kUUIOX SPOMNITE 3 BE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM 1 JttxxyxxTXTXixiirr AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 168 CLEVELAND 3., O., TUESDAY MORNING, AUGUST 27, 1946 LETO XLVIII—VOL. XL VIII DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) O PRORAČUNU JUGOSLAVIJE IN SLOVENIJE je vaš m že nekaj prinesel, vendar se mi zdi važno za poznanje razmer V Jugoslaviji, da imamo jasno sliko o proračunu, številke mar sikaj razkrijejo, kar sicer komunistični agitatorji doma in tudi v inozemstvo skušajo skrbno prikrivati. CELOTNI IZDATKI centralne zvezne vlade v Belgradu znašajo 20,606,500,000 dinarjev. To je približno še enkrat toliko kot so znašali izdatki v stari Jugoslaviji. Novi režim živi tedaj Precej bolj na široko. Dohodki s° preračunjeni na 17,307,500,-000 dinarjev, torej primanjkljaj 3.300,000,000 dinarjev. Ta primanjkljaj bo pokrit z izrednimi dohodki. SLOVENSKI PRORAČUN z«aša 1,263,000,000 izdatkov in 3.439,703,000 dinarjev dohodkov, torej 176,703,000 dinarjev presežka, ki gre v centralno državno blagajno. PRVO JE VOJSKA. — Jugoslavija je pod maršalom Titom izrazito militaristična država. Za vojsko so določeni izdatki v višini 10,500,000,000 dinarjev, to se pravi več kot polovica vseh stroškov države je vojska. KAKOR ZA KRALJA NEKDAJ je preskrbljeno tudi za ta-1 koimenovani prezidij narodne skupčine, ki danes nadomestuje odstavljenega kralja. Kralj je odstavjen, stroški pa so ostali skoro v isti višini. Ta nadomestek kralja ,,s'tane državo 42,905,-000 dinarjev. Le kam jih dene-jo! Tajni fondi za komunistično' propagando, najbrže. ZA JEČE JE SEVEDA V, KOMUNISTIČNI DRŽAVI do-j bro preskrbljeno. Postavka za vzdrževanje ječ je v proračunu 97,177,000 dniarjev. Dragi so jugoslovanski jetniki! In še jih (Dalje na 2. strani)_ j Adamičev relifni odbor je potrošil $187,201 za upravo in za publicileto Od vsakega nabranega dolarja je šlo celih 43 centov za "upravo" New York. — New York prošlo leto kampanjo za mili-World Telegram poroča o naj- jon cfolarjev in sicer za zdravili zviti propagandi, ki so jo niške pateebšeine. (Ce-je to ti* vodile v tej deželi razne relif- sto kot zbiranje denarja za ot-tte organizacije, da ovijejo Ti}-1 roško bolnišnico, poročilo ne ta s slavo in glorijo, dasi so na .j pove, op. ured.) Istočasno je Zunaj za slepilo ameriškega začel odbor zbirati podpise za Naroda nabirale relif za ubogo 1 spomenico, ki bo poslana Titu ljudstvo v Jugoslaviji. Neka- kot priznanje občudovanja od Zakaj mu ni raje dala kravato San Francisco. — Mrs. Madeline Ddran je prišla k aodniku po razporoko. Po. vedala je, da je kupila možu za god dirkalnega konja. Od tedaj je pa čisto pozabil nanjo, samo pri konjičku bi bil. In ko ga neke noči ni bilo domov do jutra hi je rekel, da je bil vso noč pri bol-• nem ko ju (ali je bila mar kobilca), je bilo ženi zadosti. -o- Vseh 5 mož posadke ameriškega letala je bilo ubitih Smrt so našli, ko so Jugoslovani napadli njih prevozno letalo Belgrad. — Ameriška komisija za preiskavo grobov je ugotovila, da je na rokah dovolj dokazov, da je bilo ubitih vseh 5 mož posadke, ko so jugoslovanska bojna letala, na 19. avg. iz-trelila ameriško prevozno letalo blizu avstrijske meje severno od Bleda. j Komisija je ugotovila na ostankih trupel 4 leve noge in del pete leve noge, torej dokaz,1 Več kot bilijon dolarjev zahteva Jugoslavija od Italije za odškodnino PRIHODNJA KONVENCIJA KSKJBO V MILWAUKEE, WIS. K našemu zadnjemu poročilu o izidu konvencije KSKJ naj dodamo še to, da je zbornica izbrala za prihodnjo konvencijo lepo mesto Milwaukee, Wisconsin. Konvencija je tudi izbrala za Kot vojno odškodnino zahteva Jugoslavija od Italije industrijsko opremo, del brodovja, ostalo pa v zlatu. Pariz. — Jugoslovanska delegacija je predložil? na mirovni konferenci vojno odškodnino od Italije v znesku $1,-300,000,000, kar je trinajstkrat toliko, kot so veliki štirje določili, da plača Italija Rusiji. Odškodnino zahteva v obliki tovarniške opreme, nekaj trgovske mornarice, industrij-vodjo atlefcke pri jtSKJ Frank!skjh i/de|kov v vrednosti $300,000,000, kar naj Italija plača Znularja iz Clevelanda, dočmi .)e , _ , . . , , . v dobi 7 let, ostalo pa v zlatu. Veliki štirje so prej določili $100,000,000 za Sovjetsko' bila imenovana za liačelnico mla-dinskega oddelka Frances Lokar iz Pittsburgha. ■-o—--- Od 9 priporočil, jih je guverner Lausche dobil osem Legtislatura ni sprejela komisije za štutliranje plač drž. uslužbencem da je bilo ubitih vseh pet mož fcnslatura Columbus, O. — Državna le-je končala svoje u- posadke letala. Vse to so dobili (redno za8edan.l'e potem, ko je v skupnem grobu v Koprivniku 8PreJela 8 izmed 9 priporočil blizu Bohinja. |guvernerja Lauschela. Poslan- Ostanke trupel so prepeljali Vjska zbornica ni hotela niti vze-Ljubljano, odkoder jih )\odo piv-'1' v guver^jevo pri-'.. :o\T- pravic." . Eva.tt peljali v Julijsko Krajuio, kjer.P0™^10. da se ustvari posebna: predlagal tako sodišče, ki naj smao Unijo, ki je potom komisarja' Molotova zahtevala še $200,000,-' 000 za. Jugoslavijo in Grčijo.' O tej novi zahtevi od strani JuJ goslavije ni mirovna konferen-• ca še nič razpravljala. Avstralski delegat Walker je obdolžil velike štiri, da bo njih načrt, po katerem naj bi Rusija dobila vojno odškodnino od balkanskih držav ogrožal politično neodvisnost istih, ki bi bile ekonomsko in politično popolnoma odvisne od Rusije. Ukajinski delegat ManuHski je pa napadel avstralskega delegata Evatta radi njegovega načrta za ustvaritev "sodišča za ^ere teh organizacij so znale Celo preslepiti nekatere odlič- Amerikance, da so posodili Syoja imena "relifni akciji," da Se je ložje tepežkalo narod. Ti Amerikanci pač niso vedeli, da Je ta relifna akcija v resnici Propagandna agencija za Tita. Ako povemo, da je ena teh re-lifnih agencij izdala knjigo, v kateri se od prve do zadnje be-8ede slavi Tita, kot "največjega sodobnega moža," in če povemo, da je knjigo ali knjižico spisal Howard Fast, eden iz-^ed dopisnikov za komunistični list Daily Worker, potem lahko vsak ve, kaj se skriva Pod krinko "relifna organizacija." Glavna voditelja te "relifne organizacije" sta Zlatko Balo-kovič in Louis Adamič in slednji pravi o Titu, da je "edini ljudski voditelj v Evropi." Ta organizacija se imenuje "Ameriški odbor za jugoslovanski relif." Druga organizacija, ki je ameriškega naroda." (Tistemu Titu, katerega bojna letala so oni dan ubila pet ameriških avijatičarjev. ) Adamičevega relifnega odbora pa ne smemo zamenjati z Združenim jugoslovanskim re-lifnim skladom v Ameriki, ki ni politična akcija. Predsednikov vojni relifni kontrolni odbor je dal Adamičevemu odboru pravico za poslovanje. In ta predsednikov odbor je letos na 2. februarja poročal o stanju financ vseh relifnih agencij v Ameriki. To poročilo pravi o Adamičevem odboru za finančno stanje koncem 1945, da je zbral $435,-324. Od te vsote da je porabil za relif $194,062, za "upravo" in' "publiciteto," pa je potrošil (ogromno) vsoto $187,-201 in da ima koncem 1945 na rokah še $317,886. Ta (Adamičev) odbor je torej potrošil 43 odstotkov za "promocijo" pri zbiranju, do-čim so poročale druge relifne bi se nahaja ameriška okupacijska I komisija, ki naj bi študirala j garantiralo ustavno svobodo na-armada in od tam za pokop v plače državnih uslužbencev ter. rodom,' ki bi bili prideljeni pod nato prihodnji legislating dala ! druge države vsled mirovnih po-svoja priporočila. godb. Manuilski je to obsojal, Legislatura je odobrila $6,-000,000, kar naj bo v pomoč Ameriko. Včeraj je zopet letela ameriška zračna trdnjava od Dunaja do Udine. Vozila je samo pošto in tovor. Pilot je pazil, da se je'lokalnim vladam pri zidavi hiš izognil jugoslovanskega ozemlja,'za vojne veterane. Dalje ie vendar je ime'a posadka nabite 0dobrila $50 mesečno za sta-strojnice in strelne luknje odpr- te za vsak slučaj. -o- brez prikrivanja propagandna|agencije (ne jugoslovanske), agencija za Tita je pa "Zdru-jda so porabile v tako svrho koleni odbor ameriških Jugoslo- maj od 3 do 8 odstotkov. vanov," kjer sta tudi glavna vo- ditelja Balokovič in Adamič. Tako poroča časopis New Prva in druga organizacija j York World, da ne bo zopet lrnata sicer vsaka svoj urad, v,kdo zajavkal, da si je to fzmis-resnici pa delujeta skupaj, dasi Mila Ameriška Domovina. Ada-vodi navidez prva samo relifno |mičev pdbor nima sicer od nas J akcijo, druga pa politično pro- niti enega samega rdečega cen-Pagando. Da je to res dokazu-1 ta, pa smo vendar radovedni, je dejstvo, da "Odbor za jugo-'za kakšno "upravo" in "publi-sWanski relif" izdaja pamfle- citeto" je odbor porabil kar ^ za Združeni odbor (in naj- $187,201. Saj smo vendar ne-krže jih tudi plača z denarjem, prestano slišali ,da vsi delajo ki je bil nabran za relif). "za narod" — zastonj. Za tak Tretja organizacija, ki dela denar bi se, po našem skrom-°gromno propagando za Tita nem mnenju že precej nakupile pa Ameriški slovanski kon- lo za lačne in raztrgane jugo-S^es, ki ima absolutnd komuni- slovanske narode in postavilo ®tično fronto. Ameriški odbor vsaj eno veliko bolnišnico z vso jugoslovanski relif je pričel opravo. Iz raznih naselbin Oakland, Cal. — Dne 14. julija je umrl vsled srčne bolezni John Vlah, star 57 let, doma iz Matulja-Opatije, Istri j a. Prej je živel v Clevelandu, pred par leti pa se je preselil v Oakland, kjer zapušča ženo, v starem kraju pa sina. Johnston City, 111.