AMERIŠKA
«.»--
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN' HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 238.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 12, 1939
LETO XLII. — VOL. XL11.
78 letni sin in 108 letni oče
bi bila rada drug drugemu varuha
Portland, Ove. — John Rid-gley, stat- 108 let, je nedavno podedoval po svoji hčeri premoženje, vredno $77,000. Pa je šel njegov sin William, star 78 let na sodnijo in prosil, da bi ga postavili za upravitelja očetovega premqzenja, ker da je oče Poln revmatizma in ves oslabljen radi njegove starosti, torej ni nikakor zmožen upravljati tako
veliko premoženje.
Ko se je vršila tozadevna obravnava na sodniji, je stari Rid-gley potom svojega zastopnika izjavil, da njegov sin niti po svoji izkušenosti niti po svoji pameti ni zmožen upravljati takega premoženja in.je prosil sodnijo, naj posestvo pusti v njegovih rokah, ali pa naj ga upravlja banka.
učenjak ne izda nevarne iznajdbe
Cleveland, O. — Dr. Antonio Wigorio, učenjak in iznajditelj, je še leta 1923 iznašel "smrtni žarek," ki bi bil strašno orožje v Vojni, če bi se ga uporabljalo. Učenjak trdi, da je z njegovo iznajdbo lahko ubil goloba na štiri milje razdalje. Enako lahko bi
se ubilo človeka. Ta žarek ubije brez bolečin s tem, da spremeni kri v nerabno tvarino.
Dr. Longario pravi, da je žarek našel slučajno in ko je videl, kako strašno orožje bi to lahko postalo, je vse skupaj uničil in ne pove nikomur, kako se to dobi ali izdelava.
Nadvojvoda Oto bi se rad bojeval proti Nemcem
Paris. — Nadvojvoda Oto, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla in pravomočni naslednik avstrijskega in ogrskega prestola, j,e naprosil francosko in angleško vlado, da bi se mu dovolilo zbrati avstrijsko legijo prostovoljcev, katero bi popeljal v boj proti Nemcem.
Oto bi rad zbral vsaj eno divi-z>.io iz beguncev, ki se nahajajo v Franciji in Angliji, na tak način, kot to delajo Čehi in Poljaki. Oto je poslal svojega brata Roberta v London, da se pogaja tozadevno z vlado. V povračilo za to prosi Oto, da bi Anglija in Francija pomagali vzpostaviti Avstrijo kot samostojno državo.
MRS. ROOSEVELT JE STARA 55 LET
Washington, 11. okt. — Danes .ie praznovala Mrs. Roosevelt, predsednikova žena, svoj 55. rojstni dan. Drugih ceremonij ni bilo, kot da so razrezali godovno torto, kot je navada v Roosevel-tovi družini.
» Politična seja
V petek ob osmih zvečer se vr-v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. zelo važna seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde. člani in nečlani so vlju-dtlo vabljeni, da se te kampanjske Se3e udeleže. Navzoč bo Anton ^ehovec, kandidat za mestno £Vnico in John L. Mihelich, ^"ididat za mestnega sodnika. Moderna znanost Jugoslovanska šola moderne ^"netnosti je odprta za vse stare nove učence, šola bo odprta v
Zed. države postavljajo močnejšo armado
Washington, D. C. — Sedanja vladna administracija namerava zgraditi armado, ki bo štela najmanj 600,000 mož, v kar bi bile vštete redne čete, narodna garda in rezervni častniki. Louis Johnson, pomožni vojni tajnik je rekel, da usoda Poljske jasno govori, da morajo imeti Zed. države najmanj 600,000 dobro treniranih vojakov pripravljenih za hitro akcijo. K temu je pripomnil predsednik Roosevelt, da je njegov namen že itak zgraditi večjo armado in da ima v mislih približno tako število, kot ga navaja pomožni vojni tajnik.
Vojni oddelek je naročil za takojšno dobavo 65,000 brzo-strelnih pušk, ki so pol avtomatične in motorje za letala, kar vse bo stalo do $25,000,000. Nadalje je vlada ukazala, da se moštvo in častniki narodne garde vadijo po dvakrat na teden in ne samft enkrat kot doslej.
avtna stavka grozi
Detroit, 11. okt. — Ker je prišlo do nesporazuma med Chrysler avtno družbo in CIO avtno unijo, počiva 50,000 delavcev, ki so bili zaposleni pri tej družbi. Unija izjavlja, da namerava sklicati generalno stavko, če ne pride v par,dneh do sporazuma. Delavska tajnica Mrs. Perkins je odposlala dva vladna zastopnika, da posredujeta.
To pa, to!
V soboto 14. oktobra priredi društvo Slovenskih Sokolic št. 442 SNPJ prijetno domačo zabavo v SND na St. Clair Ave. Najele so dobro poznani orkester Eddie Simmsa, ki bo igral, da nikoli tako. Pa veste kaj bo še? Ser-virale bodo najfinejši paprikaš po receptu Lahove Pepce. Najboljša pijača bo na razpolago. Torej pridite, ste vsi prav prijazno vabljeni.
Odbor za izvolitev Mihelicha
Odbor, ki deluje za izvolitev John L. Mihelicha mestnim sodnikom, ima v petek večer sejo v sobi št. 2 SND na St. Clair
Bigelow pokojninski načrt bo odvzel pokojnino sedanjim prejemnikom
Columbus, O. — Ako bodo volivci države Ohio na 7. novembra odobrili Bigelow načrt za starostno pokojnino po $50 na mesec, bodo oni, ki sedaj že sprejemajo od države starostno pokojnino, isto avtomatično prenehali dobivati. Sedaj dobiva v državi Ohio 120,000 oseb starostno pokojnino, ali onemoglo podporo.
če bo Bigelow načrt za starostno pokojnino sprejet, bi se začelo tako podporo plačevati šele po preteku enega leta ali pa še kasneje. Toiiko časa bi vzelo, predno bi se dobilo za to potrebni denar. Tako bi bili torej oni, ki zdaj dobivajo mesečno podporo od države, eno leto brez vsake podpore.
—---o-
HITLER ZAPLENIL PRINCU POSESTVA
Vienna, 11. okt. — Princ Ernest Ruediger von Starhemberg, bivši avstrijski podkancler in velik sovražnik nacijev, je izgubil v Avstriji vsa svoja velika posestva. Princ je zbežal ob prihodu nacijev v Pariz, kamor je dobival po $400 na mesec od svojih posestev. Zdaj je Nemčija zaplenila vso njegovo lastnino, kakih 13 veleposestev in gradov.
Posveti med Nemčijo, Rusijo in Italijo
Btrlin, 11. okt. Iz vladnih krogov se poroča, da se bo pričela v petek posvetovanje med Nemčijo, Italijo in Rusijo, ki bo velike važnosti glede nadaljnega nastopa teh treh velesil v evropskem konfliktu.
Posvetovanja bodo trajala najmanj 48 ur, nakar bodo dale te države v javnost uradno izjavo. Italijo in Nemčijo veže vojaška pogodba k takim posvetovanjem, Rusija se je pa nedavno zavezala, da se bo posvetovala z Nemčijo, če rusko-nemške mirovne ponudbe ne bodo sprejete.
-o--
iroquois dospela v new york
Ave. Vsak, kdor se zanima za to, i,°boto 14. oktobra od 2 do 4 po-1 je prijazno vabljen, da se ude-p°ldne v SND na St. Clair Ave. I leži.
Roosevelt udriha po "pokojninah"
Washington, D. C. — Pred-Sednik Roosevelt je posvetil da-n,es svojo pozornost na ohijski Pokojninski Bigelow predlog, ki 1)0 Predložen 7. novembra voliv-Cem v odobren je. Ta načrt ob-'jubuje vsakemu Ohijčanu, ki je star 60 let in brez sredstev, $50 Mesečne pokojnine. Roosevelt je izrazil glede tega načrta in drugih podobnih, kot o "polni ^reči raznih pokojninskih tri-kov"; Nekaj podobnega bodo imeli pred seboj tudi volivci v državi Kaliforniji, kjer se glasi Pokojninski načrt za "$30 vsak četrtek."
Roosevelt se je izjavil glede takih in podobnih pokojninskih načrtov in predlogov kot naj krajša pot do utopije. Roosevelt je proti vsaki taki pokojnini,' rekoč, da imamo federalno starostno pokojnino, o kateri je prepričan, da je postavljena na zdravo podlago in so izplačila garantirana po natančno pre-študiranem načrtu.
"V naših poskusih, da zagotovimo pomoč za ves ameriški na rod, ne smemo dopustiti, da bi nas zavajali tisti, ki priporočajo najkrajšo pot do utopije ali fantastičnim finančnim poskusom," je rekel predsednik.
RAKETIRJI NE LAčUJEJO DAVKOV
New Orleans, La. — Federalna vlada je obtožila v tem mestu šest oseb, da niso plačale dohodninskega davka v vsoti $500,-000. Ti so lastovali igralne stroje, pa niso v svojih poročilih navedli teh ogromnih dohodkov. -o---
ORANJE V NEDELJO
Columbus, Ga. — V državi Georgiji je postava, ki prepoveduje oranje ob nedeljah. Dva farmarja sta bila zatožena prestopka te postave. Bila sta prijeta in potem izpuščena pod $50 varščine vsak. Orala sta s traktorjem, ko jima je šerif napovedal aretacijo.
Nemčija bo udarila preko kake nevtralne dežele
Cleveland, O. — Tukaj je imel predavanje Vincent Sheean. znani pisatelj, ki je rekel, da Nemčija ne more sedeti prekrižanih rok za utrdbami Siegfried črte. Zato se pa sodi, da ne bo dolgo, ko bo udarila z vso silo in sicer preko kake nevtralne dežele.
Nemčija namreč dobro ve, da ne more predreti skozi francosko cbrambeno Maginot linijo.
