PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE ngo«lov»n«ke KorialiNlirn« Zveze in Prosvetne !>laii%e * OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ImmI «Hk-« »I rt* 1. U7t CI.k ««o, IN.. CHICAGO, ILL , 24. JU.VIJA (June 24), 1942. ihiixhtvj Weekly at 2301 S. LawmlaU* Ave. ...LETO—VOL. XXXVII. Ameruki vojaki, obriti po glavak, v r*dov.nju, da .o Wdove kam? A vii vedo cam«: Za slo« o.iâcat potovanju, Sovjetska Unija po prvem letu vojne jač ja kot v pričetku VZHODNA FRONTA PREPREČILA NACIZMU RAZLIV PO SVETU. — TEŽKI PORAZI ZA ANGLIJO V AFRIKI. — POSVETOVANJA V WASHINGTONU ZA ZMAKO ZAVEZNIKOV Glasovi za demokracijo iz vrhnjih plasti Ko je bil nedavno v tej deželi na obisku grški kralj, je poudarjal, da se je Grčija borila na strani demokracij in bo vztrajala z njimi. Bil pa je previden in ni trdil, da je bila Grčija p<*d njim demokratično upravljana. Tudi mladi jugoslovanski kralj rad poudarja demokracijo in jo obljublja svoji deželi, ko pride na prestol. Pred meseci se je rumunski kralj ponujal prevzeti vodstvo za osvoboditev Rumunije in ji vrniti demokracijo. Nastanil bi se v ta namen v New Yorku Protest proti njegovi/Velikodušni'' ponudbi pa je bil s strani resničnih pristašev demokracije tolikšen, da so mu ameriški vladni knogi namignili, da v tej deželi ni zaželjen. Za demokracijo bo silno slabo, če jo bodo vladarji predstavljali in "branili". Dmaitije so protislovje demokracije Kar je demokratičnih monarhij, so se razvile v take ne po zaslugi vladarjev nego v bojih proti njih-nemu despotizmu. Angleški kralj ne govori o nji, ker pozna zgodovino svoje dežele. Niti ne njegov brat, bivši kralj Edward, ki se v družbi demokratično obnaša, a ve, da ni demokrat. V Ameriki so za demokracijo tudi multimilijo-norji, toda zase, ne za delavsko in kmečko ljudstvo. Civilne svobodščine in demokracijo, kolikor jo je ali je je bilo po svetu, si je ljudstvo priborilo s težkimi boji in v revolucijah. Tako bo tudi v bodoče Nov val eksekucij v Nemčiji, Italiji in okupiranih krajih K< je Hitler "dobil" na zad-r jem zasedanji. rajhste*/a nun 4at razpolagati z vaakim prelivale« m popolnoma po tvojih rkrjpih, kakor se bo njemu idelc potrebno, je bilo jaano, ¿a kani nastopiti a terorjem na debele« zoper "nezadovol jiveže" doma in v okupiranih krajih. V Hamburgu «o v dogodili »'sdovni izgredi. 25 "kolovo- 'j" je bilo ustreljenih, več sto aretiranih. Na Dunaju in po ostali Av-ftiiji se je pričela "čistka", da se ugonobi zadnje za asimiliran je "nesposobne" elemente. Na Češkem je bilo zaradi atentata na rablja Heydricha ustreljenih 400 talcev in v vasi L.dice vsi moški, čes, da se je atentator skrival v nji ne da bi ga heleli izdati. Končno so na-ciji atentator ja našli v neki cerkvi. Pereča jo. da če bi ga še ne bili izsledili, bi ustrelili nadalj-nih 10,000 Cehov. Pcrcčilo iz Londona pravi, da je bilo v Sloveniji v desetih dneh meseca aprila ustreljenih 250 talcev. V Italiji je oblast začela u-vajati smrtno kazen nad kršilci krušnih (živilskih) odredb. Tudi na Poljskem se ekseku-eije mnoie, enako v okupiranih krajih Sovjetske Unije. Nacij-ski teror divja v delavskih predelih Pariza. Gesta po kosi življenja v vseh drugih okupiranih krajih. Se nekaj pregleda o politični akciji za stari kraj NA ZBOROVANJU V CLEVELANDU PREVLADALA SLOZNOST SAMO V TOČKI ZA OTMITEV NAŠEGA NARODA.'— V NAČELNIH VPRAŠANJIH SO SE TAKOJ POJAVILA NESOGLASJA Anglija je v vojni od 2. septembra 1939, Sovjetska Unija od 22. junija lansko leto, Zed. države od lanskega 7. decembra, Kitajska pa že pet let. Vse te dežele imajo opraviti s sovražnikom, čigar moč je še vedno ogromna. Ofenzivna sila še z osišeem Nemčiji so se dosedaj posrečile še vse ofenzive, razen v Sovjetski Uniji. Njen načrt, da jo premaga do lanske jeseni, je splaval po vodi. Namerava ga izvesti do letošnje jeseni. In če že ne bi mogla poraziti vse sovjetske armade, upa, da bo zasegla vsaj bogata sovjetska oljna polja. Hitler ve, da ako se mu to ne posreči, se bo nemškega ljudstva lotil obup in nacij-»ke udarne sile bo konec. Sovjetska armada je odločena vztrajati in zmagati. Pokazala je silno odporno in tudi ofenzivno moč, ki stane Nemce v enem letu vojne na vzhodni fronti par milijonov vojakov in ob enem ogromno materijalno izgubo. Angleški neuspehi v Sredozemlju Vlada v Moskvi se je zelo zanašala, da se bo Anglija pripravila letos invadrrati kontinent. Nemška armada bi bila s tem primorana boriti se na dveh frontah. In res je bila še ena fronta obljubljena tz Londona in Washingtona. Medtem pa je nemški maršal Kommel izrinil angleško armado iz Libije na mejo Egipta. Izgleda, da je angleška udarna moč na Sredozemskem morju zelo znižana, drugače se bi Nemčiji in Italiji ne posrečilo pripeljati v Libijo tolikšno armado in opremo zanjo. V Angliji je ta nemški uspeh povzročil veliko razočaranja in kri- ♦ ♦S S S S S » • •• — S • »Mt ♦ »»♦+ IIAHTOV. O. V NEDELJO 28. JUNIJA konferenca Prosvetne matice za vzhodni Ohio in W Va na J. Škofovi farmi na Bartonu. Pričetek ob 10. Po konferenci zabčva. tike. Zahteve za še eno fronto v Evropi so v očigled položaja v Sredozemlju ponehale in narasle pa so zahteve za pora» Hitlerjeve armade v Libiji pre-dno postane nevarna Egiptu in sueškemu prekopu. Očividno je namen Hitlerjeve-Rommelove strategije napeti vse sile v namenu poraziti zavezniško moč na tem kraju sveta, prodreti vi Malo Azijo in pritisniti na So-1 vjetsko Unijo tudi s te strani. Ako se jima bi to posrečilo, bi prišla vsa oljna polja v Evropi in Mali Aziji v nemško posest. Japonska pa jih je vzela že mnogo na daljnem vzhodu. Položaj je torej za Anglijo vsled njenih dosedanjih rzgub jako neugoden. / Churchillov obisk Velika Britanija bo morala napeti vse svoje sile, da bo nehala bitke ne le izgubljati, nego da prične zmagovati. Ko je premier Churchill Sel na svoj sedanji obisk v Ameriko, se je angleška armada v Libiji *e držala. Sedaj je tam, kakor pred devetimi meseci. Spremenjen položaj je bržkone spremenil tudi Churchil-love načrte glede invadtranja Evrope, kajti glavna briga Anglije je sedaj bližnji vzhod. Zelo neprijetno vpliva na angleško javnost tudi nerešeno indiji o vprašanje. Gandhi smatra, da je Indija /edaj v položaju oklicati svojo neodvisnost neglede kaj name« (Nadaljevanje na 3. strani.) PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO SVETU V Nemčiji manjka tudi tobaka. Da ga bo več za vojalce, je vlada odredila, aa ga bodo smele v bodoče dobiti le tiste ženske pod 25. letom, ki imajo može v armadi, in ženske nad 55. letom pa, če imajo neože-njene sinove ali pa može v armadi. Okrog sedem milijonv žensk je s tem izgubilo privilegij kupiti po par cigaret na teden, ki so jim bile dosedaj dovoljene. To bi se še pogrešalo, a hujše je, ker se tudi živilske odmerke zmanjšuje. WCTU (Women's Christian Temperence Union) je na svojem zboru v Philadelphiji sklenila apelirati na predsednika Hoosevelta, da naj za čas, dokler bo trajala vojna, proglasi prohibicijo. Tudi mnogo kon-greanikov in drugih deluje zanjo. Drugi Jcongreaniki pa obetajo «višati davek na pivo in likerje, ki je že sedaj izredno visok. S pomočjo višjih davkov bo konsum alkoholnih pijač itak jako znržan. Brezposelnost seje marsikje zvišala vzlic rastoči municijski industriji. Vzrok je, ker je moralo mnogo drugih obratov prenehati, ali pa drastično znižati število delavcev. V Illinoisu je meseca maja prejemalo brezposelnost no podporo 81,427 delavcev, ali 24,171 več kot m^^e-ca aprila. Mali biznia je v tej vojni zelo j rizadet, bodisi obrtnije, prodajalne in male delavnice. Vsled vojne industrije bo izrinjenih iz obratovanja 24,000 malih delavnic, ki so skupno producirale za okrog $4,000,-000,000 raznega blaga letno, ali 8 odstotkov od skupne produkcije. Mnogi, ki so bili smatram za imovite, bodo s tem ofo vse, ker je njihova imovina v poslopjih in strojih. Vladni in kongresni krogi se ukvarjajo z načrti kako pomagati s subvencijami in pa z razdelitvijo vladnih naročil, ki jih sedaj dobivajo le velepod jetja. Italijani imajo v črni gori, v Albaniji, Dalmaciji in Sloveniji močan občutek nedobrodošlo-sti. Priznavajo, da je bilo meseca maja v'teh krajih ubitih in ranjenih blizu 1500 italijanskih vojakov in nekaj uradnikov. New York Times poroča v depeši iz Berna, da se podtalni listi v Evropi m nože vzlic budnosti nemških in italijanskih oblasti in kvizlingov. Prvotno so bili večinoma mimeografi-rani. Sedaj »e pojavljajo že tudi tiskani in ljudje hlastno segajo po njih zaradi