—Dne 30. julija je naglo umrla Alojzija Avbelj, vdova po pokojnem Franku Avblju, stara 64 let. V Ameriko je prišla leta 1906 iz Vač pri Litiji. Zapušča dva sinova—Franka v West Frank-fortu in Johna doma, tri poročene hčere—Lucy Bartol v Sti-ritzu, 111., Rose Paul v West Frankfortu in Mary Jerino v Chicagu, kakor tudi dva vnuka in dve vnukinji, v starem kraju pa polbrata in polsestro. ZA ŠOLSKO MLADEŽ SO LEPE POČITNICE ŽE PRI KRAJU Še nekaj dni in naši mladi učenjaki bodo morali zopet vzeti knjige v roke. Skoro 3 mesece so delali napotje doma, zdaj bodo pa šole prevzele delno skrb zanje. V predmestjih Clevelanda bo češ, da bi bilo to proti čarter.iu združenih narodov. Zavrnil ga je avstralski delegat Hodgson, češ, da je Manuil-i ski tako poln predsodkov, da za-j vrača mnenje drugih delegatov, , še predrto morejo ti svoje pred-vmaa pa $^!loge pojasniti, znašala ta podpora $40 Avstralski delegat je predla- gal da se ustvari komisija štirih plačevala tudi $50 na mesec za; velegU 7a reparacije, komisija treh drugih država pa, ki bi nadzorovale izplačitev teh repara- rostno pokojnino; država da $25, federalna vlada pa $25.' Prej je na mesec. Država bo odšle bilo pomoč slepim. S tem je odvzeto breme okrajem. Republikanci bi bili radi postavili demokratskega guvernerja v kako zadrego z njegovimi priporočili. Toda uvideli so, da bi padla krivda samo njim v naročje, če me bi sprejeli katero izmed važnih priporočil, zato so guvernerja v vsem ubogali. -o—- Molotovu se je nos pobesil, ker ni sedel v prvi vrsti Pariz. — Ruski komisar Mo-lotov in ukrajinski delegat Manuilski sta odšla od slavnosti praznovanja druge obletnice osvoboditve Pariza. Ta dva delegata sta imela sedeže v drugi vrsti, dočim so sedeli zastopniki Amerike, Anglije, Kitajske in Francije v prvi vrsti. Takoj ko je prišel francoski predsednik Bidault in ko je god- ci j. Napadel ga je ruski komisar Molotov, češ, da hoče razbiti načrte velikih štirih za vojne odškodnine in začeti vse od kraja. Kdor bo glasoval za avstralski predlog, je izjavil Molotov, bo prizadel močan udarec evropskemu miru. Avstralija ne zahteva nobenih vojnih odškodnin, hoče pa, da bodo zahteve drugih poštene in zmagljive. —-o- Streli na ameriški truk pri Kobaridu Gorica. — Glavni stan 88. divizdje naznanja, da so neznanci streljali na vojaški truk 3 milje od Kobarida. Nihče ni bil zadet in napadalci so ušli. -o- NOVI GROBOVI " .: iT. . ■' ■ ■ | Frank Suštaršič Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni umrl dobro poznani rojak Frank guštaršič, stanujoč na 19501 Nauman Ave. Bil je star 51 let. Doma je bil iz Strežje vasi na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano, tri sinove: Victorja, Franka in Williama, v starem kraju brate Jožefa, Albina in Ivana ter eno sestro. , Bil je član društva št. 142 SNPJ, Woodman Circle št. 281J in unije št. 416. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Švetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebo. vzete in na Kalvarijo. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice • Maš« :a rojaka— v četrtek 2<). avg. ob 10 bo darovana v evrkvr sv. Vida spo. nska maša za pokojnega vojaka Sgt. Frank Reparja. Bil je štet med pogrešanimi eno leto, zadnji mesec so ga pa vojaške oblasti poglasile za mrtvega. Kuharico iščejo-— Sprejme se kuharica, ki bi kuhala za 10 redovnic; zaposlitev je samo za delni čas vsak dan. Isto-tam dobi delo tudi oskrbnik, ki bi snažil šolo. Za oboje teh služb naj se pokliče GLenville 0893. Po pisma naj pride— Mary Lukanc (naslov neznan) ima dvoje pisem pri John Lu-kancu na 698 E. 159. St. Pišeta ji Pelik Helena in Terezija iz Ljubljane. Strica išče— Pezdir Apotonija prosi svojega strica Pezdir Andreja, doma iz Brezovice pri Ljubljani, naj ji piše. Njen naslov je: Pezdir A polonija, Spittal a! d. Dra>i, Baraka 18a, Austria. -— Jožef Kozjek bi pa rad zvedel za naslov svojega strica fare Jakoba, doma iz Dvora pri Polhovem gradcu. Bival je ha Chisholmu, Minn. Nečakov naslov je: Kozjek Jožef, P. P. K., Spittal a. d. | Dau, Austria. Obisk iz Minnenote— ; prišla na I obisk Aleš Košir in njegova že-| na Louise. Tukaj sta obiskala i mnogo sorodnikov. Zlasti pa je j bilo veselo snidenje z njegovim bratom Karlom, s katerim se ni-| sta videla že 42 let. Dojna sta iz | Globeli pri Sodražici. Dalje sta | obiskala tudi sledeče družine: Razni pogrebi Razni pogrebi so določeni po sledečem redu: Pogreb pokoj nega Franka Fraithoferja bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz želetovega pogrebnega! Mrs. Mary Zupančič na Homer zavoda na 152. cesti v cerkev Ave., Sam Pa pes h na Keewanee Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 9 in nato na Kalvarijo.J Pogreb za pokojnega Martina1 Snider j a bo v sredo zjutraj ob, 8:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9 in na Kalvarijo. Pogreb za pokojnega Frank Hajdu bo v četrtek zjutraj ob 9 Ave., Mrs. Eva Verderber na 169. cesti, Mrs. Ella Ledenican na Hayden ter Mrs. T usek na E. 61. St. Podala se bosta tudi v Midvale, O., da obiščeta njeno sestro Mrs. Mary'Bolon, s katero sta doma iz Malih Lipi jen j pri škocjanu pri Turjaku. Tudi ti dve se nista videli že 38 let. \z Grdinovega pogrebnega zavo-~ Torej je bilo dosti veselja po da v cerkev sv. Kazimirja ob, mnogih letih, 9:30 in na Kalvarijo. POLICIJA JE PROTI PARKIRANJU NA ST. CLAIR AVE. Clevelandska policija bo za-brza^alalraMorkJ^^rodToSevala od mestne zbornice, da himno, sta Molotov in ManuiH prepove parkiranje avtov od 7 ski vstala in odšla s slavnosti. j zjutraj do 6 zvečer na sledečih Da sta prišla ruski in ukrajin-1 cestah ski delegat, v drugo vrsto je pa sta: vzrok ta, ker so jih posedali po Veterani so dobili že en bilijon za brezposelno odškodnino od vlade j V bolnišnici— | V Cleveland Clinic bolnišnici j se nahaja Mrs. Frances Lupan-j Senor iz Bessmer, Pa. ! Obisk iz Minnesole— j Iz Eveletha, Minn, je bila-zad. ! nji teden na obisku v Clevelan-Washington. —- Vlada poro-1 du Mrs. Petrich z dvema sino_ ča, da so dobili vojni veterani voma in sinaho. Stanovali so na do konca julija za brezposelno domu hčere Mrs. Frances Debe. odškodnino že $1,063,920,144. • l«k, 16011 Saranac Rd. Obisko-Povprečno so dobili veterani vali so tudi sina Edwarda v Eu-vsak teden $34,000,000 za brez- clidu in prijatelje. Zadnji petek poselno podporo. Po postavi so se vrnili domov, dobi. brezposeln veteran po $20 na teden za dobo 52 tednov. Vete ran ska administracija poroča, da bo treba v drugi polovici letošnjega leta preskrbeti najmanj 3,000,000 del za veterane, da se bo brezposelnost med njimi odpravila ali vsaj zmanjšala. Danes je trikrat toliko veteranov brez dela kot pa drugih moških. -o- na vzhodni strani me j Samo pol mil je mu je še .....Na 140. cesti od St. Clair! manjkalo do pričeli s šolami 3. septenv j abecednem redu in sicer je bila 'Ave. do Lake Shore Blvd., na! Doverj Anglija. — Jorge bra, v katoliških šolah 4. in v prva ameriška delegacija, po-1152. cesti od St. Clair Ave. , perroeta je začel v nedeljo pla- ........... , javnih šolah 9. septembra. V-tem angleška itd. Waterloo Rd., na Waterloo Rcl.jvati čez R0kavski preliv. V vo- govo mater. katoliških šolah pričakujejo j Ker kakih 28,000 otrok, v javnih pa do 102,000 v Clevelandu. V katoliške šole pričakujejo naij-manj 1,000 otrok več kot lansko leto, pa tudi v javnih šol&h jih bo letos več. e eden teh delegatov ob- do 156. ceste, in na 156. cesti enem tudi zunanji minister od Waterloo Rd. do Lake svoje države, je jasno, da se je Shore Blvd. s takim obnašanjem še bolj po- j Te ceste so preozke, da bi se ostril že itak napet položaj med mogel promet naglo vršiti, ako vzhodom in zapadom na mirov- so tam parkirani avti čez dan, ni