Poštnina plačana v gotovini
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Uredništvo in uprava Ljublja-■a, Dalmatinova ulica 11. — Poštni predal št. 115. — Naročnina na mesec 4 Din, četrt leta 12 Din, pol leta 24 in na leto 48 Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din.
Posamezna Številka 1‘— Din
Inserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj se pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana I.
GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE
Leto 1.
V Ljubljani, dne 7. aprila 1934
Štev- 6.
Narod se zbira na pravi poti
Nihče ne loči tako hitro in čisto Ijulike od pšenice in laži od resnice, kakor
bistro, le nepokvarjene narave vajeno narodno oko in srce
Ko smo po zadnjih občinskih volitvah slišali in brali doneče slavospeve zmagoslavja v tisku JRKD oziroma novo krščene JNS, bi skoraj utegnili verjeti, da je bila zmaga te vladne stranke res 93-, 95- in celo 99-odstotna. Omenjeni tisk je poskušal prekričati celo samega sebe in svojo zavest bojazni, da le ni vse tako, kakor je izgledalo po njegovih »točnih« podatkih. Seveda je v prvem ognju navdušenja in zmagoslavja sploh zatajil vsako opozicijo in odrekal vsemu slovenskemu zdravemu, treznemu ljudstvu pravico misliti drugače, kakor veleva »edinozveličavni« evangelij JRKD oziroma JNS. Kmalu pa se je pokazalo, da nudi dejanski položaj precej drugačno, za zmagovalce dokaj nevšečno sliko. Počasi, le po skromnih porcijah se je javnosti servirala resnica, čeprav še vedno zavita v kričeči plašč namišljene zmage in v oblake umetne, prazne megle. Le polagoma se je pričel vihteti zopet njihov starodavni, že davno skrhani meč nad glavo opozicijskega zmaja, ki je v prvih povolilnih dneh po navedenih poročilih že ležal dobesedno razkosan in obglavljen na volilnem bojišču slovenskih občin.
Zopet smo oživeli in nagajali tudi v tiskanih izlivih JRKD oziroma JNS in zopet smo smeli oziroma morali prevzeti vlogo nasprotnikov, ki jih je treba temeljito iztrebiti, da ne bi morda delali nepotrebne zgage, kalili prijetnega paševskega miru v taboru JRKD v naši mili domovini in odpirali oči ljudem, ki naj bi ostali slepi v blesku in sijaju gloriole JRKD, čeprav so jih budile k prebujenju in najglobljem spoznanju prave resnice in stvarnega položaja mnogoštevilne batine in udarci prav s strani onih, ki so znali dajati pred volitvami najslajše in skoraj neizpolnjive obete in obljube.
Glavni organ JRKD oziroma nove JNS v naši banovini je zapisal nedavno v svojem uvodniku o ponovnih občinskih volitvah, da > je bila po končanih volitvah prva in največja skrb strahovito poraženih opozicijskih voditeljev in podvoditeljev, kako bi omilili svojo blamažo in olepšali svoj polom, obenem pa vlili vsai nekaj novega poguma svoji razredčeni in zbegani vojski.« In to je tudi zapisal, da »so začeli spregledovati še oni, ki so se do takrat dali še hujskati in zapeljevati«. Poraženi voditelji pa da so »inscenirali celo poplavo pritožb na upravno sodišče v Celju«.
Res je, da je bilo vloženih lepo število pritožb proti nepravilnemu postopanju in poslovanju volilnih odborov, res je pa tudi, da je upravno sodišče v mnogih primerih ugodilo pritožbam in odredilo nove volitve v dotičnih občinah. Še druga velika resnica pa je, da so se tudi pristaši oziroma organizacije JRKD pritožili proti izidu volitev v vseh onih občinah, kjer so propadli (kje je vendar ostala tolko opevana in naglašana 99-odstotna zmaga?!) in da je upravno sodišče skoraj vse te mnogoštevilne njihove pritožbe zavrnilo kot neosnovane in brezpredmetne. Čudno se nam zdi, kako je mogla JRKD pri svojem gostobesednem poudarjanju in hvalisanju svoje znane resnicoljubnosti in objektivnosti pozabiti na navedena dejstva in jih zatajiti v trenutku, ko ji sili skozi usta tolikokrat osramočena in blamirana, pa še v prav težki zimski kožuh oblečena božja hčerka — resnica.
Zato zavračamo očitek, da »naj je bila spekulacija, ki je diktirala pritožbo proti volitvam, že taka aii taka, da so prvo hudo razočaranje doživeli pritožniki že s samo usodo svoje pritožbene akcije,« kar na naslov njegovega vira samega. Isto velja v celoti tudi za nadaljnjo njihovo ugotovitev, »kako strogo je sodišče postopalo in kako rigorozno je tolmačilo zakon« in da so »ti razlogi najboljši dokaz, da so morale biti skoz in skoz iz trte izvite one 'številni pritožbe, ki so bile od sodišča odbite«.
Odkrito nas pa veseli neko drugo dejstvo, ki ga priznava tudi glasilo JRKD ob koncu svojega članka, ko se sklicuje na rezultate ponovnih občinskih volitev v nekaterih občinah, ki jih je s svojo razsodbo odredilo upravno sodišče. Ta stavek se namreč glasi: »Te številke in ti rezultati govore sami tako jasno in glasno, da je pač vsako podčrtavanje nepotrebno.«
Da, res je, prav ti rezultati in te številke govore sami na sebi, tako jasno in glasno, da ne morejo bolj. Naravnost kričijo, tulijo in obtožujejo, visoko do neba, od obzorja do obzorja. Pred narodnimi zdravimi, čistimi očmi in nihče ne more skrivati stvarnih dejstev, kakor so se dogajala in prav to nas potrjuje, da morata končno zmagati edinole pravica in resnica, ker vsako slepomišenje in potvarjanje poštene, moške besede priprostega in spekulativnih laži nevajenega naroda mora imeti svoj neizogiben konec. Vsem tistim, ki jim je gola, čista resnica še precej, ne le nekaj več, kakor pa trenutni užitki in minljive, kratkotrajne koristi, pridobljene na tako dvomljiv način, da jih ne sme obsijati pekoče solnce poštenja in pravičnosti, ker bi se sicer takoj stopile v kup smrdečega blata, vsem tistim, ki jih je še zelo mnogo med našim narodom, so znane metode, ki so se izvajale pri zadnjem ljudskem glasovanju, ki bi moralo biti res svobodno In nepristransko. Nekaj pa le imamo, česar nam niso mogli ugrabiti vsi zahrbtni, svobodnega človeškega dostojanstva
Narod v borbi:
lil
Narod sam organizira svojo stranko in povsod pripravlja javne shode in manifestacije v borbi za svoje narodne in politične pravice
Kakor sino že ponovno poročali, se zelo živahno razvija med narodom zlasti zborovalno gibanje s ciljem, da se povsod snuje in krepi Jugoslovanska narodna stranka, ki se bori energično in dosledno za svobodo, pravice in enakost vseh Jugoslovanov. V vseh krajih naše domovine, na področju vseh devetih banovin že obstojajo mnogoštevilne in čvrste organizacije Jugoslovanske narodne stranke, ker se narod sam organizira po vseh vaseh in občinah, da tako dokaže upravičenost in potrebo te svoje stranke. Jugoslovanska narodna stranka je kot opozicijska stranka pokazala v parlamentarni borbi, da gleda z budnimi očmi na težke razmere med narodom in da ostro kritizira ter pobija politiko vladne JRKD stranke, oziroma kakor se po novem imenuje: JN$, o kateri je vsakomur znano,, na kakšen način se organizira in še vzdržuje med narodom. Narod se dobro zaveda in čuti, da se svojih skrbi ne bo mogel iznebiti brez dobre in močne organizacije, ki si jo ustvarja v obliki svoje res narodne Jugoslovanske narodne stranke, ki tako s svojim programom, kakor tudi s svojim delom narodu zagotavlja boljšo bodočnost v vsakem pogledu. Zato narod tudi sam organizira velika zborovanja, na katerih daje duška svojemu razpoloženju s pomočjo svojih mladih organizacij Jugoslovanske narodne stranke.