vesti in ¿lankov, ki jih ne dobe v dovoljenih listih. Samo na Norve-žkem izhaja okrog 200 podtal- (Nadaljevanje na 4. strani.) Konferenca P. M. v vzhodnem Ohiu bo 28. junija To nedeljo 28. junija bo pri J. Akofu v Bartonu konferenca Prosvetne matice za vzhodni Ohio in West Virginijo. Prične se ob 10. dopoldne. Razprava o akciji za otmitev Slovenije v SDC Vin cent Cainkar in Ivan Mo-lek, ki sta se udeležila dne 7. junija konference v Clevelan-du za politično akcijo v prid stari domovini, sta bila povabljena podati o nji svoje vtise v klubu št. 1 JSZ ta petek večer v Slov. del. centru. Vstop pnoe*t tudi nečlanom. Mehiko v vojni Ropublika Mehiko je bila že v mnogih vojnah in krvavih notranjih borbah, toda vojne ni nikomur napovedovala. Bila je vselej napadena m tudi marsikatero njeno "revolucijo" so podpirali kapitalistični interesi drugih dežel. Vojno je napovedala koncem maja Nemčiji, Japonski in Italiji. Na sestanku v Clevelandu 7. junija je dal največ povoda za razprave članek profesorja K.nnerja v magazinu Collier's. Njegov novi zemljevid, ki daje na*rt za nove mf»je v Evropi, ni krivičen samo Slovencem, ki jih je enostavno, dal Nemčiji, Italiji in Otfrrski, neffo tudi mnogim drugim narodom. A o tem več v članku, v katerem se bomo pečali samo z razpravo, predlogi in zemljevidi omenjenega profesorja in drugih, k\ so njegovih nazorov. Na drugem mestu je nekaj citatov iz govora pod predalnika jugoslovanske vlade Mihe Kreka, ki je značilen zato, ker priznava, da "se špekulira s katoliško vero" v ¿kodo Slovencev. Minister Snoj je na cleve-landskem sestanku poudarjal, da ker pristaši Nemčije in Ita-1 lije uvidevajo, da Hitler ne bo mogel dobiti in obdržati kar je hotel imeti, so obrnili svoje moči in nakane v drugo smer. Razvili so propagando posebno v Ameriki. Nedvomno je močna tudi v Angliji, na Irskem in Skandinavskem, o državah kot je Španija pa se itak ve, na čigavi strani da so. Na mirovni konferenci bodo glede mej v Evropi odločevale Anglija, Sovjetska Unija in Zed. države. Ako bo takrat še Roosevelt predsednik, in bo zvezni kongres z njim, bodo Zed. države pri sklepanju miru in risanja mej v marsičem odločujoč faktor. Profesor Renner si ¡¿če pot, po kateri bo imenovan na mirovni konferenci za svetovalca ali kaj takega. Minister Snoj je v svojem govoru dejal, da nas je ta (Rennerjev) "zemljevid zbudil in sedaj je čas da mi spresrovo rimo in informiramo ameriško javnost o pravični razdelitvi Evrope, tako, kakor si narodi žele, da bo za vse prav." Svetoval je, da se spravi v ekcijo vse Slovane, kajti Rennerjev nairt je tudi njim krivičen. Snoj f-matra, da bi se lahko veliko dobrega storilo sko-slovanski kongres, ki ga je odobrila ameriška vlada. Mogoče. Naj se poskusi. Iz državnega oddelka mu je bilo še pred detroitskim zborom rečeno, da bo slovanski kongres dobra stvar le, če bo pomagal v vojnih »prizadevanjih Zed. držav, ne pa se ukvarjal z mejami "v vzhodni Evropi". Vsekakor pa je potrebno poučiti o na^ih teritorijalnih pravicah vodilne ljudi slovanskega kongresa, in to ne samo tajnika in predsednika, nego tudi tiste, ki • vodijo kongres iz ozadja. Italijanski propagandisti, ki delujejo za strmoglavijenje fašizma, si ob enem prizadevajo, da se Italiji popravi 'krivice", ko so ji bile storjene na prejšnji mirovni konferenci. In oni radi 'vabijo na svoje bankete tudi predstavnike slovanskega kongresa ter razne Člane zamejnih vlad. Ti italijanski revolucionarji pričakujejo, da postanejo ipo padcu Mussolinija oni nova vlada, in da bo italijansko ljudstvo z njimi le, ako mu zavezniki dajo pravice, ki so mu bile od reč ene na prejšnji mirovni konferenci, torej več "življenjskega prostora". Namen njihne in cerkvene propagande v A-meriki je, da naj se z Italijo ne ravna kot s sovražno deželo, nego se lomasti le po sedanji vladi. Ko bo padla, pa naj se Italiji prizna "njeno mesto na solncu". Minister Snoj bržkone že deluje za sporazum med člani slovanskih vlad, kolikor jih je v tej deželi. Ako je mogoče med njimi skleniti glede mej sporazum, ki bo držal, bodo nastopale enotno, če pa tega ne bo, je nevarnost, da bodo pri urejevanju Evrope izigravam (Nadaljevanje na 5. strani) Ženske sposobne skoro za vsako delo Paul V. McNutt pravi, da bi ženAke lahko opravljale osemdeset odstotkov takih služb, ki jih sedaj vrfte moški. Pri tem ne vključuje dela v premogovnikih, ki ga v Evropi opravljajo tudi ženske. Črnci zahtevajo, da se jih neha zapostavljati Zed. države propagirajo svobodščine za vse narode m plemena v vseh krajih sveta. V ta namen hočejo zmagati in v armadi služijo tudi črnci. Zato ameriški črnci smatrajo, da je sedaj pravi čas, da tudi oni vpralajo za take svobodščine, ki jih v teoriji sicer imajo, ne pa v praksi. V južnih državah so skrajno zapostavljeni j., milijonom je od rečena velilna pravica. Ravna se z njimi ne samo kot z manjvrednimi ljudmi, nego kot i pod tožniki. Južnjaški toriji jim odrekajo priložnosti do izobrazbe 2n Še celo osnovne šole so sto- tisoČem zamorskih otrok zaprt^ ali pa so tako upravljane, da se v njih nič ne nauče. V kongreau imajo samo enega poslanca, toda ne iz južnih držav, nego is Chicaga. Zapostavljeni so tudi v pisarnah in v mnogih industrijskih obratih. Tradicija je, da se jim daje le manjvredna, podrejena dela. i( Ameriška bojna mornarica jih do te vojne ni sprejemala r službo, rasen na nekaterih ladjah za kuhinjska in čistil-n* dela. Belopoltno prebivalstvo se jih boji za sosede, ker kjer so črn- ci, tam pade cena hišam in kraj igubi tudi na ugledu, pa se beli atanovalci izselijo drugam ko hitro morejo. V Michiganu so se dogodili iztredi ko je vlada oznanila, da so nove vladne stanovanjske hiše tudi črncem na razpolago. Črnci so zapostavljeni tudi v mnogih unijah in nekatere jih •ploh nočejo v svoje vrste. V ordnančnem a r z e n a I u H ud «en pri Detroitu so na pritisk vladnih uradnikov najelt k strojem, ki so jih prej operirali samo beli delavci, osem črncev. V protest proti temu je 18. junija prekinilo šiht reč ti- soč delavcev, članov avtne unije CIO. Predsednik unije Tho-mas jim je dsd ukor in ukazal, da se vrnejo. Posredoval je k temu tudi momarični tajnik. Unija polagalcev cevi v Chi-cagu črnce odločno odklanja. Ker ta unija kontrolira vse delo te stroko, so se črnci pritožili, da so jim plumberska dela rap^ta tudi v vladnih obratih, čeprav so jih še tako zmožni. Tudi tu so morali posredovati vladni uradniki. Je pač laglje obljubljati svobodščine rasnim plemenom v drugih deželah, kot pa jim jih dati doma. Sovraštvo do unij ne bo še ponehalo Mnogi voditelji unij, ki so pričakovali da bo sovražna kampanja proti orgniziranju delavcev polagoma splahnela, uvidevajo, da v resnici narašča in postaja bolj in bolj sistematična. Kolonar Westbrook Pegler, graduant iz jezuitskega kolegija, priobčuje svoj žolč v mnogih dnevnikih, ki imajo skupno milijone čitateljev. Njegov namen je tudi unijske delavce uveriti, da so sužnji svojih organizacij, da plačujejo davek (asesment) privatnikom in da so unije gnezdo raketirstva, ki ga je treba uničiti. Potemtakem je nad deset milijonov delavcev v suženjstvu zato, ker so organizirani. Peglerju in drugim protiunijskim propagandi-stom v listih in v radiu ni za odpravo raketirstva, ki je razpaseno v nekaterih takozvanih unijah, nego za zrušenje vsega unijskega gibanja. Delavci, ki ta protiunijski žolč čitajo ali poslušajo v radiu, noj se spomnijo, koliko bojev in žrtev je bilo treba zoper izkoriščevalce, koliko delavcev je že padlo v stavkah, pa ni bilo nobenega Peglerja in Kaltenborna, da jih bi "milovol" in udrihal po pijavkah in po šerifih, županih in governerjih, ki $o služili izkoriščevalcem, na delavce pa pošiljali oboroženo silo in jih metali v ječo, kadar so zahtevali večji kos kruha. ■v—1 PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaj* Ju|oilovantk« Delavska Tiskovna Drtiiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVfc/E NAROČNINA v Zedinjanih državah xa celo leto 93.00; la pol leta 91.7»; sa četrt leta 9100. Inozemntvo: za celo leto $3.50; za pol leta 92.00. Vsi rokopini in oglasi morajo biti v našem uradu najpoansje do pondeljka popoldne za prioblitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor------------------------------------------------------Frank Zaits Business Manager.........................................J.Charles Pogorelo« SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year 93.00; Six Months 91.75; Three Months 91.00. Foreign Countries, One Year 93.50; Six Months 92.