravimo ve černa zvezda. Zmešnjava pa naeUne pri Ve neri najbolj zagonetem predmeta na nebesnem svodu, kl se pokaže menjajo kot večerpioa ali jutranjiee. Na nebesnem svodu jo nUdar ue vidimo na vzhodni strani svoda., To je veled tegs, ker njeno okroije okoli solnca preseka ze meljsko okrožje. Toda Jupiter, katerega okroije je izven semlj skega jo videti na vzhodu v ve černih urah in na zapadu proti jutru. Vidimo ga Uhko ekosi vso noč. Kadar Venera preetopi iz stanja večernice v jutranjo zvez do, tedaj prekriža mesčevo pot. kot nekdanji sdžnji, u bodo aa ta način črnci povspeli na etopnjo mezdnega delavoe, katera pa tudi nikakor še ne odgovarja potr* bam e humanitarnega stališča* Vabilo prihaja is Oeorgije, na, bi se pa belokožni delevei naselili tja doli, ako odkajajo črnci, a Peten pravi k temu, da eo bil aamorei ae Jugu najboljši sa ono delo, kajti bili so dela prirejeni, l>oleg pa delali za manjšo plačo Uveli skromnejše ln cenejše kot isterokoli drugo pleme, raaun morda kulijev s orienta. Poleg ie pravi Petere, da bo to znižalo dače na severu, ker se eem gor' selijo črnci. To pa je nekaj, kar hoče Gsrv In človek bi se skoraj čudil, če al terorističnih nasilij proti Črncev na Jugu, katera so pomagala k izseljevanju na sever inepirlral kdo s urada u. 8. jeklarekega trusts. Toda poraz Garljevih idej sa dosego cenenega delavstva ne leš V tem, de bi preprečili preselje vanje zamoreev, temveč v skupnem boju delavstva obeh plemen. Izsslisvsije zamorcev Js zašile južne padJaUika. i- itu (Lelaud Olde u Fed. Prese.) in ^Uteoski Nirofa a. »»rtu oj^TRI itilltl j ui.*m. tf. HaUa UOT v awliii' gla vir stan. isbt-ae aa lawnoale avr. chicaco. ilunoi^ lzvršavalni odbor t ^ g UPPRAVNI OPSlKi ^ravilelj POROTMI OMUi Mm W. Mar U, IU.. MaHi. mikmr, !•« arOUvUH««. OWU, FrW A VU*. Bas i? 1» R»r, mU«H TWUU/Rm M. He«šetaeavllle,i Pa , 4U W. Mar lafUld, tu. BOLNIŠKI 0011*« OMIZJU*ORROm. RUs Nevaku|pdsedaUi. MIT ia te. Av, VZHODNO ORROJJE * * " ~ SAPADNO OKROUK Gospodinjski kotiček —— „ i Nadomestek za nad« — V ma več kot kvortu mleka kukaj eden ln pol funta aladkorja skozi dobro uro ln pri tem mešaj. Pridej malo limono Vega sok« ln , olupkov. Proti koncu kuhanja dodaj Še osminko kvorta prevrelc vode, de med ne bo pregost. Ko med po-stsja gostejši, ga venomer mešej, drugače se ti prižge. posteljico odspodaj la okoli močnem trakom ali paaom la de-to je ležalo mirno, nji pa ee al bi-j treba beti, da bi ee prekobaea-o iz postelje. Najhujše je materi navaditi malčka na čistoet. Otrok mora o* stati na lonou toliko čaee, dokler ni gotov. Toda kako aaj ga mati drži na lonca, posebno ako je živahen, one pa aima čau, da bi etali pri njemu la k*.-držala, v nekem tavetilču s malčki eem vi-dela eledečai VodiUlJloa je ime la v napi eedem malčkov. Imela je napravljene privezana stolčke ob ciUSalh nogah In tam »o morali sedeti privezani toliko časa, dokler niao pokesall rezultata svojega sedenje. Nekatere metere vedno tarna-jo, da bi rade peljale evoje etro ke malo na izprehod, kadar ztje aolnee. In upravičene eo, toda ks j, ko morajo tedaj navadno pomivati posodo, pospravljati sobe, ri-beti In pe pripfnvljetl sa večerjo. Nek otroški zdravnik mi je pove* dal,'keko naj naredim ig od ti stoga časa sem vukege popoldno-va oblckU otroka kot bi šla z njim na izprehod ter ga poeUvlh na vami proetor k oknu na južn stranJ, kjer Je eijelo solnec. r ' iSs ai . M»rrar. Msah, ' A * Nadaomi odbor: leSfjBfeJ?tmSSfeltMii£b£* Združitveni odbor: ■i VRHOVNI »RAVNIK. De. P. J.Keemtata tl.CUle Av., €levalaa4,0. ^m^SS.g aaa i?aa UfSEacžsčtifJmisd^sr^ ^VJ^rij^l^ «J. o^ldhjdjjJ. |s aaj peliljaje aa aaslevi Joka Vrni* Pfi gram avstralsks Delavske hA**J, n. S. Yf. ~ (Federated 1'rcJ) — Delevska