I !>2. Števil kn.
Irat, v smlo avgn*t;i IS99.
'IVftij XXIV.
..Edinost"
irhaia dvakrat »ti 4»it. razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer ob 7. url. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ol> H uri (jutruj.
Vuneni u u	:
gld. -21-
/<a pol let«, četrt let* in tih meneč raainerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na nn-ručhe l>rez priložene naročnine »p uprava ne ozira.
Obe izdanjl no leto /-a samo večerno izdanje
Na drobno *e prodajajo v Tratn »jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponetiel jake /.jutranje Številke po a nvč. Is ven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
Vejemo Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Ur. H70.
4 nvč.
V edinost I Je moč!
Oglasi
se ničnim i o po vrsiali v peiim. /,a večkratno naročilo a primernim oopu><<im. Poalana. iwmrini<'p in jnvue /..ilivale ■ It nuičt oglasi itd. se računajo po pogoditi.
Vsi i lupini naj se pošiljajo h red n KI»n. NetVuiikoviim dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in uuln-e sprejemu iipmvnlitvo. Naročnino in oglase je plačevali loco Trst.
Irettiiifttvo in tiskarna se nahajata v ulici Cariutia Siv. 12, Ipruvništv«, od-prsivniStvn hi sprejemanje hiseralnv
v ulici Molili piccolo Stv. A, II. nmlatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G od ni k.
Lastnik konsorcij lista ,.Edinosti".
Natisnila tiskarna koosorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejfte veati.)
Pn/fn 22. V občinskih volitvah v Boljunu huilu borba. V tretjem in drugem volilnem razredu so zmagali naši. Jutri nam je zmaga v prvem razredu zagotovljena.
Wrasli«•«» 22. Danes vlada zopet mir in red. Preiskave se nadaljujejo.
Rciines 22. Svedok Grenier, prefekt Bel-fortski, izjavlja, da se je leta 1897. mnogo trudil, da bi spravil Esterhazvja v vojno ministerstvo. Kakor se mu zdi, je Esterhazv rekel, da je prepričan o nedolžnosti Drevfusa.
Major Rollin pripoveduje o nekem pismu agenta LajonX-a o govoru z agentom Riliardom Cuersoin; poslednji je izjavil, tla niso v glavnem * tabli v Herolinu nikdar slišali govoriti o Drev-fusil in tla so vsi nemški vojni atašeji, kar jih je v Evropi, izjavili, tla niso bili nikdar v zvezi z Drevfusom.
Lahori stavlja generalu Mercieru več vpra-šanj, a general noče odgovoriti. Labori izjavlja, da hoče ukreniti, kar je potrebno.
Kerret, bivši tajnik v vojnem ministerstvu,je prepričan o Drevfusovi krivdi; pravi, da je videl Drevfusa samega v pisarni svojega bivšega šefa Bertina. Dreyfu« temu oporeka. Ferret pravi, tla je moral Drevfus poznati omrežje vzhodnih železnic, ako je hotel dovršiti delo, ki mu je bilo izročeno. Pictpuirta je svedok vedno smatral poštenjakom. Z Drevfusom so v vojnem ministerstvu zini raj postopali, kakor z tlrugom.
Major Gundrien, profesor na vojni akatlemiji, pravi, tla je neka demimtmtlka (ženska dvomljive vrednosti) pripovedovala svojim prijateljem o Drey-fusu, O Sandherru pravi priča, da je bil velik patrijot.
Besse, ki je bil z Drevfusom v istem oddelku, je bil ž njim le v službeni zvezi. Priča mu je podal na njegovo prošnjo neka pojasnila. Drevfus pravi, tla je zahteval le taka pojasnila, katera sme zahtevati dodeljen častnik. Podpolkovnik Jeanne pravi, tla je leta 18(.)4. posodil Drevfusii navodilo
P O I) L I S T K K	4
Radi hčere.
-< Podlesnikov. >
— Da bi mogla zatreti te spomine v sebi, da l»i mogla pozabiti na vse ! . . . (-emu je prišel zopet? —
Silen jok ji je stresel telo . . .
Zamislila se je in preti dušo so ji ustajale različne podobe, podobe mile in ljubeče, ki so jo objemale in vabile za seboj, da se jim je udala z vso dušo . . .
Zrla je podobo drage mamice, ljubljenega bratea in strogega očeta. Kako je bila tedaj srečna, ko je bivala med njimi in ni nič vedela o svetu, o življenju — nič!
Iij tedaj, ko je prišel on — ozrla se je zopet na sliko —, ko je začutila v sebi prvo, srečno ljubezen do mladega jurista, ki jo je srečaval na ulici, jo spiemljal na promenadi in ji naposled razodel, kar sta čutila oba že dolgo v srcu...
Toda tudi to ni trpelo dolgo !
| o strelstvu ter tla je isti o tem predmetu zahteval I neke natiuičnejše podatke. Nainter potrjuje 1'oti-hingerjov izrek glede Dreyfusovega manja.
Drevfus izjavlja, da pa žalosti, ko vitli, da j se Častnik pridružuje izpovedi priče, koje nepoštenost se pokaže pred vojnim sodiščem.
Prihodnja seja bode jutri.
Kap 22. (Pisarna Reuter.) Tratjsvaalska vlada je stavila proti predlog, glasom katerega bi se imelo »uitlaenderjem« po petletnem bivjanjn v Trnns-vaalu dovoliti popolnt) volilno pravim. tudi za volitev predsednika, ter večje zuslopstvo » volksruadu«. Te določbe bi imele vzvratno moč.
Bcrollll 22. Državni tajnik grof Hiilo\v se je vrnil semkaj.
Pariz 22. Ulica Chabrol in okolica sta zopet mirni. Za retl skrbe, kakor včeraj, republikan ska garda, stotnija pešcev in redarji. Gučrin in njegovi somišljeniki trpijo mnogo, ker jim nedostaje pitne vode.
Socijalni utrinki.
ji.
S t» e i j a I n o v p r a š a n j e našeg a č asa. -I
Iz tega se je razvil nov sistem, v moderni nacijonalni ekonomiji znan pod imenom «kapi- | tnlizem».