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, Iii- Telephone! ROCKWELL 2864 JOiKO OVEN : RAZGOVORI Konni v korist Je sedanja politika svete stoliee? Vsa prizadevanja diplomatov demokratičnih dežel, da bi papeža pridobili za izjavo proti fašizmu, so bila zaman. Tu m lam je rekel njegov državni tajnik simpatično besedo za Poljake, ki jih davi Hitler, in v isti dobi je sprejel enako simpatično Ante Pavelica, ki ga je odobril za Hrvatskega poglavnika »ti Hitler, m deputacijo hrvatske duhovščine, ki se je prišla zahvaliti v Rim za "neodvisnost" in obljubila sveti stolici polno udanostr vernega hrvatskega naroda. Zaeno je Vatikan na naslov demokratičnih dežei pojasnil, da so taki sprejemi "neuradni". Politika cerkve ostane kot Jte bila. Cerkev je nevtralna in enako naklonjena vsem deželam, brez razlike . . . V reviji Nation z dne 30. maja ima o značaju papeževe nevtralnosti daljšo razpravo G. A. Borgese, profesor italijanske književnosti na čikaški univerzi. Ob priliki jo bomo priobčili v slovenskemu irfevodu, ker našteva zgodovinska dejstva, in iz njih dokazuje, da je uradna cerkev nedovzetna za napredne ideje in demokracijo. Citira slovitega državnika Metternicha, ki je dejal, da si lahko predstavlja vse na svetu, razen liberalnega papeža. Roosevelt je že dvakrat poslal za svojega osebnega poslanika k papežu Myrona Taylon'a, da bi ga pridobil za stvar zaveznikov in demokracije. Ni mu uspelo in se vrnil v Ameriko. Profesor Borgese pravi v uvodu svojega članka: "Roma locuta — Rim je govoril, in njegov nauk deželam, ki so v vojni, je, da se naj pobotajo ter sklenejo mir. Bilo je 13. maja to leto, ko je papež v svoji poslanici znova rekel narodom, katoličanom in vladam vseh dežel, da je negovo stremljenje mir — čimprejšen mir. Apeliral je: "Mi državnikom toplo, očetovsko kličemo, naj ne puste mimo nobene priložnosti, ki bi obetala deželam pot v posten mir pravičnosti in strpnosti, v mir, ki bi «šel iz svobodnega, sado-nosnega sporazuma, tudi če v njemu ne bi bilo ugodeno vsem točkam njihovih aspiracij. . . . Uničevanje, ki ga povzroča vojna na materialnem in moralnem polju, se kopiči tako zelo, da se bi morali podvizati v naporih konflikt čimprej končati." Površen bralec bi videl v teh papeževih besedah dober namen m hrepenenje po miru. V resnici je klic navodilo katoličanom v demokratičnih deželah, da naj delujejo za'mir, dočim v državah osišča tega ne smejo. Sveti stolici je znano, da je razvoj te vojne od početka do sedaj bil ves čas ugoden za osišče. Ne sicer za Italijo, pač pa za Nemčijo in Japonsko. Ako Velika Britanija, Sovjetska Unija in Zed. države vpra-mir v tem položaju, je to toliko kot priznati poraz in "mir" jim bo dan pod Hitlerjevimi in Hirohitovimi pogoji. •Papež bi bil zadovoljen, kajti v svoji poslanici vendar pravi, da je njemu mir glavno, četudi ne bo ugodeno vsem aspira-cijam poedinih dežel. Zavezniškim aspiracijam bi prav gotovo ne bilo ugodeno in tretji rajh ter Japonska bi triumfirala. Tudi Italija ni bi opomogla. Podjarmljeni narodi bi ostali v zasužnjenju in marsika-kega bi bilo konec. Papež je navajal v isti poslanici sicer svoje stare. Jepe nauke, ki jih ponavlja kot očenaš, a niti v Vatikanu ni nihče toliko naiven, ki bi verjel, da je Hitlerja in njegove hajduke mogoče spraviti "na pravo pot" s človekoljubnimi klici. Ako so člani zvezne vlade v Washingtonu in politiki v Londonu pričakovali, da se bo rimska cerkev izrekla za pravično stvar demokracije in proti fašizmu, so se jako zmotili. Uradna cerkev ni še nikoli delovala v prid demokracije, nego usikdar učila pokornost gospodarjem in cerkveni goeppski. Služila je najreakcionarnejšim režimom, dočim je bita z demokratičnimi, republikanskimi vladami, vedno v hladnih odnošajiji, ali pa jim je bila celo sovražna. Pretežni del rimske cerkve v Zed. državah je bil do 7. decembra odprto v boj*u proti Rooseveltovi vnanji politiki, čemu? Ker je stremela paraziti fašizem in poudarjala svobodo ea narode in demokracijo. In nekateri so sJuiili fašizmu pod krinko miru in krščanstva še tudi pozneje, n. pr. Cougblin. Nobena tajnost ni, da je še mnogo Coughlinov, ki žele poraz Zed. državam in zaveznikom ter zmago fašizmu. Vatikan jih nič ne odbija od takih st/emljenj. Saj imajo v njemu dovolj protivnih vzgledov. Japonska na primer ni imela še nikoli poslanika v Vatikanu. Ko pa je Japonska začela vojno z Zed. državami, se je mikadova vlada domislila, da bi bilo dobro imeti poslanika pri sveti stolici. Ameriška in angleška vlada sta papežu določno namignile, da jima ne bo všeč, ako ga sprejme. Vatikan se je skliceval na svojo "nevtralnost" in tako ima "krivoverska" Japonska poslanika pri papežu. "Pa ga pošljimo v protiutež še mi", je r*kla kitajska vlada. KONJI, kdo bi »i mi»lil, so »pet v modi. Celo ¿a»opi«e razvasajo, radio p« jim konkurira. Kakšna ramlika j Pa •o bomo morali vsled vojna tudi tega privaditi. i — BORIS FURLAN: ^^ w « • w w ■W • VI mu ^" v • TT^ v w r * • • Kako naj ameriški Slovenci pomagajo pri rešitvi primorskega vprašanja? iI i*»va n i»» in Irnnor \ rrn^in ir!;wi n~r\>i nnv« (Nadaljevanje in konec.) Mnogi posvečajo že danes poglavito pažnjo ne morda aktualnemu vojnemu naporu ali pa razmišljanju o tem, kako bi se povojni svet za vse enako pravično uredil, marveč usodi, ki čaka današnje napadalce. Njih glavna briga je, kaj bo z Nemčijo, Italijo, Madžarsko, kako bi se zanje ustvarili živ-ljenski pogroji, v katerih bi bili zadovoljni in bi prenehali biti ognjišče nemira v Evropi. Usoda drugih narodov je za te ljudi podrejenega pomena, nekako nejevoljni so, da ti narodi sploh obstojajo in se potegujejo za neodvisno državno življenje. Ti narodi bi storili najbolje, ako bi misijo Italije, Nemčije in Madžarske sprejeli, in s prizadevanjem filantro-pov bi bilo celo moči doseči, da bi se sredstva, s katerimi bi bile misije izvedene, nekako huma-nizirale. V to kategorijo »padajo posebno zagovorniki raznih podonavskih kombinacij, več ali manj Habsburško pobarvanih. Ti ljudje se ne zavedajo, da so bili Slovani skozi stoletja predmet Habsburške eksploa-tacije, da so Nemci v Avstriji in Madžari na Madžarskem bili gospodujoči narodi, ki so si u-stvarili privilegiran položaj z izkoriščanjem drugih narodov, si izgradili iz dohodkov cele monarhije, industrijska in kulturna središča na Dunaju in v Budimpešti in v drugih mestih, »n bi radi ta privilegirani položaj še nadalje ohranili, pod krinko raznih civilizatornih misij, obrambe proti komunizmu itd. Posebno pri Amerikancih anglosaksonskega izvora bi moralo biti sorazmerno lahko to tezo pobijati. Avstrija je imela "a fair chance" celih 600 let in jo je zapravila. Pravično je, da dobijo sedaj te šanse drugi narodi in pokažejo, kaj zmorejo. Svet naj se uredi pravično za vse, vsi naj imajo iste možnosti poštenega dela in zaslužka, a brez izkoriščanja, in ipri startu se ne ?me priznati kapital, ki so si ga nekdaj gospodujoči narodi pridobili z eksploatacijo. Nekateri človekoljubi so zelo zaskrbljeni nad tem, kaj se bo dogodilo v Evropi po vojni. Ali se ne bodo tlačeni narodi maščevali nad nemškim narodom? Vsako misel po maščevanju je treba že sedaj v kali za-treti. Slišijo m očetovska svarila in celo grožnje na račun danes teptaaih narodov. TI gospodje so gluhi in slepi -za sedanje trpljenje Evrope, ne dvi- gnejo glas j nezaslišanim grozodejstvom, ki se danes vrtijo, kakor jih ni ganil val terorja, ki se je razširil po našem Primorju. V svoji moralni degradaciji mečejo na teptane žrtve najbolj gnusno sumniče-nje, zamenjujoč maščevanje in pravico. Kako slabo pozr\a ta gospoda Slovane. Tuja nam je vsaka misel na maščevanja, a nihče nas ne bo mogel odvrniti od tega, da zahtevamo zadoščenje za pretrpljeno zlo, da bomo vsaj enkrat v zgodovini deležni pravice, ki obstoji v meri za mero. Mnogi še danes verujejo v bajko dveh Nemčij. Ena je dobra, in njej pripada večina nemškega naroda. Slaba Nemčija je v manjšini, to sta Hitler in njegova stranka, ki so r^edol-žni nemški narod zapeljali. Kakšna zmota! Kakor da ni ves nemški narod neštetokrat dokazal, da stoji sklenjen za Hitlerjem in vsem, kar Hitler predajatlja. Spomnimo se le na mistično navdušenje ob saar-skem plebiscitu in avstrijskem prevratu, spomnimo se na plebiscit v Južnem Tirolu še leta 1939. ki se je končal z veličastno manifestacijo za tretji rajh. Svoje lepe domovine v deželi, 'ki je blagoslovljena po lepoti so Nemci zapustili sredi zime in jih zamenjali za barake v nemških