Kakor smo obveščeni, se je vršilo na cvetno nedeljo v Splitu veliko zborovanje za ustanovitev banovinske organizacije Jugoslovanske narodne stranke na področju primorske banovine. V navzočnosti odposlancev iz raznih okrajev se je sestavil akcijski odbor Jugoslovanske narodne stranke za primorsko banovino. Ob tej priložnosti sta bila na zborovanju navzoča tudi narodna poslanca g. Svetislav Hodjera kot predsednik glavnega akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke iz Beograda in g. dr. Milan Metikoš, predsednik poslanskega kluba Jugoslovanske narodne stranke. Oba narodna voditelja in organizatorja sta imela obširne politične govore, poleg njiju pa je govorilo še več drugih govornikov iz raznih krajev primorske banovine, na kar je bil soglasno izvoljen akcijski odbor Jugoslovanske narodne stranke za primorsko banovino s predsednikom g. dr. Oskarjem Tartaglio iz Splita na čelu. Navdušeni narod razvija izredno živahno aktivnost In čvrste organizacije prav v vseh okrajih primorske banovine.
Istočasno, ko se je vršilo zborovanje Jugoslovanske narodne stranke v Splitu, je bil velik shod naše stranke tudi v Pakracu, kjer se je zbralo ogromno število ljudi iz vseh okoliških vasi in občin. Shod se je vršil na trgu in se je ob tej priložnosti vidno opazilo, da je ves narod resnično navdu-
nevredni ukrepi in podvigi naših nasprotnikov: Prosto, nepristransko in točno mišljenje ter gledanje vseh zadnjih dogodkov in pa trdno, neomajno zavest, da prejme vsako delo ali nedelo tudi svoje pravično plačilo. Vse ob svojem času!
Da pa ta čas ne bo predaleč, bo poskrbela Jugoslovanska narodna stranka, ki bo s svojimi mnogoštevilnimi poštenimi, čistimi in zavednimi pristaši, ki jih ima med vsem narodom in katerih mogočne vrste se od dne do dne bolj množe in zgoščajo, nastopila kaj kmalu v odkriti, brezkompromisni borbi za narodne pravice in zahteve. ki jih mora spoštovati kot največjo svetinjo sleherni pošteni sin Jugoslavije, ki je je seveda vreden in dostojen.
Tak prevrat, kakor si ga domlšljuje JRKD, da ga je izvedla, ljudskemu mišljenju res ni šel v glavo. In tudi ni mogel iti, ker ga naše ljudstvo ni sprejemalo s čistim razumom, z nepokvarjenim vročim srcem in z odkrito, resnicoljubno dušo. Ta namišljeni prevrat se pravih sinov našega naroda ni dotaknil niti kot bežna, trenutna senca. Pravi prevrat v ljudskem mišljenju se kuje v globoki, zdravi notranjosti naroda samega; njegov izliv bo preplavil vse nezdravo, nepošteno in politično-nemoralno, kar še pod silo časa in razmer moramo trpeti na zdravem jugoslovanskem narodnem telesu in bo kot žareča lava iz mogočnega narodnega ognjenika resničnega jugoslovanstva zamoril in uničil za vekomaj vse one pojave, ki nas že dolgo poskušajo zastrupljati z bolezenskimi kalmi nesloge, politične nestrpnosti in bratomornega, brezciljnega boja.
Tudi na praznobesedno hvalisanje o raznih volilnih zmagah bo izgovorjena prav kmalu na pristojnem forumu odločna javna beseda čiste resnice in stvarnosti. Za to je poskrbela Jugoslovanska narodna stranka preko svojih idealnih, junaških in doslednih borcev za zmago pravičnosti, poštenosti, resnice in svetih narodnih pravic.
Na naši težavni poti nam je najtrdnejša, zvesta in zanesljiva opora živa, vesela zavest, da hodi v naši borbi z nami tudi široki narod sam, željan trde, a poštene, dostojne in nekrvave borbe za svoje pravice, za skupno dobrobit in napredek naše velike domovine Jugoslavije!
šen za Jugoslovansko narodno stranko, ki se odkrito in najodločneje bori za narodne pravice. Med
govorom narodnega poslanca g. Miloša Dragoviča, tajnika glavnega akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke, je nastopil zastopnik oblasti, ki je ponovno prekinil govornika in naposled razpustil shod, kar je med navzočim ljudstvom izzvalo silno ue-razpoloženje. Tedaj pa je narodni poslanec g. Miloš Dragovlč zbrano ljudstvo večkrat in ponovno naprosil, naj se mirno razide; narod je svojega narodnega poslan ca ubogal, obenem pa je bil trdno prepričan, da se bo že v najbliž-nji bodočnosti vršil v Pakracu velik manifestacijski shod, na katerega mora priti več narodnih poslancev Jugoslovanske narodne stranke, ker se je ves narod z navdušenjem in spontano oklenil programa in ideje Jugoslovanske narodne stranke.
Glavni akcijski odbor Jugoslovanske narodne stranke v Beogradu je prejel od akcijskega odbora Jugoslov. narodne stranke v Ljubljani poročilo, da se je tamkaj vršila dne 22. marca konferenca za razporeditev shodov in zborovanj naše stranke v dravski banovini in da je okrajno glavarstvo v Litiji prepovedalo sestanek pristašev in somišljenikov Jugoslovanske narodne stranke dne 25. marca t. I. na Polšniku, zaradi česar je narodni poslanec g. dr. Milan Metikoš, predsednik poslanskega kluba Jugoslovanske narodne stranke, še takoj iz Ljubljane poslal g. notranjemu ministru brzojavno pritožbo.
Ta vest, kakor tudi razpustitev shoda v Pakracu, dokazujeta, da se vladna JRKD oziroma JNS med narodom ne počuti ugodno, če se že poslužuje takih metod istočasno, ko se s strani njenega vodstva v senatu izjavlja, da se pričakuje v areni, med narodom nasprotnik iz opozicije v politični borbi. Vladni JRKD oziroma JNS ne bodo pomagale take in podobne metode, s katerimi se narodu preprečuje možnost zborovanj in posvetov, ker se je narod v svojih težkih skrbeh že jasno opredelil proti vladni JRKD oziroma JNS in ne bo treba več dolgo čakati, le do prvih volitev, da bo vladna JRKD oziroma JNS občutila, s kakšno ljubeznijo jo podpira sam narod zaradi njenih »velikih zaslug« in »velikega dela« v sedanjih težkih razmerah.
Razen navedenih shodov med narodom se je vršilo tudi večje število zborovanj v donavski in drinski banovini, kjer so odkrito in javno nastopali za svojo stranko in idejo mnogoštevilni navdušeni borci Jugoslovanske narodne stranke.
Gg. trafikantom I
POŠLJITE OBRAČUN ZA MESEC MAREC ZA VSEH 5 ŠTEVILK, OBENEM PA KAR Z OBRATNO POŠTO VRNITE NEPRODANE IZVODE. IZKUPIČEK ZA PRODANE ŠTEVILKE, ODBIVŠI SVOJO 25% PROVIZIJO, NAKAŽITE PO PREJETI NAŠI POLOŽNICI NA NAŠ ČEKOVNI RAČUN: »EDINOST«. ŠTEV. 12.042.
Svetislav Hodjera,
narodni poslanec in predsednik glavnega akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke:
V borbi za spremembo volilnega sistema
Sedanji zakon o volitvi narodnih
poslancev se mora spremeniti iz
temelja, ker je ta volilna geome-trija nevarna za narodno edinstvo
Dve glavni značilnosti sedanjega zakona o volitvi narodnih poslancev sta: prvič državne liste in drugič posebno favoriziranje one liste, ki dobi pri volitvah relativno več glasov v vsej državi.
Po prejšnjem volilnem zakonu so volilci glasovali za okrožne liste; te so imele poleg nosilca za dotično okrožje tudi še okrajne kandidate. Po današnjem volilnem sistemu se liste več ne sestavljajo po volilnih okrožjih, čeprav imamo tudi še sedaj volilna okrožja, temveč se sestavljajo za vso državo in imajo okrajne kandidate za vsak okraj. Prej je mogel nosilec okrožne liste sprejeti na svojo listo za vsak okraj le po enega kandidata, sedaj pa lahko sprejme nosilec državne liste za vsak okraj toliko kandidatov, kolikor jih le hoče. Prej je bilo mogoče zvezati dva upravna okraja v en volilni okraj, kar je vplivalo na razdelitev mandatov med kandidati, vezanimi na istega nosilca okrožne liste, dočirn je danes to spajanje upravnih okrajev nemogoče.
Državna kandidatna lista velja le tedaj, če ima vsaj po enega kandidata za vsak okraj in če tako listo predlaga vsaj po 30 predla-' gateljev v polovici okrajev v državi, ta polovica vseh okrajev pa mora biti razdeljena najmanj na šest banovin. Ti predlagatelji pa ne predlagajo okrajnih kandidatov, temveč celotno državno listo. No-! silec liste lahko nato sprejema za j vsak okraj kandidata ali več njih po svoji lastni volji brez ozira na razpoloženje in izražene želje vo-lilcev v tem okraju.