Kakor moderna industrija, tako tudi kapi ta- j lizem še ni jako star. Pač je bilo tudi prej boga- j tinov in siromakov na svetu in bede je bilo dosti. ! VT zgodovini so zabeležene dobe, ki so v tem oziru . celo podobne našemu času, n. pr. doba rimskega ; cesarstva, ko so se patriciji neizmerno obogatili, v tem, ko je bil narod nag in bos. Tedaj so nastale tudi velike manufakture, ki so bile semintam ne- j koliko potlobae našim tovarnam. A razlika med < onim in meti našim časom je bistvena.
Dokler je bilo orodje bolj primitivno in vsled tega ceneno, si ga je delavee lahko kupil. Zato je 1 skoraj vsaki delavec lahko mislil na to,tla postane ' sčasoma mojster, torej samostnlen. In ker je bilo i orodje njegovo, so bili tudi izdelki njegova last, s
katero je svobodno razpolagal. Ko so vsled velikanskega napredka tehnike stroji jeli bolj in bolj izpodrivati prejšnje orodje, se je to moralo izpre-meniti. Stroji so dragi ; delavec, mali obrtnik jih ne more kupiti. Njegova sposobnost je v tem oziru brez pomena. Tovarno lahko ustanovi kapitalist, ker ima potrebnega denarja, ne pa potrebnega strokovnega znanja. Slednjo si pribavi z denarjem; za plačo dobi strokovno izurjene poslovodje, ravnatelje, nadzornike in kogar sploh potrebuje.
Delavec je s tem izgubil svojo samostalnost in upanje, da postane v obče kdaj neodvisen. Gospodar strojev, njegov gospodar, je lastnik vsega, kar izdelujejo on in njegovi tovariši. Izdelki stoterih delavcev so postali lastnina kapitalista, ki z njo po svoji volji disponira, po svoji volji, kolikor namreč ne uplivajo na njegovo razpolaganje konkurence drugih podjetnikov in tržne razmere.
Kar se je porodilo iz tega, vidimo lahko vsaki dan — boj vseh proti vsem.
Na eni strani opažamo razmerno malo število |H>djetiiikov, na drugi ogromno množico delavcev. Meti obema stoji srednji stan, večinoma obrtniki; vtisnjeni so meti bogastvo in bedo kakor med dva mlinska kamena. Oni propadajo očividno. Meti kapitalizmom in proletarijatom pa divja neizprosen boj.
Kapitalizem ne more biti usmiljen. Posamezni kapitalisti morajo skrbeti za pomnožen je svojega bogastva. Konkurenca jih sili na to. V konkurenčnem boju ostane samo močnejši na površju. In kako naj nabere moči, kako naj si poveča kapital ? Druge poti nima, nego izrabljanje delavca, iz katerega mora iztisniti kar največ delavne moči, da se mu v tovarni izpremeni v blago, na trgu pa v denar. Krize pretijo tudi njemu, zato mora imeti kapitalne rezerve in to iztiska iz delavcev, kolikor največ more.
Delavec mora živeti. Kar zasluži v opisanih razmerah, mu ne more zadostovati. A često v obče nič ne zasluži in nevarnost brezposelnosti mu vedno žuga. Stroji opravijo več dela, neg., človeške roke. Vsaki nov stroj ga lahko vrže na cesto in kadar ni dela, ni kruha.
Prišel je on — njen pokojni soprog — že j prileten vladni svčtnik z imenitno glasečim se imenom. Govoril ji je, tla jo ljuhi, tla jo osreči, da postane mogočna gospa itd. In ona je šla ž nji m: mlada, krasna, neizkušena, ker je morala iti — ker so jo p r odali!
Tu v svojem novem domovanju, kjer se je zbiralo vse, kar je nosilo le nekaj imena, tu na strani soprogovi, ki je ni ljubil nikdar, kije hotel imeti v svoji bogati hiši mlatio in lepo ženo le za nekak »luksus« — tu se ni ona čutila nikdar srečno!
Mlatio srce ji je koprnelo nazaj, nazaj k izgubljeni sreči . . .
Soprog je umrl in ostavil njo samo z malo Kamilo, katere se je Ida oklenila z vso dušo in je v skrbi za hčerko hotela pozabiti vse ininolo in zatreti v sebi spomine !
In sedaj ! Zopet je on tu in v njeno sree so se povrnile vse nekdanje strasti z dvojno silo — ni se jim bilo moči ubraniti!. .. — Pa saj ona nima več pravice do njega, saj ga je izdala, se prodala in umorila mlado ljube/. —--Pač pa
se hoče poslužiti te pravice nekdo drugi! Opazila je razmerje, ki je vladalo med njeno hčerjo in doktorjem Kreutzerjem. Zasledovala je to vez, katera je postajala vedno trdneja in trdneja in se naposled razvila v ljubezen, v duši pa ji je postajalo jasneje. Čutila se je srečno o misli, da doseže morda njena hči ono srečo, po kateri je zastonj hrepenelo njeno srce in sklenila je, tla pripomore kolikor največ k tej sreči . . .
V	budoarju je postalo mračno ... V srce gospe lilo pa je posijal prvi žaro k sreče po dolgih, dolgih letih . . .
H«	*
V	vili gospe lile pl. Koširjeve so obhajali zaroko hčere Kamile z doktorjem Kreutzerjem.
Vsa družba je bila zbrana v salonu, le go-spodarica Ida in Kamiliu zaročenec sta sedela v stranski sobici, katero je mistično razsvetljevala mala ampola na stropu ter pošiljala svojo zeleu-kasto-bledo luč po dragocenih tapetah in ukusno razpostavljenem pohištvu.
(Zvršetek pride.)
Kakor kapitalisti, tako so skušajo tiuli de-Iivci zavarovati. Zbližujejo se, da z lic rej o moči, da se /amorejo upreti pritisku podjetnikov, da si |»ril»ore lx»ljde razmere.
Boj je med kapitalisti in delavci, Inij med kapitalisti in kapitalisti, boj med delavci in de-liivei — s kratka boj vseli proti vsem. \* kapitalističnih ni/merah ne more liiti drugače.
To je Uij za kruli, I m »j za olistanek in zato se nam prikazuje soeijalno vprašanje v glavnem kakor vprašanje želodca.	(1'ride se).
Politični pregled.
TKST 2:1. avgusta I MM.