konferenci. pravi policija. nocoj— Nocoj ob 8 bo seja kluba Ljub-Vršila se bp v SDD na Recher Ave. članstvo naj se udeleži v velikem številu. -»o—- Debela veja je padla med piknikarje V nedeljo je več oseb pikni-kovalo v Akron Metropolitan parku pod velikim hrastom. Naenkrat se je odlomila debela veja in padla med piknikarje. Ubila je Clyde Shepparda iz McCracken Rd. Garfield Heights, O., močno pa poškodovala nje-Veja je bila tako do je šel na francoskem obrež" debela kot moško telo. Osem ju ter skušal doseči Anglijo pri moških je moralo delati, da so Doveru. V vodi je bil že 15 ur dobili truplo ubitega izpod vein 46 minut, ko je moral opu- je. stiti nadaljno plavanje vsled ( --o-- nemirne vode. Samo pol milje daj brat. daj sestra, spomni mu je še manjkalo do cilja. ToS^^ i MMx \ s iOVINA, AUGUST 27, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME 'SLOVENIAN MORNING NEW'SPAPJSR (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and holidays ■m frrin m minn WWIWHIIIIMIII BESEDA 12 ODA irrnniMHw *** NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland In Kanade . Za Ameriko pol leta »4.00; za Cleveland in SCRM/i Za Ameriko Četrt leta »2.50; za Cleveland in Kar «i< Za Cleveland In okolico po raznaialcih: c io čstrt leta $2JS0. Porameso* številka »taue S ««aio». *41 za eno leto M.00. . pol leta »4.50. x>6tl Četrt leta »2.75. jO. pol leta »4.00, SUBSCRIPTION' KATWS: D nI ted States »7.00 per year; Cleveland and Osnada by mall »8.00 per year. U s »4.00 for 8 month«. Cleveland an:. Canada by mall »4.50 for 6 months. V. S. »2.50 for I months. Cleveland rod OWwwta by mall »3.75 for 11 months. Cleveland and suburbs by Ca»~* *7K per yoar. »4.00 for 0 months, *_.<■< I .; .noctha ejufia' ct" .. b ceestfi each. _ Er Clev ■tf-iMm matt-' a«« «» Act of . y 8th 1808, •Jtch 3rd 187®. at the Post Office at S»&3 No. 168 Tues., Aug. 27, 1946 Adamič pere zamorca Tako pravimo, kadar se kdo zastonj trudi, da bi koga "opral," to se pravi: izrezal iz zagate. Takega nehvaležnega dela se je zdaj lotil Lojze Adamič, ki hoče zagovarjati svojega Pjubljenca Tita radi uboja ameriških letalcev. Napad jugoslovanskih bojnih letal na neoborožena ameriška prevozna letala obsoja ves svet, še bolj pa naravnost ostuden uboj ameriških letalcev ob tisti priliki. Pa ko bi Adamič navedel kak tehten vzrok ali če bi svojega Tituša branil s kakimi dokazi, ki bi vsaj nekoliko držali. Pa navaja take izgovore, da se jim mora človek smejati in ki kažejo, kako slabo je Lojze podkovan v svetovnih dejstvih, če morda mar nalašč ne zavija dejstev. Med drugim trdi Lojze Adamič, da je kriv krize v Jugoslaviji sam Churchill, ki da je znal pridobiti na svojo stran predsednika Roosevelta v zadevah svetovne politike. Za božjo voljo, g. Adamič, kje ste pa bili zadnjih 5 let, da niti tega ne veste^ kar že danes ve skoro vsak otrok in o čemer so se že vrabci naveličali čivkati, namreč, da je bilo ravno obratno res: Churchill je bil, kar se tiče svetovne politike med vojno tisti, ki je moral ubogati Roosevelta. Na konferenci v Teheranu je pristopil Roosevelt popolnoma na Stalinovo stran in Churchill se je moral podati na celi črti. To je zdaj že zgodovinski fakt, g. Adamič, če Vas smemo nekoliko o tem poučiti. Ali ni bil Churchill tisti, ki je zahteval, da se izvrši zavezniška invazija v Evropo na Balkan in da je bil Stalin tisti, ki je bil določno proti temu ? Roosevelt je potegnil s Stalinom in Churchill se je moral vdati. Ako bi bilo po Church-illovem, g. Adamič, bi danes ne bilo krize na Balkanu, ker bi tam ne bilo nobenega Tituša. Mi popolnoma nič ne zagovarjamo Churchilla, ampak ga naravnost dolžimo, da je bil on tisti, ki je zamenjal generala Mihajloviča za Tita in Churchill je bil prvi, ki je izjavil v angleškem parlamentu: "Mi podpiramo v Jugoslaviji komunista Tita!" V tem ima Adamič prav, če trdi, da je Churchill pregovoril Roosevelta, da je tudi ta presedlal od-četnikov na partizane, to je od Mihajloviča na Tita, torej bi moral g. Adamič dajati v tem oziru vse priznanje Churchillu, saj je vendar predstavil svetu Tita kot največjega heroja in po Churchillovem ukazu je šla londonska propaganda v svet, ki je poveličavala Tita, da je svet mislil, da je res kak človek in pol. Trdili bi celo, da Adamič sam ni poznal Tita, dokler ni slišal o njem iz Londona. Dalje pravi, da so bile Zed. države od vsega začetka neprijazne sedanjemu režimu v Jugoslaviji. Kaj takega zamo-re trditi samo človek, ki je pred pol ure prišel z lune in ki mu razmere na tem svetu niso popolnoma nič znane. Kako more Adamič trditi, da so bile Zed. države vseskozi neprijazne Titovemu režimu, ko so mu vendar dale skoro za pol bilijona dolarjev vrednosti raznih potrebščin in ko še danes pošiljajo tje cele ladje raznih stvari. Največjo bedastočo pa je izrekel Adamič, ko je zatrdil, da je Jugoslavija storila "tisti akt" (to je, da je sklatila dvoje neoboroženih ameriških prevoznih letal in ubila ameriško letalsko posadko), ker da se boji (Jugoslavija) 3. svetovne vojne. Ali je kdo že kdaj slišal tako .oslarijo, da bi kdo napadel, ker se boji vojne? Ali je Hitler zato napadel Avstrijo, Češko, Poljsko in druge dežele, ker se je bal vojne? Ali ni ravno obratno res, da kažejo nemške listine, ki so prišle zdaj zaveznikom v roke, da je bil Hitler absolutno prepričan, da Angliji« in Amerika ne bosta šli na pomoč Poljski, in da se je samo vsled tega drznil pograbiti svoje sosede. Listine zatrjujejo, da bi ne bil Hitler nikdar začel napadati na levo in desno, če bi vedel, da se bo iz tega izcimila 2. svetovna vojna. Pa gre "slavni" in v vseh svetovnih dogodkih dobro podkovani Lojze Adamič in izjavi, da je Jugoslavija napadla in pobila ameriške letalce, ker se boji 3. svetovne vojne. Ali ne bi bil prav tak akt najboljši vzrok za vojno? Ali niso prav tega čina Zed. države popolnoma upravičene, da udarijo po Jugoslaviji in jo nauče manir? Torej nam ni treba nič drugega kot sešteti dve in dve in reči, da je Jugoslavija s tem nesramnim činom HOTELA izzvati 3. svetovno vojno! Razumemo, da Tito ni tega napravil iz svoje volje, ampak ker je dobil tako povelje od svojega gospodarja iz Moskve. In danes, kakor stoje stvari, ne bo nič čudnega, če bo prišlo do 3. svetovne vojne in začela jo bo Moskva s svojimi lutkami. In če bo prišlo do kaj takega, kar naj nas sam Bog obvaruj, kaj bo potem napravil Adamič? Kaj bodo napravili tisti, ki so zažigali kadilo pred Titovimi slikami po narodnih domovih? Kaj bodo napravili tisti, ki so ploskali komunističnim agitatorjem, ki jih je poslal Tito v Ameriko? In koncem konca: kaj bodo napravili tisti ali tiste, ki so si s takim zanosom pripenjali ali pripenjale Titova odlikovanja na prša? Ali bodo tudi takrat na Titovi strani, ali pa bodo stali na strani dežele, kateri so prisegli zvestobo? Kaj boste napravili, dragi tovariši in tovarišice? Zelo bi vam svetovali, da se kmalu o tem odločite, ker morda ni več dosti časa. Danes ve vsa Amerika, da Tito uprav strupeno sovraži zapadne demokracije in zlasti Zed. džave. Ali boste stali na strani sovražnika vaše nove domovine? Sklad za pohabljenega vojaka je zaključen Cleveland, O. — V sredo večer se je podal izvrševalni odbor za sklad za pohabljenega vojaka Joseph Brodnicka na njegov dom, 1198 E. 177. St. Dočim je njegova žena Molly vedela, da bo odbor prišel, pa je bilo to veliko iznenadenje za našega junaka. Ravno te dni je obhajal svoj rojstni dan in obletnico poroke, torej ni pričakoval nobenega drugega "presenečenja." Odbor mu je izročil v imenu vseh darovalcev lepo vsoto $4,-506.81, katero je odbor zbral potom prostovoljnih prispevkov in dohodkov od prireditev v korist sklada. Odbor mu je tudi izročil zlato zapestno uro s primernimi okraski za ta spominski dan. Potem mu je bila tudi izročeiia knjiga, v kateri so bila vknjižena vsa imena vseh darovalcev za ta sklad. Joe je bil vidno ganjen ter se je prav iskreno zahvalil odboru ter mu naročil, da naj se v njegovem imenu zahvali vsakemu, ki je imel kaj dela s tem skladom, kakor tudi vsakemu posamezniku, ki je kaj daroval na en ali drugi način za sklad. Odborniki so mu povedali, da za junaka, ki je toliko storil za svojo domovino in izgubil svoje ude v boju zanjo, je to samo tolažilo našega slovenskega ljudstva svojemu junaku. Pomniti je treba, da se je ves ta sklad zbral skoro izključno pri Slovencih. Dočim so veliki dnevniki v mestu samo obljubili pomoč, je naš slovenski dnevnik Ameriška Domovina prinašala takoj od začetka v februarja teden za tednom poročila o skladu. Zato se odbor na tem mestu naj