Potem je Sheean omenil angleškega premierja Chamberlai-na, ki se je končno zganil nad j Hitlerjevimi prelomljenimi ob-1 ljubami. Ghamber'L<m je prepričan, da Hitler ni pri pravi pameti/je. rekel Sheean. Ne samo, da je Hitler hipnotiziral vse okrog sebe, ampak tudi verjame v vse svoje odredbe, da so pravilne. Nemci so tako navajeni Hitlerjevih zmag, da sploh ne vidijo drugega sveta kot Nemčijo. -o———
TOWNSENDOVI RADIO GOVORI SO PREPOVEDANI
Washington, D. C. — Zveza radijskih družb je odločila, da se na oddajnih postajah, ki so včlanjene v tej zvezi, ne sme več razpravljati o Townsendovih načrtih za starostno pokojnino. Zveza je odločila, da ne more nihče najeti časa na radiu, kdor bi razpravljal o kakem predmetu polemične vsebine. S tem je hotela radijska zveza predvsem ustaviti govore Rev. Coughlina, ki kritizira Rooseveltovo administracijo. Ker je tudi Town-sendova ideja polemične vsebine, so tudi tej akciji odpovedali govore po radiu.
-o—--
Prosta dvorana
Razni narodnostni klubi, to je cerkveni in šolski, dobijo lahko zastonj dvorano, katero nudi Cleveland Coca-Cola Bottling Co., 1502 Abbey Ave. Dvorana
New York, 11. okt. — Danes zvečer je dospela v newyorško pristanišče ameriška ladja Iroquois, ki je imela na krovu 577 Amerikancev iz Evrope. Ladjo sta spremljala dva ameriška ru-šilca. Ameriška vlada je prejela zadnji teden svarilo od nemškega admirala, da bo Iroquois potopljena blizu ameriške obale, nakar je Roosevelt poslal dva ru-šilca za spremstvo ogrožani ladji. Potnikom se je še v pondeljek naznanilo o nameravanem napadu. Potniki niso bili preveč razburjeni, vendar so se oddahnili, ko sta prišla za spremstvo ameriška rušilca. Ladjo so preiskali, če bi našli kako bombo ali kako drugo razstreljivo snov, toda našli niso nič.
Švedska vidi nevarnost ruske| invazije
Švedska, Norveška in Danska so postale pozorne na rusko politiko, ki stremi proti severo-zapadu
New York. — S tem, da je1 Stalin nenadoma pozval V Moskvo na posvetovanje zastopnike Finske, so dvignite glave druge skandinavske države, ki čutijo, da bo njih< stanje ogrožano, če se Finska ukloni Stalinovim zahtevam. Švedska je soseda Finske in če se namerava vsesti Stalin v .Finsko, tega ne more Švedska mirno gledati. Da se tega švedska v polni meri zaveda, priča dejstvo, da je poklicala vse rezerve pod orožje.
švedska armada, ki je sicer majhna, je najbolj izurjena v Evropi. Njena zračna flotila je tudi dobra in kar se tiče bojne mornarice, se lahko vsak čas kosa z rusko. Rusija ima sicer mnogo večjo armado, toda Finska in Švedska bi dali Rusiji mnogo opravka v težko pristopnih krajih. Finska je odločena, da ne vzame več nase ruskega jarma, ki ga je odvrgla po svetovni vojni.
Da to Stalinovo politiko Nemčija mirno gleda, je kaj čudno. , Nekaj se skriva za tem. Morda je Stalin obljubil Hitlerju, da bo dobil Dansko, Norveško in Švedsko? če bi švedska pomagala Finski proti Rusiji, bi Nemčija udarila na Švedsko in gredoč pobasa-la Dansko in Norveško, ki bi se premoči ne mogli ustavljati, -če dobi Nemčija Dansko, Norveško in švedsko, bi s tem dobila nadvlado nad vsem severnim Atlantikom in Anglija bi bila v nevarnosti prvič, odkar obstoji.
Anglija bo gradila zračno flotilo v Kanadi
London. — V času, ko je Hit-lerd govoril v Berlinu, da je ni sile na svetu, ki bi zlomila Nemčijo, je naznanil angleški minister za zrakoplovbo, da bo Anglija začela graditi tako zračno silo, da bo ž njo napravila konec vsem napadalnim poskusom tujih sil in storila konec tiranstvu. I
Angleška misija je že na potu v Kanado, kjer se bo postavilo centrum za (izdelovanje zračne flotile in za vežbo pilotov. Istočasno so na potu tje zastopniki Avstralije in Nove Zelandije. Vsi angleški dominioni bodo sodelovali, da se zgradi mogočna zračna sila. Da je Anglija prenesla gradnjo letal v Kanado in da se tukaj izvežbajo letalci, je vzrok ta, da so tukaj varni pred nemškimi napadi, dokler niso v vsem sposobni za vojno službo.
--o-
NEDELJA DARITVE
Berlin. — Nemški narod, ki je zelo prikrajšan na živilih, tudi ob nedeljah ne sme imeti kaj več na mizi. Zato je vlada imenovala nedelje "nedelje enega lonca." To se pa slabo sliši, zato je vlada zdaj ukazala, da se jih imenuje "nedelje daritve."
--O-
51,725 AMERIKANCEV IZ EVROPE
Washington, D. C. — Državni oddelek vlade naznanja, da se je vrnilo iz Evrope od 1. septembra 51,725 Amerikancev. Pa še daleč niso vsi doma.
Sodnija odloči, če smejo revni otroci jesti
Cleveland, O. — Državni generalni pravdnik Herbwert je odločil, da šolski odbor ne sme dajati revnim otrokom kosil zastonj, ako se bo denar za to rabil iz šolskega sklada. Vsled tega je šolski odbor odločil, da gre na sodnijo in je ukazal pravemu zastopniku Whiteu, da vloži pritožbo na okrajni sodniji. Državni pravdnik je odločil še meseca junija, da so prosta kosila del re-lifa, zato se ne sme rabiti denarja iz šolskega sklada. Prošlo leto je preskrbel šolski odbor 4,-000 učencem višjih šol prosta kosila, ki bi sicer stradali.
-o--
22 nevtralnih ladij je že potopljenih
London. — Pred par dnevi je bila torpedirana švedska ladja Vistula, ki se je potopila blizu Shetland otokov. Devet mož posadke so rešili. S tem je naraslo število potopljenih ladij, ki so bile last nevtralnih držav, že na 22. švedska je izgubila vsega skupaj pet ladij, Norveška pet, Finska štiri in Danska eno.
John-je go-
Nemčija se zanaša na svojo zračno silo
Cleevland, O. — Paul ston, ekspert v avijatiki, voril pred člani inžinirske zveze in rekel, da bo Nemčija v par tednih začela z napadi, če ne bodo zavezniki sprejeli njegovih mirovnih ponudb. Johnston misli, da se bo posluževala Nemčija v teh napadih enake taktike, kot se jo je v napadu na Poljsko. Izjema bo le v tem, da bo nemški napad na Anglijo in Francijo v veliko večjem obsegu kot je bil na Poljsko.
Nemčija bo skušala pri tem najprej razdejati sovražna zra-koplovna pristanišča, pomorska pristanišča in prometne zveze. Civilno prebivalstvo v velikih mestih bo kolikor toliko varno, ker napad bo v industrijska središča in kraje, ki so za vojno vitalnega pomena. Anglija bo osredotočila svojo obrambo na pomorska pristanišča.
Lausche prepovedal pikete
Unija glediških oderskih pomočnikov je že dlje časa piketi-rala gledišče Play House, ker vodstvo istega ni hotelo zaposliti vsaj enega unijskega delavca. To gledišče ni podjetje za dobiček. Ko je bila zadnji teden vržena smradljiva bomba pri vhodu v gledišče, je vodstvo prosilo sodnijo, da prepove pikete. Obravnava se je vršila pred sodnikom Lauschetom, ki je razsodil, da unija nima pravice postaviti pikete pred podjetje, kjer ni noben unijski delavec zaposlen, torej unija nima nobenega interesa, da bi se poganjala za pravice svojih članov pri tem podjetju.
na
ima prostora za kakih 100 oseb, kamor se lahko postavi 25 miz za igranje kart ali drugo. Dvorana je na razpolago popoldne od pon-deljka do petka in sicer od 1:30 do 4:30.
Odobritev Elya
Slovenski demokratski progresivni klub v.Euclidu je na svoji izredni seji odobril kandidaturo Charles R. Elya in vso njegovo listo kandidatov.
Ponovitev igre
Svetovidski oder ponovi v nedeljo večer ob osmih krasno komedijo "Beneški trojčki." Vstopnice! se clobi v Novak's Confectionery.
Zagonetna smrt
V torek zjutraj je umrl v Charity bolnišnici Ignac Kovač, star 45 let. Našli so ga v nedeljo zjutraj v stranski ulici blizu 47. ceste in ga odpeljali v bolnišnico. V soboto zvečer je odšel iz svojega stanovanja, 1410 E. 49th St. in ga niso več videli, dokler ga niso našli v nedeljo zjutraj nezavestnega ležati na gori omenjenem prostoru. Rojen je bil v se'.u Prilioe na Hrvatskem. Zapušča ženo Jozefino, hčer Josephine in dva sina, Edwarda in Viljema ter pastorka Johna. V Evropi zapušča eno sestro in enega brata. Pogreb se bo vršil v petek iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Dolgo let je bil zaposlen v Willard Storage Ba^ etry Co.
----o-
V Yale, Kans., je umrl Joseph Demšar, star 62 let in doma iz Dobrave nad škofjo Loko.
BELGIJA SE NAGLO UTRJUJE
Bruselj, 9. okt. — Belgija dela 24 ur na dan, da pripravi svoje utrdbe proti \Nemčiji, da tako prepreči ponovitev nemške invazije iz leta 1914. Najmočnejše utrdbe delajo Belgijci pri Aache-nu, kjer so nemške čete leta 1914 prekoračile belgijsko mejo. Waterloo Grove
V petek 13. oktobra ob osmih zvečer se vrši seja društva Waterloo Grove št. 110 WC v SDD. Seja je važna, ker se bo razmo-trivalo za banket, ki se vrši v nedeljo 29. oktobra, ko bo društvo praznovalo 20 letnico obstanka. Vabljene so vse članice, zlasti ustanoviteljice. Pridite, da se uredi program, da bo šel odbor lahko naprej z delom.