K položaju. V »Information* pišejo iz političkih krogov praških, da se je seja izvrševnlnega odbora mladočeške stranke odložila zato, ker je napovedano, da pride finančni minister dr. Kaizl v Prago. Le-ta da pride v Prago za to, da zlomi odpor Cehov proti novim davkom in odpravi naraščajočo opozicijo proti vladi.
Od druge, uečeske strani je doliil isti list potrdilo, da se je (Vhom res posrečilo pridobiti vlndo za hi troj i tempo v izpolnjevanju nekaterih čeških zahtev, susehno glede šolstva. Potovanje na-učnega ministra grofa Bvlamlt-Kheidtn v Ischl da je v zvezi s to okolnofltjo. I>r. Kaizl da pojde v Prago z gotovo mulo, da se mu posreči, da odvrne vsaki strogi nastop izvrševal nega od I ioni mla-dočeške stranke nasproti vladi.
Ti poročevalci vidijo — kakor kaže — položaj še precej jasen. Drugače sodi jeden poslanec večine v isti «Information*. Mož niti ne lii hotel roči, da ima vladu še večino za seboj, kajti za strai.ke večine ni storila vlada ničesar, proti njim pa marsikaj. Število nezadovoljnih narašča. Nikjer ga ni ni kakega rešilnega čina. Vlada noče čuti monenja drugih. Na vseh konferencah je govorila vlada, a ko so hoteli govoriti drugi, je liila — konferenca pri kraju. Vlada je h tem zguhila marsikaterega prijatelja, neprijateljev pa ni potolažila. In mož prihaja do odločnega zaključka: česar človek ne zna storiti sam, naj pusti, da store drugi. Ni se treba bati strahov. Dobri sklenjeni večini se ne treba bati strašila s kakim minister-stvom Chlumet/kv, pač pa more ista zasnovati par-lamentarieno ministerstvo in le tako more n a d v 1 a d a t i sit u v a c i j o.
Pangerntanike demonstracije. V prvo,
ko smo govorili o dogodkih v Celju, smo takoj zabeležili svoje prepričanje, da to nikakor ni posamičen , osamljen dogodek, pripetivši se morda spontanno vsled »žaljenja« po obisku čeških akademikov, ampak da je to le jeden nadaljnji člen v preračunjeni in določeni akciji, kateri je namen, da bi se po nasilnih demonstracijah morodajni krogi ostrašili in da bi voditeljem te revolucije pripustili na oblast.
Dogodkom v Celju so hitro sledili revoluei-jonarni dogodki v A selili in Graslieah. Torej v dveh nemških mestih. In prav zato, ker se tu ne morejo izgovarjati z nikakimi češkimi izzivanji, je dokazano, da so vse vrši po določenem načrtu : da ne demonatrujejo, ker jih kdo izziva, ampak da demonstrujejo in razgrajajo, ker — hočejo, in da se izgredi ne vrše samo proti onim, ki jih »izzivajo*, ampak proti vsemu, kar je na potil pan-gertnanski propagandi. Tej propagandi pa sti v prvi vrsti na poti avstrijska država, kakoršnja je sedaj, in pa dinastija.
Zato so si izbrali ravno cesarjev rojstni dan za revolucijo v Ascliu in Hebu. Da so res hoteli demonstrovati le proti vladi, 14. in novemu davku na sladkor, hi si bili gotovo i/brali kakov drug dan, ali oni so hoteli razgrajati prav dneva 17. in 1K. avgusta, ker so hoteli, da naj imajo njih izgredi protidinastičen značaj, značaj punta! !
l'a lic le na Češkem, ampak tudi na slovenskih tleh so porabili dan iS. avgusta za svoje ve-likonemške demonstracije. V Rogaški Slatini je na cesarjev rojstni dan kakih 5—15 Nemcev priredilo nečuveno provakneijo, tem liujo, ker se je žnjo »krunila tudi cerkev. Na poslopju nebodijetreba šole Sehulvereina so poleg družili razobesili tudi velikonemške /.ustave ! Kako je to vplivalo nn do- i mače ljudstvo, priča okolnost, da so neznane roke I kmalo strgale te zastave in jih sežgale! A kako bi j bilo z onimi f> (i Nemškitlarjev, ako bi si bilo
ljudstvo iskalo zadoščenja še na drug, bolj občuten način ? !
A bilja izzivanja so se dogodila v cerkvi. Pevci so peli slovensko in ko so intonirali cesarsko pesem, so nemški srditeži začeli — v cerkvi!! — tuliti nemški tekst in so slednjič začeli kričali svoj heil !
Tako se je godilo v cerkvi na slovenskih tleh v proslavo rojstnega dne cesarjevega!! Po načinu, kakor se prirejajo vse te najnovejc demonstracije, po času, ki ga zbirajo v to in po z besne-losti, ki «e pojavlja na vseh koncih in krajih, je soditi, da so velegermani vrgli od sebe vse obzire, da hočejo strahovati vse in da se pripravljajo nn odločilen udarec proti vsemu, kar jim je na potu.
Slepce je oni, ki ne vidi tega. Ali, žalibog, da je še mnogo takih slepcev. Mej avstrijskimi državniki, neaktivnimi in tudi aktivnimi, pa razinerno največ. A kako naj bi slepec ubral pravo pot?! Že včeraj smo izrekli svojo misel, da tudi sedanje uporno gibanje ne dovede naših državnikov do spoznanja in da se hudo še nadalje držali svoje narohe-taktike : da bodo gladili one, ki so uporni, na škodo onih, ki se odlikujejo s potrpežljivostjo tiste znane dolgouhate živali. Današnja poročila nam zatrjajo, da smo imeli prav!
V Slatini je hilo navzoče redarstvo in orož-ništvo, ko so dinastiško slavje vzračali v panger-inan-ke demonstracije in se je skrunila cerkev s besnim kričanjem — in ni se ganil noben prst. Istotako je vlada popolnoma kapitulovala v Graslieah, kjer je mogel župan ponosno naznaniti svojim podanikom — zmago revolucije! Vodja okrajnega glavarstva se odstrani, orožniki in vojaki se odstranijo, odstrani se vse, kar spominja na avtoriteto avstrijske države — a demonstrnntjc ostanejo in bodo sami skrbeli za red, ker jih ne bodo več vznemirjali avstrijski znaki.