etrenka Av-»trdijo ea Jo na evoji letni konferenci zadnji mesec ponovno in eo-glasno izrekU sa soeielizirenje industrij, produkcije distribucije In menjave. Trogrsm etrenke se glasit Soeielizirenje'induetrij, produk-clje (distribucijo in meujave. To sc imaloseči e sledečimi eredstvli Ustavna oevojltev induetrijakc-ga iu parUmentarucga ustroje deiele. Organiziranje d?Uveev po in-dustrijah (amalgamaeije). podržavljen je \-eeh denarnih zavodov iu gUvnih induetrij. Poobčinjenje veeh tietih javnih naprav, kl eo zrele u U korok ln kjer morejo na U način služiti ljudstvu. r Vlado soelaliziraplh iuduetrlj vrče odbori, v katerih imajo delav. el deiišnih induetrij in občin pol-uopremo predetevništvo. Vojjeni vrhovpi ekonomski evet za vsa eoeializirauc Industrije. IsUnovilev birojev za delev-ske jezlakovanja in laformaciji ter daUvekik vzgojnih zavodov, v katerih ee imajo deUvci vaditi v upravljanju aocializlrenih indu- atrij.». ■ 'v u _____ wmm RAfOfBDI %k » Poboljšane plače, nekoliko bolj ši življenski pogoji, šole in večja enakopravnost, vse to eo vzroki, redi katerih so eemočci ne Jugu pričeli zapuščati planUžni ke in druge južne podjetnike ter se izseljevati v severne države U-ni je. Selitev proti eeveru, ki je slična kaki splošni stavki, pa jo silno zadale veletrgovcc in po djetnike z Juga tejr njihove de-nsrne mošnje. . • ftkbdo, ki jo ime drUva Ocor-gia redt izšel jen ja zamorcev £art% računajo, da bo to leto zne-šala $27,000.000, eli v desetih le-tih $250,000.000, kekbr jo pove-dsl J. S. Petcrs, predsednik zveze bankirjev v Ocorglji. Rekel Jej 'To bo ogromne izgube {a na** trgovce in podjetnike, železnice ter druge trgovske interese v dr-Uvi, ker se ts£& izseljujejo zs- morci." , Po nekem poročilu bankirske *reaey Je to leto upustilo državo Otorgijo ie 77.500 šrnccv in v sed-njih treh in pol letih Jc veega šlo na eever 228.938 samoreev. OpttŠ čenik je 46.674 bivališč in rMU obdelanih polj v drUvi. 1 Poročila Iz Južne Kerolinc se tavnoUko neugodne. Od 1. novembra 1922 Jc odšlo 50.000 zamorcev U 16 okr^ev od vseh M okrajev v dršavi. Železniški ured-njki menijo, da Je odšlo 22 odstotkov zamorskege preblvelstve proti sevčru, največ v Pennsyl vanijo, odkoder prvi lescljenei še pošiljajo po svoje žene in otrokej t >rej ao' se odselili sa sUlno. - Koška poročila so prišls Iz Kew Orieanaa In Is Memphisa. Ksj morajo podJaMf etoriti,1 v^la ti Je treba kaniti vmei, da si obdržijo črnee. Je povedal * zopet predsednik Peters, ki Je rekel > i4 . "Prve. kar Je najbolj p. ^.b-na, mors prit« povišanje plel. da •c bodo lakko merile z onimi aa eeveru ia na vzhodu, da bo IJa-dem iado*to»ala sa aRa, a Jed ia čebule. — Praženo zro-zano čebulo kuhej z na koščke narezanim krompirjem In zemlj-skd l kolerabo na maelenem prež-genju toliko čase, dokler krompir in kolebsre nista mckks. i • v 'M 0 Moka na utrpi solnea. — Kaka gospodinja, ko pripravlja omako, juho ali kako drugo močneto jod ln opazi, da moka Itopa * krog ijiee, misli, de ne bo prtprevlle doore jedi, če bo rabila to evalka-sto moko, in jo ne*se na eolnee. da bi eo razpustlU. Teka gospodinja ne (h-ln prev, kajti vlažne moke bi nikdar ne saiela dati ne solnec, da se razpusti^ Solnce moko pokvari. Solnčni žarki ualoijo v mtkl vse redilnc snovi in škodujejo moki revnotako kakor sc' gretje v mlinu, tfoka ee pri tem res razpusti, a pozneje zopet -prt-no stopati skupsj v Če trdejic krogljice in poštene zelo neoku-eaa. Moko je (reba Imotl na zreč-nem proetoru, pred aolneem pe j 3 je treba obvaroveii. Uporaba ostalih koščkov miU — pri vsakem goapodiajstvu, t\4>\ s i Um, kJcr eo Številne družine, se nabere s 'asom precejšnje ŠU vilo koščkov toaletnega mila. Teka koščke Je najboljše spraviti, ker