23 LET KROGLA V SRCU
Johannesburg, Južna Afrika. — M. B. Smeaton, farmar, ki živi v Natalu, je nosil v svojem srcu kroglo celih 23 let, pa je kljub temu zdrav. Ranjen je bil na francoskem bojišču leta 1916. Krogla se je zarila v desno stran srca ter mu delala nikakih sitnosti.
ni
Mesto daje opeko zastonj
Councilman Vanik se je namenil, da bo ustavil staro navado, da daje mesto opeko, ki se jo vzame iz cestnega tlaka in ki je obrabljena, zastonj, kdor jo želi iti se mu jo tudi zastonj pripelje na dom. Mesto je razdalo letos že nad pol milijona kosov take opeke. Koliko je ta opeka vredna, se ne ve, nekaj je pa gotovo, ker je tako povpraševanje zanjo.
hoover proti barbarskemu orožju
New York. 4- Bivši predsed- da so letala, ki ubijajo nedolžne
nik Zed. držav, Herbert Hoover, apelira na Zed. države, da dvignejo standard proti barbarizmu v vojni s tem, da prepovedo prodajo napadalnih letal, strupenega plina in podmornic in to kateremukoli narodu, pa naj bo že nevtralen ali v vojni.
"Ne maram misliti na dan, je rekel Hoover, "ko se bo reklo,
otroke in slabotne ženske, ameriški izdelki. Enako važno pa je, da dovolimo narodom kupovati od nas take predmete, s katerimi se bodo branili pi-ed takim barbarstvom. Zato bi pa smeli dovoliti prodajajo zasledovalnih letal, topove za obstreljevanje letal in sploh vse, kar se rabi za obrambo proti napadom na civilno prebivalstvo."

AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 12, 1939
i r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
beseda iz	ri	lr0djl
»		
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. __Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83
No. 238, Thurs., Oct. 12, 1939
Varšava, ponos Poljakov
Varšava, glavno mesto Poljske, se dviga ponosno izza reke Visle, kot branik nad nepregledno ravnino okrog sebe. Niti zgodovinarji si niso povsem edini, kdaj je bila Varšava ustanovljena. Sodi se pa, da je njen početek v devetem stoletju, ko je Konrad iz Mazovije postavil na vzpetini nad Vislo svoj grad. Grad je ostal kot bivališče mazoviških knezov do leta 1526, ko je bil prideljen poljski kroni.
Polagoma so začele rasti okrog gradu hiše in hišice in leta 1500 je postala Varšava glavno mesto Poljske. Od leta 1572 dalje so si Poljaki volili svoje kralje v Varšavi ob velikih slovesnostih.
Sto in pet let pozneje je prišel pred Varšavo švedski kralj Gustav, ki je mesto zavzel, toda ga je imel v posesti samo devet mesecev. Leta 1702, ko se je Poljska bojevala z švedskim kraljem Karlom XI!., je mesto zopet padlo v roke Švedom. Toda že drugo leto so ga Poljaki dobili nazaj pri sklenitvi miru.
Ko je leta i763 umrl poljski kralj Avgust III., so nastale v Poljski notranje homatije in mesto so dobili Rusi v roke. Nadaljnih deset let si je Varšava neprestano menjavala gospodarje, nekaj časa je bila v poljskih, nekaj časa v ruskih rokah.
Leta 1794, ko se je vršila tretja delitev Poljske, je dobila Varšavo Prusija. Leta 1806 so zavzele mesto Napoleonove čete. Od tedaj in do leta 1863 si je mesto zopet menjavalo gospodarje med Rusi in Avstrijci. Od leta 1863 pa do 1915 so imeli mesto v posesti Rusi, tega leta so ga pa zavzeli Nemci. Leta 1915 so postali pravi gospodarji Varšave Poljaki, ki so si ustvarili svojo lastno republiko.
Od tedaj so posvečali Poljaki mestu največjo pozornost. Starinske zgradbe so podrli in na njih mestu zgradili nove, moderne. Zrasli so moderni hoteli, trgovske hiše in moderne stanovanjske hiše. Zgradili so krasne parke in bulevarje ob reki Visli. Središče Varšave pa je ostal glavni trg, imenovan Sigmondov trg, kjer je stal stari grad mazovskega kneza Konrada.
Poljaki so imeli namen, da bodo napravili iz Varšave eno prvih mest v Evropi, tako po lepoti kot po bogastvu. Mesto je štelo pred sedanjo vojno 1.300,000 prebivalcev. Univerzitetna knjižnica je lastovala več kot 500,000 knjig. V mestu je bila zvezdama, medicinska fakulteta in glasbeni konser-vatorij, ki je bil svetovno znan.
Slavni Lazienski vrtovi, katere je zasadil leta 1767 kralj Stanislav Poniatowski, so bili ponos Poljske in eni najlepših v Evropi.
Ne vse, toda večino teh krasot so uničili sedaj Nemci z bombami. Vse, kar si človek zgradi v stQ in sto letih, je uničeno v par urah, kadar zadivja bojni vihar, kateremu ni nič svetega, nič zgodovinskega, nič umetninskega. Vse mora biti zdrobljeno v prah in pepel in potem je vojni bog nasičen.
Ljudje zidajo., pa i sami sproti podirajo. Kakor hitro si postavljajo krasne palače, tal^o hitro si vlivajo krogle, da jih zopet podirajo, kot bi bile otroške igrače.
To dela človek, ki pravi, da je bitje z razumom in prosto voljo. Prosto voljo že, glede razuma je pa vprašanje vzpričo vsega, kar opazujemo okrog sebe v prosvitljenem dvajsetem stoletju.
Koliko časa bo vojna?
Gotovo vsak razsoden človek želi, da bi bila vojna končana že jutri, danes. Težko nam je pri misli, koliko mladih življenj bo zopet padlo na bojnem polju. Koliko mest bo porušenih, koliko otrok brez očetov in mater, od katerih so bili ločeni v bojni zmedi.
Vendar, če primerjamo sedanjo in zadnjo svetovno vojno, si ne moremo mislili, da bo ta vojna trajala bogve kako dolgo. Vzroki svetovne vojne so bili vse drugi, kot so vzroki sedanje. Današnja vojna je kot slika na platnu v primeri z svetovno vojno.
V zadnji svetovni vojni je šla v boj Anglija, da uniči nemško mornarico, ki je bila postala premočna za Angleže. Nemčija se je borila za premoč na morju, za posestva, za svetovni trg. Francija se je takrat borila radi samoobrambe. Francija se tudi danes bori bolj za samoobrambo. Anglija se vojskuje, da se ji ne bo treba vojskovati kasneje.
Rusija je šla v svetovno vojno bolj radi splošnih principov in radi slovanske Srbije, ki jo je hotela uničiti Avstrija. Danes Rusija nadaljuje tam, kjer je nehala carska Rusija, samo da dobi danes vse brez prelivanja krvi. Vse izgleda, da bo dobil iz sedanje vojne Stalin več kot njegov zaveznik Hitler, čeprav je Nemčija tista, ki mora žrtvovati orožje in \ojaštvo. -s-
Anglija in Francija pravita, da ne odnehata, dokler ni strt hitlerizem. Recimo, da jima uspe. Imeli bosta novega sovražnika, Stalina, ki ni nič drugačen kot je Hitler. Hitler mori Žide, ker so pač Židje. Stalin je dal pomoriti,več kot 100,000 duhovnov, ker so bili pač duhovni. Kdor hoče streti hitlerizem, mora streti tudi boljševizem, sicer v Evropi ne bo miru, in ne demokracije.
Beneški trojčki
Svetovidski oder je v nedeljo otvoril svojo sezono z izvrstno komedijo "Beneški trojčki." Kakor je bilo opaziti na razpoloženju navzočih, jim je burka zelo ugajala. Ta komedija zahteva v resnici zmožnih igralcev, zlasti v glavnih vlogah.
Posebno zmožnost in pozornost igralca pa zahteva vloga trojčka, ki je ena in ista oseba v Zanetto Benečan, Zanetto Kapitan in Zanetto Bergamaš. To odgovorno, in nevarno vlogo je dobro rešil Stanley Frank. V vlogi Benečana bi bil lahko malo bolj živahen, zlasti v prizorih, kjer ima pokazati svoje razburjenje, ko mu njegov sluga prepočasno odgovarja na stavljena vprašanja.
Kot Kapitan se je večkrat pokazal nekam nesigurnega v glasu, posebno v daljših pogovorih.
Bil pa je prav dober v vlogi Bergamaš (tepček). Kakor smo že omenili, ta vloga zahteva res vse zmožnosti igralca, kajti ni lahka stvar tako hitro se spreminjati v glasu in obnašanju. Vidimo pa, da vaja in potrpežljivost vse zmoreta.
Jean Škander v vlogi Bene-čanove zaročenke Angelike, je bila precej dobra, le malo več vaje v izgovorjavi, kar se s pridno vajo vse doseže. Geronte, oče Angelike — Joseph Skrbeč — ima dober nastop. Priporočljivo pa bi bilo, da nastopa bolj sigurno in samozavestno.
Mollie Frank v vlogi Eleo-nore, žene Kapitana Zanetta, je pokazala neprisiljeno, zaljubljeno ženico, ki svojega moža ne zapusti tudi v slučaju, ko je videla, da ji je možiček nezvest, je kljub temu prišla za njim, da ga zopet pridobi samo zase. Jeziček ji je prav dobro tekel in videlo se je, da se je resnično poglobila v svojo vlogo, katero je tudi prav dobro izpeljala.
Dan Postotnik v vlogi Harle-kina, je bil prav dober. Poglobil se je v svojo vlogo in tudi izgovorjava mu ne dela preveč težav. Na vsak način naj bi bil malo bolj živahen in malo več komičen.
Skapin — Herman Ogrinc — je pokazal, da se je poglčbil v svojo vlogo, le v kretnjah, je bil včasih malo neroden. S pridno vajo bo postal lahko prav dobra moč na odru.
Mary Lach — krčmarica Argentina — je prav dobra klepetulja in tudi izgovorjava ji ne dela nobene težave. Svojo vlogo je izvršila prav dobro in je neprisiljeno pokazala moža-že-ljno dekle, ki je za denar pripravljena poročiti se tudi s človekom, ki je sicer bogat vendar pa po svojem obnašanju vseprej kot pa prikupljiv.
Prvi in drugi sluga pri ltrč-marici Argentini — Frank. Drobnič in Tony Baznik — ne tako boječe, bolj korajžno!
Frank Kuret v vlogi komisarja, bi bil lahko malo bolj samozavesten kot komisar, ki ima pravico v svojih rokah in tudi lase je imel malo predolge, tako da njegov obraz ni prišel do tistega izraza, kot bi bilo želeti. Njegov pisar Anthony Orehek se je pokazal poslušnega pisarja, samo svojo aktovko je prišel iskat malo predaleč iz 18. v 20. stoletje.