In tako Isi nadalje. Najnoveja pangcrm-inska revolucija ne bo to, na kar bi kazala zdrav človeški razum in nagon samohrane: vspodbuja za krepko reakcijo proti velikonemški propagandi — ampak nov argument, dobrodošel gosp. državnikom za okrepljenje njih stališča, da Slovan moraš od-jenjavati vsikdar!
Slepi smo, kaj čemo. Ali naj si zapomnijo, da velja tudi za avstrijsko državo: kakor si je kdo posteljni, tako bo ležal !
Uravnava plač driavnih slug. Cesarska naredba, izdana ravnokar za uravnavo plač državnih slug, ki dobivajo plačo neposredno iz državnih sredstev, določa od 1. septembra do ill. decembra 4 kategorije: I. z 700 gld. letno plače, II. z 600, 111. z 500 in IV. z 400 gld. Starostne doklade za vsakih definitivno dovršenih 5 službenih let po 50 gld. in sc bodo uračunovale v penzijo. Za definitivna službena leta, dovršena pred to naredbo, velja pravilo, da znesek starostne doklade ne sme presezati 100 gld. Aktivitctna doklada za
1.	krajevni razred znaša 50°/0, za II. H0°/0, za III. 25°/0 in za IV. 20°/0 plače. Za člene uniformo-vane varnostne straže in redarstva ter policijskih agentov znaša plača nadzornika I. razreda 700 gld., II. razreda 600 gld., stražarja I. razreda 500 gld., II. razreda 450 gld. Službena starostna doklada po dovršenem službenem letu •'!() gld., po 6. 60 gld., po 1». 1)0 gld., po 12. 120 gld., po 16. 160 gld., po 20. 200 gld. in po 25. 250 gld. Aktivitetne doklade so kakor ravnokar navedene. Za provizorične in definitivne sluge postnih in brzojavnih zavodov znaša plača za 1. razred 1. stopinje 700 gld., 2. stopinje 650 gld., 3. stopinje 600 gld. Za II. razred 1. stopinja 600 gld., 2. 550, 500. Za III. razred 1. stopinja 500 gld.,
2.	stopinja 450, ;5. 400 gld. Službene starostne doklade, ki se uračunajo v penzijo, znašajo za vsakih 5 dovršenih let 50 gld., ne smejo pa presegati 100 gld. Aktivitetne doklade so kakor poprej omenjene Prehodno določilo zahteva, da noben sluga ne sme dohiti manjega ukupnoga plačila, vračunljivega za penzijo, nego ga je imel že pred naredbo. Morebitno diferenco po dokladah, ki se ne vračunajo v penzijo, je vzravnati.
Domače vesti.
Kako t'a I/d 11 k njej o ! Pišejo nam: Kako slastno uporabljajo Nemci celjske škandale in kako
subjektivno in tendencijozno pišejo o njih, je pa že res neverjetno. To že ni več navaden Škandal, kakor ti ljudje sučejo stvari sebi v prilog, ampak je naravnost tudi smešno.
»Kolnittehe Zcitung* od dne 10. avg. piše n. pr. med drugimi bedarijami in neslanostmi dolgo poročilo iz Celja; in ne moremo si kaj, da ue bi ponatisnili to-le:
»Pollanetz erhielt seh\vcre Venviindungcn a:i der Nase, an den Augen und an der Hrust,; er \vurde vom Gcmcindcarzt Dr. lieek verhunden und dami ins Spital gebraeht. Pollanetz ist Kamilicn-vater, er \var ailf dem Heiimvege vom Gastlianse Kngel, als ihn die Kugel aus dem Hinterhalte traf«.
»Kolnische Zeitung« trdi torej, da je bil Velegerman — Poljanec napaden iz zasede in za-vratno, a vendar zadet v obraz in prsa!
To je pa že prehud poper! Da je to laž, je razvidno sosehno iz tega, kar piše na drugem mestu, kjer povdarja, da se je to dogodilo, »als ein Trupp von etwa aeht Deutsclien voriiberzog, to je, ko je tropa Nemcev ftla mimo!! Torej, če jaz koga čakam v zasedi, ga pustim, da gre mimo mene in strelim nanj zavratno, je-li mogoče, da ga ranim le v sprednje dele telesa ? ! Ne! Saj celjski nemčurji menda nimajo pr-, nosov in očij — od zadaj ! ! Ali pa so imeli ti presneti Slovenci take revolverje, ki »v peto merijo, pa v nos zadenejo ?!« Ce je tako, pa opozarjamo gospoda vojnega ministra na te čudne revolverje; morda mu bodo dobro služili v prihodnji vojni!
Zdravstveno stanje v Tratil. Pišejo nam : Pod tem naslovom pričaku jete morda kakega opisa ali statistike o zdravstvenih razmerah v Trstu, toda moj namen je, navesti le par slučajev, ki pričajo, kako slavni magistrat skrbi za svojega ljubljenca — zdravstveno stanje v Trstu. Te dni je prišel v ulico (ielsi neki magistratov stražnik ter je našel tam, da je neka rova hranila več omotov (?) umazanega perila. Dotična bo kaznovana, kajti magistratov organ je rekel: »Vi nam kljubujete, ali vedite, da bomo tudi mi vam kljubovali še v veči meri«. Pred par teti je bilo še dovoljeno puščati tako perilo mi vseli koncih in krajih našega mesta. Ko se je pa oglasil »governo z lesnega trga« in njega oprode s pritožbo proti našim revnim okoli-čankam, češ, da omejujejo promet po ulicah, ter da okužujejo skoro vse prodajalne, je slavni zdravstveni urad določil, naj se zabrani tako odkladanje | perila po ulicah in po inagazinih ali sploh po I mestu! Vse to se je ukrenilo zgolj v ta namen, da bi našim pericam še bolj otežili itak že neznosno I stanje iz edinega vzroka, ker so Slovenke! To so | laški lažiliheralni listi tudi izrecno povdarjali, sc-j veda prvo je bilo - zdravstveno stanje!
No, da razvidete, kako so v Trstu v resnici i skrbi za zdravje, vam povem, da je že nad inescc j ilnij, odkar so na trgu »delle poste« odprli vodo na vodojakir Napolnili so korito in ta »voda« j e še da n.e s t a m !
Voda sem rekel, toda, sedaj ni več voda, ' ampak neka gosta smrdljiva tekočina, ki okužuje vso bližino!!