lahko jih Je ob priliki porabiti. Spravi jih v kak emajliran konček. Ko bo lonček ne pola jen de trrb četrtin s takimi koščki in '»Ip&dki od mils, zalij koščkr mi U t mrzlo vodo tako da jih bo voda pokrivaU. Tako pasti stati milo čel noč. Med tem časom ee koščki mila zmehčajo. Naslednjega jut rs prisUvi lonček k ognju, naj ae prevre fetrt eli pol ure: P dr kapljic glfcerina eli koflnekr _____ le MJfe milo kot prej To Ukošč milo Udaj vHj iz lončka v poljubni model, ki pa mora kiti mrzel, kjer naj ee atrdi Milo. ki el ga na U način sknhaU. pasti per tednov, da as strdi. Ako ne gre rado Iz modela, kamor el ga __ _ _ vtiU. tedaj obrežl okoli s nožem SJSESSt^SpS® «(Ijeraaje nadaljevale, dokler ne I- Matere mnogih otrok aii vzgo J slev Ce je ruder, ee pogovarjaj a ajlm o rudaretvu. Ce Je godbenik, ee zanimaj sa godbo, Če je čcvljer, za čcvljeretvo in usnje, če odvetnik, se pomenkuj s njim o od vet* nlških zadevah. In če je polltlkar, mu niker ne govori o kromptoju ali kumarah! Co je.atelet, m nI kar ne hvali nobene vere t Bodi a eteistinja, zakej, le eaake misli morejo voaeti človeka ne člo. veka. 0.-—Hodi vaelej in ob vsaki priliki volit, ln mož bo ponosen nato. 10.- -Hodi posorna nanj in mu izkazuj nekoliko neklonjenostl lit ljubavi! Ljubi ga, kolikor ti pri-puščajo duševne ln teleene Riooll Možje HoMtlt ne mlftll^ nš 1 ju bežen, ker eo aatopljeni v ekrbl, kl jim jih delajo vsakdenji posli. Ustrezaj mu v vseh ozirih, kl so pošteni. N do , političnih t jetnikov kljub »nun stlji, ki so Jo raaglssile e\ rop ske visde tskoj po končani vojni ■eaolidge je vadil kaj ptnti am< ii|klm progrealveem e svojim aatnim pereegm v H»itu MThe Do-lneator" t oolidgava admialetvaoija ho najbrž še bolj protidelavaka v Is-ražanju in pravtkko naaadnjaška v Uvajanju kakor ena njegova trednlka. Coolidge Je mol boeton-aki bankirjev. Niti kmet, niti lnduetrijekl de-iavee ue bo imel 'IMmI^ MMi od njegovega povzdlgnJapJa v predaednika Kdrulenih dHiev __ KOMORRA UTIONE | »ITI • KLICAM VA IIRRD-MO ZAfRDAKJV. (Nadaljevanja a prve etrnnl.) Množice ao kljubovaU enehu nejhujših podnebnih neurij v tom poletju. Grmelo je, bliskalo se U lilo, da je bila grosa. Coolidge je sagovoruik .odprte delavnice, in kekor Vae kaše, bo nejbri nadaljeval boj za lUrding Deughertyjfvo sodno prepove«! proti mm tistim delavcem, ki se potegujejo za pošteno mecdo. To, da je Coolidge ^osvsl nerodni ml-lleo proti itevkujočim -policajem v Bostonu, ko je bil governor dAave Mbnaets, dopoveduje, kej r lavstvo pričfkovatl od novega predhodnike. I Relph (lieplin In eedem drugih poHUČnttt jetnikov, kl so bili pahnjeni med vojno v Ječo radi švojih političnih nazorov, je pri-šlo Is leavcnwortheke ječe par dni pred neodnim Herdiogovim peto zedrngjeno vezjo ne efoJI svolmdi Is zapors, ia nad štiriindvaje«! dragih politični!. Jetnikov Je še vedno * ta jetiilškim zidovjem Coolidge Iki težkoda pravičnejši l.—Dej, da Je tvoj moš gospo-der na domu. Ce ga ne smatraš za spodobnega poglavarje, ae ti obla-Ja ljubezen do njega 2^-Bodi dobra kuharkal Ce nisi U, potem najemi dobro kuha* rleo in glej, da bo obed priprav-I Jen a pravem lasa. a.-*Jm^aroj dom privUčen ia prijeUn! r^ el isurjoaa v glasbi, zaigraj aH aapoj katera svojemu možu s večer, ko ee vrne z dela. 4.