taboriščih, da začnejo novo, težko in nevarno življenje kolonistov kje v poljskih planjavah ali ruskih stepah! Nemška armada je imela doslej uspehe, ki so presenetili svet. Na frontah so Nemci umirali v milijonih. Ali so vsi ti primeri vojaške in civilne hrabrosti mogoči, če ni ves narod strnjen v enoto, če ga ne navdihuje globoka vera v stvar, za katero se bojuje? I>a je ta stvar slaba, ne menja ničesar v odločnosti volje. Volja je lahko enako močna v dobrem in y slabem. Nacifašisti imajo povsem jasen cilj: svetovno ¡gospodarstvo. To jim bo prinesJo srečo in blagostanje, materijalne in duhovne dobrine. Nemcev prav nič ne moti, da gre to na račun vsega drugega človeštva, če se jim načrt posreči, bodo iprvi narod na svetu, njihovi otroci bodo imeli sončne j Sa stanovanja in srečnejše življenje, v lepoti in miru ibodo lahko uživali sadove rodu, ki danes za njih trpi i S tem nočem trditi, da so Nemci po svoji osnovni naravi, to je neizpremenljivo slabi. Vsak narod je te, za kar se je sam napravil v teku zjgodovm- Dne 15. junija je bil pri papeževemu državnemu tajniku mika-dov poslanik Ken Harada in mu osebno sporočil, da kitajske vlade v Cunkingu Japonska ne priznava, torej naj Vatikan to upošteva. To je *bil "diplomatičen" ukaz, da naj Vatikan kitajskega poslanika odkloni. V spletkah med vatikanskimi zidovi se ne gre za katoll-čanstvo 4cOt tako, ali «a krščansko filozofijo, nego zsaj privatno, da politika* klerikalrzma ni krščanska v smislu krščanskih naukov, ne(go skoz in skoz posvetna ustanova, ki ji je vera le sredstvo pri aasledovanju svojih namenov. iN« samo človeštvo v splošnem, temveč tudi takozvano krščanstvo potrebuje preobrat k dobremu, posebno še rimska cerkev. CeAke vasi Udke ni več. Tako je bilo naznanjeno po nemškem radiu. MoSki in fantje klani — žen-ke v koncentracijo, otroci pa v posebna zavetima. Tako so hraibri branitelji in nuaitelji nacizma minevali «mrt svojega glavarja ofoešačev HeydrR*ha. Kot nekpč Scipio, kateri je porušil Kartalio, so tudi ti junaki porušiti to malo vasico, misleč, da je s tem vse končano. Zdi te mi. da še vetu-» velja pregovor: "JCotfar hočejo bogovi pogubiti, ga naj-prvo udarijo s slepoio." Cehi, kateri so toliko pretrpeli v zgodovini — Husib ke vojske, Belo gj-ro, tridesetletno vojno — uo p >n pežljivi, ali imajo dober ♦.p:min. Zna biti, da bosta Hitler in Hlmmler to kmalu razumela ... skega razvoja, upoštevajoč vse činitelje narave, ki ta razvoj nujno usmerjajo. Do neke mere je narod, enako posamezniku, gospodar svoje usod«, in v tej meri je nemški narod slab in nevreden član človeškega občestva. To ne pomeni, da mora ostati tak za vse večne čase. Kakor sprejmemo kriminalnega posameznika v družbo, ko je kazen prestal, in ga smatramo za polnovrednega člana, ko dokaže, da se je poboljšal, tako je treba tudi Nemcu dati priliko, da se pokori, in možnost, da se izkaže v dobrih delih. Prilika za zlo «pa Nemcem ne bo več dana. Nemci se morajo zavedati, da bodo imeli odslej materijalno in moralno iste možnosti za obstoj kakor drugi narodi in da je enkrat za vselej minula zgodovinska doba, v kateri so si na račun drugih ustvarili predominanten položaj, ki jim omogoča, da iz osrčja Evrope ogrožajo vse sosede. Harmonično ravnovesje agrarne in industrialne produkcije, enakomerno porazdeljene po Evpopi, naj ustvari enake življenske možnosti in onemogoči industrialni monopol, ki lahko čez noč spremeni mirovno protiukcijo v vojno in prinese manj industrializiranim sosedom smrt in uničevanje. Skušal sem podati nekaj misli, ki gredo v smeri celotne moralne mobilizacije. Bistvo te je dinamičnost, skrajna dejavnost, ki se ne brani v pripravljenih položajih, marveč prinaša vojno v nasprotnikov tabor. Bolj kakor kdaj kol i potrebujemo danes Komando čete, tako na fronti kakor v zaledju. V tem moramo ustvariti moralne ko-mandocete, ki bodo v kali zatrle vse, kar je ideološko staro, trhlo in puhlo, in ki bodo aktivno širile noveura duha. Prežeti z dinamično vero v pravičnost svoje stvari bodo zavezniški borci dobili vojno in mir po vojni. Med moralnimi koman-d očeta mi so bili ameriški Slovenci že od vsega početka, polemiki za demokracijo vseh in vsem. Z brezpogojno udanostjo stvari Amerike jih navdihuje ideal, da bojujejo končno borbo človeštva s trdno odločnostjo, da se ta ideal uveljavi in oštvari širom sveta. V tem celotnem cilju je vsebovan tudi problem Primorja, to je osvoboditev Slovencev in Hrvatov izpod italijanskega jarma. Toda ameriški Slovenci so že takoj spočetka videli, da je tudi Primorje samo delni problem, in program pravilno ipo.4tavili v okviru Združene Slovenije, v kateri bo našel dostojno mesto ves slovenski rod. In Združena Slovenija «opet ni samo problem Slovencev, marveč vseh Jugoslovanov, vaefi Slovanov in predvsem Rusije. In tako gre vsa srčna in materijalna podpora ameriških Slovencev vsej zavezniški stvari, ker je ta v skladu z ideali, za katere se borijo ameriške mase. Vsi problemi so danes tako tesno povezani, da je v.*aka delna feši-tev nemogoča. Borba gre danes za vse, in zato mora biti tudi naša volja usmerjena na vse. In to nalogo ameriški Slovenci že vršijo in jo bodo še bolj uspešno vršili, če bodo v smislu ce-kHne moralne mobilizacije širili, vsak in ob vsaki priliki, idejo celotne pravičnosti, katere del sta primorsko in koroško vprašanje, da navedem le dve Nekaj o Kitajski Za Kitaj.sko se je svet zelo malo zanimal, čeprav je že peto leto v vojni z Japonci. Še manj smo pa vedeli o njenih notranjih bojih, kateri so se vršili po smrti Sun Yat-sena, u-stanovitelja kitajske republike. Tu in tam smo slišali o nekem komunističnem gibanju, katerega so a med dvema frakcijama, kj sta bili glavne sile mlade Kitajske, je od leta 1927 pa do z bližan j a in sporazuma leta 1937 ena največjih epopej v svetovni zarodov in i! Da bi človek mogel razumeti vse to, bi moral slediti ne samo razvoju revolucionarnega gibanja, katero &e je še posebno razvilo po padcu carizma v Rusiji, ampak tudi razvoju opozicijskih buržvaznih nacionalističnih struj, katere so domini-rale v Koumingtangu. Te stru-je so kajpada dobile zaslombo tujega in domačega kapitala. In rezultat je bila civilna vojna pod imenom "eksterminaci-je komunizma", katera je trajala deset let ter vzela več kot dva milijona življenj. O tej vojni, ter o migraciji osme armade, katera je prehodila pes šest tisoč milj v treh letih — iz Fukiena pa do Jenana, se lahko reče, da je bila če že ne uajvečja vsaj ena najdaljših migracij v zgodovini — bom dar Rusi prisežejo, tedaj jim svet lahko verjame. Kako bo v Liliji, se ne ve. Siari lisjak Rommel je eden najbolj pietkanih niicij-kih generalov. Ait;ježi imajo pred njim velik re^pe'it. Knkjrut, to je l>-l » nekako pted i« < >m dni, »o angltiiki kemandos napadli njegov glavni slin. Ves njegov Jtat> je bil ubit — ali R^mmel iie je pa par ur prej z leialom pcpe(ja) v Rim. da p raz iuje svoj rojetni dan. Upajmo, da so Angleži z idoli zavarovali svoje postojanke na egiptovski meji, kajti če se Nfjncem poreči prodreti do Sue/.a ali AU ksandrije, l>i bila tp za zaveznike pr^ovi- tna katastrofa. T.mcienko še vedno drži Hitlerja f ri Harkovu. Leto dni je preteklo, »edem tednov je postalo dvanajst mesecev in Hitler, veliki osvajalec, je se vnh<*injlh 8tevilk|ien. Pa *e kljub temu bori na smrL Spomnite se nanje in da- ¿YoleUuva. Nekaj o diplomaciji Mislim, da je bilo v Tokiu in Berlinu precej iznenadenja, ko so slišali, da je Molotov bil na obisku v Washinigtonu. Tudi tisto govorjenje o drugi fronti ni zanje nič kaj prijetno. Pravijo, da bo "osišče" napravilo "kontro", nekaj podobnega — ali kaj — as kom? Mogoče s Španijo? Ali s Turčijo? Glavna "trumf karta" Hitlerja je bila Japonska, ne ravno slaba v primeri e Italijo. Tisti mali drobiž, če tudi je nadležen, ne šteje mnogo —» in kot v slučaju Rumunije in Ogrske, mu bo lahko še v veliko nadlego. Kaj vse se je govorilo v Washingtonu, ne vemo. Ali râ-zume se lahko, da so odločevali o zelo važnih stvareh, ki bodo odločilne za potek vojne. Nemci so zopet v ofenzivi, to pot v Rusiji in Libiji. Sevastopol, katerega oblegajo že sedem mesecev, še vedno stoji. Kakor v Leningradu, je istota-ko v Sebastopohi. Moški, Ženske, otroci; vsi imajo puške, vsi so v zakopih. Vojaška posadka in mornarji so prisegli, da ga bodo branili do zadnjega. In ka- najglavnejši vprašanji Slovencev. Ce prilagodimo uvodoma navedeno merilo (politične modrosti v obratnem smislu} moramo v vojni pripraviti mir. fpra vi 1 no poj