Na stari »lt e n i« so s t ra n i sč a še vedno na hišnih pragih, ali pred istimi, tako, da si treba tiščati nos, ko hodiš tam mimo! Tako se skrbi tu pri nas za zdravstveno stanje!
Iz Nabrežlne nam pišejo: Večkrat se dogaja na naši postaji, da se marsikateri potnik prijemlje za glavo in se čudi, kako da je to, da na postaji na slovenski zemlji ni niti jednega slovenskega napisa. To je krivica in tudi sramota za nas. Zato poživljam naše slavno županstvo, naj ono stori potrebne korake, da sc odpravi ta za nas toli žaljivi nedostatek! Obrne naj se najprej do načelnika postaje in, če treba, tudi dalje, da dobi tudi naš jezik svoje mesto na nabrežinski postaji. Ga-nimo se, da pridemo enkrat do svojega prava na svoji zemlji, da ne bodo mislili tujci, da tu ue bivajo Slovenci, ampak le kaki Kalabreži in Pru-sjaki! Nadejamo se, da ta opomin v zdrami naše občinske očete, ako ne — pa pridemo zopet. Z liogoni.	Domačin.
Iz Kozine nam pišejo: Nn predvečer rojstnega dne cesarjevega so kozinski rodoljubi priredili lepo svečanost. Vse hiše ob cesti so bile lepo okrašene z baloni in vsa okna razsvetljena s transparenti in grbi. Godba je šla ua postajo, in ko so jeli prihajati vlaki, so grotnoli topiči in rakete so
švigale v zrn k. Prižigali so so umetnim ognji. Vra-faje se s kolodvora je godba svirala pred vsak(» hišo, ki je bila razsvitljena. Le pred jedno hišo, pred hišo nekega neotesanen, se godba ni ustavila. Sled njič se je ustavila pred liišo gosp. Klenienea, kjer je igrala vee komadov. Tudi tu so švigale rakete in so se prižigali umetalni ognji ter j«' peval pevski zbor kozinski. Čarobno in lepo je bilo videti našo Kozino in došlo je mnogo tujega oboln-stva. Njkdo ni pričakoval kaj laeega v takem malem kraju. Koftinei napredujemo v marsikaterem pogledu, le onega nestrpneža imamo mej sel»oj, katerega se boječe izogildjemo vsi. Kajti, kadar-koli hočemo prirediti kaj lepega, gotovo nam nasprotuje on ter nas ovira. In tudi sedaj, ko je videl, kako se vse raduje na toj lepi slavnosti, ga je pograbila jeza in naročil si je nekaj surovežev iz Herpelj, da so delali nemir, kričč, da Kozine niti ni, in da vse so le Herpelje. Ali Kozina je staro ime, pri poznano tudi od politične oblasti. Tega ne more nikdo izbrisati. Ker v Herpeljah ne zmorejo tega, kar zmoremo mi, pa pripisujejo vse Herpe-ljam. To je bil [namen onim razsajačem tudi dne 17. avgusta. Celo v hiše, kjer so se Kozinci zabavali, so prihajali nadlegovat, l>a niso bili Kozinci mirni in pametni, bi bilo lahko prišlo do pretepa. No, oni, ki je nahujskal te suroveže, naj vzame na znanje, da smo si zapomnili to in da se ga bomo odslej še bolj izogibali, nego smo se ga doslej.
P. •eostanek od prireditve slavnosti, svotico od 2 gld. 10 nvč., smo podarili družbi sv. Cirila in Metoda.
V spomin IVtra grofa Zrlnjskega lil kneza Frana Fran kopana. Hrvatska akadeiniškn mladina na Dunaju je dala fotografirati vse predmete, ki se nanašajo na dan 80. aprila 1671, ko sta omenjena hrvatska velikana z življenjem plačala svojo ljubezen do naroda in domovine. To so: dva posnetka meča, s katerim sta bila narodna mučenika obgljavljena, podoba nadgrobne ploče, ki je vzidana v cerkvi v Dunajskem novem mostu, posnetek spominske ploče na morišču in posnetek starinske slike, ki prikazuje prizor usmrčenja. — Slike so izdelane v kabinetni velikosti ter stane vseh pet slik 5 gld. Ćisti dobiček je namenjen Istrski družbi sv. Cirila in Metoda in hrvatskemu starinarskemu društvu v Kninu v odkup kninske trdnjave, kateri zgodovinski spomenik je imenovano društvo kupilo, da ni prišel v roke našim nasprotnikom.
Vabimo društva in zasebnike, da si naročijo opisane slike. Naročbe sprejema stud. i ur. Milan Matić, Dunaj VII. Burggase HI, mezzanin
Vojaško veteransko društvo za Trst in okolico je proslavljalo rojstni dan Njegovega Veličanstva po sledečem vsporedu : Dne 17. t. m. navadni obhod z godbo in bakljado po mestu, {značilno na tem je to, <1 a se letos — prvikrat ni udeležilo tega obhoda nijedno d r u g o p a t r i j o t i 6 n i h d r u š t e v, k a k o r j e bilo to navada v prejšnjih letih!!); v nedeljo se je udeležilo veteranstvo, z zastavo in godbo na na čelu, sv. maše, pri kateri so bile zastopane vojaške in civilne oblati po svojih dostojanstvenikih. Tega sv. obreda se je udeležilo tudi lepo število družili meščanov.
Na večer istega dne je priredilo to društvo v lioja n u na vrtu g. Trevna koncert, na katerem je svirala vojaška godba prav dobro in pridno, le žal, da nismo slišali nijedne slovenske skladbe, dasi so bili udeleženci po veliki večini Slovenoi!! Gospod društveni predsednik je sicer zahteval, naj bi se ustreglo tej opravičeni želji, a kapelnik je izjavil, da ne more, ker nima z seboj slovenskih glask. Ta izgovor se mi ne zdi verjeten, ako se pomisli, da tii godba biva že več let v slovenskem mestu, v Ljubljani, ki se je, ali bi se vsaj morala privaditi kake slovenske skladbe tudi na pamet. Tudi to je značilno, da so veterani najeli vojaško godbo, ko imajo vendar svojo dobro urejeno godbo, ki nas Slovence vsaj nn koncertih zadovoljuje kolikor toliko.