—Dobro . prvubuj njegova retpolašenje in ee ravnaj po nJem! Nlksr aa svrsčaj vse kriv. de aa asata! Mnogokret Je kriva šemka. O tem sem ee Uhko averIŠ V : i iki r til f MMM! Znaroanja (JulIJa 31-23) po mani, 4r vam narotoiaa potač« m U dUn. Ponovit« Jo prnvo^aano, i* vbi* lista M uaUvimo. Ako llaU »a prajmata, Ja mogoč« valov Ijan, kar nI bil plaUn. Ako Jo val I lat pUUn In ga no prajmata, }• mo«ote «H»f Ijan, vaM nnpninaga Milo-va, pililo nnm dkpUnloo In navodilo aUrllonovI noalov. Naši soalopnlki šo val dni-štvonl ujnlkl In dnifl etopnikl, pri kotorlb lakko plačata naročnino. Naročnina aa eoto lolo Jo HM lnsapolUlnpa42.ftO, Clanl 8. N. P. J. plalajo na pol lota »IJO ln aa tolo loto $3 JO. Za moito Chicago jo aa loto KJOi pol loU »M ^ ..................Za Efmpo etano aa pol b* vanjem na zepad. Ji ao prišli 11 to $4 00. sa veo loto pa $6 00. Tednik eUno aa Evropo 11,70, Clanl doplačajo aamo 50c aa poštnino. - Ntrofolna kkka htil mmI poilj.l« M n.tlor: UfSAVNliTVO "PROSVETA" Nauči ee sanpatl ovojema asošol V pošle vs j njegovo poj«. »(Io, kadar pride sakaonel domov Ce mn nlal mogla zaupati, sekaj al ee pa vseU s njim? 7,—Nikar ne'sitnarit Nikar ae godrnjaj in nergejt Večina mol itn« poln« IV O jih Ustnih eltnoati. b.—Zanimaj ee za njegove po RAJ) RI HfBDSL za mojo eeetričao eemaka ae Je pisala Marija Konatenjevlr, kako M piše aedaj omoŠene, ne vem Doma le občiae 1'olšnik pod Ku mom, pošta UtiJe. Krenjsko in ae nahaja nek je v ftlruženlb drUvalr. Nadalje bi rad Izvedel za mojo eaaeda v etarem kraju, eemske po iaunu Terezija Mivee,keko ee eadaj piše omošene, mi nI umno, doma Je la vasi Pleine, pošle «t, Juri ne RrenJ«kem, kje ee aahaja Rdnišrn.l. državah, ml tudi nI HM. Priporočam » cenjenim šiUteljem "ProsveU", ako kdo poena nJIJ« «n ve ia neslov Je, nro šen, da ml ta nasnsni, zakar bom eata hvale^n eko bodril pe aemi čkali ta oglr*, Ja prosim, da s# zgUalti na- epadi.jl moj naaUv, ILem Ja radi tega. ker W Ja rad obiskal, pe arm naalmr 1/gubH, valed lega lelim. de se ČMtt hitreje prijavijo Kreok Drobe*. P. O. Do* «1, U Nalle, III. , (A4v.) CHICACO, \LL i J abA. w F. si VERA CO uA M KAPlOS, 10VVA PZOSVETA Njeno življenje. PovMt - Spisala Zofka KvadarDamatrovid. (Dalja.) Res je prinašal par dni pred izletom ličen fotografski sparat domov in jo fotografiral s njim mater, L*no, hilieo. hlev, vrt. Slike so prav dobro uspele. Boksi je, da se mora vaditi, ker ga je prosil profesor, da bl na isletu fotografiral ladjo, pa kolege in nakoiiko sanimivih objektov v Benetkah. Imenitna volje je Ml in ljubesniv ie bolj nego navadno. Tiste večere po izletu je prečepel flori pod streha, kjer si jo napravil Umen kot za razvijanje. Kakih petdfcsot slik je rasvil ia kazal materi ln Leni, da vidita, kako krasne so Benetke. Msti ae je čudila, odkod js vzel toliko filmov, ki 4o vendsr preeej draga stvsr. A on je rekel, ds gre to vso na stroške profesorja, ki je bil z njimi, in nekoliko premošacjllh kolegov, ki bi radi imeli t rs jen spomin na prijetni lolski izlet v prijetno mesto na lagunah. Mati in I*na sta imeli mnogo dela na vrtu, okopavanja in zalivanja zelenjave in tndi v ku-hiaji z vkuhavanjem sadja, ki ga je potem po zimi nosila lfna na prodajo v mesto na trg. Ali Tilda je vseeno opazila, da se Bajko malo uči, da se bavi le s fotografiranjem. "Vidim, da bom morala zopet v mesto vpra-ist, kako je s teboj. Konec šolskega leta se bliža, a ti selo zanemarjal knjige, kakor se mi zdi.. "Ob, ne, mama I Ampak adaj se mnogo laie učim kakor prej. Samo v Ioli pazim, a doma nki ai treba skoraj nič ponavljati. Boi videls, moje ispričevalo bo dobro \ nadejam se, da dobim zopet odliko, kakor lani/' aa ja branil in hvalil *. . Droga obletnica Mlmičine smrti se je pribll- fala. Lena ji js bila rsa postavila kril na grob. Tilda je le prej naiadila rož, da jc bil grob vse leto v cvstju. • - "' 1 " ' 1 "Glej, napravil aam fotografijo MlmiČinefa groba," js reke! Bajko tisti dan, predno je Iel dol v mesto v šolo, in ja položil dobro pogojeno sliko svstočega groba pred mater. "Da boi im> la sa* spomin, mama ..." S solzami v očeh je objela sins. "Dober si, vidim, da si dober j da je tvoje aree bolje od