Državna lista ni vezana na stranko in jo lahko predlaga vsak, vendar pa si je spričo zgoraj omenjenih formalnosti težko zamisliti, da bi se nekomu posrečilo postaviti listo, ki se ne bi opirala na kako politično organizacijo.
Druga značilnost tega volilnega zakona je posebno favoriziranje liste z relativno večino glasov. Po § 62. volilnega zakona se mandati razdeljujejo med posamezne državne liste na sledeči način: Glavni volilni odbor ugotavlja po končanih volitvah, koliko glasov je državna lista prejela v vsej državi; oni listi, ki je prejela relativno večino, se dodele tri petine mandatov v vsakem volilnem okrožju brez ozira na to, koliko glasov je ta lista dobila v posameznih volilnih okrožjih. Volilnih okrožij je 35 in njihova moč se giblje med 5 in 15 okraji.
Da smo si pa vsaj približno na jasnem, kakšne možnosti bi mogle nastati po bodočih parlamentarnih volitvah in kakšne posledice bi utegnili roditi taki volilni rezultati, vzemimo za primer eno volilno okrožje in prilagodimo nanj vse te možnosti in posledice.
Po uradnih podatkih, objavljenih v dnevnem tisku, je volilo pri zadnjih volitvah dne 10. novembra 1931. vsega skupaj okrog 2,325.000 volilcev, po prav tako uradnih podatkih pa jih je približno toliko volilo tudi leta 1927. Zato smemo smatrati z veliko verjetnostjo, da bo tudi pri prihodnjih volitvah volilo približno isto število volilcev.
Vzemimo, da se bodo bodočih volitev udeleževale tri državne liste, ki jih imenujmo: listo A, listo B in listo C. Vzemimo dalje, da je lista A prejela 1,000.000 glasov, lista B 800.000 in lista C 525.000. Glavni volilni odbor bi razdelil skupno število mandatov, ki bi znašalo v tem primeru 371, na sledeči način:
Ker ima lista A relativno večino v državi, bi se ji takoj dodelile tri petine mandatov, kar znaša 222, ostanek 149 mandatov pa bi se zopet razdelil med vse tri liste, to se pravi: v tej delitvi sodeluje poleg liste B in liste C tudi lista A napram temu, ali v kakem volilnem okrožju lista A ima ali nima absolutno večino oddanih glasov. V vsakem volilnem okrožju, v katerem bi bilo število glasov, oddanih za listo A, večje od skupnega števila oddanih glasov za listi B in C, sodeluje lista A pri razdelitvi tudi onih dveh petin mandatov in to ne samo s presežkom svojih glasov nad skupnim številom glasov z liste B in C, temveč nasprotno s celotnim
številom glasov, oddanih v tem volilnem okrožju za listo A. To
pomeni, da bi v tem primeru še večji del preostalih 149 mandatov pripadel listi A.
Po statističnih podatkih o zadnjih volitvah je volilo v vardarski, moravski in donavski banovini, v Beogradu in v onem delu drinske banovine iz predkumanovske Srbije okrog 1,200.000 volilcev in je možna verjetnost, da bi lista A prav v tem kraju dobila največje število glasov, da bi pa v onem drugem, zahodnem delu naše države dobila zelo majhno, skoraj neznatno število glasov. Ta domneva je toliko mogoča, ker ni potrebno, da bi bila lista A ona, ki vrši volitve, to je ona, ki ima volilni mandat, ker smo imeli že v predvojni Srbiji primere, da je prejela stranka v opoziciji kljub javnim volitvam ne le relativno, temveč absolutno večino glasov.
Vzeli smo torej primer, da prejme lista A v zahodnem delu naše države zelo majhno število glasov. Za primer naj nam sedaj služi volilno okrožje štev. 6, bivše varaždinsko okrožje, to je Zagorje. Zagorje je na Hrvaškem isto, kar je v Srbiji Šumadija. To volilno okrožje ima 11 okrajev in bi dobila po volilnem zakonu (§ 61) lista A tri petine mandatov in so te tri petine v tem primeru z zakonom določene v sedmih okrajih brez ozira na število glasov, oddanih v tem volilnem okrožju za listo A. Leta 1927. so tu volili 78.504 volilci. Vzemimo, da je lista A v tem volilnem okrožju dobila 3000, glasov, lista B 59.600 in lista C 15.400. Ti glasovi so razdeljeni po okrajih po sledeči tabeli:
c	Skupno	Volijo			
—	«3 —	u-O > O	število volilcev	za R listo	za B listo	za C listo	Opomba
1 St. l	10.420	420	9.400	600	Debelo tiskane številke
Št. 2	9.700	400	9.100	200	pomenijo, s koliko glasovi
Št. 3	9.360	300	8.650	350	je bil v posameznih okrajih izvoljen narodni posla-
Št. 4	8.820	320	8.100	400	nec.
Št. 5	8 300	300	7 200	800	
Št. 6	7.750	250	7.000	500	
Št. 7	7 230	230	3.000	4.000	■ j
Št. 8	5200	200	2.300	2.7UO	
Št. 9	4.690	190	2 000	2.500	
Št. 10	3.380	180	1.500	1.700	
| Št. 11	3.150	150	1.350	1.650	
Skupaj	78 000	3.000	59.600	15.400	
čemur. Naj se je že hotelo doseči karkoli, vendar se je moglo to vendar storiti po kakem drugem volilnem sistemu. V tem cilju sem predložil tudi jaz več predlogov še v skupščinskem odboru, vendar pa o njih takrat sploh nihče ni hotel niti razpravljati.
Prepričan sem, da ta volilni sistem ni le v duhu edinstva našega naroda, temveč da bi nasprotno utegni! mnogo, zelo mnogo škodovati prav temu cdinstvu. Priznavam, da ne bi nikakor znal razložiti in pojasniti kakemu Zagorcu, zakaj niso poslanci oni ljudje, ki jim je narod izrekel zaupanje s frapantno 90-odstotno večino, temveč so postali poslanci oni, o katerih se sme upravičeno reči, da jih narod sploh ni volil. Prepričan pa sem tudi, da temu Zagorcu potrebnega pojasnila, ki bi ga moglo prepričati, ne bo mogel dati tudi nihče drugi. Taki rezultati bi se utegnili prav lahko pojaviti v polovici volilnih okrožij v državi in smemo zato s polno upravičenostjo in gotovostjo računati, da bodo povsod izzvali veliko nezadovoljstvo, katero bodo še podpihovali prav s tem volilnim sistemom vsi oni, ki so nasprotni edinstvu našega naroda.
Isto se bo zgodilo tudi v Šuma-diji, če bo lista A dobila pretežni del oddanih glasov v zahodnem delu naše kraljevine. In takrat bodo Šumadinci imeli priložnost videti kot svoje poslance ljudi, katerih nikoli v življenju niso niti videli niti o njih kaj slišali niti ni narod zanje glasoval. Za narodne poslance bodo prišli ljudje, ki so prejeli morda vsega skupaj komaj po 6 do 7 odstotkov glasov, do-čim ne bodo oni, za katere se je izjavil narod skoraj soglasno in enodušno, sploh prišli v narodno skupščino kot njegovi zastopniki.
Zato smatram, da je današnji! volilni sistem nevaren za narodno edinstvo.
Predpostavili smo, da je dobila lista A v vzhodnem delu naše države od 1.200.000 glasov, ki so bili oddani na tem ozemlju, okrog 900 tisoč, dočim sta dobili listi B in C na istem ozemlju okrog 300.000 glasov. V tem primeru bo imela lista A skoraj v vseh volilnih okrožjih na tem ozemlju absolutno večino glasov in si bo tako pridobila pravico na razdelitev tu-
di ostalih dveh tretjin mandatov, in sicer s polnim številom glasov
oddanih v vsakem volilnem okrožju. Listi B in C moreta dobiti mandate le v onih okrožjih, v katerih so njuni kandidati prejeli absolutno večino oddanih glasov in to zopet le pod pogojem, da ti okraji niso že všteti v onih treh petinah, ki si jih je že prisvojila lista A. V zgoraj navedenem primeru smo videli, da je imela lista B v šestih okrajih ne le absolutno večino, temveč 90 % od celotnega števila oddanih glasov, ni pa dobila niti enega mandata. Jasno je, da ne bi na tem ozemlju — z majhnimi izjemami — listi B in C dobili niti enega mandata. To ozemlje daje 171 narodnih poslancev; lista B in lista C z okrog
300.000 glasovi ne bi mogli računati na več, kakor 3 do 5 mandatov, dočim bi jih dobila lista A j 166 do 168. Na zahodnem ozemlju j pa bi dobila lista A po sistemu relativne večine 122 mandatov, kar i bi ji dalo z omenjenimi 168 mandati 290 poslancev in če ima še labsolutno večino v kakem volilnem okrožju v zahodnem delu naše države, bi se to število dvignilo še za nekaj mandatov.