častnik policije — Jack Ži-gon — ima prav dober glas za take vloge, le milo bolj vojaški bi se moral pokazati kot mož postave. Ravno tako tudi oba korporala Milan Slak in Rudy Klemenčič, kakor tudi bi-riča Charles in Edward Mer-har.
V splošnem pa moramo dati vse priznanje požrtvovalnim fantom in dekletom, ki so po
Društvo Zvon ob 25 letnici otočani na sahaimu se kaj
„ ,	., ,.v . I malo brigajo za te zaklade. Na
Polagoma se približujemo
večini vsi turojeni, da se zanimajo za svoj materin jezik in našo slovensko dramatiko. Le korajžo in tako naprej!
Rev. SMatija Jager zasluži vse priznanje in zahvalo za tako požrtvovalno delovanje, kajti biti igrovodja ni lahka reč, to ve vsak, ki je že kaj takega poskušal. Vpoštevati moramo, da on ni samo igrovodja, ampak tudi učitelj slovenščine obenem in zato zasluži, da bi tudi občinstvo bolj upoštevalo njegovo delovanje.
Kar se tiče maskiranja, mislimo, da je vse povedano, če povemo, da je bilo' v rokah Mr. Matt Grdina, ki je res pravi umetnik v tej stroki in bi bila vsaka druga pripomba odveč.
Tudi Joseph Zelle in njegov pomočnik Joseph Brodnik kot mojstra odra, sta pokazala, da se razumeta na svoj posel.
Beneški trojčki je res imenitna burka, ki bo ponovno igrana prihodnjo nedeljo. Vsem tistim, ki je niste videli prav toplo priporočamo, da gotovo pridete pogledat v nedeljo. Videli boste, da se igralci Svetovidskega odra resnično potrudijo, da vam dajo par ur vesele zabave in duševnega užitka.
Da damo priznanje našim mladim igralcem, kakor tudi požrtvovalnemu igrovodji Rev. Ja-gru, je naša dolžnost, da v čim največjem številu posečamo predstave Svetovidskega odra. Pridite v nedeljo in ne bo vam žal!
Na vsak način pa čutimo, da naši mladi požrtvovalni igralci niso kaj takega zaslužili in ne pričakovali, da bi jim naši ljudje dali tako malo priznanja za njih trud in požrtvovalno udejstvova-nje na polju dramatike. Kar nekam žalostno je bilo že za gledalca, ko je videl, da je skoro eno tretjino dvorane nezasedene, koliko bolj žalostno in porazno pa je to vpiivalo na igralce, si lahko predstavlja samo tisti, ki se je že pokazal na odru in je videl pred seboj prazne stole.
Pričakujemo in upamo, da bodo naši ljudje upoštevali kulturno delo naše mladine in prihodnjo i nedeljo napolnili dvorano do zadnjega kotička. Bodimo malo bolj zavedni podpirajmo ter obdržimo to kar imamo. Kajti, ko cvetka enkrat usahne je vsako zalivanje bob ob steno.
Torej ne pozabite, da bo komedija "Beneški trojčki" v nedeljo ponovljena. Odzovite se, s tem boste sami imeli par ur razvedrila in končno boste pomagali tudi dobri stvari. Pokažimo svojo kulturnest ne samo z jezikom, ampak tudi v dejanju.
T.
--—o--
V soboto bomo veseli
Kam pa v soboto večer? Prav gotovo vsi na ples v Slovenski dom na Holmes Ave. Tam bo igral Jankovičev orkester, ki zna zaigrati slovenske in angleške, zato bo to res lep in veselja poln večer. Zabave bo dovolj za vse.
To veselo zabavo bo imelo društvo Katoliških borštnar-jev v Collinwoodu. Pripravljalni odbor je že pridno na delu, da bo vse pripravljeno, le pridite ne bo vam žal! Veste, da me je že več ljudi vprašalo, če bomo imeli tudi drugo leto piknik, torej se jim je gotovo dopadlo.
Sedaj vidite, če je bilo lušt-no na pikniku, ko je padal dež, bo na našem plesu. gotovo še lepše, ker bomo pod streho in se nam ne bo treba bati slabega vremena. Torej ne pozabite, v soboto večer bomo veseli in pridite tudi vi in se veseli-'te v veseli družbi svojih prijateljev. Na svidenje!
Frank Martich.
se
zaželjenemu dnevu — proslavi 25-letnice Samostojnega pevskega in podpornega društva Zvon.
Redke so enake proslave. Posebno redke, če vzamemo v poštev kulturno delovanje društva, ki je tekom 25 let neprestano delovalo za prospeh naše slovenske pesmi tukaj v naši novi domovini.
Smelo lahko trdimo, da je pevsko društvo "Zvon" edino samostojno pevsko društvo, ki nepretrgoma deluje in poje svojih 25 let slovenskemu narodu v čast in slavo. Ko smo se naselili v tej naši novi domovini nismo prinesli s seboj kakšnega ogromnega svetnega bogastva. Prinesli pa smo pridne roke, naše običaje in ideje in nad vse pa našo lepo slovensko pesem in dobro voljo, katera je neobhodno potrebna za vzdrževanje naše slovenske pesmi v naši novi domovini.
Kajti, če pomislimo, da pevski zbori, večinoma, obstoje iz preprostega delavskega članstva in za kot takega je potrebno veliko dobre volje, da se vzdržuje in še nadalje ohranja to, kar nam je tako ljubo in drago—naša slovenska pesem. Saj nam je bila slovenska pesem vedno v ponos.
S slovensko pesmijo smo tudi veliko napredovali. Vedno nam je bila zvesta spremljevalka in poslužili smo se je ob vsaki priliki. Z našo pesmijo smo se tolažili in si slajšali naše življenje.
V pesmi ni sovraštva, ampak le s prijateljstvom bomo ostali združeni in kot taki bomo lahko še dolgo živeli kot— Slovenci.
To je torej vzrok, da se je društvo "Zvon" namenilo, da proslavi svoj srebrni jubilej, in sicer v nedeljo 29. oktobra z lepim pevskim koncertom, ki se bo vršil v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti, pri-četek bo štirih popoldne. Koncert bo pod vodstvom našega odličnega povovodje g. Ivan Zormana.
Torej že sedaj opozarjam vse naše rojake in rojakinje in vas .prav vljudno vabim na ta pevski koncert ob proslavi 25-letnice obstoja društva Zvon. S. Paulin. -o-
Podružnica št. 1 SMZ
članom podružnice št. 1 Slovenske moške zveze naznanjam, da se vrši važna seja v petek 13. oktobra ob pol osmih zvečer.
Pogovorili se bomo o našem zimskem športnem programu, kakor tudi radi banketa, ki se vrši 11. novembra.
Prosim, da se vsi člani udeleže te važne seje. Obenem pa tudi vabim vse može in mladeniče, ki žele pristopiti k tej napredni in samo moški nepristranski organizaciji, da se zglasite na tej seji.
Vincent H. Lauter, tajnik. -o-
Z otoka Sahalina
Dogovor med Rusijo in Kitajsko o nenapadanju, ki je v prvi vrsti naperjen proti Japonski, jako ovira položaj na Daljnem Vzhodu. Ruse ne zanima le usoda Mongolije, marveč jim je še več do svojih posestev, ki jih imajo na severnem delu otoka Sahalina, kjer so pred kakimi 14 leti odkrili velike zaloge nafte. Južni del otoka pa je od leta 1905 last Japoncev, a vrelci petroleja so izključno le na obrežju severnega dnla otoka; na ta del o-toka so v dobi ruskih carjev pošiljali politične obsojence. Tu so dobili Japonci važne koncesije, a teh dogovorov sovjetska Rusija ni odnovila. Tako Rusi kot Japonci bi radi imeli zase bogata ležišča prirodnih zakladov na otoku.
severnem delu Sahalina živijo Tunguzi in Oroki, a v južnem, japonskem delu, bivajo ljudje, ki ne spadajo k mongolskemu plemenu in ki znanost o njih trdi, da so poslednji ostanki praprebivalcev otoka. Razen teh prebiva na severu in ob rusko-japonski meji otoka pleme Giljakov.
Giljaki se popolnoma razlikujejo od drugih otoških prebivalcev in imajo prav svojske šege, ki so najzanimivejše od vseh šeg drugih plemen na Daljnem Vzhodu.
Giljaki sličijo nekim plemenom vzhodne Sibirije in znanstveniki pravijo, da so mešanica mongolsko-indijskih plemen. Giljaki ne poznajo ni-kake državne enotnosti, marveč živijo v rodbinskih zadrugah in poročajo se le s člani bližnjih in daljnih sorodnikov. Njih vera je kaj preprosto verovanje v duhove. Vsako živo bitje, vsak predmet in vsaka priro-dna sila jim je sedež božanstva, ki ima tudi oblast nad temi predmeti. Na vse kriplje se Giljaki upirajo civilizaciji. Nikoli se ne umivajo, ker pi'a-vijo, da je umivanje smrtni greh, in sicer zoper duha, ki je v vodi in ki se z umivanjem vznemirja. Namesto da bi se umivali, se mažejo z mastjo od morskih psov.
Vsaka družina tega plemena ima svojo kočo, ki je narejena iz brun in kož; imenuje se "taf." V tej stanujejo poleti. Posebno kočo imajo za čez zimo, ki je zgrajena iz o-peke in prsti in ki se imenuje "toraf." Koče nimajo oken, ker bi bila okna greh zoper duha svetlobe. Dim vhaja iz koče skozi majhno odprtino vrhu strehe, a ker je toliko dima v koči, imajo vsi Giljaki bolne oči.
V vsaki koči gori ogenj, ki ne sme nikoli ugasniti. Na Sahalinu lahko dobiš vžigalice, a teh Giljaki ne uporabljajo, saj so prepričani, da so jih Rusi in Japonci iznašli v zvezi z vragom. Razen tega pa vžigalica tudi dogori in ugasne, a to je spet greh, ker se s tem ubije duha ognja. Giljaki si še zmeraj delajo o-genj kot v pradavnimi: da drgnejo les ob les.
Giljaki nočejo modernih pušk, dasi jim jih Rusi in Japonci radi prodajo. Še zmeraj uporabljajo frače, sulice, loke in puščice, češ da so duhovi teh strelskih priprav starejši in imajo več moči, da pogodijo plen.