tvojih besed ...", js rekla mati. Zaprla se je v sobo, naslonila glavo v dlani in odpihnila v srcu savoro aladko-grenkih spominov na mrtvo hčer. v * ''L' Kako je bilk mila, dobra! Nikoli ni ranila njo-Irca. nobenih skrbi jI ni povzročala, njena edina je vsaemirila materino duio in njena smrt jo je razžalostils. Mirna in blaga ja bila njena narava, njano srce zanesljivo in svfsto. Kako pridne roka je imeli, vedno pripravljeno na uslugo, na pomoč, in kako trden in lep začaj sa j*, skrtral v žibkem deklilkem telesu! ? "Nikoli te ne prebolim, draga, nikoli!" js obetala mati. mM temne, nejssne daljave iasa nja, zadaj M mnogih pretskUh let sta vstali is dve mili, ljublje-ni podobi. Dva otroka sta so držala sa roko ln sta prišla obisklt mater, da ss ji ja nalilo srce od vroča t uge in boleče ljubezni . . . f*IIirko, EHea, Mi*Ua,*lj grobovi jih krijejo . . . In sopet so ta odprla telko zaceljene rane srca in sd bolela pjsbridko. Sladki glaaovi so se zbudili v dtiii. zdavnaj samrli glssovi ( mehke, ginljivo bessde so sa vrnile iz preteklosti. Trije'ljubljeni obrazi ao ss jI nasmehnili od daleč, Is pobledeli, v rahlo sanco igpremanjeni. Mati jo iztegnila roke v nemem hrepenenju, ki mu ni izpolnitve-nikoli. Ss enkrat, adinikrat bi jih pritlanila na avoje srce 1 Aa enkrat, edinlkrat bi jih začutfla tople in Uvo na svatjih prsih I Se enkrat bi ae z lačnimi uatnaml dotaknila njihovih milih glavic! Aa enkrat bi poglobila svoj pogled v preslsdke otrolkc oči Mirkove in EliČine in v globoko resno oko Mi-mlčinol Ae enkrat, enkrst e<11nlkrst ds bi se je doi tskuile mals, mehke. bol#jo!e roke! Oh, duša jih je icl/na, srce jih kliče k sebi nssaj! A(oji dragi, moli mili! Zakaj, zakaj ite mi umrli, sskaj ste odšli, ko sem vas toliko ljubila t lr. aopet sta se odmaknila otroka nasaj v temo preteklosti, ki aa ne vrača nikdar, nikdar. Dekliea 'je odstopile sa njims. Kskor v meglo so se izgubili. Nedoselni hrepenečim materinim rokam, ne-dosežnl njeni tugi ln njeni ljtibesni. ZatisnUa je oči in se saaanjsla nszaj v preteku leta. Izpod trepalnic so ji polzele solze In vendar se je sgsnlla v njenem srcu sladkbst nepozab-ljivih, vedrih spominov. i Sama ni vedela, kako dolgo je tako slonela. Ksker da as je dula odtrgala od telesa in splavala nszsj v davna minuls leta. k ljubljeni deei. ln sedanjost je sastsls. utihnila, kskor včsslb obstoj, in utll.ne ura na ateoi. Prebudila se je. kakor se siromak Isčsn prebudi ls slsdklh aanj o bogsatvu. rankošju, uživanju. Vstala je. Ila v kot, iavlekla kovčeg izpod kio-pi in ga odklsnlls. Tam so ležali drobni spomini, ki jih upravljajo matere od svojih otrok. 8tarl izbo jeni čeveljčki; majhen, piaan predpasnik, po bledel od pranja; mara. rakrpah a ol.Ukica; po-lomi jene Igraje; majhen alamnlk krilca, hlačice. srsjee, vse že porumenelo od lelanja. Davno, dsv no je delsla te drobne Čipke, ilvsla te slvsri. 2e so v grobu rsspsdls teleses, ki jih > ohlsflls v to perilo i nič vet ne teksjo nožlee po aemljl. ki je g'edsla te nogavice. Stari polomljena punčka je i* vedno are s svojimi steklenimi očmi, a Bliee le devno. davno nI več ns avetu. Ia ta oglodana, po-čečka^a knjiga a velikimi alikaml živali, konja, ovaj .tigra, medveda. — kako rad jo je imel Mir k«, koliko povesti mu je morala pripovedovati < antilopah in gaaelah, nosorogu, krokodilih, lira-fah in slonih. Vsaka žival je imela svoja posebar povesti in vedao novih si je morala itmttljgti ms ti Ulej, knjiga je ostsla. a deček je umri Is davno. , Usti je k loč sls as tleh. nasloails se čez te ; spomina In ss raajoksla . . . Hla js v drugo sobo. Tam v škrinji ao Ml« l spravljen« tisto stvari, ki sa ji ostale po llimiel. I obleke, perilo, pentlje, ki jih je nosila v