Iz vsega tega izhaja, da bi lista z 1,000.000 glasov dobila okrog 300 mandatov, listi B in C skupaj pa s skupno 1,325.000 glasovi le okrog 70 mandatov. Po tem volilnem sistemu bi utegnila nastati tudi še ta anomalija, da bi lista C s 525.000 glasovi dobila več mandatov, kakor pa lista B s 800.000 glasovi, primer s šestim volilnim okrožjem pa nam kaže, da obstoji tudi možnost, da dobi lista B z
800.000 glasovi samo svojega nosilca liste za poslanca.
Omenjenih 70 poslancev, ki se dele med listi B in C, bi bili v pretežni večini, če že ne vsi, z zahodnega ali vzhodnega ozemlja Jugoslavije, kar bi pomenjalo, da bi bili skoraj vsi Hrvati in Slovenci ali pa vsi Srbi. Z drugimi besedami povedano: v narodno skupščino bi prišla močna opozicijska skupina, ki bi dobila po sili volilnega zakona pretežno versko in plemensko obeležje.
Zaradi vsega tega ponovno trdim, da je današnji volilni sistem nevaren za narodno edinstvo in da dosega prav one rezultate, ki jih izrecno prepoveduje § 13. ustave.
Glavni volilni odbor je, ko je ugotovil, da ima lista A relativno večino glasov v državi, odredil tej listi tri petine mandatov v vsakem volilnem okrožju. Po zakonu se te tri petine mandatov dele najprej na kandidate, vezane na listo A, ki imajo absolutno večino glasov v svojih okrožjih; ker takih kandidatov, vezanih na listo A, v tem volilnem okrožju št. 6 ni, se dele mandati med one kandidate, vezane na listo A, ki so dobili največje število glasov. V tem konkretnem primeru bi dobili mandate kandidati, ki so prejeli v prvem okraju 420, v drugem 400, v tretjem 360, v četrtem 320, v petem 300, v šestem 250 in v sedmem 230 glasov, dočim bi kandidati z liste B, ki so v teh istih okrajih dobili po vrsti 9400, 9100, 8650, 8100, 7200, 7000 in 3000 glasov, ostali brez vsakega mandata.
Po tej prvi delitvi deli glavni volilni odbor ostale štiri mandate (preostali dve petini). Ker lista A ni dobila absolutne večine v tem volilnem okrožju, sploh ne sodeluje pri delitvi teh 4 mandatov. Ti mandati se sedaj dele prvenstveno na one kandidate, ki so prejeli v teh preostalih okrajih,, t. j. v okraju št. 8., 9., 10. in 11. absolut-
no večino, to absolutno večino pa so dobili kandidati z liste C, kakor
se vidi iz zgornje tabele.
Iz prej navedenega se vidi naslednje:
1. da je v šestem volilnem okrožju ljudsfvo z vsem svojim odzivom zadostilo svoji volivni dolžnosti in da je volilo 78.000 volilcev, od katerih je prejela lista A 3000, lista B 59.600 in lista C 15.400 glasov;
2. da je imelo šest kandidatov z liste B, vsak po 7000 do 9500 glasov in vendar niso dobili niti enega poslanskega mandata;
3. da so v teh volilnih okrajih bili proglašeni za poslance ljudje, ki so dobili le po 250 do 420 glasov;
4. da je dobila lista A s 3000 glasovi 7 mandatov, lista C s 15.400 glasovi 4 mandate, dočim je ostala lista B z 59.600 glasovi sploh brez mandata;
5. da je na listi C ostal kandidat v 7. okraju kljub dobljenim 4000 glasovom brez mandata, dočim so dobili mandate 4 kandidati na isti listi z mnogo manjšim številom glasov.
Sedaj se pa moramo vprašati, s čim se da opravičevati tak absurd? Jaz mislim, da prav z ni-
Iz vrst naših voditeljev in borcev
Dragotin Perko
Narodni poslanec in član glavnega akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke g. Dragotin Perko, upokojeni podpolkovnik, je bil rojen v Varaždinu, kjer je tudi obiskoval gimnazijo, na kar je končal vojaško akademijo in bil kot častnik dodeljen generalnemu štabu. Bil je tudi dalje časa profesor višje vojaške realke.
Poslan je bil v znani diplomatski misiji z akreditivnim pismom in polnomočjo dne 4. novembra leta 1918., da kot prvi častniški odposlanec vpostavi državno zvezo med jugoslovanskimi pokrajinami bivše Avstro-Ogrske monarhije in med kraljevino Srbijo. Kot tak je prispel v Beograd in se mimo čet nemškega maršala Mackensena preko Klenka, Šabca in Valjeva prebil do srbskih čet, kjer je bil sprejet v avdijenci pri takratnem prestolonasledniku Nj. Vel. Aleksandru, kateremu je prinesel uradno poročilo o najvažnejšem sklepu hrvaškega sabora v Zagrebu, s katerim je sabor dne 29. oktobra leta 1918. soglasno sklenil odcepitev od Avstro-Ogrske in zedinje-
nje vseh pokrajin bivše monarhije, kjer prebivajo Jugoslovani, s kraljevino Srbijo pod junaško dinastijo Karadjordjevičev. Pozneje, o Božiču leta 1918., je sodeloval kot poveljnik glavnih vojaških sil, ki so zavzele Medmurje.
Pred vhodom jugoslovanskih čet v Čakovec, glavno mesto Medmurja, se je udal g. Perku takratni poveljnik madžarskih čet von Gieri z besedami: »Gospod podpolkovnik, pokorno vam izročam mesto Čakovec in Medmurje!« Od tega trenotka dalje je bilo Medmurje naše, jugoslovansko! Kot vojaški upravitelj Medmurja, ki so mu bile podrejene tudi civilne oblasti, kakor tudi poveljnik varaždinske županije in pozneje tudi Prekmurja, je pokazal g. Perko odlične, zmožnosti. Kot poveljnik na severni fronti naše domovine in kot strokovnjak v vseh upravnih vprašanjih je bil tudi odlikovan z redom Belega orla IV. stopnje in Sv. Save III. stopnje.
Leta 1921. je bil upokojen in je živel stalno v svojem rojstnem mestu Varaždinu. Za narodnega poslanca je bil izvoljen pri zadnjih skupščinskih volitvah leta 1931. v okraju Prelog v Medmurju.
Delo našita v narodni
Poleg predsednika poslanskega kluba Jugoslovanske narodne stranke g. dr. Milana Metikoša je imel v veliki načelni proračunski razpravi dne 26. februarja t. 1 daljši, pa zelo kritičen govor tudi narodni poslanec in tajnik glavnega akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke g. dr. Nikola Kešeljevič, iz čigar izvajanj posnemamo danes nekaj odstavkov o
izrabljanju našega naroda po tujih veleka-pitalističnih podjetjih
»V skupščini je govorilo 125 narodnih poslancev, ki so tudi predložili interpelacijo o zlorabah v bosenskih gozdovih, kjer ljudje na posledicah takih zločinskih akcij neizmerno trpe. Toda te izkušnje še niso izučile pristojnih činiteljev, da bi varovali ubogi, preprosti narod pred takimi in podobnimi izkoriščevalci. Tako so se pojavile nedavno v raznih krajih Crne gore (zetske banovine) razne tuje velekapitalistične podjetniške družbe, ki kupujejo tamkajšnje gozdove po 2 Din kubični meter lesa. Predstavljate si lahko, po kakšni ceni in kako lahko te družbe črnogorski les prodajajo na zunanjih tržiščih, če ga kupujejo malone zastonj. Obenem pa moramo tudi pomisliti, da so ti gozdovi edino sredstvo, s katerim se tamkajšnje prebivalstvo še more preživljati. Pristojni činite-Iji niso niti s prstom ganili, da bi preprečili to zlorabljanje in izkoriščanje našega bednega naroda po omenjenih tujih pijavkah, kakor tudi niso niti z besedico poskrbeli, da bi se ti gozdovi, ki so last mnogočlanskih plemen, za-ščtili in se goličave pogozdile.