Giljaki lovijo medvede, jelene, srne, divje koze, morske pse, lisice in podlasice, ki njih kože prodajajo ruskim trgovcem za čaj, sladkor, to'bak in žganje. Poglavitna prehrana Giljakov so ribe, divje sadje, mast morskih psov in medvedje meso, iz katerih pripravljajo razna, včasih kaj okusna jedila. A tudi glede na to imajo svoje posebnosti. Tako na primer, smejo moški jesti vsakršno medvedje meso, a ženske ne smejo jesti pečenega, češ da je to smrtni greh zanje.
Poglavarji posameznih naselbin so očetje, ki jih je — kakor tudi mater — večkrat kar po 30 do 40 v eni družini. Giljaki ne poznajo nobenih razlik med očetom, bratotn ali bratrancem. Očetje določajo imena otrok. Dečki dobijo ime lepih moških lastnosti, kot Hrabrost, Modrost, Previdnost itd. Deklice pa dobijo ime po tem, kar se je vprav ob rojstvu dogodilo v koči. Zato se imenujejo dekleta tudi Ogenj, Mastna riba, Prasketanje itd. Ko dajejo imena, strogo pazijo, da nimata dva otroka iste številne družine enakih imen. Če se pa to le pripeti, pravijo, da je to zname-
nje, da bo dotični otrok v prvem letu življenja umrl.
Ime mrtvega človeka se ne sme izgovoriti tako dolgo, dokler ni ubit prvi medved po smrti tega človeka. Če ga pa kdo le izgovori, pomeni, da dotični mrtvečev duh nima pokoja v grobu. Ne sme se izgovoriti niti ime medveda, ker je medved pri njih najmogočnejše bitje in ima hud pogled. Zato mu pfavijo modrijan, gospodar gozdov, starček, tisti, ki se ga je treba bati itd. Lovec, ki ubije medveda, se mora s posebno molitvijo zavarovati zoper maščevanje medveda. Razen tega mora lovec odrezati ubitemu medvedu glavo in šape in jih takoj pokopati na tistem kraju, kjer ga je ubil. Dasi so kože brez glave in šap manj vredne, pa se Giljaki vendar vedno ravnajo po svoji veri, saj pravijo, če kak lovec pozabi takoj odrezati glavo in šape in jih zakopati, ne bo potem nikoli več ubil kakega medveda.
Ako kak Giljak vendarle kdaj prižge kako vžigalico, mora dobro paziti, da sam ne zgori v tem plamenu. Na noben način ne sme vreči vžigalice v vodo, saj bi s tem umoril duha ognja in bi zastrupil duha vode in bi imel kar dva smrtna grehja. Giljaki ne smejo ne pisati ne risati, ker bi se potem lahko zgodilo, da bi se vsa njihova pota zmedla in se tako zapletla, kakor so tiste črte, ki bi jih napisal ali narisal in tako bi trpeli mnogi sorojaki, ki bi bili takrat v gozdu.
Navzlic tem čudovitim posebnostim pa so Giljaki jako dobrosrčni in gostoljubni ljudje. Giljaki ne bežijo pred tujci in tudi priznavajo dobro stran civilizacije, vendar je nočejo sprejeti, ker se bojijo, da ne bi s tem razžalili svojih bogov in duhov, ki bi takoj pokončali vse njihovo pleme. Vsi, tudi najopreznejši poskusi Japoncev, da bi pridobili Gilja-ke za civilizacijo in kulturo, so bili doslej zaman.
Sahalin, ta otok petroleja in vere v duhove, odločno zavrača sleherni in tudi najmanjši poskus za sprejem civilizacije in kulture.
-o-
—Letošnji tobak bo dober. V Hercegovini so že pospravili letošnji pridelek tobačne rastline. Pridelek bo letos manjši kakor lani, bo pa mnogo boljši. Vsakih 1000 strokov rastline bo, kakor računajo, dalo 22—25 kg suhega tobaka, medtem ko je prejšnja leta prišlo na 1000 strokov rastline 30—60 kg suhega tobaka. Vzrok manjšega pridelka je dolgotrajna suša. Cenijo, da bo letošnji pridelek znašal v Hercegovini okrog 4000 vagonov najboljšega tobaka, za katerega bodo prejeli okrog 80,000,000 dinarjev, če bodo dobili za kilogram po 20 din.
Ce verjamete al' pa ne
Nekega znanega govornik^ so pohvalili, kako da mu beseda gladko teče in so ga j|Pra' šali, če se za svoje govore k^J pripravi.
"Da, za vsak svoj govor sc pripravim in tako lahko re' čem, da vsakikrat, kadar g0' vorim na kakem banketu al kje drugje, napravim štiri B° vore. Enega napravim sam doma, predno -grem na prired1^ tev. Drugega napravim v dvorani, ki je vse nekaj druge*? kot kar sem mislil Poved^' Tretji govor napravim domov, ko premišljam, K*; bi moral prav za prav S°v0lV In četrti govor prineso pa a go jutro časopisi, ki je vse ^ kaj drugega, kot kar sem resnici govoril."
•V.
f* WWVU




AMEPaŽKA DOMOVINA, OCTOBER 12, 1930
fcommtomtmmmmmmmt
winnet0u
Tri dni v bombardirani Varšavi
Po nemikem bflrilki K. Maya
*^ot«mai:iiiiin»»»iiiin»»»»imma»mujiti»iM!»»»»nH»»t»H»»B
Prav pravite, "Torej mislite, da so
senor! Previden bom moral biti. Še nocoj bom okna in vrata najskrbneje zadelal in Pripravil tudi puške."
"In prav bo tako! Le kroglo jim dajte! To golazen je treba brez usmiljenja pokončati, saj tudi sami ne poznajo Usmiljenja. Kdor se jim vda brez boja in misli, da mu bodo prizanesli, se zmoti in plača svojo zmoto z življenjem. Samo s smodnikom in svincem se da razumljivo govoriti s temi ljudmi.
In zdi se mi, da se že nocoj nekaj pripravlja tod. V gostilni sem videl ljudi, ki bi jim Prav nič ne zaupal. Torej bodite previdni! Pa skrbno skrijte vse, kar bi vas izdalo, da ste na Juarezovi strani! Še nocoj! Bolje je, da je človek brez potrebe previden, ko pa da ga do krvi pretepejo ali celo ustrelijo.
Pa mislim, da smo se domenili. Jutri se spet vidimo. Ali Pa bi nama morebiti še nocoj radi kaj posebnega povedali?"
"Ne, senores! Za nocoj smo °Pravili.
Zelo me veseli, da sem vaju sPoznal, in upam, da bom kmalu čul o vajini slavi. Prepričan sem, da vaju čaka pri Juarezu sreča in da bodeta naglo napredovala."
Vstal je, nama prijazno stisnil roko in odšla sva.
Ko so se zaprla vrata za nama in sva stopala proti Lan-gejevi hiši, se nisem mogel Pr.emagati, da ne bi Old Dea-ttia prijazno sunil pod rebra.
"Ampak, master, kaj vam je prišlo na misel —! Lagali ste temu dobremu Cortesiju, da se je kar kadilo! Vaše laži so bile debele ko buče!"
"Tako —? Hm—! Tega ne razumete, sir! Bilo je vsekakor mogoče, da bi naju bil odklonil. In zato sem mu moral Ponuditi prav masten kos za Vabo. In zgrabil je za njo, kakor ste čuli."
"Pa še denar bi bili vzeli! To bi bila vendar čisto očitna goljufija!"
"No, očitna menda ne. Saj ni vedel, da ga varava. Zakaj bi naj ne vzel denarja, če mi ga ponuja!"
"Ker nimava namena, da bi si njegov denar zaslužila."
"Tako —? No, trenutno tega namena seveda nimava. To-da vprašam vas, ali tako čisto natančno veste, da ne bova Se kje prisiljena, da služiva ^Uarezu? Morebiti celo samo 2ato, da si življenje rešiva.
Sicer pa je bolje, da nisva Vzela denarja, in prav ste sto-da ste vmes posegli. Da vzela plačo, bi nama ne dal potnih listov in priporočila. In oboje nama bo še 2elo koristilo. Najboljše na Vsem pa je in najin največji ^acojšnji uspeh, da sva zvedela, kam se je Gibson obrnil, ^obro poznam pot, koder potu je
in ki nama jo je popisal, karana bova odrinila in goto-v° ga dohitiva. Pokazala bova naJine papirje poveljniku žeto m brez dvom nama bo koj Uročil Gibsona in Ohlerta."
V.
Kukluks klan,
Pri Langeju nama ni bilo treba trkati. Kovač sam je ®Jonel pri odprtih vratih in Cakal na naju.
Ko sva vstopila, sem neko-,ko začuden gledal debele odeje, ki
so zastirale okna.
"Ne čudite se tem zastorom, gospoda!" je pravil Lange. "Iz cisto posebnih vzrokov sem obesil. In tudi govorili bo-kar moč rahlo. Kukluksar-•letti ni treba vedeti, da ste pri
ju v gosteh."
sarji na delu?"
"Kaj pa! Tista družba tam v gostilni, tisti so bili sami ku-kluksarji."
"Ali se je kateri že tudi tu na domu oglasil? Ste katerega videli?"
"Da. Vsaj oglednike. Poslali so jih, da si ogledajo pred napadom položaj. Videl sem jih in slišal tudi. Dolgčas mi je bilo, ko sta odšla, pa sem stopil pred hišo, da bi vama ne bilo treba trkati, ko bi se vrnila. Pa sem čul, da se nekdo bliža po ulici sem od gostilne. Brž sem stopil za vrata, jih prislonil in prisluškoval. Trije so se priplazili in obstali pred vrati. Vkljub temi sem opazil, da nosijo dolge, široke hlače, obilne suknje, črez obraz pa kapuce. Vsa obleka je bila iz temnega blaga in obšita z belimi znaki."
"Da! Tako se našemijo člani kukluksa, kadar gre j o na delo."
(Kukluks klan — beseda je nastala baje iz grškega kyklos, krog, in iz keltskega klan, družba, — je tajna družba, ki je še dandanes razširjena po Ze-dinjenih državah in po Mehiki. Nastala je za časa meščanske vojne med severnimi in južnimi državami in je imela protiabolicijonistične namene. V novejših časih je delovanje te družbe protiversko, posebno pa katoličanstvu sovražno.)