iskrene je zahvali Ameriški Domovini, ki je dala na razpolago prostor, nam natiskala brezplačno uradne potrebščine ter dala na razpolago urad, kjer so zbirali za ta sklad prispevke. Da bodo ljudje vedeli, kako se je nakupičila primeroma lepa vsota, naj tukaj poročamo kratek račun. Dobiček pri bingo igri v fari sv. Vida okrog $600, dobiček od plesa v SND na St. Clair Ave. okrog $1,000, dar od fare Marije Vnebovzete v Collinwoodu okrog $600, dobiček plesa v Newburghu okrog $300. Ostalo so bili pa darovi posameznikov in društev. Ker je naš junak Jos. Brod" nick pred kratkim kupil nov avto, ki je izrecno narejen zanj, da ga lahko vozi, nam je bilo tudi poročano, da je večinoma tega denarja za avto podarila njegova družina, ki stanuje na 6207 Carl Ave. K nakupu avtomobila je tudi prispevala družina njegove žene, Mr. in Mrs. Frank Radell. Torej če všteje-mo vsaj $1,500 ali več za avto k vsoti $4,506j81, (vidimo, da smo Slovenci res nabrali zanj čez $6,000. Zdaj ob zaključku pa še enkrat lepa hvala vsem darovalcem in vsakemu, ki je na en ali drug način kaj pomagal pri zbiranju sklada. Za odbor: Michael Kolar, predsednik. -o- Hubbardske novice Madison, O. — Kar lepo počasi jo rinemo proti koncu tega leta; počasi pa sigurno. Pogrešali, bi rekel, ga dosti ne bomo. Hvaležni-mu bomo pa, ker bomo za eno leto bližje Smrti, to je, kar nas je takih, ki smo že dlje časa na tem puklastmu svetu in se spodobi da se mladini umaknemo. Se reče, saj goni nas nhiče ne, ampak si moramo kar sami v glavo zabiti, da nova generacija potrebuje prostora. Kakor povsod je tudi pri nas t,aki, da pravimo: fantje iz vojske prihajajo, dekleta jih pa željno pričakujejo. Zenitve so pri nas na dnevaem redu. Zdi se, kot bi bila edina naloga mladine, da se čim prej mogoče poroči, potem bo pa že, kakor pač bo. Jaz pa mislim, da naglica ni nikjer dobra. Ko se fant zaroči ali poroči, je kot izgubljen za ta svet. Temu pa ni odpo-moči, ker tako jo je svet peljal že odkar obstoji in jo bo, dokler se bo še vrtel pod tem božjim soncem. Menda je naloga te naše mlade generacije, da skrbi za tretjo svetovno vojno, da bo dovolj fantov in deklet, da bo imel Stric Sam dovolj vojakov in strežnic na razpolago. Ti bodo našo preljubo kontro varovali in se šli tepst na tujo zemljo za druge narode, kadar si bodo naši državniki zopet v lase skočili. Seveda, rekli bodo: za svobodo in. demokracijo, kakopak . . . 2e zdaj vidimo, da bo vlada pripravil^ dovolj vojnega materiala za pobijanje, vojakov bo dovolj, torej ni nobenega vprašanja, zakaj bi ne bilo vojne. Še pred nekaj leti ni bilo opaziti na cesti skoro nič otroškh vo-zčkov, danes pa kar mrgoli ž njimi. Naša trgovca v tem našem slavnem mestu, Pauček in Gus-tinčič, sta moderno preuredila svojo trgovino, kateri se pravi: "Pick and Pay." V prodajalno sta postavila otroške vozičke tako, da ko pride odjemalka na-kupovat, pa če ima s seboj svojega ljubljenčka, pa ga kar v tisti voziček posadi in prepe-lju je po prostoru, da si vsega nakupi. Vidite, to se pravi postrežba! Pa sta tudi tako prijazna in postrežljiva, da vse drvi k njim£\. Tudi jaz sem si oni dan ogledal vso to preufed-bo zunaj in znotraj. Zunaj je lepa bela stena, da se kar vse blešči, znotraj pa vse tako urejeno, da se vam kar samo ponuja. Seveda, pri vratih je treba pa plačata, drugače ne gre. Denar pa pobirajo prav fletne punčke, kakor se to spodobi. Človek kar pozaibi, da denar od sebe, če ga da v fletne roke. Mladi Gustinčič si je nabavil zelo lepo hišo, bi rekel najlepšo na Lake St. v Madisonu: Tako imamo slovenske trgovce in tudi brivca v Madisonu, torej napredujemo na vseh koncih in krajih. Naš prijazni John Lazuko je šel oni dan v Kanado lovit ribe. Vsako leto gre tje po tem o-pravku ali zabavi, ker je strasten ribič. Vjel pa, pravi, ni dosti. Da je eno strašno veliko že vlekel proti sebi, trdi, pa da se mu je pred nosom izpulila. Saj veste, vse velike ribiči izgube. John je festi fant, pa tudi zelo rad čita Ameriško Domovino, da zve novice iz St. Clairja, kjer je živel pred leti. Posebno ga pa zanimajo Hubbardske novice, kar mu ne zamerim, saj se še meni dopadejo včasih. V tem času, ko je bil John odsoten po ,_tem svetovno važnem opravku v Kanadi, ga je pa nadomestoval prijazni Glavič iz Clevelanda. Je tudi izvrsten brivec. Samo to ga je nekaj motilo, ker nosimo moški tukaj drugačno modo na glavi kot v Clevelandu. Mene naš John ostriže bolj po rusko tako, da ko stopim iz brivnice ljudje mislijo, da je Stalin že v Amerik. Samo brk mi še manjka. Doma mi pa pravijo, da sem fest fant, in tak kot kak ljubljanski študent, ki mi lasje tako lepo pokonci stoje. Pa ne smete misliti, da je prišel Glavičev brivec nalašč nadomestovat našega Johna. Bil je ravno na počitnicah pri prijaznih 'Stimacovih na Dayton Rd., pa je gredoč še malo postrigel in počesal v brivnici, ciabi se mu roke ne bi odvadile škarij in glavnika. K Stima-covim ljudje radi pridejo, saj so tako prijazni, kar se da. Se reče, saj tod okoli smo vsi prijazni in da bi se še kaj več takih naselilo tod okrog. Prav na Hubbard Rd. v naši lepi vasi je zdaj naprodaj lepo posestvo. Vse udobnosti so tam in to ob gladki cesti, po kateri se peljete kot po maslu. Radi bi videli, da bi to posestvo kupila kaka slovenska družina, če jo, seveda, to veseli. Nekaterim se zdi posestva tukaj predraga, toda zapomnijo naj si da cena zemljiščem tukaj okrog ne bo padla, ampak bo še rasla. To ni kaka farmarska naselbina, ampak je vse bolj po mestno, zraven smo pa na lepem deželskem zraku v prosti naravi. Tovarne rastejo tukaj vse naokrog in vedno se odpirajo nova dela. Kjer se pa delo dobi se ljudje radi naselijo. V našem N. Madisonu zdaj gradijo novo poštno poslopje. Ker je vedno večji promet, je treba tudi. večjega poslopja in bolj modernega, da odgovarja vsem potrebam. Kdor se pa namerava posvetiti farmarstvu, se mora temu privaditi. Nekoč je prišel meščan na farmo in je rekel da se bo pečal s kokoš jerejo. Kupil je v ta namen 50 kokošk in 50 petelinov, ker si je mislil, da mora biti vse na pare in da mora imeti put ka svojega moža. Pa se mu ni obneslo, ker je dosti potrošil za krmo, jajec pa ni bilo dosti. Pustil je vse skupaj 'in jo po* durhal nazaj v mesto. Ni vedel, da putka, ki nimajo "njega", da bi jih motil, pridno neso jajčka. Seveda, ljudje radi pogledajo po lepo obdelanem polju in vinogradih, ko se pripeljajo iz mesta. Ne vedo pa, da se je treba za to ubijat, kopat plevel na vse mile viže. Dostikrat še le z veliko težavo kaj pridela za živež. To se pravi, saj jaz o ti^m ne vem dosti, ker rad prepustim take -skrbi našim domačim, sam pa živim zimske dni, pa nogam ustre, žem, da se prsti razgibljejo. Aha, mrzli zimski dnevi bodo pusti in dolgočasni, da ne bo za nikamor. V mestu se boste zabavali in veselili na vse načine, tukaj bomo pa za pečjo čepeli in se greli. No, j a, da se ne bi včasih malo pogreli tudi na znotraj, če nam ga bo Bog kaj dal. Pa naj zadostuje za danes, bom pa še drugič katero rekel. Pozdravljeni vsi skupaj. Frank Leskovec. -o- V Euclidu bo v nedeljo nekaj posebnega Euclid, O. — Ni veliko slišati od našega društva "Napredek" št. 132 ABZ. Društvo je delovno, vendar bolj potiho, pa zelo lepo napreduje. Skupnost in složnost, ki vladata pri našem društvu, je najboljši dokaz našem društvu,-je najboljši dokaz napredka. Naš tajnik, mlad a-meriški Slovenec John Cecelic, je bolj tih v besedah, pa je toliko bolj "deloven pri društvu. Le tako naprej, John! Toda zadnje čase je pa le prišlo naše društvo "v jezike," kot pravimo. Zakaj pa? Zato, ker bomo obhajali pet in dvajsetletnico društv. obstanka. V ta namen se bo vršila velika prsolava. Ni sicer dolga doba 25 let, vendar imamo samo dva člana, ki sta še pri društvu kot ustanovitelja. Čestitamo jima in jima želimo, da bi dočakala tudi 50-letnico pri našem društvu. Prvi je poznani naš John Korenčič, ki je veliko pripomogel v teh letih do napredka pri društvu,* saj je bil veliko let društveni uradnik. Drugji je pa Mrs. Jennie Žagar, ki je tudi ustanoviteljica. Vidite, dragi člani in članice, samo dva člana sta dočakala 25 let pri društvu. Koliko nas bo, ki bomo dočakali 50 let? Ne bomo o tem ugibali, ampak bomo raje gledali, da bomo vsi, prav vsi navzoči v nedeljo 1. sept. pri proslavi našega društva. Odbor je pripravil zelo lep in bogat šteti uslužbenci pri raznih državnih podjetjih! V komunistični državi je pač treba plačevati in vzdrževati ogromno število agitatorjev. TA PRORAČUN NAM POVE predvsem z vso jasnostjo, da je bilo govorjenje o neodvisni Sloveniji navadno sleparstvo za zunanji svet. Pove nam, da so slovenski kraji spet molzna krava za komuniste ia južnih krajev. Govori nam dalje jasno, da so vso Jugoslavijo spremenili v mi-litaristično policijsko državo, kjer mora ljudstvo delati za vzdrževanje svojih policajev, ovaduhov in za veliko vojsko maršala Tita. čim več bo moral narod plačevati za češčenje svojega maršala, tem prej bo sit tega hlapčevanja. Jugoslavija ni Rusija. kot v raju in se sprehajam program. Za telesne dobrote med cvetlicami kot bi bil v paradižu. Meni tako najbolj pri-ja, bi rekel, pa sam ne vem zakaj. Danes, ko pišem te vrstice, je vse tako blaženo. Toplo ravno prav in v mojo pisarno pihlja prijazna sapica, kot bi me nebeški angelci božali. Ko grem pa ven, si sezujem čevlje in hodim po mehki travici kot bi se sprehajal po najlepših preprogah. S tem si nekaj prihranim na čevljih za mrzle bodo pa skrbele naše izvrstne kuharice, ki vam bodo pripravile fino večerjo, za pijačo bodo skrbeli moški, ker se me ženske na ho toliko ne razumemo, saj veste kako je, za plesalce bo pa skrbel orkester Polkateers. S programom bomo začeli ob 4 popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, O. Naj bo vsak točno na mestu. Na svidenje in sestrski pozdrav! Frances Medved. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z 1. strani) ne bo konca kot vidimo iz naslednje postavke. KOMISIJA SOVRAŠTVA. — Iskanje novih zločincev proti državi bo v tej policijski državi stalo^ 3,241,000. ODKOD DOHODKI? — Glavni dohodek jugoslovanske centralne vlade so monopoli, to je tobak, sol in podobno. To prinese 55,744,424,000 dinarjev. Drugi dohodki so iz državnih posestev in podjetij ter iz direktnih davkov. VSE DEŽELE RAZEN SLOVENIJE IZKAZUJEJO PRIMANJKLJAJ. — Samo Slovenija bo imela več dohodkov kot izdatkov. Ta presežek gre v centralo. Druge dežele vse brez izjeme izkazujejo velike izgube. Bosna na primer ima izgubo 1,459,632,000 in črna gora ima skoro petkrat toliko izdatkov kot dohodkov. Vse to bodo morale kriti druge dežele pri "izrednih" dohodkih. I IZŽEMANJE KOT VČASIH. le v petletni borbi manj prizade te pomagati onim, ki so bile bolj prizadete. S tem hoče povedati, da se Sloveniji primeroma dobro godi in da ni bila tako prizadeta kot so bile druge pokrajine Jugoslavije. Proračun, pravi, da upošteva potrebe, prizadetost in pogoje za čimprejšnjo pomoč skupnosti. Zakaj so torej toliko govorili o neodvisni republiki Sloveniji, če pa ta niti ni neodvisna pri sestavi svojega proračuna? Tudi to je eno velikih varanj komunističnega režima. Samostojnosti ni brez samostojnih financ. Rečeno je, da bodo primanjkljaji kriti iz izrednih dohodkov. Odkod bodo ti? Sp^t bo pri izrednih davkih morala plačati Slovenija po sorazmerju. "LJUSKI ODBORI." — Stroški in dohodki "ljudskih odborov" ali nekdanjih občin so upoštevani v celotnem proračunu Slovenije. Glavni dohodek ljudskih odborov so doklade k dohodnini. ičiez polovica stroškov ljud-i — Iz časopisov, ki so komunisti- sirih odborov gre za vzdrževanje novega uradništva. GLAVNI IZDATEK republi- 1 čni in vladni, vendar le sledi, da je v Sloveniji, bilo precej nejevolje proti temu, da Slovenija spet plačuje za druge. Tako je moral finančni minister napisati zagovor. Polič Zoran zagovarja to plačevanje za druge s tem, da morajo tiste republike, ki so bi- ke Slovenije so spet osebni iz- Blažonova Mica je komandira-la vso našo vas. Pa kaj samo našo, vso sosesko je hotela imeti pod svojim jezikom. Kdor se ji je zoperstavil, je bil revež in veliko je moral prestati hudega, ker Mica ga je obrala do samih golih kosti. Hišo je imela po srečnem naključju ravno konca vasi tako, da ni mogel nihče v vas, pa nihče ven, da ga ne bi Mica videla, sprejela z očmi in ga s primernim samogovorom poslala po njegovih opravkih. Bog ji daj dobro, saj drugače ni bila napačna in še hudo verna zraven. Bog ne daj, da bi kateri fantov zakašljal doli pod korom, pa da bi se mu katera oglasila tam z ženskega oddelka. Mica je poznala vsako štimo in tista dva s'ta jih potem slišala radi svoje zračne pošte od srca do srca, pa še v hiši božji. Nekoč si je Blažonova Mica vtepla v glavo, da bo spravila na pravo pot šuštarjevega očeta, ki so se ji zdeli vse preveč posvet^ ni v mladih letih. Pa sta se hudo sporekla radi tega. Saj oče niso bili hudobni, samo radi so se norčevali iz človeka in še posebno Blažonovo Mico so imeli na piki, ki se jim je zdela vse preveč diktatorska na naši demokratični Menišiji. Nekega dne se ji nudi prilika, da prime očeta v roke, ko so šli ravno z žage. "Ti, šuštar, sem malo stopi, se bova nekaj pomenila," je Mica ukazala in očeta tako pogledala, da si niso upali odreči. "Kaj pa takega, Mica? Sakr-linč, pa ne, da bi gledala za kakšnim fantom in bi me rada za mešetarja," jo podražijo oče ve./ selo. Šuštarjev oče so vedno mislili in govorili naravnost in so vedeli, da bodo te besede pri Mi-ci veliko zalegle. Ta je res kar poskočila, ker nihče je ni mogel bolj razdražiti, kot če ji je kdo nagajal, da ni mogla nobenega vjeti, kar ji jaz absolutno nič ne zamerim, če je prej mislila, da bi šuštarjevega očeta prijela bolj nalahko, je zdaj to strategijo opustila in ga trdo prijela: "šuštar! Po moji misli ti nisi zadosti krščanski. Se reče, saj te vidim v cerkvi, pa nisi posebno zbran; vse preveč misliš na denar. Kaj te nič ne prime, da je Odrešenik umrl zate, da bi ti rešil dušo?" "Ne vem, kako bi rekel," hočejo oče nekoliko podražiti misijo-narko, "saj me ni poznal, zakaj bi zame umiral." To so bile za Micina ušesa pa že kar bogokletne besede, pa mu vsa razjarjena zabrusi: "Saj imaš morda prav, šuštar! Čie bi te tako poznal, kot te poznamo mi, pa res ne vem, če bi šel zate v smrt." • Oče so se smejali in od tistega časa ga ni poskušala Mica nikdar več spreobrniti. Pa nič zato, ker kolikor sem jaz šuštarjevega očeta poznal in kolikor sem datki. Republika ima 14,475 poznal Blažonovo Mico, sta oba uslužbencev, ki stanejo 815 mili-1 dajala prav lahek odgovor na jonov dinarjev. Za stvarne izdat-' onem svetu, če se bom jaz tako ke gre pri republiki sami le 282 lahko izmazal, bom sam sebi v milijona dinarjev. V tem niso J roko segel, bi rekel. * AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 27, 1946 V planinah ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar Gospod sodnik ni vedel, kaj £a je tako zgodaj zvabilo iz postelje. Morda jutranja svetloba, ki je nobeni okenski za* stori niso motili. Ali pa samo slaba postelja? Mogoče misel na prejšnji dan. Veselje nenadnega srečanja, razgovori in Prijetno tovarištvo mlade gospodične. Ko je razprostrl roke na verandi pred kočo, je bilo še prav zgodnje jutro. Zrak je bil svež čist in hladen. Od gospodarskih poslopij, iz kuhinje in z dvorišča je bilo čutiti navzočnost ljudi, ki so vsta.jali, čeprav nisi mogel nikogar videti. Gospod sodnik je zavil proti Sozdu, koder sta prejšnji ve-cer šla s tujo gospodično na sPrehod. Vse je bilo nedotaknjeno in čisto. Vsak spomin Je ostal svetel in živ. Nobene ^ očital in bolel, kakor boli sPomin na motno veselje, ko je: razum zopet dobil svobodo, ki je strast ohromila. Premišljeval je, kaj naj sto-ri z današnjim dnevom. Kako naj uporabi in uredi. Ali 11111 naj da kakšen poseben cilj Ali pa ga naj prepusti igri božje usode, ki bo vse prav uredila? Vedel je, da se načrti radi ponesrečijo in skvarijo. smo z veseljem in s posebno voljo .urejevali, se nam rado zdrobi v celo vrsto razočaranj. Najlepše je, ako je 2lv'jenje samo za režiserja. tudi iz tega včasih ni nič, a Vsaj očitkov in razočaranj ni. Sodnik obstane. Na travniku ob gozdu' zagorelo dekle kosi travo. V bližini stoji samo-kolnica z grabi j ami. Gospod sodnik zavije preko travnika, da pogleda to edino zanimi-v°st. Trava je rosna in čevlji bodo vsi. mokri. Pa kdo bo na vse to gledal? Gospod sodnik Je zopet nekje v svoji mladosti iodi preko travnikov v domači vasi in si polglasno prepeva. ekIe, ki kosi travo, je morda njegova sestra. Ali pa sosedo-va Francka, ki se mu še vedno p°vrača v spominih. ''Dobro jutro!" 'Dobro jutro, gospod sodnik! ■"ločno zgodnji ste. Ali niste m°£li spat?" Dobro sem spal. Zakaj bi bl]o prezgodaj? Za vas pa ni?" 'O, zame," se čudi dekle, ^ame ne sme biti prezgodaj. Delo kliče." Vas kliče delo, mene je poklicalo sonce. In sedaj se lah-°ba smejeva tistim, ki so Jutranjo zarjo zaspali." Ali ste tudi vi prišli, občudo-vat sončni vzhod?" "Tudi. ge bolj pa se čudim Vam." "Meni? Zakaj?" 