Tuje velepodjetje, ki je kupilo te gozdove, je izplačalo proti njegovi volji dosedanjemu lastniku, celemu plemenu, na račun kupnine predujem v znesku 1,500.000 Din. Vse gozdove je dalo preceniti pv tujem, podkupljenem strokovnjaku, češ da v naši državi nimamo za to sposobnih in zanesljivih strokovnjakov. Ko pa je podjetje spoznalo, da se mu kupčija kljub smešno nizki ceni z ozirom na slab položaj na svetovnem lesnem trgu zaenkrat ne bo Izplačala, je brezobzirno razdrlo kupčijo, ni zgradilo cest in zaposlilo toliko in toliko naših domačih delavcev, kakor je v pogodbi obljubilo in se tudi obvezalo. Nasprotno je bilo to tuje podjetje še tako nesramno in predrzno, da je še po svoji likvidaciji tožilo osleparjeno črnogorsko pleme za povračilo danega predujma, ki so ga morali ubogi ljudje na podlagi razsodbe pristojnega sodišča tudi res vrniti. Pri takem dogajanju mora človeku pač pamet obstati. Vse navedeno je čista resnica, ki jo lahko dokažem s samimi uradnimi originalnimi dokumenti, ki jih imam v rokah.
Gospoda, ko že govorimo o teh podjetjih, pa naj so to domača ali tuja, si ne prikrivajmo resnice, da se znajo ta velepodjetja, da so le »težka« In kapitalistična, v zavesti, da jim nihče ne more do živega, na vse mogoče načine in izredno spretno, seveda z ueko-gar pomočjo, izogibati svojim obveznostim na škodo našega domačega prebivalstva in naše države. Poleg tega se ta velepodjetja, čeprav tega ne bi smela delati, kar-telirajo in tako imamo danes dolgo vrsto teh nedovoljenih kartelov, ki sistematično upropaščajo naš narod. Naj navedem le skro-
poslancev skupščini
men primer: V skupščini je bil nedavno sprejet zakon, da morajo odslej plačevati producenti cementa od svojega dobička in zaslužka po 1500 Din takse od vagona cementa. Prav nihče ni nastopil proti temu, ker je bil vsak prepričan, da so ti producenti cementa dovolj zaščiteni, da je njihov zaslužek zelo visok in da delajo brez konkurence. Zgodilo pa se je nekaj neverjetnega. Še preden je bil zakon sprejet in uveljavljen, so producenti cementa že podražili cement za 1500 Din pri vagonu, čeprav tega nikakor ne bi smeli storiti, ker zakon izrecno določa, da morajo to novo takso plačevati producenti cementa od svojega zaslužka. Ti producenti so se enostavno kartelirali, po vsej državi so nastavili enotne cene in so si razdelili svoja interesna ozemlja. Da bi se proti tem nezakonitostim kaj ukrenilo, doslej še nismo slišali ali videli.
Znano vam je, koliko zla in hudega je pri nas povzročila tvrdka “»Bata«. Sami ste brali v listih, da je to podjetje nekega dne samo v eni svojih beograjskih podružnic (nasproti hotela »London«) v 8 poslovnih urah napravilo 875.01(0 Din izkupička. In ta tvrdka ima svoje podružnice po vseh krajih naše države, v vsakem večjem mestu, mestecu, trgu in celo vasi, dočim vidite na drugi strani deset in deset tisoče naših poštenih čevljarskih obrtnikov, ki ostajajo brez dela, brez skorjice kruha, poleg njih pa stradajo stotisočl njihovih žen in otrok, vse to po zaslugi tvrdke »Bata«. To podjetje pa je sedaj napravilo zopet nekaj novega. Dobilo je koncesijo za tovarno usnja. Tvrdka kupuje pri nas kože, takorekoč nam odira našo kožo in jih pošilja v tujino, v zameno pa nam daje uvoženi kavčuk. Namesto, da bi tvrdka kože, ki jih pokupi v naši državi, predelovala v usnje pri nas, jih rajši izvaža in uvaža k nam kavčuk, za katerega diktira cene, kakršne le hoče.
Pa ne le tuja, tudi domača velepodjetja so mnogo grešila oziroma so bila izključna eksploatacij-ska domena raznih direktorjev, bančnikov, upravnikov itd. Naj vas samo spomnim na mnogoštevilne propadle banke, na krizo in spremembo v Narodni banki, na razne druge državne ali privilegirane ustanove, na državna veleposestva, predvsem na Belje, kjer je bil upravnik oziroma direktor izmenjan itd. Še vedno pa ni javnosti znano, ali je bila proti temu odpuščenemu upravniku uvedena preiskava in še vedno ni točno ugotovljen dejanski stan pri raznih zamotanih manipulacijah na tem bogatem viru vsemogočega zaslužkarstva. Zakaj, gospodje poslanci, ne razpravljate v narodni skupščini teh in drugih podobnih zadev in afer? Vprašam vas: zakaj ti razni kompromitirani gospodje še vedno niso pod ključem, kamor že davno spadajo? Mar na koncu koncev ne bi bilo boljše, da bi se na Belju naselili oni, ki so brez zemlje In katerih imamo v naši države zelo mnogo ter bi se tako ustvarila tamkaj iz nacionalnih elementov mogočna trdnjava, v kateri bi bili branilci ljudje, ki bi se na Belju preživljali in ki bi branili državo, katero so dosedanji gospodje na njenih posestvih in v nienih ustanovah le sleparili in »pljačkali«.
Ker moram že končati svoj govor in ker mi grozi gospod podpredsednik skupščine, da mi bo vzel besedo, češ da sem predolg
v svojih izvajanjih, naj ugotovim samo še nekaj: Ne morem najti primernega izraza za to, kar se dogaja in kakor hočete vi reševati krizo med narodom. Popolnoma nasprotno boste dosegli, če hočete na pr. javna dela v Črni gori in drugih takih pokrajinah izvajati iz dohodkov takse na bencin, da se tamkaj izboljša promet in če hočete zbrati fonde za javna dela v Primorju iz taks na vino, ko vendar veste, da je to edini življenjski vir vsega tamkajšnjega prebivalstva. To ni več nobena fantazija, temveč je popolnoma nemogoča stvar oziroma popolnoma namerno uničevanje teh pokrajin in preprečevanje vsega onega, kar bi mo-
Iz našegs
POLŠN1K.
Da so tudi pri nas prava tla za razvoj Jugoslovanske narodne stranke, smo videli pred dnevi iz pristopne liste novih članov, ki jih imamo že okrog 200, čeprav so posamezne vasi močno oddaljene med seboj in tako manjkajo tesnejši stiki med njimi. Kljub terorističnemu nastopanju naših političnih nasprotnikov, ki jim prav nobeno sredstvo za dosego njihovih strankarskih interesov ni preveč nedostojno in poštene načelne borbe nevredno, ljudje ne Izgubljajo poguma in vztrajajo na poti ter vzornem programu Jugoslovanske narodne stranke. To bodo naši ljudje pokazali tudi v nedeljo 15. aprila, ko se bodo ponovile lanske občinske volitve, ki so bile razveljavljene. Nobenega dvoma ne more biti, da bodo izpadle tako, kakor more biti le v skladu s poštenostjo, pravičnostjo in redom. Očitanje protidržavno-sti in punktaštva s strani nekaterih fanatičnih nasprotnikov se zavrača samo s treznim, odkritim in pravilnim državljanskim nastopom naših volilcev: Zato nas ni strah bodočnosti. Vztrajali bomo v nelahki borbi za zmago poštenosti in pravičnosti, ker smo prepričani, da bodo lepši dnevi naše bodočnosti izpametovali tudi še razne zapeljance v naši soseščini in da se bomo čimprej našli vsi pošteno misleči jugoslovanski državljani v res konstruktivnem delu za skupen napredek
Povedati vam moram, da si ustvarite pravo sodbo o odmevu, ki ga je našla Jugoslovanska narodna stranka v naši lepi, a hriboviti občini, popolnoma nepristransko laliko iz dejstva, da so velike množice zrelih mož in fantov z nestrpnostjo pričakovale nedeljsko jutro 25. marca, ko bi se imel pri nas vršiti napovedani članski sestanek, ki pa je bil v zadnjem trenutku prepovedan zaradi »javnega miru in reda«. Razhajajoči se domačini so se spraševali: zakaj? Koliko sestankov in zborovanj je že imela tukaj JRKD oziroma JNS, pa se še nikdar nista ogrožala javna varnost in mir. Če bi imeli mi, člani Jugoslovanske narodne stranke, kak namen in povod razgrajati, bi ga imeli nedvomno takrat mnogo bolj, kakor pa sedaj, ko je šlo le za prijateljski razgovor in pomenek o delu naših poslancev in in o organizaciji naše stranke. Če so pa morda imeli režimovci namen kršiti red in mir, je to zanje žalostno izpričevalo. Zdi se nam, da so gospodje okrog okrajne in krajevne organizacije JNS nekoliko bolje poučeni o prepovedi našega sestanka, ker ti gospodje tudi prav točno vedo, da bodo pri nas v kratkem ponovne svobodne občinske volitve in se že naprej boje ponovne naše zmage. Čeprav bi radi pridobili nekatere naše vo-lilce na svojo stran z raznimi ob-
glo tamkaj oživeti narodno gospodarstvo.