Na koncertu je sodelovalo iz prijaznosti tudi domače pevsko društvo »Zarja«, kar je jako ugodno uplivalo na občinstvo. Pevci tega vrlega društva so nam zapeli tudi cesarsko himno se sprcmljeva-njem godbe. »Zarja« je hotela nabirati milodare za svojo zastavo, a prireditelji koncerta niso dovolili tega. Je-li bila ta prepoved umestna ? Meni se zdi,
da ne! Šaljiva pošta ni bila nič kaj živahna, dočim so bili umetalni ognji divni.
Dasi je bila prireditev koncerta zagotovljena šele v sol m »to oli polnilne, vender nam je goHitod T reven priredil iti olepšal svoj vrt dokaj ukusno. Preskrbel nam je tudi dobro in ceno postrežlni, za kar mu bodi tu izrečena hvala!
Z a moško podružnico sv. Cirila in Metoda so darovali : Tomažič Josip ,'H) nvč., ltatič Silvester 20 nvč., Kozinski rodoljubi !J gl. »50 nvč. Skupaj gl. 10 nvč. Srčna hvala!
Blngajništvo.
/reza slovenskih kolesarjev priredi dne •">. septembra t. 1. ob vsakem vremenu svojo III. distančno dirko z Reke v Ljubljano. Ya\ to, 11**1 km. dolgo progo je določen maksimalni čas vožnje •>'/* ur. Start na Reki bo ob f». uri zjutraj pri »giardino publieo« — cilj v Ljubljani pa pred »Narodnim domom«. Dirkati smejo samo členi »Zveze slov. kolesarjev«. Za zmagovalce na tej dirki so določene i$ nagrade z častnimi znaki vred ; razun tega pa dobi tisti, ki pride prvi na eilj, še naslov: »Prvak »Zveze slov. kolesarjev« za leto 111)00«. Vsi drugi vozači pa, kateri dojdejo v določenem času O1/, ur na cilj, dobe Časovne kolajne. Z vodiči voziti je dovoljeno, toda uporabljati se smejo le kolesa z jednim sedalom.
Prijavnico za to dirko in vloge (0 kron), katerim je treba priložiti legitimacijo zveze za leto 18M), naj se blagovolijo u pošiljati zveznemu blagajniku, g. Ivanu Krelih-u, dež. rač. oflcijalii v Ljubljani in sicer najkasneje do vštevši 1. sept,. t. 1. opoludne.
Prijave najemnikov. Policijsko ravnateljstvo priobčuje razglas, s katerim opozarja hišne posestnike, upravitelje in skrbnike, da morajo najdalje do 15. septembra t. 1. predložiti predpisane popisne pole (moli). Istodobno se naznanja, da stopijo s L oktobrom t. I. v veljavo novi predpisi o prijavah, izdani na temelju ministerijalnc naredbe od dne 15, februvarja 1857 naredi), list št. fKt. Ta naredba se dobiva v Llovdovi tiskarni po 5 nč. komad.
O tej priliki ne moremo potajiti svoje nevolje na tem, da redarstvena oblast take važne opomine izdaja le v italijanskem jeziku. Naša nevolja je opravičena tembolj, ker ta opomin velja tudi okoličanskim posestnikom.
Nadejamo se torej, da bo prihodnje leto drugače.
l*0Žai' na travniku. Včeraj opoludne se je užgaln suha trava nad železno cesto v Barkovljah. Poklicali so gasilce, ki so ogenj kmalu pogasili. Požar se je bil kmalu razširil že kakih 300 metrov.
Tatvina na krovu parnika «Hrano«. Natakarju Llovda Juriju Rismondo je neznan tat ponoči 21. t, m. odnesel iz kabine na parniku »Urano« verižico, uro in prstan, v vrednosti 130 gld., in 4 gld. drobiža. Rismondo je dogodek javil policiji.
V ljubosumnosti. Spredi roko v roki zaljubljen parček, za njima — zapuščena ljubica, razjarjena, kričeča. Krog trojice poulična mladina, ki se veseli prizora in žvižga, da človeka bolijo ušesa. Parček beži, ljubosumna deva za njim. Parček je sel v kočijo, da hi lažje zbežal. Ona za njima pa vpije: Ustaviti!, ustavite! In res so redarji ustavili voz ter vse tri sproveli v — ulico Tigor. Kaj se je tam godilo, tega ue vemo. Resnica pa je, da so jih po zaslišanju zopet izpustili.
Lep začetek. 17-letni Krnil Steeker je spremljal večkrat svojo mater v stanovanje Žige L., v katerem je pospravljala, ter videl tamkaj več omar, v katerih so bile knjige, kakor mu je dejala mati. Nekega dne je šel lepo sam v navedeno stanova-uje ter vzel tam nekaj knjig, katere je prodal za tri gld. Potem je povabil še dva prijatelja, Kilet-nega Justa Bisonn in nekega Ivana Zotterja. Vsi trije so si naložili kujig, kolikor so jih mogli nesti ter odkod ili L-a za kakih 100 gld. Ivan Zotter jo je pred tem časom popihal v Ameriko. Proti Stecherju in Bisonu pa se je vršila včeraj raz-razprava na tuk. sodišču. Oba sta priznala tatvino. Steekerja so obsodili v Jl-mesečno, Bisonn pa v 2-mesečno ječo.
Različne vesti.
Velikomestni otroci. Nedavno no * Parizu zaprli 1 .{-letnega dečka, katerega so zalotili, ko j«> kradel komad svile iz okna nekega skladišča. Na |»olieiji j»> rekel deček, da je rt k ral svilo, da bi jo podaril svoji prijateljici, s katero živi v »svobodni ljubezni , za novo obleko. Dečka »o odveli na stanovanje ter našli tamkaj Odetno njegovo prijateljico, katera je nestrpno čakala prijateljevega prihoda. ()ha sta rekla, da sta bila zbežala iz hiš svojih roditeljev, da bi lahko živela skupaj. Mladi parček so spravili v zapor ter obvestili stariše, ki so pošteni trgovci v Moiitrongc-u.
Kuga. Dočim tli bilo v Aleksandriji v Kgiptu od dne 10. t. m. nobenega novega slučaja kuge, poročajo iz Oporto na Portugalskem, da so dne 2'J. t. in. zopet tri osebe zholele za kugo in dve da sta umrli.