'Ker mislite, da znate kositi, Pa ne znate." O, slabo ste me pohvalili, icer pa je to delo za moške, aradi njihove lenobe ga mo-lajn pač jaz opravljati." Zakaj me niste poklicali, ko ste videli, da nimate dovolj laJe," se šali gospod sodnik. ('Saj nisem mislila vas." "Koga pa?" ^Oskrbnika." v 'Vseeno. Ali naj vam poka-kako se kosi?" 'Le dajte. To sem vadoved-lla. kako se boste postavili." Dekle da koso mlademu gospodu, ki ni videti vajen takega dela. i Saj vem, kako bo," pravi Judomušno. "Ce ne bo šlo, bo *°|ja kriva." 'Bomo videli. Najprej je eba to reč nabrusiti." Gospod sodnik brusi koso. °tem kosi. Dekle gleda in se prav zares čudi. i Pa res znate. Bo kar kma-11 dovolj. Sicer bo preveč Vožnje." P°tem pograbita in naložita. Preveč sva nakosila," meni tfekle. °h, to je malenkost," pravi dnik in preizkuša težo nalo- žene samokolnice. Potem zavije z bremenom proti koči. "Ne, gospod sodnik, dajte meni. To res ne gre, da bi vi vozili." "Boste videli, da gre. Vzemite koso in grablje!" Takemu odločnemu povelju se ni mogoče ustavljati. Pred kočo stopi mlada go-posdična. Zdi se, da je še bolj začudena kakor dekla, ki nese koso in grablje. "Dajte sedaj meni," pravi dekla komaj slišno. "Mislite, da me je sram," odgovarja gospod sodnik z močnim in jasnim glasom. "Še gospodično naložim, ako se rada vozi." "Hvala, gospod sodnik! Na jutranje sprehode se vozi samo velika gospoda." "Pa peljite mene, pravi Anica, ki je medtem pritekla iz kuhinje. Otrok ne čaka na odgovor. Nejegove želje so hitrejše, kakor je človeška govorica. "Ali je težko?" vprašuje otrok s svojega vlažnega sedeža. "Strašno težko. Svoj živ dan bom grbast od tega groznega bremena." "Tako? In če bi vozili gospodično?" Na to je težko naglo in lepo odgovoriti. Gospod sodnik se za trenutek začudi naglo otroški iznajdljivosti, ki je več kakor navadna otročarija. To bi ne bilo tako težko. Najtežja je otroška porednost." Ob teh besedah je otrokova modrost zbegana. A to prav malo pomeni. Otrok najde tudi brez pametne zveze pot v drugačen razgovor. "Ko bo samokolnica prazna, bom jaz vas peljala." "Ali je varno? Me ne boš zvrnila?" "Ne bom." Vse je snov za dobro voljo in smeh. Vsaka stvar lahko postane igračka, vsaka pot odkritje nečesa novega, vsako delo zabava. Dobri in veseli ljudje so iznajdljivi. Lepo je, da za svojo prijaznost ne zahtevajo plačila. Škoda je le, da je vse to tako redko. Navadno je dan pust in neprijazen. In delo je neveselo, prazno in skoraj brez razumljivega smisla. Še jed je bolj dolžnost kakor prijetnost. Besede so tuje in trpke. Pozdravi so le prazna in naučena forma. Dejanja so kakor gibi veslarjev na starih ladjah, ki jih poganjajo sužnji. Tako mineva jutro na planinah. Človek je skromnejši, zato je tudi bolj zadovoljen in vesel. Vse je preprosto. Tu di težave se ne zamotava.) o v take nerazrešljive vozle kakor drugod. Morda je tudi smrt tukaj bolj domača. Dan je čudovito lep. Člo vek težko "strpi doma, pa če* prav je ta dom planinska koča. Gospod sodnik sedi na verandi in poje. Gospodična je nagnjena preko ograje in nekaj opazuje. Sodnikova pesem prehaja iz samega napeva v razumljive besede, ki se neprestano ponavljajo. "Deklica, pojd' z menoj . . ." "Kaj pa pojete, gospod sod ni?" "Kar mislim, gospodična He lena. S pesmijo vabim na iz let." "Ali se tako laže pove?" "Mnogo laže. In tudi odgovor je lažji." "Res? Zakaj-?" "Ker je pesem obenem potrdilo čustva in zagotovilo dobre ga razpoloženja." "Torej tudi prijetnega sprem stva. Prav. Odgovor imate Le da ga ne morem zapeti, ker mi nič pravega ne pride na misel. Ali imate načrt?" (Dalje prihodnjič.) Pesmi begunca tem levjem, braniku. naravna, ki je vodilo vsemu I J Ted'aj se je našel izdajalec,1 človeštvu, kristjanom pa tudi [ | ki mu je bilo ime Efialt. Ta 1 pozitivno r&zodeta. Krivične j Telefonska družba je trenirala delavce Naslednja pesem je misel na je v upanju na veliko nagrado so torej predvsem tiste oblas- j Western Electric Company, dom, uničen po partizanih. Ko ^ pokazal Perzom prehod po gro-jti, ki preganjajo ljudi zaradi ki iZ(jeluje enote za Bell sistem xnrli fonf vrt^rt tt fm'ini aa ar\rvrvr ' yViVi nn+pH v Vi v* Vin 4- T.flrniiflnirl nrf7nvmr ali rl fl i n ni L-, on ind- . _ .' ... .... .. , . vidi fant rože v tujini, se spom ni, kako je bilo doma. Potonke. Prav tako potonke na našem so oknu cvetele nekoč. Po zidu se belem so nageljnov kite se splele v obroč . . . o da, nekoč . . . Potem so potonke v plamenih gorele vso noč. -o--- skih poteh v hrbet Leonidovi'nazorov ali dejanj, ki se uje' vojski, ki je bila tako do zad-'majo z božjimi ali cerkveni-njega moža pobita. [mi postavami ali pa jih te celo OTROCI — IZDAJALCI.—|zahtevajo. Ovajati ljudi zara-Iz neke dežele, ki vodi že več! di takih dejstev oblastem tis-desetletij najhujši boj zoper(te vrste, je izdajstvo, ki je ja-Boga in njegovo Cerkev, če-j ko podobno Judeževemu in je vedno enako nasilno,' očitno zelo velika pregreha. prav ne smo večkrat brali in slišali, kako se celo otroci v šoli vzgaja- Važ>no je torej v ocenjevanju izdajstva, da se razloči, ali je bo kmalu zaključila čakalno listo za telefone v Ohio in drugod. Več tisoč posebno treniranih delavcev bo k temu odpo-moglo. Po deželi je bilo 200 takih natečajev, med temi po dva v Clevelandu in Toledo, po eden v Columbusu, Day tonu, Cincinnatiju in Akronu. Po tem programu je dobil jo k borbi proti Bogu in nje-,oblast, oseba ali skupina, kateri vsak delavec po 2 tedna trenin- koga ovadi, pravična ali j ge> predvsem v instalaciji, po- Izdajalci V naših dneh veliko pišejo in govore o izdajalcih. Zal, da pogostoma sramote za izdajalce najpoštenejše in najzvestej-še ljudi, med tem, ko poveličujejo kot vzore take može in žene, ki so v resnici izdajalci svojega krščanskega doma, svoje domovine in Cerkve. Tako se ni čuditi, da mnogi sploh ne vedo več razločevati, kdo zasluži ime izdajalca in kdo ne— in kaj sploh ta beseda pomeni. Ker želimo naše bralce o pomenljivih 'rečeh poučiti ter jim pojme razbistriti, bi jim radi točno razložili, kdo je res izdajalec. V ta namen nekaj izdajalcev pokličimo v spomin iz zgodovine. v IZDAJALEC JUDA. — V velikem tednu je spet stopila ^rav živo pred nas grda podoba nej nesrečne j šega Juda Iš-karjota, ki je izdal Gospoda Jezusa Kristusa za 30 srebrnikov. Tega moža je bil Jezus izbral kakor ostalih 11 njegovih tovarišev za isvojega apostola. Določil ga je, da postane eden prvih stebrov kraljestva božjega na zemjli. Zato ga je imel ve'dno pri sebi, ga poučeval o svojih narfoenih in mu razodeval skrivnosti božjih naukov, ki jih je vpriqo njega potrjeval ,z neštetimi čudeži. Poveril mu je celo posebno zaupno nalogo upravitelja apostolske zakladnice. Bil je torej mož, ki se je mogel ponašati s posebnim Jezusovim zaupanjem in prijateljstvom. In kako je Juda plačal Gospodu to prijateljstvo in zaupanje? — Položaj, ki ga je imel v apostolskem zboru, ie iz pohlepa po denarju zlorabil v tp, da je sovražnikom za sramotno nagrado izdal kraj, kjer se je Jezus s svojimi apostoli shajal, da bi ga oni mogli bifez hrupa in kolikor mogoče -tajno zgrabiti. IZDAJALEC EFIALT. — Izdajalec imenujejo po Judu večkrat judeže, a pravimo jim tudi efialti — to pa po izdajalcu Grku Efialtu. Ko je namreč hotel perzijski Igovim vernikom. Ob času naj 'bolj divjega preganjanja so dopovedali otrokom, kako zaslužno delo napravijo, ako svoje verne starše naznanijo oblastem. In resničnb^e bilo nešteto ljudi zaradi takih otroških ovadb pobitih ali pa izgnanih v najstrašnejša taborišča in na trdo prisilno d'elo. Take otroke — izdajalce so celo v časopisih poveličevali kot zaslužne za novi red. To ni nič čudnega v prečudni deželi, ki je edina v svetovni zgodovini postavila spomenik Judežu Iškarjotu. KDO JE TOREJ IZDAJALEC? — Če iz navedenih primerov, ki splošno veljajo za grde vzorce izdajstva, posnamemo bistvene znake, lahko določimo pravi pojem' izdajalca in njegova sramotnega početja. « Predvsem označuje izdajalca napačen namen, ki je navadno sebičnost v obliki iakom-nosti po blagu ali pa tudi zapeljan fanatizem. Zlemu namenu izdajalec neredko streže tudi z zlemi sredstvi-in pomočniki. Odtod najgrša poteza na izdajalcu, ako za svoje nečedno delo zlorabi prednostno zaupanje, ki ga je užival v občestvu, zoper katero se obrača po svoji privrženosti; otrok n. pr. zoper svojo družino in starše, duhovnik zoper Cerkev kdo ne. Nikakor namreč ni izda jalec, kd'or pravični blasti naznani človeka, ki je s svojimi zlodejstvi človeški družbi škodljiv. Saj je vendar oblast zato tukaj, da čuva javni red in varnost državljanov. Če bi kdo lastnega brata ubijalca ali razbojnika izročil pravični oblasti, da obvaruje družbo ško-j tji de, bi nakakor ne bil izdajalec] v slabem pomenu, ampak hvalevreden mož, ki osebne koristi in družinsko čast žrtvuje skupnemu blagru. Seveda bo kris-tijan po evangeljskem nauku prej poskusil druga sredstva, n. pr. opomine in svarila, preden bo klical oblast. Danes pa doživljamo, da komunistična partija s čredo pristašev, katere goni za sabo, jemlje v zakup vso pravico, vse poštenje in vso ljubezen do domovine. Kdor po svoji vesti služi domovini drugače, kot komunisti predpisujejo, je izdajalec, ker je mend'a komunizem edina rešitev slovenskega naroda. Ker pa imamo kristjani ravno komunizem :za najpogub-nejšega sovražnika kakor vse družbe, tako še posebno našega malega naroda, zato je nujno, da nas komunisti in njih tisk vse vprek psujejo za izdajalce. Zgodovina pa ve povedati, da smo kristjani nesebično služili domovini, ko še ko- tem pa v napeljevanju žice, či-tanju načrtov ter druge tehnične vede o tem delu. Telefonskih delavcev bo sčasoma do 25,000, dočim jih je bilo ob kojicu vojne z Japonci komaj 3,000. Največ teh jih je veteranov, katerih so mnogi že dobili tozadevne vaje pri arma- in škofa, odličen r^jak zoper, munistov nikjer ni bilo, ali pa Lekarnar Weinberger je bil imenovan Columbus, O.