Gospodje! Ne gre za prav nič drugega, kakor le za ugotovitev, da ste vi vsi, ki tvorite vladno večino, v tem pogledu neozdravljivi, da vam je ta sistem uprave in postopanja z narodom že prešel v kri in meso in da več ne znate, ne morete in tudi ne smete delati drugače, kakor delate, ali vam pa vsaj ni resno do tega. Vse dotlej, dokler se v naši državi ne bodo izmenjale generacije in ne bodo prišli na vaše mesto novi ljudje, vse dotlej bosta naš narod in naša država zaman čakala na rešitev iz sedanjega težkega položaja.«
l pokreta
ljubami, jim javno povemo, da je ves njihov trud zaman, ker smo že jasno videli, kako so izpolnili in še izpolnjujejo svoje zadnje, lanske obljube. Vas v Ljubljani pa prosimo, da pošljete čimprej med nas svojega zastopnika, s katerim bi se res lepo in po bratovsko razgovorili o naših skupnih smernicah v bodočem delu, kajti na Pošniku vihra odslej v vsej mogočnosti ponosni prapor Jugoslovanske narodne stranke.
Prepoved sestanka so izrabili naši nasprotniki za agitacijo proti Jugoslovanski narodni stranki, češ da itak nič ne pomeni in da se sploh ne sme javno razvijati. Zadnja »Edinost« je popolnoma ovrgla ta zlobna podtikanja in izmišljotine, v nas pa je še razpihala navdušenje za našo Jugoslovansko narodno stranko, čeprav mora marsikdo izmed nas marsikaj neprijetnega in trpkega pretrpeti s strani brezobzirnih političnih nasprotnikov. Toda tolažimo se s pregovorom: »Svaka sila do vremena!« Takoj po končanih lanskih občinskih volitvah so bili vsi oni, ki so volili opozicijsko listo, odpuščeni z dela na banovinski cesti, katere velik del se gradi na ozemlju naše občine. Dne 2. aprila pa je bilo javno razglašeno, da se bo zopet sprejelo iz naše občine okrog sto oseb na delo, toda le oni, ki bodo pri ponovnih volitvah volili JNS. »Če ta razglas komu ne ugaja, naj se pritoži,« je izjavil ob tej priložnosti neki občinski funkcijonar. Pričakujemo od vas v vodstvu stranke, da se boste zavzeli za nas, ki živimo v zadnjem času res kakor popolnoma brezpravna raja. Vsi, ki smo pošteni, iskreno želimo, da bi se spoštovali zakoni in se tudi napram vsem enako izvajali. Menda ne bodo tudi v bodoče protežirani pred nami 'e oni, ki še zdajpazdaj pobrenka-jo na zarjavele strune JRKD oziroma JNS, čeprav jim to brenkanje vidno ne gre od srca. Prepričan sem, da bodo resničen položaj spregledali tudi tisti, ki danes nočejo, ne smejo ali ne morejo odpreti svojih oči že zaradi tolikega gramoza, nametanega jim v oči. Mi pa, ki smo in bomo ostali trdnih živcev in zdravih oči, se bomo z vami skupno borili za poštenost in pravice, ki nam pripadajo po zakonih. Trdno zaupamo v vašo pomoč in zato ostajamo zvesto ob strani naše Jugoslovanske narodne stranke! — Š. P. M.
IZ PREKMURJA.
Nisem mislil, da bo Jugoslovanska narodna stranka že takoj ob prvem pojavu »Edinosti« našla pri nas tako navdušen sprejem. Lji.d je naročajo »Edinost« sami, brez prigovarjanja; javljajo se ugledni možje, ki nabirajo člane za stranko. Samo v eni vasi je prvi mah prijavilo vstop 70 članov. Jaz vidim v tem začetek konca JNS pri
nas, ki je itak nastajala le na pritisk. V neki občini n. pr. so občani pristopili v to stranko le, da rešijo priljubljenega učitelja premestitve, ki mu je grozila, če ne izvede te organizacije. Ljudje so s to stranko zelo nezadovoljni, iz-vzemši one, ki imajo od nje dobiček. Uvideli so, da se ni izpolnila nobena želja, ki jo je ljudstvo izreklo. Gospodarski položaj je obupen, kmetje nimajo niti za sol niti za petrolej, da ne govorim o drugih potrebah. Na drugi strani pa vidimo, kako nekateri bogatijo, prirejajo zabave, kjer se pije in pleše do onemoglosti kar ob dveh godbah, kakor n. pr. letošnji mesarski bal v Murski Soboti. Edini vir dohodkov našega kmeta je živina, za njo pa ima nakupovalni monopol samo en kupec. Kakor hitro se pojavi v naših krajih za živino kak drug kupec, ki kupuje malo dražje, pa pri tem še vseeno dobro zasluži, v kratkem izgine. To smo videli pri kupcih iz Hrvaške, Italije, prav tako pa je prenehala z nakupovanjem tudi Kmetijska družba iz Ljubljane, ki je, čeprav je živino dražje plačevala, še vseeno sijajno zaslužila, kakor se je izrazil njen funkcijonar. Sedaj kupuje ta družba živino v mariborskem okraju, kontingent za izvoz pa ji je preskrbljen od odbora za delitev kontingenta v Beogradu, čigar član je tudi poslanec g. Benko. Vsi naši nekdanji trgovci z živino, ki so skrbeli za poštene cene, so prenehali že pred leti s trgovino, ker ne dobe kontingenta za izvoz, kakor sami trde. Naše ljudstvo pa vidi razliko med cenami pri nas in prodajnimi cenami v inozemstvu. Pri nas se plačuje kg bika od Din 2.50 do 3.50, predlanskim celo pa 1 Din do 1.50, prodaja pa se v Avstriji po 9 do 11 Din. To vprašanje nas zanima!
O teh kupčijah z živino- borna še pisali, ker je to za nas najvažnejše vprašanje.
Kako se pri nas narod budi, se vidi iz izredne skupščine naše gasilske župe, ki se je vršila dne 29. marca letos. Lani je bil za njenega načelnika izvoljen priljubljeni šolski upravitelj g. Džuban iz Križevcev. Pa je prišlo povelje, da on ne more biti načelnik, ker ne biva na sedežu župe. V zakonu pa ni nikjer tega predpisa, niti se to ne prakticira v drugih okrajih. Tako je na pr. v Ptuju župni načelnik doma v drugi občini izven sedeža okraja Ptuja. Naše izredne gasilske skupščine se je udeležilo nad 200 delegatov iz vsega okraja. Soboška gasilska četa, ki uživa v javnosti poseben sloves, je predlagala za načelnika poslanca g. Benka, ki je par dni preje vstopil med nje. Podeželski delegati, sami kmečki ljudje, pa niso hoteli o tem ničesar slišati in padali so ostri govori in medklici. Pred letom dni bi kaj takega ne bilo mogoče. Zahtevali so tajne volitve, kar pa se jim ni dovolilo. Glasovali so tedaj jivno in je dobil g. Džuban nad 150 gl?sov, navzoči g. Benko pa le okrog 50. Ker se ne dovoli g. Džubanu, da bi bil načelnik, je postal to g. Benko, čeprav je dobil komaj pičlo četrtino glasov. Kdor je še dvomil o tem, kako je
g.	Benko izgubil za.ipunje volilcev. se je mogel sedaj prepričati, da mu mandata ne' bo rešilo niti hvalisanje v njegovi »Murski Krajini« niti mu ga ne bodo ohranili njegovi soboški trabanti.
Zanimivo je, da se gasilcem ni dovolilo tajno glasovati, čeorav zakon o gasilstvu izrecno govori o tajnih volitvah. Pa menda velja v tem pogledu za Prekmurje :’ru-go stališče. Saj se letos tudi ni dovolilo na občnem zboru nagega Sokola tajno glasovanje in je žup-
PORAVNAJTE NEMUDOMA NAROČNINO NA NAŠ ČEKOVNI RAČUN »EDINOST«, GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE, LJUBLJANA, ČEKOVNI RAČUN ___________ŠTEV.:	12.042.