"Cisto prav. Vidite torej, da imamo že tudi pri nas to tajno in nevarno družbo."
"No, in kaj so počenjali o-gledniki?"
"Dva sta ostala pri vratih, tretji pa se je splazil k oknu in prežal skozi špranjo v ok-nici. Vrnil se je k prvima dvema in poročal, da je le mlad človek v sobi, ki bo najbrže mladi Lange, starega pa da ni videti, in da je večerja na mizi. Zasodili so, da pojdemo brž večerjat, nato pa spat, in sklenili, da si bodo ogledali hišo od vseh strani, kje bi se najlaže dalo vlomiti. Izginili so okrog ogla. Brž sem se vrnil v sobo in zagrnil okna. In koj nato sta prišla vidva.
Pa radi teh lopovov ne sme-va pozabiti, da sta najina gosta! Sedita, prosim, jetja in pijta! Postreči vama morem seveda le z domačim prigrizkom. Sama sva —. Prav vesela bo^a, če vama bo teknilo. Med jedjo pa lahko govorimo o nevarnosti, ki mi grozi."
"In v tej nevarnosti," je povedal Old Death, "vaju ne bova zapustila, to se razume!
Kje pa je vaš sin?"
"Malo prej le je odšel v mesto. Nekaj dobrih prijateljev imava tod, Nemcev, zaneseva se lahko na nje. Pripeljal jih bo, pomagali nama bodo. Dva že poznate, sedela sta v gostilni pri naši mizi."
"Pa bodo ja kar skrivaj prišli? Le koristilo vam bo, če bodo kukluksarji prepričani, da imajo opravka samo z očetom in sinom."
"Ne bojte se! Moji prijatelji že čisto dobro vejo, za kaj gre. Sicer pa sem tudi Willu naročil, naj jih pouči, kako se morajo obnašati."
Sedli smo k večerji.
Kovač nama je postregel z gnjatjo, kruhom in pivom. .Večerja je bila preprosta, pa gostoljubnost je dobremu možu prihaja res od srca. -Med jedjo sva poročala, kakor sva opravila pri Cortesiju. Veselilo ga je, da je njegovo priporočilo pomagalo in da naju je tako prijazno sprejel.
Še smo se pogovarjali, ko je zunaj na ulici zacvilil pes.
Lange je dvignil glavo.
(Dalje prihodnjič)
Varšava, 2. septembra. — V soboto dopoldne ni bilo zračnih napadov na Varšavo. Narod, globoko optimističen in otročje dober, je takoj začel šušljati da se "Nemci že pogajajo in da bo kmalu vojske konec." Vendar se kmalu čuje o neprestanih borbah na frontah in tudi o zračnih bombardiranjih v okolici Varšave in po vseh železniških križiščih.
Ob 17. radio v francoskem in angleškem jeziku "za vse francoske narodne poslance in senatorje in za vse člane angleške spodnje in zgornje zbornice" zanika vest o prekinitvi sovražnosti, nasprotno Varšava je ravno predmet zračnih napadov.
V Angliji in Franciji v tej uri torej odločajo o novi evropski vojni. Proti večeru se čuje o angleškem ultimatu v Berlinu. Takrat varšavski radio prenaša litanije z ljudskim petjem iz katedrale. Presunljivo je, kako se iz vseh hiš, dvorišč in ulic razlega ponižno petje preprostega zbora, s krasnimi starimi li-tanijami in refrenom "Sveta Mati Jasnogorska, Kraljica Poljakov, usmili se nas!" V tem hipu mi stopa v spomin tista nepozabna polnočnica v soboto 30. julija 1939, ko so tisočglave množice po vseh ljubljanskih cerkvah tako zbrano in goreče pele in molile za mir. Ne, taki narodi ne morejo propasti in ne bodo propadli. Kako mi je blizu Poljska v tej sobotni molitvi! Resnično, to so levi in levim je.' pred sovragom, a krotki otroci pred večnim Gospodarje^ vojnih trum.
Mlad letalski častnik je v zra-
čnem boju ranjen skozi roko; z drugo zdravo roko nadaljuje borbo, sestreli nasprotnika in se srečno spušča na tla pol nezavesten; ustavijo mu kri, takoj vzleti drugič in spravi ša drugega nasprotnika dol; šele potem si da končno zavezati rano.
Pred čensu,.«,, v so se danes, po včerajšnjem neuspehu, nemški tanki zbrali v gozdiču za drugi strahoviti napad; poljski bombniki v silnem številu, v dveh valovih, prihrumijo nad oklopne divizije in jim povzročijo ogromne izgube, seveda tudi s hudimi lastnimi izgubami.
Tudi 2. septembra so bile vsepovsod borbe silno ogorčene. Pri nekaterih nemških pilotih so našli tiskane molitvice k bogu Votanu, "naj iztrebi ves poljski rod"; to je še hujše razjarilo kmete.
Večkrat Nemci spuščajo z letal padobranske odrede v poljsko zaledje, ampak poljske vojne oblasti ne priznavajo tega kot dovoljeno vojskovanje, temveč jih kratkomalo postrele kot vohune.
Ko pade mrak, se polašča mesta potlačenost, deloma zavolj napredovanja nemške invazije, pa tudi zavolj molka Anglije in Francije. Kaj neki odlašata? Nihče ne toži. žene so objokane, bolj nego včeraj, a vsi trpijo molče.
Trudil sem se ves dan zastonj, da iztaknem kak avto in šoferja za, vožnjo do rumunske meje, pa ni moč dobiti vsega, kar je potrebno: ali ni bencina, ali je avto rekviriran, ali šofer nima dovoljenja, da zapušča prestolnico.
Manifestacije pred poslaništvi
Varšava, 3. septembra. — Prva vojna nedelja! V mestu je živahno, zračnih napadov do-
Lado Bar ta, star 9 Jet, je dospel iz Evrope, kjer je bil na izletu s svojo materjo. Kar dobro se je obložil, ko je šel z ladje.
poldne ni in kmalu bi človek na vojno pozabil. Ob Jl:30 objavlja radio angleško vojno napoved Nemčiji po preteku ultima' ta, in takoj na to igrajo angleško himno in marseljezo. Ljudstvo S3 usuje na ulice, Varšava oživi, kot je še nisem videl. Menda ga ni človeka doma, ki bi mogel hoditi, vse sili ven, na sonce, in de-settisoči korakajo s pesmijo skozi mesto. Nepregledne množice navdušeno manifestirajo pred britanskim in francoskim poslaništvom, potem gredo pred jugoslovansko poslaništvo, mečejo cvetlice in vzklikajo Jugoslaviji, in še marširajo pred češkoslovaško poslaništvo, kjer je imel general Prhala govor o skupnih ciljih slovanstva in o novi češki in slovaški legiji, ki jo je danes osnoval predsednik poljske republike.
Hudi zračni boji
Popoldne grem mimo parka Lazienki, ko zadoni alarm; v hipu se razvijejo hude zračne borbe med nemškimi in poljskimi lovci. Razstrelki protiletalskega topništva tulijo dol in ljudstvo, opogumljeno od dobrih vesti in prijetnega sonca, neoprezno gleda dvoboje v zrakuj, ploskajoč vsakemu poljskemu uspehu kot v gledališču. V poljski opazovalni balon, ki od včeraj mirno stoji v veliki višini, se zakadi, ohlapen začenja padati, iz njega pa skoči črna točka, ki kmalu obvisi na svetlem padobranu in se polagoma guga proti zemlji. Ljudje še gledajo in gledajo, nihče ne mara v rov, ki je izkopan po vsem parku, dokler ne pride stražnik in jih strogo nažene pod zemljo: vsi se smejijo in pravijo, da se sovražnega ptiča ne bi bali, da je pa treba ubogati stražnika.
Kako domači so mi Lazienki! Pred leti sem celo spomladansko dopoldne presedel na neki klopi in vzljubil ta kraljevski park, to simpatično ljudstvo in veselo ot-ročad, to celo mesto s svojim dra-žestno-ubranim sožitjem gotike in baroka, in svojo nežno atmosfero. Zdaj pa, ko stojim v rovu ki neusmiljeno reže najlepše nasade, so mi Lazienkj še mnogo milejši. Pravijo, da šele, ko si prenočil v kakem mestu, lahko rečeš, da si bil tam, a jaz trdim; če si prebil nekaj ur v vojnih rovih Varšave, potem si resnično počival v njenem srcu.
Zvečer je zopet vse na popol noma mračnih ulicah. Srečava-mo precej mnogo patrulj, ki peljejo sumljive tipe pred vojno sodišče, tudi take v vojaških oblekah. Govori se, da se v Varšavi pojavlja dosti vohunov, spuščenih od letal v poljskem zaledju.
Vsi napori, da bi našel šoferja in nerekviriran avto, so tudi danes ostali brez uspeha in polagoma postaja moj položaj neprijeten.
Varšava, 4. septembra. — Dopoldne se zdi, da je definitivno propadlo moje upanje na avto, ker so šoferja zaprli in vozilo rekvirirali, ampak zato se pojavlja nada, da dobim posebno vojaško dovoljenje za vlak, ki bi imel nocoj odpeljati proti Lvo-vu. Ta dan sem se tudi srečno seznanil s poljskim diplomatom, atašejem za tisk pri Vatikanu, L
ki tudi namerava potovati skozi Romunijo, in skleneva, da bova skupaj potovala. 70 nemških letal nad Varšavo
Dan mine ob raznih pripravah. Komaj opažam, da se vrstijo zračna bombardiranja drugo za drugim. Popoldne letalska delavnost narašča še dalje; okoli 17. ko sem ravno dobil dovoljenje za transport, je sedemdeset nemških letal hkrati nad Varšavo in sipi jej o vžigalne in razstreljeval-ne bombe. Razvije se osla vrsta zračnih dvobojev, Poljaki živahno napadajo z lovci, topništvom, ki je zdaj postavljeno tudi po sredini mesta, in s strojnimi puškami s streh sosednih hiš. V naši ulici je prav peklenski trušč, doneči odmev mitral jeskih serij ob zidovjih me bridko spominja na Zagoro ob Soči. Komaj se malo umiri, se podvizam s prtljago v avto in, kot dogovorjeno, po poljskega tovariša. Naglo mi pove, da morava na zapadno postajo, kjer se vlak formira. Trenutki na peronu male predmestne postaje v noči so mučni: v okolici gori na več mestih, posebno mbčno gorijo ineke stavbe ob sami progi in na letališču; na obzorju pa neprenehoma jezlja-jo bliskoviti zublji — ogenj iz stoterih žrel nemškega topništva na severu, zapadu in jugozapa-du Varšave.