laseh, ro-. dels, ki jih je delala v Ioli. Vsak kamad jc zbujal spomine na davne dni, tedna, mesece. Glej, vzord tipk, abeceda vlita v belo platno, ličen ovratnik, ki si ga je sama izvezla <* pisanimi orna-menti, album, v katerega so ji zapisala prijateljice in sotbuonks polno lepih ganljivih starinskih stihov in Celja a krasno, koristno življenje. Umris jo Mimica ,oašla in le te drobnarije so ostale, kakor plankc ladje, ki se je razbila na pečinah in jih je morje zaneslo na prod. Žalostni, bedni ostanki, mrtvi, brezčutni ... In vcndfr ja mati vadlgnila tanka batistno bluzico in jo pritisnila na obraz ter jo /.močila s svojimi solzsmi .... Vstala je, opotekajoč se, omamljena od tuge, prevzeta od ailne želja, priklicati nazaj ona minole dni, ko je hčerka živela z n jo tn v sobi, sedela pri oknu in ilvala in zvečer pod svetiljko sklanjala k lavo nad knjige in-zvezke. . tf Pristopila jc k omari, da Is tam poliče Spomine na ono, kar je bilo, da si rani srce z bridkim in vendar sladkim spominjanjem na ljubljeno, ne-prelttjeno hčer. , j.T*' l J •fflr. ';.tAjj Odklenila je omaro. Že dolgo se ni utegnile bsviti s knjigami. Po dnevi jas delala sunaj na vrtu, ilvala, pomagala Leni, a zvečer je trudna legala zgodaj spat. r $$ škripajoč se je odprla omara. jSjT ' .Jh Nekaj č-udnega jo je izpreletelo. I " * W Tako prazni so predali ... i Začela je pregledovati knjige, iskati, Mnogo je ^mijkalo. Nfjdražjc knjige. Dela, ki jih je kupil io njen oče in ki so ji bili dragoceni spomini nsnj. Stopila j« na stol,' iskala , . . ';". Morda js Bajko komu posodil . . . _53 ^11 ne, preveč knjig manjka. »S Ia zdajci jo jc izpreletelo, uganila je, izpra*. gledala. Tisti fotografski aparat, ki je o njem trdil Kajko, da mu ga je poaodil njegov prijatelj... Zs par tednov ga ima... čc bi bil izposojen, M ga bil moral 2a davno vrniti ... " »j* Kupil ga jc, kupil za denar, ki ga je dobil za knjige! Za knjige, ki jih je ukradel materij Knjl-ge, ki so bile nekdaj dedova last 1 J , T'" * Nekaj surovega ji ]e udsrilo v obraz. Ninyi ponoss, niti polten ja, niti srcal JLV^ "Ali si ti prodal dedove knjigel" je vprašala sina, ko sc je vrnil zvečer. A /m • • "Da, jaz," je priznal. Prestrsiil ss js in po-bledel. "Odpusti, mams, profim te, odpusti' jc prosil in jo lovil fts roko. "Nikoli več no Jtorim česa takega, nikoli več!" A •j* Odpshnila ga jc od sebe. iš. ^"Pustimo!" • J. . Njeno %rqc jc otrdelo, čutila ja grfttejt prezir v ustih. ..'• V''' V. y *vi . "Tak si, kakor js bil tvoj oče!" mu je zaluci-la v obraz in odila ig sobe. f ■ ;'..pvt i \< W< * .'v v >Ia zdajle je spoznavala vsak dan bolj: Tak je, kakršen ja bil njegov oče! ^ S M •e , Vss sc je ponavljalo. Laži, prevare, ponever-jenja ... Konec lolskega leta je prinesel domov Izpričevalo srednje vrste. Čez počitnice ga ni upala postati niksmor. Na Trato ni bilo niti misliti; stric Robert je ležal bolan. Za julij ji ni nihče poslal oaih običajnih dvajaet kron podpore. Slilala je, da ima atarec velike skrbi, da ata mu aina napravica novih neugodnoatl in da so se že zabeli oglašati dolžniki s tožbami na posestvo. Da se je mogla sa-nesti na sina, bi ga bila poslala k enemu svojih bratov. To bi jih bilo zopet zbližalo; dopisovanje e njimi j<> postajalo vedno redkejie in površttejie. Ali Izgubila je le vso vero v sina in se ja bala, da ji napravi nove sramote. Vss ji ja bilo tnje, kar je, govoril in delal. Njegova lzpremenljivost, lahkota, a katero je pozabljal laatne pregreške, pomanjkanje aramu in ponoaa. Kakor loga je bil gladek in lahek, z nobeno besedo ni mogel Človek priti do njegs. Zgodilo se ja, da ss je zjokala pred njim od skrbi ln strahu pred bodočnostjo. Tolažil jo je in se ji saklinjal. da poatsne drugsčen, naj