—Adolf Weinberger iz Clevelanda, ki ima celo vrsto lekaren, je bil po senatu imenovan v državni lekarniški odbor do 31. marca 1951. Senator Wm. Boyd je imeftova-nje podpiral. Fight Polio Help keep your community clean. Waste and exposed garbage may be sources of infection. mali oglasi svoj narod, prijatelj zoper pri jatelja. Potemtakem bi utegnili določiti izdajalca takole: izdajalec je, kdor iz sebičnosti izrabi svoj položaj za to, da ljudi, s katerimi je zaupno povezan izroči krivični sovražnosti nasprotnih ljudi ali skupin. PRAVIČNA OBLAST. — V tej opredelitvi srečamo še eno sestavino izd-ajstva,''katere poprej nismo navedli, namreč poleg notranjega sebičnega namena tudi zunanji uspeh ali vsaj cilj njegovega dejanja; to je, da ljudi, s kateri je bil zaupno povezan, izroči krivični sovražnosti nasprotnih ljudi ali skupin. Ta točka je v sodobni d'ružbi, ki je tako zelo zmedena in razrvana, posebno pomenljiva in zahteva tem več razjasnitve, čim bolj se vse vprek oznanjajo in vsiljujejo najusodnejše zmote in preva- kralj Kserkses, leta 480 pr. Kr. Ire družabnega sožitja. osvojiti Grčijo, so.se mu Grki postavili v bsan na Termopil" j skem prelazu. To posadko pod poveljstvom kralja Leonida so Kserksove čete divje napadale, a zaman, kazalo je. da se bo vsa njihova sial razbila ob Temeljna resnica je, da je vsa socialna, oblast od Boga. Čim se katera oblast docela odtrga od Boga, ostane sama pest. Odtod nujno sledi, da mora biti osnova vsakemu družabnemu redu božja postava, so bili mnogi izmed njih zlasti na Primorskem — črni fašisti. In ko bo komunistični bahavi šunder že .zdavnaj izginil, bomo slovenski kristjani pod vodstvom katoliške cerkve naprej v stoletja — slovenski narod. Ta dejstva preud'ari in ne igraj se z besedo izdajalci! Saj bi bila obupna sramota za slovenski narod, ko bi imel med sabo toliko izdajalcev, kolikor mu jih hočejo naprtiti komunisti slovenskega rodu. Izkusimo pa, da najrajši očitajo izdajstvo drugim prav tisti, kateri so sami vsak hip pripravljeni menjati prepričanje in zastavo ter druge izdajati za judeževe groše. Bodimo torej zvesti Bogu, Cerkvi, domovini, krščanskemu domu in vsem, s katerimi nas je božja previdnost združila v kako Bogu dopadljivo skupnost, delo in besedo izdajal-stva pa pustimo nasprotnikom. Tako je 2. maja zapisal katoliški tednik "Slovenski Primorec," ki izhaja v Gorici. -o- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. Za 1 družino Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob s kopalnico, garaža. Vprašajte na 621 E. 125 St. po 5. uri popoldne. (169) Stanovanje iščejo Mirna družina išče stanovanje za 3 odrasle, 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj primernega naj pokliče MU 1719. ' (169) HIŠE NAPRODAJ Za 2 in 1 družino z 2 garažama na Hecker Ave. Cena $12,500. Za 2 družini s 3 garažami, $6,500. Za 2 družini na E., 55. St. $5,800. Za 2 družini na E. 75. St. $9,800. Delikatesna trgovina za $5,500. A. J. Salettel EX 4808 Lynch Realty IEL0 DOBIJO VEČ POMOČNIC ZA (AFETERI10 SE SPREJME Tudi izkušeno žensko za pecivo Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na teden ; # Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company < soba 901 700 Prospect Ave. MOŠKI ZA Vertical and Horizontal Boring Mills. Lathe Hands. Planer Hands for Large Tools. Plača od ure-KILBY MFG. E. 49 St. in Lakeside Ave. __ (171) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. In Broadway Plača 93He na uro Čas In pol za na 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (171) Moške se sprejme Za delo v mlekarni; ugodni delovni pogoji, plača od ure. Zglasite se v Employment Office Telling-Belle Vernon Co. 3740 Carnegie Ave. (173) mali oglasi Konji za angleškega kralja. — Nizozem ska kraljica Wilhelmina, leva na sliki poleg nje pa je angleški kralj George. Ogledujeta si konje, katerih 36 je podarila angleškemu kralju kot dokaz prijateljstva. 30 teh konj je črnih, ostalih šest pa je "Windsor Grays" za kraljevo kočijo. Slika je bila posneta na dvorišču Buckingham palače v Londonu. V BLAG SPOMIN ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE IN LJUBLJENE MATERE MARY ŽURGAE ki je za vedno v Bogu zaspala dne 27. avgusta 1935. L.iuba, draga in nezabna mati! Že polnih enajst let rahljamo zemljo na Tvojem prezgodnjem grobu, naša očesa rose livado in rušo, pod katero počiva Tvoje plemenito materinsko srce. Pred 7. lfeti je legel k večnemu počitku Tvoj soprog in naš nezabni oče. V globojci tugi in žalosti Vama kličemo: Bog Vama daj večni počitek do angelskega klica k vstajenju! Žalujoči: OTROCI in SORODNIKI Cleveland. O., 27. avgusta 1946. Sobe išče Moški išče 2 neopremljeni sobi; kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v upravi tega lista. (168) Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko (x) "poprava radijev™ ledenic pralnik0v električne i potrebščine Vse delo garantirano Mi pridemo iskat in pripeljemo nazaj. Pod novim vodstvom Točna postrežba. st. clair appliance co. 7502 ST. CLAIR AVE. EN 7215 JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY PRANCES ZULICH, agent Zavarovalnina vseh' vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD « AME. DOMOVINA, AUGUST 27, 1946 Poslednji dnevi Pompejev ROMAN "Bog je pravičen in ne zapusti svojih stvari zaradi njihovih človeških slabosti. Bog je milostijiv in preklinja samo grešnike, ki se ne kesajo." "Meni se zdi, da me je udarila božja jeza z neko hipno steklostjo — z neko nenaravno besnostjo, ki je človeška sredstva ne morejo vzbuditi." "Na svetu so hudobni duhovi," je odgovoril nazarenec boječe, "kakor vladata v nebesih Bogin njegov Sin. Ker ti teh dveh ne pri poznavaš, so te morda dobili oni v oblast." Glavk ni odgovoril. Oba sta molčala nekoliko minut. Naposled je spregovoril Atenec s tihim, napol upirajočim se gla-'Ali veruješ ti, kristjan žil je o krivici, da je moral Ar-bac prav njega izbrati izmed vseh sužnjev za njenega varuha. Predno je končal, je prišla Nidija z globokim vzdih* Ijajem zopet k zavesti. "Ti vzdihuješ, mala, da moram jaz toliko pogrešati; prav, tudi to je tolažba. Ako boš priznavala, kako drago moram plačevati to tvoje varstvo, bom tudi jaz bolj popustljiv s ta- Zozija, edino orodje, na katero je mogla računati. — Z vražo je hotel izvedeti, če si bo mogel kupiti prostost. Pravični bogovi, ali bi ga ne bilo mogoče podkupiti za ceno prostosti? — Ali ni ona sama dovolj bogata, da bi mu jo lahko kupila? Nosila je one dragocene zapestnice, Jonine darove, in tisto zlato verižico, ki je bila vzrok, kakor se vsakdo lahko še spominja, ljubosumnemu sporu z Glavkom, Hrepeneče je čakala na čas, ko bi imel Zoži j a zopet priti, ali ko je potekala ura za uro in njega ni bilo, je postala že nestrpna. Zgrabila jo je nekaka vročiča. Nikakor ni več mogla prenašati samote, pa je začela kričati in silovito udrihati po vratih. Zoži j a je razkačen pritekel, da bi tako pomiril svojo ujetnico. "Ho, ho, kaj pa je to " je dejal. "Ako boš še kričala, mlada sužnja, ti bom moral zopet zamašiti usta. Moja le-sarno verujem,' dja bodo krvavela, ako te za-! Prav ta čuje moj gospodar." zdaj dr, "Dobri Zozija, ne bo." "Zozija, koliko še potrebuješ,; kaj to njemu mari! da si odkupiš prostost?" ,bolje; saj je Nidijo "O, približno dva tisoč stercij." vstala, "ali hočeš biti svoboden? — Danes ti to še ponujam, jutri pa bo prepozno? — Nihče še ni ceneje kupil svoje svobode! Iz hiše vendar lahko greš, ne da bi te kdo pogrešal; saj boš odsoten komaj pol urice. In zaradi take malenkosti bi naj zapravil svojo svobodo?" Zdaj je Zozija res padel v skušnjavo. Dekličina zahteva je bila sicer malo čudna, ali — Toliko j nudbo. lahko za-1 "Daj lik pregrešek za katerega bi mu prisodil le neznatno kazen. Ako bi pa stalo v Nidijinem pismu kaj več nego to kar je ona rekla —ako bi morda pisala o svojem ujetništvu, — kaj za to? Saj Arbacu ni treba vedeti, da je on odnesel tako pismo. Na vsak način je bila nagrada velika, nevarnost majhna, skušnjava pa nepremagljiva. Nič ni več pomišljal, marveč je kar sprejel njeno po- Vse to je samo last tvojega ja končala pismo, ki ga je pi" gospoda." | sala iz previdnosti v grškem "To so Glavkovi darovi in on jeziku. To je bil njen materni je moj gospod. Kako bi jih'jezik, ki ga je tedaj znal vsak mogel kdaj zahtevati nazaj, in izobražen Rimljan. Previdno kdo ve, da jih imam?" ! je ovila vrvico okoli zvitka in "Prav — prinesem ti papi-jvozel zapečatila z voskom, a rus za pismo." | predno ga je izročila Zoziju, V nekoliko minutah je Nidi- mu je rekla: /„, i 'i mi se- klenil. Ako bi tudi Arbac iz- odnesem pismo! 