Razgled po domovini
no starešinstvo to stališče odobravalo, češ, javno glasovanje je pravilno in demokratičnoO). Ko pa je imela pred kratkim Mariborska Sokolska župa svoj občni zbor, je veljalo za volitve uprave
—	tajno glasovanje! Ali res velja za Prekmurje izjemno stališče? Najbrže se gospodje zavedajo, di bi jih tajno glasovanje odneslo 3 površja, kamor so prišli le z grož ■ njami proti volji večine.
Toliko za danes.
Vse pa, ki odobravate program in zahteve Jugoslovanske narod ne stranke, prosim, da takoj začnete pridobivati člane po načinu, kakor ga predpisujejo njeni šta-tuti, ki ste jih čitali v »Edinosti«. Vse prijave pošiljajte v Ljubljano na uredništvo »Edinosti« za tajništvo stranke; v kratkem bomo pa javili, kje boste lahko oddija'i te prijavne pole v Murski Soboti. Nato bomo sporazumno s prijav Ijenimi člani določili sestanek za ustanovitev krajevnih organizacij. Obenem pa agitirajte za »Edinost«! Ako še nikdar, velia sedaj velika resnica:	vsak	naročnik
»Edinosti« in član Jugoslovanske ■arodne stranke pomaga ozdravljati naše obupne gospodarske razmere in pripravljati boljšo bodočnost!
ŠALEK PRI VELENJU.
Tudi mi, črni rudarji v črni zemlji, smo bili potrebni one jasne luči, ki sije iz programa in dela Jugoslovanske narodne stranke na vse one, ki jih današnje težko življenje z vsemi onimi, ki ga vodijo in uravnavajo, vred, odnaša od brega s kruhom in zadovoljstvom. Čeprav smo preprosti, delovni !ju dje, smo takoj v srcu spoznali, da je samo naša Jugoslovanska narodna stranka res naša prava mati, vodnica in rešnica. Prosim vas v svojem imenu, kakor tudi na željo svojih neštetih tovarišev, da nam pošljete vse dosedanje številke »Edinosti« in da nas na podlagi priloženih prijav vpišete v Člane stranke ter med naročnike lista. Želimo vam obilo uspeha za našo skupno lepšo bodočnost in pošteno, dobro stvar.
M. K., rudar.
POLJANSKA DOLINA.
Kako so se vršile in tudi končale ponovne občinske volitve v občini Trata, sem vam že podrobno poročal in vas ponovno prosim, da obvestite vse pristojne činite-Ije o tem, obenem pa po možnosti že v prihodnji številki objavite de-
janski stan in našo pritožbo na upravno sodišče v Celju. Članov se je po zadnjem izkazu priglasilo že 128, tako da bomo imeli ustanovni občni zbor že v najkrajšem času obenem s krajevnimi organizacijami Jugoslovanske narodne stranke v Poljanah, Oselici in Zi-reh, kjer je naša stranka zavzela neverjetno velik, borben razmah in napredek. Sicer pa se temu ne
Dogodki
Razorožitveno vprašanje dela še vedno najbolj preglavice zahodnim evropskim velesilam. Francija in Anglija sta se sporazumeli, da se skliče predsedstvo razorožitvene konference k zasedanju dne 10, aprila. V zvezi s tem so vodilni državniki uprizorili celo vrsto diplomatskih akcij in potovanj, ki pa doslej še niso razčistile evropsko-političnega položaja tako, kakor bi bilo pričakovati. Zanimive pa so mrzlične vojaške priprave vseh zainteresiranih držav na njihovih najvažnejših vojnih oporiščih in ozemljih. To je dovolj važna in značilna ilustracija vseh prikritih in zagonetnih zunanjepolitičnih ukrepov in razgovorov.
Podonavje je slejkoprej bistvo skrbi srednjeevropskih držav, katero pa tudi ne spremljajo brez vidnega interesa posredno prizadete velike evropske države. Po poti, ki so jo začele hoditi nekatere srednjeevropske države, se ta problem nikakor ne bo dal rešiti kljub znatnemu vplivu Italije. Neizpodbitna resnica je, da se da to kočljivo vprašanje reševati le s soglasjem in sodelovanjem Male antante, ki je že odkrito povedala svoje stališče in ki je vse more-bitnosti že v samem začetku postavila ob stran kot brezplodna slepomišenja na račun mirovne, toda odločne zunanje politike držav Male antante in njenih zaveznikov, zlasti z ozirom na znosno gospodarsko sožitje in varnost miru v srednji Evropi. Zdi se, da stare, tradicionalne intrige gotovih politikov interesno prizadetih držav ne morejo nikogar več ogrevati in da stare izdajniške izkušnje izzivajo popolnoma drug odmev, kakor pa smo ga bili vajeni v predvojni dobi.
Morilce preiskovalnega sodnika Princeja so francoske oblasti baje že izsledile in jih spravile na varno. Zaenkrat drže oblasti vse gradivo v najstrožji tajnosti, pričakujejo pa
smemo čuditi, ko pa vidimo vsak dan bolj jasno, kje nas čaka res lepša bodočnost in izpolnitev vseh naših želja in zahtev in kje se nam že od nekdaj dajejo le prazne obljube. Naše čvrste članske vrste, zlasti pa navdušenje naše mladine naj vas podpira, da boste še nadalje vztrajali v borbi za naše skupne ideale. Narodni pozdrav. — M. M.
po svetu
se v zvezi s tem prav senzacionalna razkritja. Kako bolno je bilo vse notranjepolitično življenje v tej prijateljski republiki, dokazuje dejstvo, da so morali romati za zamrežena okna kljub vsej znani francoski obzirnosti in vljudnosti celo ljudje, ki so se izkazali v najtežjih dneh svetovne vojne kot junaki in odločilni reševalci domovine.
Češko-poljski spor se bo najbrže po posredovanju Francije mirno in brez vidnejših zunanjih znakov zadovoljivo likvidiral. Poljska je imela kljub zgodovinskim izkušnjam ponovno priložnost preizkusiti nemško »ljubezen in zvestobo« na lastnih plečih.
Tudi grški senat je soglasno odobril balkanski pakt, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo, Romunijo, Grčijo in Turčijo. Ob tej priložnosti je imel zelo zanimiv govor grški zunanji minister g. Maximos, ki je v svojih izvajanjih odprl zelo široke možnosti na splošen sporazum vseh balkanskih držav.
Bolgarska rtam ponuja dvostranski nenapadalni pakt v smislu Kel-logovega predloga. Da pripravi teren za sklep takega pakta, bo bolgarski ministrski predsednik g. Mušanov obiskal vse prizadete prestolnice sosednjih držav, kakor tudi vsa središča evropske zunanje politike.
Pravo preseljevanje evropskih politikov se nam obeta v najbližji bodočnosti. Poljski zunanji minister polkovnik Beck namerava obiskati Romunijo, francoski zunanji minister Barthou Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo, Dollfuss se pripravlja na pot v London, kjer ima skupne interese z Italijo in Madžarsko, nemški državni pod-kancelar von Papen pojde na obisk v Avstrijo, ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov v baltiške države itd. Negotovost v zunanjepo litičnem pogledu prerašča svoje vrhove.
— Češki pevski zbor »Smetana«
iz Prage je nastopil svojo veliko turnejo po Jugoslaviji. Prva izredno dobro uspela koncerta je priredil v Mariboru in v Ljubljani. Češkoslovaški pevci so doživeli na naših tleh povsod zelo prisrčen sprejem.
— Slovenski pisatelj France Bevk iz Gorice, ki so ga italijanske oblasti pred nekaj tedni ponovno aretirale, je bil sedaj izpuščen iz internacije in se je vrnil v Gorico.
— Smrt uglednega tiskarnarja in knjigarnarja. Na svojem gradu pri Brežicah je umrl ob Veliki noči v starosti 86 let znani ljubljanski ti-skarnar in založnik g. Otmar Bamberg. Pokopali so ga v torek na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu. N. v m. p.!
— Smrt kosi. V ljubljanskem Le-onišču je umrl za zastrupljenjem krvi v sredo zjutraj obče znani in priljubljeni mesarski mojster g. Josip Toni, ki je bil tudi dolga leta predsednik ljubljanske mesarske zadruge. Dosegel je starost 64 let. Bodi mu ohranjen časten spomin!