movan a mirov na ideja borbenost poveča in utrjuje voljo po zmagi, da se končno zavaruje mir. Totalitarna pravičnost je tak mirovni ideal, ki je v stanu navdahniti vsakega za največje žrtve. Pred pionirji teffa ideala, med katerimi zavzemajo ameriški Slovenci častno mesto, re bodo v spoštovanju in hvaležnosti klanjali bodoči rodovi. rujte kakšen dolar za ruski re-lif. Tem ljudem lahko sedaj pomagamo! Nekaj o knjigah Kadar imam čas pose že m po knjigi. Ni vselej potrebno, da bi bila najnovejša izdaja. Pred par večeri sem Čital knjigo "The Great Crusade", ki jo je spisal Nemec Gustav Regler. On je bil zaznamovan V Hitlerjevi Nemčiji kot ljudski sovražnik št. 19. Po begu iz Nemčije je živel v Franciji. Ko je pa v Španiji izbruhnila civilna vojna, je postal član slovite internacionalne brigade. Po padcu republike se je težko ranjen povrnil r Francijo, kjer so ga utaknili v koncentracijsko ta borišče. Pozneje se mu je posrečilo s pomočjo prijateljev priti v Ameriko. To je ena najbolj živo opisanih knjig o borbi španskih ter internacionalnih revolucionarjev proti fašizmu. Ko sem Čital to knjigo, mi je silila v glavo misel — kako drugače bi se danes pisala zgodovina, če bi bili takrat vodilni organi tak oz v a nih demokratičnih vlad v Evropi priskočili španski republiki na pomoč. Vse tiste grozne zmote ti stoje pred očmi, ko či-taš o bojih pri Madridu, Gua-dalajari, Brihuesru, Huescu itd. Tisoče junakov je padlo. Tu ni bilo vprašanje panslavizma ali pangermanizma, samo boj revnega španskega ljudstva in njih prijateljev, kateri so bili vseh narodnosti ter raznih prepri čanj, edini pa v sovraštvu do fašizma. Ce bi bil svet takrat razumel njih borbo, milijone življenj bi bilo rešenih. Mi v Ameriki, ki danes zapravljamo bilijone za vojno — smo takrat španski, po ljudstvu izvoljeni republiki, katera je prosila za orožje -— in bila pripravljena plačati zanj, odirovorili ,— z embargom , , . N. Pro le tarée, June 24, 1942 novaca nema! Saj pri tistih ra ni, ki radi pridejo pove eljačit: na piknik. Z 10 do 15 dolarjev starostne (podpore na mesec se težko balancira "budžot", za piknik pa nič ne ostane. Prvi piknik priredi mladinski krožek SNPJ, ki se viii v soboto 4. julija na znani Stricto vi farmi v Edisonu. Ker je aktivnost krožka precej odvisna od "deore volje" starejših članov, to je, da se razne potrebe krožka financirajo i i dohodkov piknika, vabimo vse člane okoliških druitev SNP J, da se pridejo zaba\ati z nami na slavnega četrtemu in seveda, zapraviti kak kveder — če ga imate. A Shalar. POVESTNI DEL SOVJETSKA UNIJA PO PRVEM LETU VOJNE JAČJA KOT V PRICETKU Držite ta navodila pri roki, d a ohranita vitamina in minaralija * Ako uporabljate štedilnik pravilno, ite l.ihko uverjeni, da boste dobili vse vitamine in mineralije v hrani, ki jo pripravljate. Izrežite a» ta navodila, «o vredna, da ie jih ahrani. S Kuhajte vočivje I« l«ko . d« poslane mehko. Ako je |>reveč kuhano, uni-«i vitamine, kakor tiuli <>kw« ter liarvo. Navodila za kuhanja locivja a vitamini in minerali jami v njih I. Rabite d»4»m aaprto po-w«k>, ki Ho «iMriala |>aro; •krajAalo vam ho i»» kuhe in prepre« ik» »hlape van je votle. 2 Mainte le t«4»ko vode. da fWefa pukrije «Ino | • nr>«t In vitamine. Kuhajte govedino, jagnjetino ali te« ar 11 mi a IS »l«^. aveio «tmjelinn ali kuretmo f«a i m »top. 4 Ne jemljite p« krova • fwv w»le v brat Feliks, oba v Ameriki. Tu je tudi njuna mati. N.t dru ji .strani deluje za pridobitev čimveč katoliške in druige zemlje katoliška Italija. i - !.cbu» najprej imaga, «mag« nad rtHJinilicM brc «.obširnim tovrasni» Um, bi fcoce asi »»roj izbrisali a cbHc a ft ml je, po aasafi pa svobodna, si« a.us, irs.r« narodna drsava, aa to bero odločno odbijali vsa grabealji-ve volkove, tu ¿i tiste, ki PitEOBLE-CENI v ovčjo oblačila batolistva pee-ie kako in kdaj bi nas poarli. To so cstre -besede. Dokler je bil Miha Krak še minister v Bet gradu in živel v Ljubljani, ne bi dobi! iz nje^a takega go-.cia — za ves ¿vet ne, čeprav o tudi takrat bili na vso moč Miha Krek, ki je podprd- na delu špekulanti pod plaščem sednik jugoslovanske zamejne -katoliškega vesoljatva", hi vlade v' Londonu, je ta dejstva "volkovi", preoblečeni v ovčje priznal in angleški tar druži oblačilo katolištva." (V Španija vn ost i svoje stališče in stali- j j, v Avstriji, na Slovaškem ¿če sle-verskih katoličanov po- itd.) Srbi v Ameriki so še ne jasnil v govoru 10. maja po ra- t^ko dolgo nazaj celo trdiU, da diu s sledečim uvodom (nagla- Je nekaj takih ''špekulantov" šene stavke smo podčrtali mi): in "volkov" med slovenskimi Kot gobe po deiju rastejo rasni dullOVIuki -- pOSebllO enega SO predlogi o preoblikovanju bodoče Ev- . Zeli na (piko toliko, da Se je rope, slasti Srednje Evrope, imam Zanj zaVZel ta Isti Miha Krek. trenutno pred očmi posebej tiste pro-pagandiste, ki se prizadevajo, da bi pod plaščem KATOLIŠKE VESOLJ-NOSTI rešili Nemčijo in njene pomi Srbi nimajo takih težkoč, ker njihova je narodna cerkev. A če pogledamo med hrvatsko gače pred končno obsodbo in ksznijoi duhovščino tukaj in tam, se člo- na račun drugib narodov; tiste, ki se trudijo, da bi zasejali med katoliške in uekatoliske slovanske narode nesaupanje, ki bi ga potem israbili za svoje protislovenske politične špekulacije. Mi Slovenci vtem te-n odgovarja- vek čudi, kako je bilo mogoče pokvariti pod plaščem katoli-štva toliko hrvatskih svečenikov! Delovali so za "neodvisno", črnili Srbe.in omalovaževali Slovence, če prav so jim Vojna na morju je. grozna stvar. Zed. driave so si pridobile v sedanji borbi sloves bolj kot kdaj prej, da imajo prvovrstno bojno mornarico in pa prvovrsten pofum svojega moštva. Gornje je slika ameriških napadalcev na japonske ladje nekje na Pacifiku. moin kličemo na vse strani: Nikomur 3,ednji bratje j ne dovoljujemo in ne bomo dovolili! r da bi ŠPEKULIRAL s katoliško vero in katoliškim značajem slo-1 vpjni zelo nečedna stvar, česar pa Miha Krek javno ne bi priznal, d asi jo pozna vsled svojih zvez boljše kot pisec teh komentarjev. Na drugi strani v tej številki je članek o papeže- ti" in obljublja *nov red". Po-! Sloga med nami je mogoča socialne reforme za vse, da se skušal si je pred tedni dobiti sedaj edino v eni točki: v boju odstrani pomanjkanje in se da publiciteto z oglasom cele stra- za otmitev starega kraja! A vsem 'deželam dostop do pri- ni velikega časopisnejra forma- reci, da si proti monarhiji, pa rodnih zakladov, ta. Pa je tega že par mesečev je že polno nesloge! Ali da naj O spremembah, ki pridejo, in nič posebnega odziva, če- bi bila cerkev ločena od države povsod diskuzirajo. Poslušajte prav je poskus stal tehnokrate kakor je v Zed. državah, pa bi "Townhall meeting of the air", veliko vsoto. Med drugim so bil tudi ogenj v strehi. Večino- črtajte magazine, ali pa knjige, Politika cerkve je v sedanji | tihnokrati v tistem oglasu preti- ma pravijo, da prepustimo ta- povsod govore o vprašanju, venskega naroda. Vse te poskuse odklanjamo s odločnim "ne" trikrat "ne". Preveč nas je tepla in mila zgodovina naše zemlje. Živali smo tisoč let v Avstro-Ogr?ki monarhiji, ki je špekulirala s katoliškim naslovom, * teUlf.."#k!?"n;ko po',t:k?..,n,H" vi'nevtralnost C ki je tudi taka, je katoliško dinastijo in katoliško ve- (|J a___i„_i•___ i______m cino narodov, pa smo katoliški Slovenci bili ves čas krivično zatirani in kljub vsem našim bojetti in naporoma osffeli brez osnovnih naravnih in torej božjih narodrih pravic. In kaj se je godilo v zadnjih 24 letih Slovencem *>b Rabi, na Primorskem in na Koroškem, to je 24 let sramote za lagali Rooseveltu, da naj imenuje za direktorja vsega ameriškega gospodarstva Howard a Scotta, ki naj bo za vse edino le predsedniku odgovoren. Kon- gres bi bil poslan na počitnice. On bi takoj razpustil vse ortga- ¡mt>] zieh stvari do te vojne, da špekulira s katolištvom". I nizacije tujerodcev — bodisi j - Francu Snoju gre priznanje, i ^lturne, .podporne in politič-, R . «riiotcli da svojo službo res energično in ^avil vse tujejezične KOOSevelt prijatel| vrši. Potu-je, planira, govori na ^P**- Z*T>rl bi vse salune in Sovjetske Rusije ke stvari onim tam čez. In da kakšen bo svet po vojni, kako spet omenim dr. Miho Kreka: in koliko si bo navzel sociali-On kar jamra nad množico ta- zma, in o svetovni ekonomski in kih, ki nočejo, da bi odločeval politični revoluciji, kakor jo prizadeti narod, nego mu hoče-' označuje podpredsednik VVal-jo usiliti še več hudega kot je lace. «klenila zveze z njo in ne bi