'vedel, da je bil nekaj časa od-' nagrado, pa takoj Toda čakaj, t,i si sužnja; saj imaš nika- Bogovi bodite zahvaljeni! — šoten bi to ne bil posebno ve- 'ke pravice do teh dragocenosti! som: po svoji veri, v neumrljivost duha — in da se tisti,, ki so se tukaj ljubili, v večnqisti zopet združijo, — da se ondi naše dobro ime očisti dolžitev, ki so ga na tem svetu neopravičeno omadeževale?" "Če v to verujem; Atenec? — Ne le, da to ampak to tudi — vem blažena gotovost me ži pokoncu. — O, Cilena," je me! — Ne morem več strpeti, nadaljeval Olint strastno, "ne- ne morem ostati sama tako dol vesta mojega srca, uropana mi go; samota me plaši. Bodi ta-v prvem mesecu zakona, ali te ko dober in sedi malo k mehom zopet videl, in to že za ne- J ni. — Ne, ne boj se, da bi sku kaj dni? — Pozdravljena bodi,šala uteči; sedi na prag, a jaz smrt. ki me povede v nebo in k'se ne ganem s tega mesta zmerjaj tebi!" V tem izbruhu človeškega' čustva je bilo nekaj takega, kar je ubiralo v srcu Grka docela sorodno struno. Prvič je zdaj občutil večje sočutje s svojim tovarišem, nego le čut sotrpin-stva. Taval je k Olintu; v mnogih ozirih j ako kruti Italci so bili v raznih drugih bolj popustljivi; verige so si rajši prihranili in dovoljevali takim žrtvam nekaj prostosti in družbe. "Da," je nadaljeval kristjan s svetlo vnemo — "neumrljivost duha, vstajenje in zopetno združenje mrtvih, to so glavni nauki naše vere, to so tiste velike resnice, za katere je Bog, da bi jih oznanil in potrdil, bil križan in umrl. Nikakega bajnega Eiizija ni, nikakega temnega Orka, ampak sjajna dediščina nebes samih je plačilo čednosti." "Pa mi razloži svoje nauke in svoje nade," je dejal Glavk. Olint se ni obotavljal ustreči tej prošnji in, kakor se je pogosto dogajalo v prvi dobi krščanstva, je zasijal tudi tu sladek in blažen žarek v temo ječe, in njegovi tolažilni nauki so lajšali grozoto bližajoče se smrti. SEDEMNAJSTO POGLAVJE Razmere se za Glavka izpre-metle Nidija je prebila ure bolesti in strahu, odkar je bila zopet zaprta v svoji čumnati. Zozija se je menda bal, da bi ga zopet kako ne ukanila, zato je prišel k njej šele pozno drugo jutro. Postavil je le za jutrek prednjo in takoj zopet zaklenil duri. Dan je potekal, bil je isti, ko je imela biti proglašena obsodba Glavkova! Ona bi ga lahko rešila, ako bi bila svobodna. —Ker je to vedela in tudi čutila, da skoro gotovo ne bo mogoče pobegniti odtod, je sklenila, kljub temu ne obupati, marveč porabiti vsako priliko, ki bi se morda utegnila ponudti. Premagala je vsa prekipevajoča čustva, krepčala se celo z jedjo in pijačo, da bi bila vedno pripravljena! Razmišljala je načrt za načrtom o begu, ali vsakega je morala opustiti. — Njeno edino upanje je ostal Tak govor je Zozija rad po siušal; kajti pokramljal je rad tudi on sam. Uboga deklica se mu je smilila, ker ni mogla nikomur klepetati. Sedel je na prag, naslonjen s hrbtom na vrata, in odgovoril: "Nisem ne usmiljen in nimam nič proti temu, da malce pokramljava. Toda le nikakih zakletev, nika-kih čarovnij več!" "Ne, ne — povej mi, dobri Zozija, — kako pozno je že " "Kmalu bo noč; živina prihaja s paše." Nidija'.je globoko vzdihnila. — "Kakšna je sodba?" "Oba obsojena." Nidija je zatrla izbruh groze. — "Res — res— mislila sem si že tako. Kdaj bo obsodba izvršena?" "Jutri, v amfiteatru! Ako bi mi ne bilo treba ostati zaradi tebe doma, mala čarovnica, bi lahko šel tudi jaz z drugimi vred tjekaj." Nidija se je naslonila nazaj — ni mogla več prenašati — onesvestila se je. Tega pa Zozija ni opazil; kajti mračilo se je že; in bil je zatopljen v svoje misli. Neprenehoma je ob- Ne več? — Ali vidiš te zapest-, nice in to verižico — vse to jei dvakrat toliko vredno. Dam ti' jih, ako —" j 'Ne tiraj me v skušnjavo!, Jaz te ne morem izpustiti; kaj-. Arbac je strog in strašen. gospodar! Kdo ve, če bi ne, pital potem jaz rib v Sarnu? Ah, vse bogastvo mesta bi me ne poklicalo več v življenje! Bolje je ostati živ pes, kakor pa mrtev lev!" Zozija, tvoja prostost, — pomisli vendar! Pusti me le za urico venkaj! Ako me izpustiš o polnoči, bom pred dnevom zopet tukaj; celo z menoj lahko greš!" Ne," je odgovoril Zozija odločno, "nekoč neki suženj ni vršil povelja Arbacevega, pa niso nikdar več slišali o njem." "Saj zakon ne daje gospodarju take oblasti nad sužnji!" "Zakon je zelo ljubezniv, toda ne opravi dosti s to svojo prijaznostjo. Dobro vem, da ima Arbac zakon vedno na svoji strani. Ali bi me mogel zakon zopet obuditi v življenje, ako sem mrtev?" Nidija je vila roki. — "Ali ni nobenega upanja več? — je jeknila obupana. "Nikakega upanja za beg, dokler te Arbac sam ne izpusti." "Prav torej," je nadaljevala Nidija. "Lahko bi mi pa odnesel vsaj pismo; zato te tvoj gospodar še ne bo ubil?" "Komu bo pisano to pismo?" "Pretorju." "Ne, tega pa ne morom; potem bi moral iti za pričo, a sužnje zaslišujejo samo na mučilnici." "Oprosti, zareklo se mi je! j Nisem mislila pretorja, ampak neko drugo osebo, — veseljaškega Sal usta." "O, kaj pa imaš ti pisati njemu?" "Bila sem Glavkova sužnja. On me je rešil prejšnjega krutega gospodarja in on edini mi je bil dobrotljiv, —- a zdaj bo moral umreti. Bila bi srečna, ako bi mu mogla dokazati v tej strašni uri, da še bije zanj hvaležno srce. Salust je njegov prijatelj — on mi izpolni mojo željo." "Prepričan sem, da ne stori tega, Glavk pa bo danes in jutri mislil na druge reči, ne pa SHOES For more than 35 years RED GOOSE SHOES have been Lhe favorite of boys and girls everywhere. These shoes give a full measure of service resisting the hard usage to whjch Juvenile shoes $re subjected. Make your next pair RED GOOSE "HALF THE FUN OF HAVING FEET GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS u"LrLn rm.rmrirLriJTrLrm^ Sl :S8r 1 l ra ifr - Jm 1946 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je nemila smrt vzela iz naše srede našega dragega soproga in očeta ki je po kratki in mučni bolezni preminul dne 23. julija 1946, v starosti 76 let. Doma je bil iz vasi Dob na Gorenjskem. ' i . Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete je bil položen k večnemu počitku dne 27. julija 1946 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Cimpermanu za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede. Enako hvala Msgr. Hribarju in Rev. Celesniku za obiske v bolezni in za molitve v kapeli. Našo iskreno zahvalo želimo izreči vsem prijateljem, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto s krasnimi venci. Prisrčna hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše. Lepa hvala vsem, ki so ga prišli kropit, na mrtvaškem odru. Enako tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba, ter ga spremili k večnemu počitku. Lepa hvala vsem, ki so dali avtomobile pri pogrebu na razpolago brezplačno. Prisrčna hvala vsem, ki so nam bili v toliko pomoč in tolažbo, kakor tudi vsem, ki ste nam na eni drug način kaj pomagali in nam bili ob strani v teh žalostnih dneh. Lepa hvala A. F. Svetek pogrebnemu zavodu za vso vljudno postrežbo in požrtvovalnost, ter tako urejeni pogreb. Ti, predragi nepozabni soprog in oče, s tem se je končalo Tvoje zemeljsko trpljenje, preselil si se tja v kraj večnega miru. Mi Ti pa ob Tvojem svežem grobu želimo: spavaj mirno v hladni zemlji in plačilo večno vživaj. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O. 27. avgusta 1946.