— Upokojitev. Na lastno prošnjo je bil upokojen ravnatelj Pokojninskega zavoda v Ljubljani, gospod dr. Anton Sagadin.
— Pred celjskim okrožnim sodiščem se je pričel v torek velik proces proti 22 obtožencem, večinoma samim mladim fantom, zaradi komunistične propagande. Razprava bo trajala najbrže nekaj dni. Obtožence zagovarja 8 odvetnikov.
— Zadnji mraz, ki je nastal ob velikonočnih praznikih z nastopom lepega vremena, je na ozemlju bivše mariborske oblasti s slano uničil ves pridelek marelic, ki so že bile v polnem cvetju.
— Ljubljanica se bo regulirala tudi v zgornjem svojem toku skozi Ljubljano do odcepa Gruberjevega prekopa. Mestna občina ima tozadevno posojilo pri Poštni hranilnici že odobreno.
— Premog za državne železnice se bo po odloku ministrskega sveta v tekočem mesecu še dobavljal po lanskem kontingentu. Glede nadaljnjih dobav iz naših rudnikov so se pogajanja med državo in rudniškimi upravami že začela in
bodo končana še do začetka maja. Upati je, da naši rudarji ne bodo prikrajšani pri svojem delu in zaslužku, ker stoje itak na robu propasti.
— O potresu v srbskih pokrajinah poročajo beograjski listi. Potres je zopet obiskal znano potresno ozemlje v okolici Gornjega Mi-lanovca, kjer so prebivalce dne 3. t. m. zjutraj okrog 1 ure prebudili iz spanja trije močni sunki. Posebne škode potres ni povzročil, svojo lego je spremenilo le nekaj hiš na bregovih. O potresu prihajajo istočasno vesti tudi iz Romunije.
— Velik požar je izbruhnil na velikonočni ponedeljek zvečer v Markovcih niže Ptuja in uničil stanovanjska in gospodarska poslopja sedmim družinam. Ogenj je oči-vidno zanetila zlobna požigalčeva roka. Škoda je zelo velika in sega v visoke zneske. Pri gašenju je bilo nevarno opečenih več oseb, ki so skušale rešiti svoje skromno imetje iz gorečih hiš.
— Težka smrtna nesreča na kamniški progi. V torek 3. t. m. popoldne se je med nekaj minut trajajočem snežnim viharjem, ki je divjal nad našimi kraji, zgodila na kamniški železniški progi na Rodici pri Domžalah smrtna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev v osebi 631etnega trgovca in posestnika g. Joška Žnidarja iz Mengša. Pokojnik ni videl prihajajočega kamniškega vlaka in je zavozil z vozom s splašenim konjem na progo v trenotku, ko je privozil proti Ljubljani osebni vlak. Žnidar in konj sta bila na mestu mrtva.
— V Bratislavi bo zopet vpo-stavljen jugoslovanski konzulat, ki je bil lani iz razlogov varčevanja ukinjen.
— V okviru ljubljanskega velesejma bo prihodnjo pomlad prirejena v Ljubljani velika gasilska razstava.
IZ UREDNIŠTVA
F. Š. — Dornava pri Ptuju.
h.	D. — Novo mesto.
R. B. — Novska.
J. B. — Poljane nad Škofjo Loko.
/L S. — Kranjska gora.
Ker smo dopise prepozno prejeli, prihodnjič.
R&divoj Peterlin-Petruška:	6
K matuški Rusiji
Dva visoka Črnogorca v slikoviti narodni noši me prijazno vprašata, kje sem rojen in kaj znam in če imam kakšno vojaško orožje. Da sem zbežal od vojakov, spoznata na prvi pogled, saj jih je šlo že toliko tod mimo, da bi lahko sestavili i/. njih kar cel bataljon.
Pogovorimo se prijateljsko. Rečeta mi, naj se javim pri županstvu v Njegoših in mi želita obilo Breče. Ločimo se ko bratje.
Jaz stopim še na holmec nad cesto, odkoder vidim vso Boko in daleč lam otok Mamulo in širni Jadran in	vzamem od vsega slovo, nato jo	pa	nberem	vesel
in	lahkih nog proti Njegošim.
Lep kraj je to. V plodoviti dolinici se stiska med skalami in njivicami nekaj čednih, tudi enonadstropnih hiš iu mala cerkvica, ter te prijazno vabi k od-počitku po trudni nočni hoji. Bolj stran od ceste opaziš med drevjem večje poslopje. To je rojstna hiša kraljeve rodbine Petrovičev-Njegošev.
V	županstvu napravijo zapisnik	in	mi svetujejo,
naj grem dalje v Cetinje, glavno mesto Črne	gore.
Tam dobim začasno kakšno delo. medtem pa se lahko odločim za kaj drugega, kakor mi bo ravno všeč.
Od zadnje vojaške plače mi je ostalo še kake pol krone. Kupim kos kruha in nekaj ovčjega sira in se odpravim na pot. Cesta se vije ko kača gor in dol in
se kolikor mogoče izogiba globokih kraških kotanj. Kjer morem, jo krenem kar počez po bližnjicah. Nov svet se odpre mojim očem, kadarkoli se vzpne cesta vrh klanca, le na desni strani me zvesto spremlja gora Lovčen, na njegovem vrhuncu pa zabeli včasih izza temnih oblakov grobna kapelica črnogorskega vladike pesnika Petra II. Petroviča-Njegoša.
V	vasici Martinoviči se mi pridruži star Črnogorec, ki gre po opravkih v Podgorico. Čudim se njegovi gibčnosti in njegovi lahkotni hoji v opankah po ostrem kamenju in skalah. Pripoveduje mi, da za skalnata tla ni boljše obutve nego so opanke, da hodiš v njih po pečinah in strminah tako varno, kakor po ravnem.
Starček stopa enakomerno z legoto, toda komaj ga dohajam. Ni čuda, da računajo Črnogorci od enega kraja do drugega, kjer rabiš tri ure, le pičlo uro hoda.
Še velik ovinek na desno okoli in na robu kakih sedem kilometrov dolge in kilometer široke ravnine sem. To je Cetinjsko polje in takoj pod menoj leži stolica Črne gore: mesto Cetinje.
Mesto ni veliko, toda slavno po svojih junakih, ki so vodili neprestane boje s Turki in bili vedno prvi, kadar je šlo za svobodo zasužnjenih bratov in čast domovine. Nizke, priproste hišice se vrste ob dveh, treh ulicah in okoli par malih trgov. Večje stavbe so le vojašnica, knežji dvorec ter veliki, dobro utrjeni samostan.
Pohajkujem po mestu in opazujem ulično življenje. Žensk ni skoraj nič, le Črnogorci v narodni noši,
visoki, vitki in snažni, ponosni iu samozavestni se šetajo po belih ulicah, postajajo pred odprtimi trgovinami in posedajo po kavarnah. Govore odločno in prepričevalno, hočeš, nočeš, moraš jim verjeti.
—	Ej, bratec! — si mislim, — tukaj pa že ne bo dela zate. Le poglej te junake! Delavnik je. pa koliko jih samih brez dela okoli tava. —
Tedaj mi še ni bilo znano, da opravljajo v Črni gori vsa težja dela ženske, ker se junaku ne spodobi ukvarjati se ž n jimi. Njegovo orodje je puška in jata-gan in njegovo delo je na bojnem polju braniti čast domovine ...
Nastopili so hladni in deževni jesenski dnevi. Brez denarja, brez dela, brez vsake podjetnosti se vlačim moker in preinrt tri dni po cetinjskih ulicah in okolici, spim kjerkoli in kakorkoli, si naberem še golazni in slednjič potrkam v obupu na vrata avstrijskega konzulata.
Na vprašanje, kaj bi rad. povem konzulu, da sem pred tremi dnevi zapustil kotorsko vojašnico, zdaj bi se pa rad vrnil.
»Kar vrnite se, Vam ne bo nič hudega, ker ste šele par dni tukaj!«
»Saj bi se vrnil, gospod generalni konzul, pa se ne morem, ker me je čevelj tako ožulil, da niti hoditi ne morem, denarja pa nimam, da bi se odpeljal s pošto.«
»Ja, če pa želite podpore, moramo pa napraviti zapisnik!«
Dalje prihodnjič.
Izdaja: Konzorcij »Edinosti«. Odgovarja za izdajatelja in uredništvo Radivoj Peterlin-Petruška v Ljubljani, Gosposvetska c. št. 13. — Tiska tiskarna »Slovenija«
t Ljubljani — predstavnik A. Kolman, Masarykova 14/IV.