Na Portugalsko so prinesli kugo iz Itomhava že koncem maja t. 1. Početkom junija so se pojavili prvi slučaji v Oportu, kjer je umrlo istega meseca za to boleznijo l> oseb, n julija meseca tri in avgusta štiri osebe. Iz Oporto je prišla kuga v Lizbono, in sedaj pravijo, da jo imajo tudi že v Madridu. Nevarnost je torej velika, da se ta strašna bolezen razširi po vsej Evropi.
Lahek zaslužek. V Londonu je živel 18-letni Merler devet let od denarja, katerega je našel po ulicah Londonskih. Ves dan je tekal po cestah, oči uprte v tlak, in ni se vračal domov, da bi ne nabral drobiža za H 10 frankov, Večkrat je našel kose zlata, vredne 5—10 gld. Zadnji čas pa se,je kakor druga, tudi to rokodelstvo poslabšalo. Nekega dne so Merlerja prrijeli in zaprli zaradi vla-čugarstva. Po prestani kazni se misli preseliti v — Klondvke ter tamkaj iskati samo zlato.
0 Levčevem „pravopisu".
(Dalje.)
Naše slovo, naš jezik je živa organska stvar; in dolžnost, sveta dolžnost je vsakemu Slovencu, da skrbno, preskrhno čuva in goji to ljubko slovje, kakor umen vrtnar svoje nasade, ki marljivo ruva škodljivi plevel, trebi nadležno kamenje in jih čisti vseli nesnag. <»loj, mili moj, tu je mnogo, mnogo dela ! Ruvajmo nepotrebne besede tujke iz našega jezika, trebimo nadležno, neorganslto oblikovanje iz našega slovja, branimo ga švnhenja !
Oh, dandanes je toliko, toliko pisateljev po Sloveniji, kolikor jurčkov po dežni noči ; ali le malo, malo jih je slovenskih, to je takih, ki bi slovansko slovenščino pisali, nego malone vsi so švabilei. Ne poznajo slovanskega duha, ne znajo slovanski iu tudi ne slovenski misliti, nego mislijo švabski in svoje švabsko mislenje ode /njo slovenskimi besedami, po tvrdč, da pišejo slovenski. Siromaki, švabska šola jih je pokvarila, švabsko svojstvo jim je v kri in mozeg prešlo, tako, da so
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. (iiovanui hiš. štev. f> (hiša Dimni). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! "^Ml
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Alemudro Levi Miiizi v Trstu.
Ha/za Kosari o ž te v.
(ftolsko poslopje).
Bogat izbor v tapet arijah, zrcalili hi slikali. Ilustriran cenik gratis iu IVanko vsakemu ua zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, Ure/, da hi se ■/,a to kaj zaračunalo.
popolnoma omamljeni! Ne poznajo čisto nič slovanskega svojstva in nemajo več mi«, ne krsponti, niti ne toliko slovanske ljubavi, da hi ga | h »z navali jeli, misi*, <la vzlie svabski kulturi njim tega treba ni, — in tako švabskim duhom brez vesti ter bre/ srerf drzno naprej morč dušo slovenskemu rodu.
Kako pa hočejo takozvani pisatelji sploh kaj slovanskoj alovenščinoj napisati, ki ne poznajo duha niti ne svojstva slovenskega jezika, še manje pa poznajo pristno, čisto slovensko narodovo govorico?! Kedar se ri takov pisatelj adi pisun vsede, da bi kaj pisal, obloži s»- raznimi slovnicami in slovar-jami, začne po švabski misliti in svoje švabsko mislenje |H»močjo onih knjig odevati slovenskim slovom in nateza svoje revne možgane, da vse poka ter se muči, kako bi kaj bolj nerodno povedal; to je: - on naš sveti jezik na švabsko kopito nateza. Oh, pravo peklensko počenja »je, grdo zločinstvo!! Takim drznim skruniteljem našega milega jezika in slovanskega duha črno vojsko!
Mej njimi so tildi takozvane avtoritetne osebe, namišljeni učenjaki (pa brez temeljitega znanja in lastne razsodnosti, brez pri rod nega nadarjenja), k i j i h vi a d a n a j e m a, da spišejo kako »Slovensko terminologijo«, kakov »Slovenski pravopis«, tretjega zopet pokliče slovenit državni zakonik itd., in vsi, vsi mis drzno švahijo brez usmiljenja. Hvalijo in kažejo nam vedno tuje, to je neslovenske narode, posebno (Jermane, in se trudijo, da jih v vsem posnemajo, ne zmenč se za to, da imajo oni tuji narodi duh in svojstva povsem različna od Slovanov, po katerih se Sloven vladati ne sme, sicer neha biti - Sloven. Tajč, da Slovenci nemamo jed notnega jezika in tako ponižujo slovenski narod pred tujcem.	(Pride še.)
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Ile m 11 ll 23. Vsi državni ministri so se peljali danes v novo palačo na kronsko posvetovanje.
Rfliiie* 23. Na razpravi proti Drevfusii je rekel kontrolor Rey, da Drevfus ni nikdar poizvedoval pri njem, pač pa da je Drevfus v svojih pogovorih vedno prihajal na vprašanja koncentracije in mobilizacije. Major Dervieu je izpovedal, da si je Drevfus često delal beležke in potem, ko je izprašal vsakogar, je moral priti v posest vsega materijala, tičoeega se teh vprašanj. Debruil je povedal, da je na nekem obedu našel Drevfusa in nekega vojaškega ataščja na nemškem poslaništvu. Opazil je, da je bilo med Drevfusom in ataščjem sumljivo tovarištvo. Bordons, ki je priredil ta obed, da je rekel, da ima dokazov, s katerimi bi lahko dosegel, da bi bil Drevfus izpahnjen iz francozke armade. Branitelj Labori je zahteval, naj priča natančneje določi onega nemškega častnika, o katerem j. govoril.
Pretorlja 23. Vlada južnoafrikanske republike je dobila od guvernerja v Laurenzo Mnr-ipiez glede tega, da se je orožje in stieljivo, določeno za Trausval, zaustavilo, pojasnilo, da Portugal je res prevzel gotove prijateljske obveznosti nasproti Transvalu. Ali angleška vlada je opozorila Portugal na dejstvo, da so se zadnji čas v zaliv Dela-goa imponirale velike množine orožja in streljiva, (ti» I o.' •enega za Trausval.