skupno z njo kovala načrtov za bed o ¿o utabo K*, rope in drugih delov sveta. Anton Zornifc. Ali se bo nova slovenska politična akcija izrekla zr. program JRZ? Chicago. — Poročilo o konferenci v Cievelandu glede akcije za otmitev Slovenije, ki sta ga imela v zadnjem Proletarcu | r.ank Zaitz in Joseph Durn, je ! bi'a zelo zanimivo. Meni se čif-' vj.no ¿ Ji, zakaj se tak zbor ne bi i .otil tudi vprašanja vladne ob-. ke bodoče Jugoslavije. Ali se ne zavedajo, da smo vsi v vr-l .incih gospodarskih in politič-i .lih preobratov, ki nas lahko i potisnejo tisoč let naprej ali pa lisoč let nazaj. Ne nazaj — v temo, naprej | v svetlobo, v rvobodo narodov! Tak bi moral biti naš snjoter. V času prejšnje svetovne vojne so napredni Slovenci ustanovili skupno z naprednimi Hrvati in Srbi politično akcijo v tak namen, ki je delovala pod imenom Jugoslovansko republikansko združenje. Delovalo je za osvoboditev Slovencev, Hrvatov in Srbov izpod Avstro-Ogrske in za ustanovitev jugoslovanske federativne republike. In delovalo je ob enem, da bo dobila ta nova federativna zveza jugoslovanskih dežel najmodernejšo socialno zakonodajo in demokracijo. Program JRZ je pomenil vzor socialne, demokratične u-redbe države. A ko bi se ga nova jugoslovanska država, ki je nastala po prejšnji vojni, oprijela, bi si dala temelj, na kate-Nihče ne more tajiti, da je rer.i bi napredovala. Tisti pro-Rusija v tem novem proeesu od liram bi bil enako koristen za kar je bil strmoglavljen cari- vse druge dežele v Evropi, toda za rešitev jugoslovanskega vprašanja in za lepijo bodočnost jugoslovanskih narodov imelo JRZ. John Chemaiar. «hodih, pojasnuje in trudi se, da bi organiziral v pomoč Sloveniji med tukajšnjimi Sloven- Italijane, Madžare in avstrijske Nen- I polit^no afcCijo. Pravi, da je ce, ki so tudi katoličani, a ki se svo- .. . je vere niso spominjali, ko so kot po- 0fl * Veseljem Zraven m PH- gani mučili našo narodno manjšino, pravljen pomagati le kot SVetO- Ip končno kaj kaie strašna seda- ValeC in S pojasnili. A V res^ njost? Ali niso zverine, ki ie celo njcj je on ^^ kj vodi jma ^_ leto divjajo po naši sveti aomlji izšlo ^„j«, [n energičen ter odlo- čen je. Pa diplomata je prilično v njemu. Tudi on govori o Il- ia istih narodov, ki se ponašajo s sočletno krščansko kulturo? Naš narod je sedaj v neizprosnem boju za svojo svobodo, za življenje, za obstanek. Naša domovina je vsa krvava. Grobovi tulijo. Svet okoli nas — nemški, madžarski, italijanski — jo naš nečloveški krvnik. v tej usi* Ijeni nam borbi za samobranitev smo in moramo biti jasni in odločni. dopustil prodajanje alkoholnih pijač le v posebnih prodajal na h in priznanih restavracijah. Ameriško v zamah kajti pod njegovim vodstvom bi se reorganizirala tudi ameriška oborožena sila. Zanimiv je ta "Director-in-Chief\ ki bi priznal nad seboj samo predsednika, kajti on je po ustavi "Commander-in-Chief". Lin- d ižabni pravičnosti, novem . redu, naredni in verski enako- eot,Ve neltoc. da » ne" p ravnost i in "radikalni družab- kaJ i»^» mogoče komu vlei, za ni pravičnosti" kakor Miha vae ljudi, »n da je to moKo- Herminie, Pa. -r V prejšnji številki sem dejal, da sem se r'iiidustrij7 bi' poanai*' ^V1 te«a vsled kritike s. - vse bi teklo gladko,! Johna Langerhoica proti članku o Rusiji, ki ga je imel v letošnjem Majskem Glasu s. Fr. t esen iz Clevelanda. Omenil sem New Leader, ki je inače dober list, a o Rusiji pa piše ves čas pristransko, to je, da ne vidi v njenem državnem sistemu in vladi nič dobrega nego vse slabo. Tako delajo zem, mnogo dala. Seveda se je dogodilo v nji veliko takega, kar je treba kritizirati in obsojati. Toda s socializacijo je začela v velikem in iztrebila o-stanke starega reda če ni šlo zlepa pa zgrda. Seveda, tudi z opozicijo v svojih vrstah je postopala tako, da se je svet zgražal. Pred no smo v Zed. državah dobili unew deal", je morala vladajoči so šli rajše nazaj v prejšnje metode, in tako je nastala nova zmeda, nove diktature in tiranstva, in nova vojna. Napredni Slovenci smo delali in prispevali za federativno jugoslovansko republiko in vodili zanjo veliko kampanjo. Žal, nismo uspeli. Vzrok vam je gotovo znan. Na omenjenem sestanku dne nastati silovita kriza, pa še so , 7. junija v Cievelandu so skle-naspmtniki metali zvezni vladi, nili vprašati poverjeništvo JRZ, v njenih prizadevanjih, da o- Krek. Tudi Snojevi jrovori so sedaj v marsičem precej dru- če, vidimo v Nemčiji in v Italiji. Dalje je Lincoln dejal, da je . .... . . , . nekaj ljudi mogoče vleči za nos lah.stičn, l.sti p,so,o ze dolgo ¡>110 o Rusiji. ,a*o je nase . aii.ee aosieono, oo- . ^ ^ ^ k<) j<; ^ .juu, .... z,« ločno in jasno. Slovensko delo je se- ™ . r . * Zo polno. Sker bi jih članstvo ne bor» ki zastopa po naših pod-trpelo na edgovernih mestih. Pornib organizacijah najmanj Zato je vsak dvom o zaupanju *** odstotkov ameriških Sloven popolnoma izključen. Ampak cev» za ^«J narodni odbor «•ca naših rojakov v tej deželi so cd kamna in njih du*a je pa grešna, ker v tisti svoji grešno-sti ne veli roki, naj se darežljivo «tegne in podari toliko, da bj biii rešeni trpljenja lastni starši, bratje in sestre, da bi bili obdarovani slovenski otroci m s temi slovenski narod pogube in smrti, ki jim preti, čt ne bo naše pomoči v zadostni meri Da, trdo je jeklo, a še trše je naše srce. Po moj en nsnenju je na vsak način trefoa poiskati pot. ki naj bi nas vsaj deloma dovedla do uspoha, pot, ki naj bi bila pravična in enaka za vse. pot, ki je naj napravo o ton» odioii "no posoe-jo". Kraljev prihod v Zed. driave jo bil uradno nauianjen 21. junija.) Joško Penko je V tej razpravi dejal, da ko postanejo ljudje v starem kraju svobodni, bodo tako ležali kakor si bodo post-laH. Glede razprave, kje dobiti sredstva, m pa da se vpraša poverjenistvo JR7, za preositalo vsoto, da jo bo ta mi bor imel na razpolago za svoje prve stroške, je bilo poročano v prejšnji številki. Adamič je predložil resolucijo, ki je bila sprejeta in bi :o-javljena državnemu tajniku Cordellu Hullu. Ožji odbor sedmih članev, ki so urednik Ameriške Domovine James Debevec, urednik Enakopravnosti Anton Aabec, Jo-ško Penko, Frank M. Surtz, dr. Joseph Mally, Joaei{.hine Za-krajšek in Vatro Grill — vsi v ca svojo narodno vlado — ter 1 Clevelandu — se bo sestajal po mu dati moč in poverjeništvo, Zunanja člana sta -a- da stori vse, kar se le da storiti mo Iva,n Molek in Etbin Kri-J Naposled naj omenim pri tem še to, da se tudi naša ameriška vlada portuftuje proHo-voljnih doneskov, pa nam pravi: "Dajte! če ne boste dali dovolj, vam bomo pa vzeli!" Tako je naložila že razne davke in naročila delodajalcem še posebej, naj se gotovi odstotki že pri zaslužku odtrgava jo. Enako dolžnost si moramo naložiti mi rami. Pri tem pa moramo imeti svoj pomožni od- za dosego popolnega uspeha v našem pcmožnem gibanju. Če ni v ta nadvse plemeniti namen povoljnega odziva prostovoljno, pa naj se dobi vsota stan, ki sta edina socialista v odboru. Ostali člani se dele med pristaše liberalnih in katoliških nazorov. Glavna naloga odbora sedaj enega milijona dolarjev z rvalo- kak? *? organizirati za pro- Piknik društev ABZ v soboto pri Keglu •i • tam priHraaiano Naj «i rajo omisllaao svoneaje oa kovinsko polica, alaktrtcno ojocana. Da •o tod. dale* alaii. Pa aoaa aavrpol ta aa«rot, dati ki prihranili preaej tiao-eaker ¡o jaa »aU preooj »lurki Kaj ri realo, mmm jim 4ajal, kako je tlooea«fce IjoaUaoo patiaua a aorL "In postavili »mo aooaak, dokaj ¿o-d«N srooik aa svooeoo .. . . "A avmov io ai o avooiko ... Pai — ooročen«, « denarja Aa nI ... Ali ase ko sedaj slovensko ijodsteo očaralo . . .?