se nc žaloati. AU komsj je odlel skozi vrata, la g* je sliiala zunaj Ivilgati in prepevati, kakor 0a ao nI nič zgodilo. Nobeno resnob« ni bUo v njsacV Za4*1 ae ja laakatl okoli Lene, ko je videl, da mati vendar ni tako mehka, kakor je hotel, da bi bila. Izmiiljal ai je rasne ljubeznivosti ta rfjo; po neki rszglodnki domače hribovske vasice ji bil prsrisal in skonstruiral v povečanem formatu njeno domačo farno ecrkev in ji sliko skrivkj obsall nad posteljo v njeni sobici pod streho; pomsgal ji js včasih zjutraj nositi ksnto z mlekom proti mestu. Lena je bila dostopna takim uslupam Ita"večkrat mu je dajala skrivaj denarja ls svojega, da js imel za cigarete,, ki jih jo ksdll na izprehodibi ktor si doma ni upsl zaradi mster^. ; ' Msti je hotela, naj tudi o počitnicah čita kaj resnega. Itudira jezik ali kaj takega, da se preveč ne nsvsdi brezdelja ln lenobe. AU to ga ni Veselilo. % Miličevim Perdom sta si bila nabavila tam burice. Rajku je Lena dala denar in cela dneva ata breakala. Lepo ju je bilo si lis t i tvečer. Imela sta tudi* lep glas pa sta pela Ia brenkala. Naučila tta se vse polno raznih slovanskih nsrodnlh pesmi; slovanske pa hrvatske, čeike, poljske, mslortta dumke. vse sta iztaknila. fUjko je bil prijete^ dečko, vedno vesel, poln lale in dovtipov. Povsod so ga radi Imeli ln bU js po vseh lupnilčih, šolah ia poltah po okoHel dobrodošel gost. MttiČev oča ga je vabil k sebi la k svojim sorodnikom, kadar je Iel kam v počete. Tildi ni Mlo prav, da hodi sla toliki ,ali popolnoma sabraniti vsega mu al mogla. Tudi je tdaj Lena bila s fantom. ^PH nas je pusto, kaj bi delal domaf Naj gre. saj aa počitnice, prestrogi sts, gospa," js karala Tilda < "Ne puičam ga rada k tujim ljudem ln pa ts-ko ns ssme sahava, posete ln veselice, življenje in gostija A on bl aamo tsmbural In ss kratkočasil." L " Mlad je ia. kaj mu kotetsT Midve sva pre-dolgočasni sanj. Fsntjs v njegovih letih ne sede radi dama.*' "Da. ali en potrebuje atro^stL Saj veste, kaj au je la vae napravil . . .** Lav Tolstoj: - | Rodbinska sreča. DRUGI DEL. i == PONDEUEK, g. AVOU8TA "Ne, noče in ne apre mc rasu mtti!" ltekla tem, da grem pogledat K otroku ter sem odšla odS^M. Morali, sem biti sama, da se izjo-aem, iz j očem .. .1 ' . . r (Dalje.) Zsslilal se je k krsti na ovinku ceate fllas moja prijateljice, ki mc jc zvala. Spanietovala tem se zopet, izmuznila mu tvojo roko in ozrevii te nanj, pohitela do« gotpe L. M. Vtedli tvs v kočijo n ie le tedaj tam se ozrla. Odkril se je ter z nasmehom nekaj izpre-govoril. Niti slutil ni, ksko neizrekljivo mi je omrzel v tem trenutku. Življenje kazalo se ml je sedaj tsko nesrečno, > bodo&nost tako Urczupna in minulost tako črma! Ggh>4 L. M. govorila je s menoj, toda nisem ja razumela. Zdelo se mi ja, da govori le is pomilovanja da bi zakrila zaničevanje, katero «cm jjfysjWa. V vsakaj besedi, v vsakem pogledu čutila aem nje no zaničevanje la rasialjivo po milovanje.. Poljub gorel mi Je ka-tor sramotno zanemenje na licu n misel n* moža in otroka bila ml je neznoena. Ko aem bila aama v svoji aobi, poskušala tam premilljavati o svojem položaju, pa zopet mi jc bilo. temo v samoti Nisem mogla piti laja, ki so mi gs podali ia sama ns vedoča zakaj, naumila sem, da tvečer popeljem k sitemu molu v Heidelberg* de le ko sem, a slu ni lelesniški vos, ko je začel vlak drdrati ln me je ovci hladen sko-okno pihljajoč voter, zavedla sem t zopet ia začela jasneje prs milljevati o svoji minulosti in bo dounostl Vse moje zakonsko živ jen je od dne, ko fva se preselila Petrograd, pokazalo se mi jO h krati v notaj luči ter očiUjs *te-Mlo mojo vest. Prvikrat sem ss živo spomnils prvega časa hajine-ga Življenja aa deželi, na najino načrte ter se vpraiala: Kakino srečo užival je moj mol v tem času.. In čutila sani, ds sem dosti zakrivila #ti njemu. "Ali zakaj me ni zadrževal!