Tvrdka M. AITE
Via Nuova. ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
I šojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, da sem preskrhel svojo prodajalnieo t mnogobrojnem povsem novim blagom po lire/konkurenčnih eentih :
Rasnovratni perkal, moderno risanje, barve
garantirane............
Fini perkal za srajce.........
Oxford, barve garantirane........
Francoski sateni ............
Piquet, barvan ii I /i • >,-.''ia . .
Perkalin za pudinge vseh barvah......
Bldgo močno za podloge vseh barvah	„
Blago sa Ionske obleke dvojna ftiirina od £1 nvi
!H)
po 15 n vi:, s 24 . 11» _
., „ « 10 M
15 ., na prej
motke obleke iirinii IfiO cm. Alpagasčr nI za. ženske obleke velik.
izlior........• . . .
Kotsnina...........
„ bela .........
Navidezno platno.......
Platno čisto laneno.......
a	i,	za rjuhe dvojna širina
Mnflolin bol prve vrste ..!...
Chlffon za srajce........
' Srajce za gospode, velik izbor belili in
barvane ..... ......
Srajce za gospe .........
Moderci, žudnji kroj.......
Velik izbor
trakov, čipk, bordnr, vezenj, svilo in različnih garnitur ter vseh drobnarij sa ftivllje in modistlnje. — Vsprojemsjo se naročbo raožkih oblek po mort in naj nitjih oenah. Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah.
■/A\ razsvetljevanje iz papirja, okrogle ali po-dolgaste oblike iti u metal ne ognje za vrte v veliki izberi v trgovini s papirjem Leon Horber, Trst, Via delle Torri.
H 1'rlsnuan nujlx>)jAi z važnimi |Mt>-iitiruiiimi imvimtmi In«!no H		
i7.llllj<llH	l«hnlOiu> ilovrHenl gflasovirji	
<1|>Im*	iiujlinljt' in nujcoiit-Jc iliivkliiu |>ri tiivaroarju Henrihu Bremitz	
Trst	o. kr. dvornemu zalaeratelju.	
	Borzni trir številka S)	Trst
«	1 luni riruti i kuuluKi nu iutbt«vitiijc frunko.	■
50 13 •>1 15 >2 45 1«i 1«
!M) 50
i
Tržaška posojilnica in hranilnica
leicistrovaua zadroga i omejenim poroštvom, ulioa 8. Frahcesco kt. 2, XI. n.
(Slovansku t italniča).
Ilraiiillie uloge ho sprejemajo od vsakega, če tudi ni »d /.adruge in ne obrestujejo po 4 Kentni davek ud hrimilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po i>1 na mcnjico po <i°/0, na zastave po 5 1 ,°/0.
Iradne ure s«: od II—12 dopolnilne iu od .'1—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludiie in vaaki četrtek od .'1—4 popoludne.
Postno hranilnićni račun 816.004.
__A
KII.UAI.KA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča /. vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
a)	Vsprejeina u plačil it na tekoči račun ter jih b restnje:
Vrednostne papirje:
po "i",,",, proti 5 dnevni odpovedi ., 2V„ 12 .. .. iP ,"„ ., 4 mesečni
IP .,"„ „ S .. :ift;Hu/u	i letni
Napoleone:
po	proti 20 dnevni odpovedi
., - o « 11
.. 2V/o n ■) mesečni
:i ., o
Tako obrestovanje pisem o nplnčilili velja od 25. oziroma "2. avgusta naprej.
b)	Za giro-eonlo daje '2n t"lu do vsakega zneska: izplačuje sc do 2l).0<N) gld. a chetjue; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se (lajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako nplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - correntiste, inkase iu račune uii tukajšnjem trgu, inetijiee za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
it) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice iu kupone proti primerni proviziji.
Hi
H'
.EDINOST1
večerno in z jutranje izdanje
hc prodaja, r /tin v drugih navedenih tohakariuih, tud
na južnem kolodvoru.
Odvetnik i1. Truden
se je preselil se svojo pisarno v via Ponterosso št v. 3, II. nadstr., nad knjigarno Dase.
(Odvetnik ■prejema le od lO. do 13. in od 4. do S.).
c*
o
u •rt
*ft
d o
ti
	CN
	
	•co
<	
o	o
oc	
o	
CD	(S
	
	'D
	C
	z
	z
Konsumna zaloga olja
mzpo3iljatvo iz glavnih pridelkov od
5 litrov naprej (prosto Uoriea),
Olje jedilno ti i u >
dalmatinsko	.'lil
istrsko	4(>
., namizno l.a	44
„ .. najfinejše	4*
e.\ tra	f>t»
.. ., specijalitetu«)	l>0 I'osebno za cerkveno luč
nvč.
I
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, Hpalnlce hi * prejemnice, žimitlr in peresnle, ogledni in železnih blagajn, po eenali, da se ni bati konkurenee.
• pirltns slnapls oomposttus
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd
Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza urade TRST
Paziti na ponarejanja.
Zanimiv oglas kolesarjem!
kolo iz i	, tovarne
Johann Puch is Gradca
ustanovitelja industrije za kolesa,
je najbolje kolo sveta
I«. Golobi? v Trstu,
Via del Torrente štev I O.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
Njiva s trtami in boršt
sta mi prodaj. To zemljišče leži v Kolonji, nasproti gostilne Zobernika. Obrniti se jedo lastnika, Jakobu Ferluga v Kolonji št. 35
Fl LIJ ALKA
c. kr. m aslrijsta kreditnega zavoda
/a trgovino in obrt v Trstu. Novoi za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dtievni izkaz 4° „ 30- ..	38'/;0
V napoleonlh na
30-dnevni odkaz 2°/0u/0 ' S-mesečni	'i1,^0
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, »topijo nove obrestne takse v krepost /. dnem '24. junija, 28. junija in odnosim 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. V vredn. papirjih '2"„ na vsako svoto. V napoleonih brez obrest
Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropuvo, Keko kako v Zagreb, Arad, Hielitz, (iabloti/.. (iradec, 8ibinj, Inoinostu Czovee, Ljubljano, Line, Oloniue, Ueichenberg, Saa/. in Sol-nograd, brez troskov. Kupnja in prodaja vrednoHtij, divi/,, kakor tudi vnovtenje kuponov proti odbitku lu„0 provizije. Inkaso vseli vrst pod najuniestiiejsiini pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na diikumente v Londonu, Parizu, Beroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sre
brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.