- žitvijo ob\*e»nega narodnega davka v podporo našemu lastnemu narodu, ki krvavi in gine v nepopisnem trpljenju. To pa ne po lastni krivdi, nego po sa-mopašni in tolovajski volji tujih barbarov, ki so se ukradli v našo prekrasno rodno grudo, da pobijajo in uničujejo naš slovenski narod. Upam. da ta načrt ne ostane pagando in ji dati zamah. PRIREDBE KLUBOV Je S. Ze i v vseh ofcirih popolnoma opra-■ — V Clevelandu se j vičena. pot, ki naj bo smeri- . je dne 7. junija vršila seja za |škim Slovencem v mogočen po- 8amo vpijočoga ^puščavi, ustanovitev gibanja, katero bi nos. Naš slovenski živelj v tej ^ delovalo za otmitev Slovenije deželi naj si sam naloži pravi-in vse ostale Jugoslavije. O tej čen in primeren narodni davek stvari so se pojavila razJična že iz same zavesti, da je tako mnenja, kar je pravilno in ko- srečen, ker je z odhodom v to ristno, če more vse to dovesti v mogočno in svobodno ameriško nego da se vpoAteva in postane kri in meso, ki naj pomaga vsaj malce celiti strašne rane na razmrcvarjenem telesu slovenskega naroda. Chicago, III. — Društvi Jllini Stars št. 170 in društvo Liberty Bell št. 7t) Ameriške bratske zveze priredita to soboto 27. junija piknik na Keglovem w21^10' tu v Willow Springsu. Prične se že dobili, ob 2. popoldne in bo trajal po- So Pa težave s kovinami. Tu-zno v večer, ali pa morda celo di Zed- države dajejo prednost Tako je vpraševal župnik Jäger in slovensko ljudstvo ga ni Kajti zvonove smo do nedelje zjutraj. V paviljonu bodo igrali Foj-sovi fantje, ki ustrezajo plesalcem, po vrtu pa balincarji in žogarji. Okrog točilnice, v dolino in v griče pa se bo razlegalo petje.' Torej prijatelji zabave, pridite v soboto 27. junija v dru- WM Andrej SpoUr, član Narod-enotnost. Jasno, da je za ohra- deželo utekel žalostni usodi, ki nih vitezov SNPJ in društva In-mtev slovenskega naroda po- je tako strahovito zadela nje- dijanci ABZ. ta*ebna enotna akcija. Udele- __... __________. _____ ienca na tistem sestanku iz Chicaga sta bila Vincent Cainkar in Ivan Molek. Oba sta povabljena, da o tem zborovanju predavata v petek 26. junija po seji kluba št. 1 JSZ v Sloven-Vem delavskem centru. Vpra JUNIJ BAR TON, O. — Konferenca dru-stev in klobor Prosvetna matice v nedeljo 28. jonija ob 10. d op. na Joe Škofovi farmi. NOVEMBER CkUCACO. ILL. — Koncert Save e nedeljo 29. novembra v dvorani SNPJ. v Kadar želite kaj oglašati, i te ae "ProJekarca". 1 1 ■ .m SE NEKAJ PREGLEDA 0 POLITIČNI AKCIJI ZA STARI KRAJ (Nadaljevanje s 1. strani.) šanje, kako pomagati, da bo drug proti drugemu. Kajti naša akcija v pomoč Slovencem kjeikoli se bo skleipal mir, smo v starem kraju kaj zalegla, je ai lahko na jasnem, da bo tam silno važno. In seveda, kako | okrog mnogo raznih Renner-naj pomagamo, da bo kaj za- jev. ki bodo delovali v prid pobeglo, je tudi važno.—c. j raženih dežel. Pojasnil je ob enem težave soč zavojev hrane, jugoslevan- ¿bo članov in članic ABZ Joe Oblak. sko društvo "Kosovo" v Anto-fogasti (čile), je poslalo tisoč dolarjev. Iz Zed. držav so med drugim prišli sledeči prispevki: Srpski narodni savez je meseca aprila poslal $24.000, Hrvatska bratska zajednica pa je nedavno na svoji seji naklonila denarni prispevek za 3,000 zavojev hrane. Naše društvo je aprila poslalo 1.000 zavojev in za ta mesec jih pripravlja zopet 1,000, če bo mogoče zanje dobiti prostor na ladjah. Zavoje je še mogoče kupiti. t'>ti vrhuncu, a nenado- liji. Tega pa sedaj vsaj ne bo moru ni nič posebnega, v Akrcr J ma apodrsne in se zvrne v glo- storila, le radi tega ne, ker je bočino, i i katere ni bilo ne ameriška delegacija na zadnji svetlobe, ne izhoda. Tam v ne- mirovni konferenci Primorsko znanski daljavi in visoko nad odobrila Italiji, sabo je zagledal svetlo zvezdo. Etbm Kristan je v svojem K njej je v svojem obupanju govoru o Rennerjevem zemlje-vzdihoval, naj ga reši iz stra- električar in je dobil na Havajih civil service službo. Tudi Eno Pecbnik, aktiven akemu, grškemu ali francoskemu jetniku, mora zaeno s pa-ketorn poslati posebno formulo, ki jih dobe jetniki od nemške oblasti, da jih pošljejo dnim, kateri jim žele kaj poslati. Na ^ti nemški poli so mnoga Slovenski cvetličar John Gott-lieb poroča, da je njegova 26. letna hči Mary medicinske študije posrečeno dovnšila in 12. junija dobila na slavju v Ck vic Opera House zdravniški doktorat. Osemrazrednico je dokončala pri sv. Štefanu* nadalje je študirala v Harrison High Schoo), nato delala kot stenografka in tipkarica ter pohajala v večerno šolo. L. 1935 se je poročila z dr. Johnom T. Bremenom. Nato je pričela z medicinskimi študijami v univerzi Illinois (College of Medicine), ki jih je dovršila letoa. Prodno se je doceda posvetila študiranju, je pomagala urejevati angleški dal revije "Zarje" (glasilo S2Z). Naravno, da se oče in mati Za čimboljši gmotni in moralni uspeli svojih priredb jih oglašajte v "PROLETARCU" šne globočine zevajočega prepada. Tako se mi vidi usoda pomožnega gibanja za staro domovino med ameriškimi Slovenci in vsa Čast igre direktorju publici-tet Janku Roglju za vztrajno delo in drugim, ki so se in se še trudijo, da bi dosegli čim lepši uspeh v ta plemeniti namen. Toda njihovi napori in navedeni klici ostajajo, kakor se vidi, žal, neslišni v puAčavi in glas buta ob visoke skalnate stene nemega gorovja. Zvezda | kratitaik driav. na nebu se samo blešči, a po-veJjnega odmeva pa ni. Kakor je lahko posneti iz vseh dosedanjih poročil, se je v teku enega leta nabralo okoli vidu in spletkarstvih v prid Italije rekel med drugim (citirano iz zapisnika): Sedanji Italiji se odlocojo toliko nevik pokrajin, da ki kilo ročja, kot jo kil stari rimski imperij. Japooski je dal profesor kar pol Aaijo. Zakaj pa so vodi to eojaa? Oa so na g rod i osi-ice? To jo pot naaaj v eaae, ki se ie aa nami. Predsednik Rooeeveh oa eni strani nafiaia »v obed o aa vso nerado, a driav ai department mu moče polena pod naff* Mi Slovenci smo to ko majken narod, da ki človek skero abopol. toda pravico imamo do iivlje nja prav tako, kakor veliki narodi, soj danes so korimo na strani demo Priila jo iiva potreba, da pričnemo močno ribanja med našimi ljudmi v Ameriki. Zbuditi moramo nate ljudstvo, prav vso, da so bodo aavodali resnega poloiaja. Jaa danes več ne vpraiaas, kdo ja socialist ali svobodo-dvajset tisoč dolarjev. Da je ta klerikalec ak katoličan, danes jo moje vprašanje le to: Kdo jo Slovenec. da vsi skupne nastopimo kot ameriiki Slovenci. vsota sila majhna in neznatna, tega pač menda ni treba na dolgo in široko dokazovati. In če bi bila tudi potrjena — kar je po dosedanji poti skoro neverjetno — bi še vedno ne pomenila doffti. To more videti vsakdo. Tudi tisto, če bi vsak član vsake podporne organiza-. cije prostovoljno plačal po en dolar, kakor je priporočal brat Cainkar v svojem govoru na či-kaški -prireditvi, ki se je vršila S- dne 24. maja. bi Ae vedno ne i predstavljalo pomoči, ki bi kaj - '»alegla. ko se bodo razgnani rojaki s sestradanimi otroci vračali na požgane domove, kjer ne bo ne potrebnih gospodarskih poslopij, ne poljskega «rodja, ne živine, ne na stotine druirlh reči. Te bo treba oh po-vratku iznova nabaviti, razde- Predložil je resolucijo, katero se pošlje uredniku revije Collier's in društvu učiteljev na Columbia univerzi. V nji razlaga krivičnost in nesmiselnost Rennerjevih daril Italiji, Nemčiji in Japonski, sedanji položaj slovenskega naroda, ki je majhen hi zaradi tega potrebuje za razvoj svojega narodnega in kulturnega življenja enotnosti še bolj kot veliki narodi. Zadnjič je i35gubil Primorje in tudi nekateri njeirovi kraji na severu so mu bili odrečeni. Resolucija vprašuje: "Ali naj bodo zato kaznovani z novim zasužnjen jem, roparji in dgrodSevalci pa dobe bogate nagrade, za katere ne dajejo dejanske narodnostne razmere nobene podlage?v Louis Adamič je svetoval, da naj se v Kristanovo resolucijo vključi tudi govor podpredsednika Wal)aoe-a, ki ga je podal 8. maja. in se jo pošlje tudi profesorjem Columbia univerze in raznim drugim merodaj-nim ljudem. O odnošajih in trenjih med državnimi uradniki v Wash ing tonu in drugod ter o propagand isti h se je na tem sestanku precej govorilo. To je razvidno iz opazk v zapisniku. Adamič je dejal, da ne bi bilo dobro, če bi nastopali pred ameriško vlado in ameriško javnostjo kot Slovenci . Najboljši učinek bo, ako svoja prizadevanja za otmitev Slovenijo in (pravičen mir vodimo kot a-meriški državljani. Predlagal je, da naj tudi župan Lausche pošlje resolucijo omenjeni reviji, ako bo to voljan storiti. Zapisnik k temu pravi, da je Marian Urbančič izrazil protivno mnenje, češ, da bi morebiti s tem izpostavili župana napadom ljudi, ki se mo-goče# strinjajo s tistim člankom. A Adamičev predlog je bil vzlic temu sprejet z "večino navzočih". J. N. Rogelj je dejal, da je bil osebno pri županu in sta govorila tudi o tej akciji. Župan je obljubil pomagati kadar bo potrebno. Delikatno je bilo vprašanje Antona Sabca glede obiska jugoslovanskega kralja, ki tpride v Ameriko. Odgovarjal je Snoj in pojasnil, da je kraljev prihod odgoden na pozno jesen. Zapisnik pravi: "Nadalje Sa-bec vprašuje, kako bo naše časopisje takrat pisalo. Kralj (Jugoslavije) je simbol države in odpora, Jugoslavija je pri poznana v Ameriki in s tem moramo računati." Louis Adamič je priporočal, da bi se o tem ne pogovarjali, na tej seji ampak enkrat v bodočnosti. Znlar pa je izvajal, da je viprašanje oblike vlade zadeva naroda tamkaj, ker mi jim ne moremo nič usiljevati. (Ke so so no sestanku v Clevelandu dne 7. junija menili, kaj naj ki re. kli določnega glede kralje in o vpra-ianju oklike driave. jo kil Peter II. v Londonu a svojim spremstvom ie pripravljen na odkod. Minister Snoj je ckorevalcem dejal, da je Petrov obisk odgoden "fc* povito jesen" In tako so tudi vsi navaoči menili, da aa .... r Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Faaturing a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHIP 1520 kilocycle* (Top of the Dial) ♦......... BARETINCIC & SON , p -t j *T POGREBNI ZAVOD [ . Tel. 20 361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. 