^ vprašala sem se. "Zakaj ai upotrcbljaval moči tvojs ljubezni, ali mt pa nemara čilo ljubil nit . . . Ali naj bl bil tudi kriv ali na, poljub tujega človeka gorel je na mojem lici in čutila sem ga le vsdno. Kolikor bližje sem prihajala Heidelbergu, tolikanj jasasja gsm al predstavljala moža ip ,|olikanj- strainejf te2ilo me je bližajoče so snld^ nje. #, .;] "Hočem mu ispovedati vse, vse oplakati z solzami pokore," ailzlil^tam ki, "Itt on mi bo vsa odpustil." Ali nisem ie vedela sama, kaj Mrse" mu naj razodenem, in zsms sebi nisem vsrjela, fa mi bo odpustil. -Tods, ko sem stopila v sobo svojcavi možu tar vsglsdala nje govo mirno, če tudi začujeno ili aa, začutila ssm, da nimam niče sarv kar bl mu povedala in ds ga ne morem prositi odpuičanja. Kes in lalost ostala mi ja v duši, ker je nisem bila zmožna izraziti. "Tako iznsnsdal" pozdjsvil me je oa. "Jutri sem ta hotel o-bisksti." In pogledavii mi bližje lice, prestrašil se je- nekako. "Kaj je s teboj! Kaj ti jet" povprašal ms js. (Dalja prihodnjič.) 'Nič mi ni," odgovorila sem mu ter komaj zadržala solse. "Pri šla asm ss zatiraj. Ce je mogoče, odpotujva že jutri na Rusko. Gledal me je precej dolgo molče in pozorno. > "Nu, povej vendar, kaj se je rgodilof" silil je. ' < Zardela.sem nehote ln pobesil* cčl. V njegovih oČesUk zasvetila sc ja jasa. PrestralBa ssm ss milil ki so sa mn moglo vzbuditi, ia rekla aem: "NU ae ni zgodilo: bilo mi js le neugodno in dolgočasno bres ts-bo la praariiljevala sem mnogo a najinem življenja in o tebi. Že zdavnaj sem se progre&la nad teboj. Zakaj hodil s menoj tjakaj, kamor as ti ne poljabif... Zaka) si pustil vsa po mojej volji f. . . že zdtvncj som mnogo zakrivila I" ponovila sem In posilile so me solze. "Pojdlva na deielo, aa zmirajl" MAh. saoja draga, prizsnesi mi s tako vznemirljivimi prizori I" dejal je kladno. "Da hoče! na de-želo, to ja lepo. ker sa aaau novel Is skoro polil; da pa koče! tja za smlraj, ta Ja nesaatael.. . Vem da tam ae vztrajal dolgo. Izplj skodelico čaja, ta ko bolje zate," končal Je, vstal in pozvonil si«, žsbniku. Prišlo ml je na misel vae. kar si ja saogel saiaHti o aseal, In Mlo me j» strah tek mblij. katera sem mu priplaovala. ko sem se vjela a njegovim nezaupljivim ia Uko rekot ♦rsmotilaim name uprtim pogle- dOSL . Zopet je oživela naša tako dal-go zapuščena hila v Nikoljakem; pa ni oživelo, kar je poprej živelo t njej. i-^Jaterc ni bfio več in midva bila sra aama. Ali sedaj nama samota ni bila več potrebna, temveč ;ako neugodna. Zhaa minila nama je tolikanj *'Moetaeje, ker sem bila zopet bolna in tem o-7.d r a vila io le po porodu tvojega < ruge v ilru/in.th Kot izvrstno zdravila I u> pntb&vo in — jsmljita Severa9« I Balzol ' (pnj ibm hai tlvIjMukl Sala«) J Priporočen nrtia m oslabelosti. Caaa SO la SS cantor. ZA KUHANJE PIVI 4.J! domST imamo v sslogi sUd, hmelj, in tm drage petrsbtttn«. Po* ss prepričajte, ds ja doma al kuhani vadno Is najbolj« « naST Dobiti Js tudi statol stekleni« ia rasnih ionerr, iti Mi vsm destsvimo nsrotlkl fttS, totoo v vss kraja. Groeerijsm. alsdčičsrjem dsjslne žslesnins dsmo pitajJ puat prj večjih naročiliL Mi informacije nat FRANK OGLAR, S401 SafsrUr Avmm. >T J 'iHU.J.' f " ■ "J PBAVS ttLASMi Vtolaf Ms Oramofeaa sa rog aU bmi Cona $S2M ds a450.fla, Slovenka Vlttor plo«a doWas< I« prt EMIL KISS, BANKIR 133 Ucoad Av^ Naw York City EMIGRACIJA IZ KRAJA JE ZOFET ODPRTA DO JUNUA MESECA 1924 J 6426 OSEB SME PRITI V AMERIKO Ako nameravate va«s leno, otroke aH sorodnik« dok« * ?MU tskej mea ta jas ram vrstim vse POTNIŠKI EMIL KISS, BANKIR 133 Sac«ri At«, N«w V«k C*r ■■