Slovo od Varšave Končno se vlak priplazi, teman na temno postajo, razbitih oken in še poln smradu eksplozivnih plinov. Tavamo s prtljago noter in najdemo polovičen presledek. Ko vlak pripelje na glavno postajo, je pravi juris nanj, molčeč ampak grozen. Ljudje se borijo za poslednjo možnost rešitve iz ogroženega mesta. To je bila edina panika, ki sem jo videl v teh dneh na Poljskem in še v njej je bil nek red ko je vlak, nabito poln, od-lezel s postaje, so ostali, brez vpitja in prerivanja, gledali za njim. Smrtno utrujeni zapremo oči, a spati ne moremo, še enkrat jih odprem in ujamem silhueto o-ogromn-ega mostu čez Vislo, čez kateri ravno polzimo v noč, le proč, le proč od plamenečih znamenj okoli nas in za nami.
II DOMOVINE
Radijska slika iz poljskega ■ bojišča, .kje r,nemški častniki gledajo na razbito poljsko
—Cesar niso zmogli zdravniki, je opravil motor. Izreden primer Se je zgodil. Sin posestnika Babiča iz Malih Braslovč je pogoltnil koščico od breskve in mu je ostala v grlu. Hitro poklicani zdravnik ni mogel pomagati. Odredil je takojšnji prevoz v bolnišnico v Celje. Peljal ga je g. Grenko Matevž z motornim kolesom v prikolici, pa tudi v Celju v bolnišnici mu niso mogli spraviti koščice naprej. Odločili so, naj se prepelje v Ljubljano. Ker je bila velika nevarnost, da se bolnik zaduši je vozil Grenko z vso brzino, tako da sta oče in nesrečni sin kar odskakovala v prikolici. Pred Trojanami pa močan sunek motorja pretrese prikolico in bolniku zdrkne koščica v želodec. Bil je rešen. Kar niso mogli zdravniki doma in v bolnišnici, je opravil motor, G. Grenko je obrnil motor in oče in sin sta se vsa srečna, da se je tako dobro izteklo, odpeljala domov.
—Egipčani v Mariboru. Vojna v Nemčiji je presenetila skupino egiptovskih akademikov, ki so študirali na graški univerzi medicino. Ker pa je univerza v Gradcu zdaj zaprta se .je zateklo šest teh egiptovskih medicincev iz Nemčije v Maribor, kjer so se začasno nastanili, potem pa se nameravajo vpisati na naših medicinskih fakultetah, na katerih bodo nadaljevali svoje študije. V Mariboru se jim dobro godi, ker je egiptovski funt zelo dobra valuta ter so vsi z njo obilno založeni.
—Evropska vojna je povzročila veliko škodo jugoslovanskim. izvoznikom. Številne ladje, ki so bile natovorjene z blagom, so morale ostati v pristaniščih. Zavarovalnice nočejo prevzeti obveznosti, da bodo izplačale odškodnino za primer, da bi bila ladja potopljena. Zlasti se pozna zastoj v trgovini z lesom in cementom. Premog pa odvažajo iz naših pristanišč edinole italijanske ladje.
MALI OGLASI
Odda se hiša
8 sob, vse udobnosti in vse moderno urejeno; garaža za 4 avtomobile. Vprašajte na 787 E. 185 th St., telefon KEnmore 2765.	(239)
Odda se stanovanje
sob, na novo dekorirano; vse ugodnosti. 1285 E. 55th St. Vpraša se na 1281i/2 E. 55th St.
(Oct. 13, 14, 16.)
Grocerija in mesnica
naprodaj, pravi prostor za podjetnega človeka; cena $2,900; polovico se plača tako. Odločite se hitro.
Hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 5 zgorej, 3 sobe v 3. nadstropju. Se nahaja med 185. cesto in Lake Shore Blvd. Vroča voda, gorkota, lot 76x150; cena $6,200. $620 takoj, vknjižba po 4- l/a %. Oglej te si to h išo in stavite ponudbo.
S. Rogulieh
1192 E. 172nd St.
Pokličite zvečer K E n mo r e 423o-J.	(239)
Zahvala
Prav lepo se želim zahvaliti vsem prijateljem in prijateljicam, ki so me obiskali v bolnišnici za časa moje bolezni; enako tudi najlepša zahvala za cvetlice in druga darila. Zdaj se nahajam zopet doma, kjer me prijatelji lahko obiščejo.
Mike Foklar 6705 Bliss Ave.
Išče stanovanje
Mlada mati z 2 leti staro hčerko išče stanovanje in hrano in da bi se varovalo tudi otroka, ker mati dela. Najraje bi dobila to pri revni prijazni družini, ki nima svojih otrok. Mora biti v okolici Collinwoda. Naslov se poizve v uradu tega lista. (239)
'Oblak Moving"
Se priporoča za prevažanje pohištva, električnih ledenic in pianih.
Vse prevažanje garantirano. Dovažamo tudi grozdje po zmernih cenah.
1161 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. Telefon HEnderson 2730.
Pohištvo naprodaj
Set za jedilno sobo, 7 kosov, za $6.00. Set za parlor 3 kosi $12. Wilton preproga $15.00. Postelja, omara, chiffonier, spring modroci $25.00. Set za kuhinjo $4. Grand peč, skoro nova $38. Vprašajte na 14302 Jenne Ave., blizu 140. ceste.	(238)
GROZDJE, MOŠT! Mošt
Concord grazdje, sod .... $13.00
Belo grozdje, sod ............ 20.00
Muscatel, sod .................. 30.00
■Vi Concord |§ belo ........ 16.50
% Concord % Muscatel 22.50
% Concord M belo.......... 15.75
% Concord lA Muscatel 18.25
Grozdje Concord grozdje tona .... $30.00
Belo grozdje tona .......... 55.00
Sodi
Sodi od žganja ..................$1.75
Za 4 sode skupaj je sod 50c manj Ted Mandel 20171 Nicholas Ave. vogal 200th St. KEnmore 3445
(Oct. 10, 12, 14)

katero priredi
društvo Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ
v soboto, 14. oktobra
V SND NA ST. CLAIR AVE,
Za ples bo igral Eddie Sims in njegov orkester,
Serviral se bo fin kokošji paprikas, katerega boste lahko zalili z najboljšo pijačo.
Prijazno ste vabljeni, da se malo pokratkočasite z nami!

BRITISH
1.53 FULL QUART
^CODE NO. 3094A .
'ft' Bodivj
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 12, 1939
krajih.
To razkritje ga je skoro omamilo.
Del vrvi je zletel navzdol z nesrečnim baronom v brezno, in očitno je bilo, da ostali trije deli, ako bi jih zvezal skupaj, ne bi bili dolgi dovolj, da bi segli do dna.
"V krasnem položaju se nahajaš, korporal," godrnja Ba-vois.
Ko nekoliko časa vojak premišljuje kako in kaj in končno sprevidi, da se nahaja v skrajno obupnem položaju.
"Nu, korporal, prijadral si do konca," mrmra. "Ko se naredi dan, bodo dognali, da je baronova celica prazna. Zijali bodo skozi okno celice, pa te bodo zagledali na tem mestu kakor svetnika na kame-nitem stojalu. In seveda te boc]o vjeli, zaprli, postavili pred sodnika in obsodili. Kmalu se boš znašel za trdnjav-skim zidom. Pomerite! Streljajte! In to bo konec tvojega življenjskega pota!"
Korporal se zamisli. Neka negotova misel se pojavi v glavi, in skoro je bil prepričan, da mu prinese odrešenje.
Mipel mu je prišla, ko se je dotaknil vrvi, katero je rabil pri plezanju iz zaporov do vznožja skaline, in ki je sedaj visela navzdol, čvrstvo pritrjena ob ogromni železni drog.
"Korporal," govori sam s seboj, "če bi imel to vrv, ki sedaj visi brez rabe ob trd-njavski pečini, in če zbereš skupaj te prerezane dele, bi bila vrv dolga dovolj, da te ponese na vznožja skaline. Toda kako naj dobim vrv v posest? Nemogoče je splezati nazaj po vrvi, in kako naj se potem spustim navzdol po njej, ko je pa čvrsto pri trje-na ob železno omrežje v celici?"
Bavois je premišljeval in si ubijal glavo, govoril je ves čas tako, kot bi bila navzoča dva korporala, katerih eden je točno razumel vse in bil pripravljen iti na delo, drugi pa se je obotavljal in je potreboval mnogo razlaganja.
"Pozor, korporal," reče končno. "Zveži teh pet koncev vrvi skupaj v en del in privezi vse to okoli ramen. Potem boš pa splezal po drugi vrvi do okna celice, kar sicer ni lahko, toda bo šlo. Najraje bi imel seveda, če bi se povzpel navzgor po stopnicah, po katerih je položena baržunasta preproga ! Toda pogum, korporal! Le splezaj navzgor, pa boš kmalu zopet v celici. In kaj boš tam naredil. Samo malo dela bo! Odvezal boš ono vrv, ki je privezana ob železno omrežje v celici. In na mesto nje boš privezal to vrv, ki jo sedaj držiš v roki. Tako dobiš osemdeset čevljev močne vrvi.
Potem se pa spustiš zopet navzdol in ko si enkrat tu, ti je treba razvezati le en del vrvi, pa imaš zopet celo prvotno vrv. Razumeš, korporal?"
In korporal je razumel tako dobro, da je v dvajsetih minutah izvršil vse, o čemur je prej premišljeval in je bil zopet na svojem mestu v' vznožju trdnjavskih skalin. Seveda je precej trpel pri tem. Roke in kolena so mu krvavela.
Toda bil je v posesti vrvi in sedaj je bil prepričan, da lahko pobegne iz nevarnega mesta. Prešerno se smehlja na način, kot se je včasih smejal vojaškim novincem, ki niso ra-
zumeli njegovega povelja.
Sprva od skrbi, pozneje od veselja, je popolnoma pozabil na barona Escrovala. Ko se Sedaj spomni na njega, so ga prime kes.