1 " \ ill M !»»»♦»»< law « ■ ■ ». '♦IIIIIIMMUH I IX »+«»♦♦ PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI I PODPORNI J ED NOTI • 4 NAROČITE SI hNKVNIK : "PROM I- TA" Stana aa cel« leto $«00, pol lete $3.00 I Ustanavljajte nova druitva. ; Deset članov (ir) je trob« aa , novo društvo. Naslov ¿a liat in aa tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO, ILL. ........................ Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN a ad SURGEON 3724 West 26th Mreet Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M (Except Wed. and Sun.) 6:30 to S:30 P. M. (Except Wed., .Sat. and Sun.) Rrs. 221» So. Ridgeway Ave. Tel. Crawford 8440 If oe answer — CaR Austin S700 .................. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra* dio uro v Chicagu od 9 do 10 ure dopoldhe postaia WGES, 1360 kilocycles Vryfi ¡o Goorao Morrhon .................. kdpcat10n ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH PROLETARIC A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau CHICAGO, ILL., June 24, 1942 PublUK«<| Weekly at 2301 So. Law«dale Ava How's Your Morale? MINERS GETS LEWIS OK ON INCREASED SUPPORT OF WAR High Salaries-Our Annual Editorial There are various thermometer*. Thermometer* that register your fever, dr measue the summer heat and the winter cold, or tell the fancy cook that the roaat la done. Laat week we heard of a new one. It'* a "morale thermometer." Don't laugh, this is serioua. If you don't believe us, ask three University of Ohio psychologists. They're the inventors who had the brain wave. They're trying to develop this vital gauge. What's more, the "morale thermometer" project«'has the sanction of the federal government. This new gadget, its inventors hope, will meaiiure the effect an civilian morale of a speech of the President's, or of the sinking of an American thip, or, we suppose, the freeing g/ a Mr. Biowder, or the proposed deportation of a Mr. Bridges. We've been lying awake nights wondering hov these academic supermen may put the 'morale thermometer" to use. Will they stick it in our hides to measure our state of morale? Will they hang it in the sun on Main Street, to register the gossip of the public? Or will some of Mr. Gallup's poll taker* knock on our doors after a fireside chut, j; but k Co. during the year 1941. Also that Frank Knox, who receives a relatively law salary for being Secretary of the Navy in time of a great national crisis, received $60,000 for "serving" us director and president of »he Chicago Daily News. We might comment at length upon the injustice of paying the heads of private corporations as much in a single year as a private soldier would earn in a cenlury of service and risk ou the field of battle. liowevei^ we prefer to compare Donald Nelson with Donald Nelson and Frank Knox with Frank Knox. Donald Nelson, as a servant of a corporation that is subordinate to the nation, gets $68,232 for serving the interests of a few stockholders. But us a servant of ALL the people whose duty it is to leud in a struggle for existence he gets less than a quarter of that amount.. Frank Knox, as a go-tetter newspaper publisher, is paid inuih more than he gets for bossing one of the nation's foremost defense machines. Isn't that silly? And doesn't it reveal just what a racket the game of private ownership for private profit always has been and still is? Whether or not we agree with everything the government is doing right now, the point is that Nelson and Knox are now giving SOCIAL service, whereas in their profitable private activities they were mulcting society for PRIVATE gain. As private individuals with narrow loyalties the government permitted them to take all they could. As public men whose loyalties are supposed to extend to every citizen they are told what they shall receive. ■Such a capitalist ethics. Such are the laws that permit champions of the game of graib to levy tribute from their felloiw citizens. Some day the people of this nation may decide that ALL business is public business. When they do, the nation will own the trusts and administrators will serve rather than swindle. Business and government will then . be conducted for the common good, instead of for the profit of owners. The people will rule industry as they now control their government. And that will be 'Socialism.—Reading Labor Advocate. lOTAl PAYftOtlS ikI 50* Mi<5Hl*-WAJ ltd JOUI ,l04O • Z&MO** "ML LAUGfft trtDUSTtiU IOG6IM6 HAS-rut HtftriUf ACCiOtMT RAtt. e Freedom Is Again on the March tr^r^ -Moat !Xao ii.ooo vos* woa*tp out sou oav AMO COaJtmfirraD tu ft OAM WÀ64S lb TMft. CO*MCffftft lb DftFtMOAMICiCA . (MO <* *t»flUtt lt*a*4Na *0 ficroay ÛOUV NH«/%)•»* M|£B AS WUtAS MÄ HIN*. Boy 5AVIHGS AMD 90HDI m« o yoo* outcxJ- fop/rf J International Action A Going International Union American labor's desire to cooperate closely with labor in other countries, and its appreciation that there must be the utmost solidarity between the people of all the .United Natiqnp to assure victory, was demonstrated repeatedly at the United Steehrorkers* convention. President Philip Murray told of the visit of Sir Walter Citrine of the British Trades Union Congress to establish closer ties between American labor and the unions of the other United Nations. He indicated that the British labor leader would meet shortly with the officers of the CIO on this subject. Murray expressed the desire of the CIO to join with other trade union movements "to prepare together our joint program in aboWt the same fashion that the United Nations prepared and designed their joint war program." * Besides reaffirming CIO pledges of complete cooperation and aid to the people of China, the Soviet Union, British and o ther American allies, the Steehrorkers' convention adopted a resolution on international labor unity, which read in part as follows: "The organised trade union movements of the world can strengthen the unity within and among the United Nations through greater cooperation with each other in accordance with the experience of the united action which has already been achieved between the British and Soviet Union trade unions." The Steehrorkers therefore called upon the CIO "to take steps toward securing closer cooperation and unity of action between the organised -workers of America, including the AFL and the Railroad Brotherhoods end the trade unions of the United Nations, including the Latin American nations, to the end that a united world labor movement may be the basis for winning the war against the Axis and securing a peace which will establish for all the people freedom of speech and assembly, freedom of religion, lreedom from fear, end freedom from want."—The Montana Labor News. CIO WAREFARE MAY DRIVE LEWIS TO AFL; UMW REVOLT GROWS j out-and-out fight on Lewis. The , latter still has several alternatives open to him. and as yet, few outsiders have successfully penetrated Lewis's surly silences to find out what he intends to do. THE "COMMUNISTS" IN GOVERNMENT JOBS WHAT TO DO Co-operate in war regulations mode by the authorities. Invest in defense Bonds and Stamps Support the Red Cross. Work at your job—whatever you do—with your mind set on one aim: To Help Your Country to Win! Remarks of the Editor of the P ker'a Journal: The sadest psrt of those historkal events Is thst the Social-Democrat Elbert, at thst tinv President of Germany, was actusll) defeated by the Communist votes against him and Hlndeoburg elected as President The aplit within labor (Social-Democrats and Communists, (Who dominated the trades union movement in Germany and Austria, made Hitler's bloody career of des truction and despotic suppression of all human liberty possible .--READ and PONDER!