"Ubožec!" šepeta sam s seboj. "Meni se bo posrečilo rešiti svoje borno življenje, za katero se nihče ne briga, toda nemogoče mi je bilo rešiti barona. Brez dvoma so njegovo truplo prijatelji ob tem času že odnesli."
Po teh besedah se skloni preko prepada. Zdelo se mu je, da vidi slabotne luči migljati daleč spodaj.
Kaj se je zgodilo? Na vsak način nekaj izvanrednega, ker so se drznili sicer pametni prijatelji barona svetiti okoli po noči, kajti če bi v trdnjavi opazili to luč, bi takoj postali sumljivi.
Toda trenotki korporala Bavoisa so bili preveč dragoceni, da bi jih zlorabljal s premišljevanjem.
"Najbolje je, da takoj stopiš navzdol," reče glasno in z novim pogumom. "Pljuni v roke, prijatelj, in naprej!"
Po teh besedah se vrže stari vojak na trebuh in pleza počasi proč od roba prepada. Volja je bila močna, toda meso je trepetalo. Kadar je korakal napram številnim baterijam topništva, se nikdar ni tresel, toda zreti nasproti nepoznani nevarnosti,, zanesti se na vrv, o kateri ni bil gotov, ali je cela ali ne, hm, to je bil ves drugačen položaj.
Debele kaplje potu, povzročene radi strahote pred nevarnim poskusom, so mu kapljale od čela in od lic, ko je čutil, da je s truplom preplezal preko roba prepada, in da sedaj lahko vsaka najmanjša neprevidna kretnja povzroči lahko njegovo smrt..
Korporal Bavois dvigne oči nebu in reče: "Očle nebeški, vem, da si v nebesih in če v resnici -ljubiš poštene ljudi, sedaj obrni svoje oči na mene!"
In božje oko ga je čuvalo.
Bavois je dospel na konec svoje nevarne poti s krvavimi rokami, toda bil je na varnem.
Počutil se je kot masa težkega kamenja, in iz tega kamenja je prihajalo nekako zamolklo rjovenje, rjovenje podivjane zveri.
Več kot minuto je ležal na tleh, skoro nezavesten. Vse na-
okoli njoga je plesalo.
Ko je vstal sta ga nič kaj prijazno zgrabila dva moška.
"Hej, nič norčije!" hitro vzklikne. "Jaz sem, Bavois."
Toda možaka ga še bolj trdo primeta.
"Kako se je moglo zgoditi?" zahteva eden z grozečim glasom, "da je baron Escroval padel in vam se je posrečilo varno priti navzdol pred par trenutki?"
Stari vojak je bil preveč prebrisan, da se ne bi takoj začel zavedati važnosti te nesramne grožnje.
Žalost in nevolja, ki so jo omenjene besede vzbudile v njem, sta mu dajali nove moči. Z lahka se je iztrgal iz rok svojih ugrabiteljev.
"Tristo tisoč milijonov zlo-djev in še dva navrh," vzklikne pošteni Bavois, "torej me hočete imeti za. izdajalca, he! Ne, nemogoče je — čujte!"
Potem pa v naglici, toda na jasen način ponovi vse, kar je pravkar doživel; svoj obup, svoj nevarni položaj in vse ostalo. Kdor ga je poslušal, mu je moral verjeti.
Možje — bili so seveda vpo-kojeni vojaški častniki, ki so čakali na barona — takoj ponudijo ranjenemu korporalu svojo pomoč in iskreno obžalujejo, če so ga morebiti razža-lili, njega, moža, ki je bil nad vsakim dvomom.
"Nam boste že oprostili, korporal," reče eden resno. "Kadar smo v nesreči, tedaj postanemo sumljivi in včasih krivični, in mi smo zelo nesrečni."
"Vam nič ne zamerim," godrnja korporal. "Če bi jaz zaupal ubogemu gospod Escro-valu, bi bil še živ."
"Baron še diha," reče eden častnikov.
To je bila tako pretresljiva novica, da je bil Bavois za nekaj trenotkov popolnoma iz sebe.
"Ah! Rad bi dal svojo desno roko, če bi ga bilo mogoče rešiti!" končno vzklikne zvesti Bavois.
"Ako je rešitev mogoča, moj dragi prijatelj, tedaj bo rešen. Oni — le vzorni duhoven, ki ga vidite tam, je izvrsten ranocelnik. Ravno sedaj pre-
iskuje baronove rane. Na njegovo povelje smo dobili in prižgali to svečo, kar nam sicer lahko privabi sovražnike za hrbet. Toda sedaj ni čas za odlašanje."
Bavois je štrlel na vso moč proti mestu, kjer bi moral biti župnik Midon, toda videl je le skupino premikajočih se ljudi.
"Rad bi videl nesrečnega barona," reče z žalostnim glasom.
"Nič se ne bojte, kar bližje stopite."
Bavois stopi naprej in pri !trepetajoči svetlobi sveče, ka-i tero je držala Marie-Anne, o-| pazi prizor, ki je bil za njega hujši kot prelivanje krvi na bojni poljani.
Baron je ležal na tleh, glavo je imel naslonjeno na kolena svoje žene.
Obraz mu ni bil razbit, toda bil je bled kot smrt in oči je imel zfinrtp.
V presledkih se mu je treslo vse truplo, in od časa do časa Je bruhnil val krvi iz njegovih list.
Obleka je bila vsa — razse-kana, dobesedno razsekana na kose. Na prvi pogled je bilo videti, da je moral baron dobiti neznosne rane pri padcu.
Poleg nezavestnega moža je klečal župnik Midon, ki je skušal z nenavadno spretnostjo ustaviti bruhanje krvi, snažil rane in jih obvezoval. Obveze je dobil od perila, ki so ga i-meli na sebi navzoči.
Pomagala sta mu Maurice in eden izmed častnikov.
"Oh, če bi mogel prijeti lopova, ki je prerezal vrv!" stoka pošteni vojak skoro divji od jeze. "Toda, potrpi, Bavois. Pride dan, ko ti ne bo mogel pobegniti."
"Ali veste, kdo je storil to lopovsko delo?"
(Dalje prihodnjič)
TUKAJ JE OKREPCILO ZA VAS
Kdorkoli ste . . : karkoli delate . . . kjerkoli ste . . . kadar mislite o okrepčilu, boste hoteli ledeno-mrzlo Coca-Cola ... v znanem rdečem hladilniku kjerkoli.
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333
V Kanadi nabirajo vojaške novince na ta način, toda kot je videti, ni posebnega drenja okrog rekrutnega voza.
POLNO 90 "PROOFOV" - VENDAR
- - - in deliKatno po o^usu in 'Vonju!
LAHKO
•Moderna Amerika zahteva lažie žganje ... zato zahteva toliko moških "Red Label." Zmešano ie oo starem običaiu od mojstrov. ki so v tem umetniki. To veličastno žganje je lahko in delikatno po okusu in voniu ... njegov izborni okus vzbuja slast
do "cocktails" in "high-	_
balls." Vprašajte za "Red Label," kateri-koli gostilni ali v prodajalni žganja, danes. Čudili se boste, ker se lahko dobi toliko žganja za mal denar.
Ju. Barclay & Co., Ltd., Peoria, 111.; Detroit, Mich.;
(Mcla/i^
RED LABEL
BLENDED WHISKEY
21« STRAIGHT WHISKEY, 11% NEUTRAL SPIRITS DISTILLED PROM DRAIN
AMERIŠKA DOMOVINA
bi morala biti
vsaki slovenski hiši
iižSii s tufc. m«!
In gotovo je bila naloga plezati po robati skali tekom noči še desetkrat težavnejša in bolj nevarna.
Predno je pošteni korporal dovolil baronu, da je začel plezati proti prepadu, je odredil Bavois vse pogrebno, da se ne bi pripetila kaka nepričakovana nesreča.
Železni drog je trdno zari-nil v razpoklino skalovja, se uprl z nogami ob drog, se vse-del, in ko je videl, da je vse varno, je rekel baronu:
"Sedaj je vse v redu, tova-riš.Spustite se navzdol."
Ko je vrv mahoma zdrknila navzdol, je dobil korporal pri tem pritisk, da ga je vrglo ob skalo, nakar je zopet telebnil nazaj. Le njegova skrajna hladnokrvnost ga je rešila.
Več kot eno minuto je skoro visel nad robom prepada, v katerega je baron pravkar padel. Njegove roke niso več držale vrvi. En sam nepreviden premikljaj, in tudi on bi zletel navzdol.
Toda mož je imel čudovito voljo moči, ki mu je preprečila, da ne bi s silo skočil za baronom. Previdno, toda z največjo energijo je vtikal svoje noge in kolena v razpoke in razpokline skalovja, z rokami vsepovsod iskal opore to se u je končno posrečilo in s skrajno močjo in napetostjo privleči se od roba prepada.
In bil je tudi zadnji čas, kajti krč ga je prijel s tako silo, da je bil prisiljen vsesti se in počivati za trenotek.
Bavois niti za trenutek ni dvomil, da je bil baron pri padcu ubit. Toda ta katastrofa ni imela preveč vpliva na starega vojaka, ki je videl že toliko svojih tovrišev umirati poleg sebe na bojnih poljanah.
Toda kar ga je začudilo je bilo dejstvo, da se je vrv pretrgala — vrv, ki je bila, tako močna, da bi lahko nosila težo deset takih kot je bil baron.
Ker radi teme ni mogel videti kje je bila vrv pretrgana, je tipal Bavois s svojimi prsti, in v svoje največje začudenje je dognal, da je bil konec vrvi, kjer je bila prerezana, gladek. Nobenih niti, nobene hrapavosti kot navadno tedaj, kadar se vrv pretrga. Površje je bilo popolnoma gladko.
Korporal je bil istega mnenja kot Maurice spodaj pod prepadom.
"Lopovi so vrv prerezali!" vzklikne stari vojak in strašno zakolne.
In na misel mu pride kaj se je zgodilo pred tremi ali štirimi urami.
"Sedaj," premišljuje, "vem, kaj je pomenil šum, katerega je baron slišal v sosednji sobi. In jaz sem mu rekel: Neumnost, podgana je!"
Potem se je pa spomnil na prav priprost način, da osve-doči svoje misli. Vrv ovije o-koli železnega droga in potegne z vso močjo. Pretrgala se
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDKLOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV