9771318 607007 primorski uTr'p DRgxm Živilska HMflustnta Industrijska cesta 21, 6310 Izola DECEMBER 2001 leto 7 številka 94 cena — IZHAJA ISo V MESECU 150 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož / BSIVllC.21 KOpCMT Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... Novo začasno vodstvo Okolja Piran Potem ko je Robert Časar, dosedanji f \ direktor J P OKOLJE ' Piran. 7. 12. 2001 (na M i presenečenje mnogih) ■ '___' podal Nadzornemu '« svetu družbe odpoved . ® ^ (odhaja v Feršped), je Občinski svet na 25. j redni seji, 13. decembra Sebastjan'Jeretič Darij Banilc 2001 imenoval začasno dvočlansko upravo. S postopku) opravljata naloge v. d. Darij 17. 12. 2001 (do Barrilc iz Portoroža (komercialist v imenovanja direktorje Stavbeniku) in Sebastjan Jeretič, družbe po rednem občinski svetnik. Bolnišnici prvih 150 milijonov Dolgoletni dolžniški rebus, ki je obremenjeval Občino Piran zaradi visokega dolga Splošni bolnišnici Izola (z obrestmi skoraj milijardo tolarjev) je razrešen. Sporazum med bolnišnico in občino o zunajsodnem poplačilu dolga je podpisan, vendar je bil vezan na preklic zahtevka države in občine o reviziji sicer že pravnomočne sodbe. Sedaj je z obeh strani umaknjena tudi revizija in stranki v teh dneh pričakujeta tudi uradni sklep sodišča. Županja je v trdih pogajanjih uspela dolg nekako le znižati, vendar je še vedno zelo visok in bo obremenjeval proračun. Občina bo najprej v štirih letnih obrokih odplačala glavnico, ki znaša 455 milijonov SIT (prvi obrok 150 milijonov že letos), v letu 2005 pa še obresti na razliko (TOM + 4%). w Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24, IZOLA Td.: 64 00 500 Počasno umiranje APP Konec januarja 2002 preneha z delovanjem tudi Ekspozitura Agencije RS za plačilni promet Portorož (APP) v Luciji Njene kadrovske in prostorske zmogljivosti prevzema banka Koper d.d., ki imetnikom ŽR pri Agenciji ponuja sodelovanje. Prenos plačilnega prometa z Agencije za plačilni promet na komercialne banke ne poteka v zamišljenih časovnih terminih, pa vendar ni več daleč dan, ko bo za vedno ugasnila naslednica nekdanje Službe družbenega knjigovodstva (SDK), ki je bila za socialistične čase, ko je prevladovala družbena (nikogaršnja) lastnina, še kako potrebna. Banka Koper d.d. je sklenila dogovor o postopnem prevzemu prostorskih in kadrovskih zmogljivosti Agencije ter izvedla vrsto drugih aktivnosti s katerimi zagotavlja nadaljevanje poslovanja za podjetja tudi po prenehanju APP - ekspoziture Portorož s sedežem v TPC Lucija. Občina pira n COMUNE Dl PIRANO Spoštovane občanke in občani, Gentili cittadini, dragi prijatelji Pirana čari amici di Pirano V teh prazničnih dneh, ko se poslavljamo od vseh radosti, pa tudi napornih preizkušenj iztekajoosga se leta, si vzemimo nekaj trenutkov zase in se prepustimo privlačnosti neznanega in skrivnostnega leta pred nami. Vsem nam želim, da bi bilo leto 2002 veličastno in velikodušno s srečo, zdravjem, in ljubeznijo. Izpolni naj vsa skrita upanja in podari dovolj veselja tudi za čudovite božične praznike in nepozabno silvestrovanje. Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. In questi giomi di festa in cui 1’ anno che ci ha portato tanta gioia ma anche qualche dura prova ci sta salutando prendiamoci un momento per se stessi e lasciamoci attrarre da quello che di sconosciuto e misterioso ci riserva 1’anno dinanzi a noi. Auguro a tutti un magnifico e generoso 2002, colmo di felicita’, salu Le e amore. Vengano realizzate tutte le speranze nascoste e ci sia offerta tanta felicita’, un lieto Natale e un Veglione di (5. Silvestre indimenticabile. II Sindaco del Comune di Pitano Prof. Vojka Štular Ko življenje postane užitek TERME PALAČE Portorož Programi za obraz in telo. anticclulitni, antirevmatični, shujševalni in sprostitveni programi, zahodne in vzhodne masažne tehnike, bazeni, savne, solariji, fitness ... Odprto vsak dan, tudi ob nodollah, od 7.00 do 21.00 laforaac* I* nzamc*: (K) 69i 50 » LAST MINUTE ©696 50 12 ao 3U% popusta Gostišče *ikr Park Trattoria*Gasthans*1nn PORTOROŽ SOTičiia pot 2r 0*20 Portorož Tri.: 00184» OS <»74 09 SO, fmxz 674 09 Sl Hrana za na dom 031/342-534 041/934-783 imo ribo in »jedi pod PEKO "iv 3 « e0/gm> Ž002 Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 Prvi digitalni laboratorij na Obali - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir & (£=5 \ ... in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLjE Naročila 24 ur na brezplačni telefonski številki 080 22 6^1 PETROL DSKNAKDjN RESORI&CONFERENCE CENTER Ob božičnih praznikih želimo vam in vašim najbližjim vse najlepše in najboljše. ‘Trenutki ujeti v leto 2002 pa naj vam prinesejo obilo osebne sreče, poslovnih uspehov in novih spoznanj. Jioteli ‘Bernardin, d.d. JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN D.O.O. FORNAČE 33, 6330 PIRAN * si Vsem občankam in občanom, uporabnikom storitev našega podjetja ter poslovnim partnerjem, znancem in prijateljem se "ih ifiliiiinili ~i letošnje sodelovanje in želimo vesele h(felilcUlJImmaznike in srečnowim§iweto 2002. Naj naša občina postane bolj zelena, do okolja bolj prijazna. Javno podjetje OKOLJE Piran t DISKONT MARKET PETRA IN i/ BIFE LUCIJA Zahvaljujemo se vam za zaupanje v iztekajočem se letu in vam želimo vesela Gdbične praznike, srečno in uspešno novo leto 2002 rffa6imo vas na ugodne predpraznične nahupef ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov LISTA UNITA dei socialdemocratici Združena lista socialnih demokratov Območna organizacija Piran Lista unita dei socialdemocratici Pirano Drage občanke in občani, volivke in volivci želimo vam prijetne božične praznike, mirno in prijazno leto |SLS 'riSKDl Slovenska ljudska stranka OO PIRAN M 'f Min f < 2002 STEP Lucija, Obala 130, Portorož, tel.: 05/6771-306 STEP Piran, Župančičeva 3, Piran, tel.: 05/6732-850 STEP Izola, Morova 24, Izola, tel.: 05/6417-877 BURJA Nova največja potniška ladja na Slovenski obali Z novo turistično sezono 2002 bo na slovenskem in hrvaškem morju začela prevažati turiste največja turistična potniška ladja BURJA, last ladjarja, samostojnega podjetnika Franca Želeta in njegove soproge Alenke iz Portoroža. Ladja sprejme na krov 225 potnikov in članov posadke in prepričani smo, da sodi med pomembno popestritev slovenske turistične ponudbe. V času izletov bomo na ladji nudili turistom tudi hrano in pijačo. propisit Krajevna skupnost Lucija vošči vsem krajanKam in krajanom Lucije vesele bojfične pravnike in srečno novo leto 2002 Hrvaška in Slovenija Veliko dogovorov brez konenili učinkov V Zagrebu še vedno ni prave politične volje za podpis sporazuma o meji, zato tudi to pomembno področje odprtih vprašanj prenašamo v leto 2002. Pripravljena pogodba o ustanovitvi nove družbe JEK d.o.o. Krško Državi sta v zadnjem obdobju vodili pospešen in intenziven dialog o vseh odprtih vprašanjih. Zlasti decembrski obisk visokih predstavnikov naše države, predsednika Milana Kučana in ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla v Zagrebu s ciljem, da bi vendarle nekoliko omehčala hrvaške sogovornike, lahko štejemo za še en poskus Slovenije, da bi se kaj premaknilo. Vedeti moramo, da se Slovenija približuje datumu, ko bo treba določiti zunanjo (schengensko) mejo EU in če do polnopravnega članstva Slovenije to vprašanje ne bo rešeno, jo bomo pač morali postaviti tam kjer je nekoč potekala administrativna meja med Hrvaško in Slovenijo v okviru SFRJ. In spelje tu vprašanje; kje vse v Istri je ta meja zares potekala? Slovenci vemo, da je Piranski zaliv kar 700 let gravitiral na to območje. Vemo tudi, da je piranska občina dobila v dar 27 hektarov savudrijskega zemljišča, vemo da smo se, ko smo prestopili most na kanalu Sv. Odorika - po domače na Dragonji - znašli na Hrvaškem. Vsa dokazovanja, okrogle mize, zahteve civilne družbe in še tako vljudnostni prijateljski obiski v Zagrebu nič ne pomagajo, če so Hrvati prepričani, da morajo imeti v svoji posesti vse tri zaselke, polovico Piranskega zaliva in neposreden stik z Italijo na morju. Tudi tako imenovani morski dimnik (pravo čudo tega sveta) je rezultat hrvaških in ne naših prizadevanj. Kaj bi se zgodilo, če bi se Slovenija kot naslednica razpadle SFRJ nenadoma odpovedala Osimskemu sporazumu in s tem točki 5 na morju? V takem primeru bi bila nemočna tudi mednarodna arbitraža in vse bi se moralo začeti znova. Verjamemo, da sta se tako Milan Kučan kot dr. Dimitrij Rupel na obisku v Zagrebu v začetku decembra pogovarjala s hrvaškimi kolegi tudi o meji. Predsednik Kučan s predsednikom Mesičem, dr. Dimitrij Rupel pa takoj za tem (5. 12. 2001) s svojim gostiteljem, ministrom za zunanje zadeve Republike Hrvaške Toninom Piculo, predsednikom vlade Ivico Račanom, podpredsednikom hrvaškega sabora Matom Arlovičem, Vesno Pusič in drugimi prijaznimi gostitelji. Prihodnje leto bo že deseta obletnica navezave diplomatskih odnosov Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta vzpostavili diplomatske odnose 6. 2. 1992. Od takrat pa do danes so se ti odnosi razvijali v različnih »temperaturnih« stanjih: vroče - hladno, vendar so se, kot ocenjujejo v našem zunanjem ministrstvu, »razvili v dobre, prijateljske in vsestranske«, čeprav je razpad nekdanje skupne države SFRJ ter razglasitev samostojnosti in suverenosti Slovenije in Hrvaške 25. 6. 1991 (na isti datum, v čemer je veliko simbolike) 25. 6. 1991, odprl vrsto zapletenih in zahtevnih vprašanj, med katera sodi tudi meja na morju, ki ni bila prej nikoli določena, saj zato ni bilo niti najmanjše potrebe. Slovenija pa je živela v prepričanju, da je piranski zaliv njen ali vsaj v njeni izključni pristojnosti, sedaj pa naj bi se zadovoljila s sredinsko črto. V celotnem obdobju je bilo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško podpisanih 35 bilateralnih sporazumov, od katerih jih je 30 v veljavi, v pripravi pa je nekaj novih. Pričakujemo vas v novi trgovini v TPCII '3K^ČN0l/^\ H3?tŠNO ) ŽOOŽ^ - IZDELAVA DIGITALNIH FOTOGRAFIJ • direktno iz diapozitiva • digitalnih fotoaparatov: compact flash, PC card • CD - romov • korektura starih fotografij -izboljšanje kontrasta, ostrine, intenzivnosti barv • fotografiranje svečanosti in porok Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva primorski uMp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, TeL/Fav. 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk RTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper Ustanovitelj in izdajatelj: mtf&Ftnn)® Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140 Adrijana Krajnc VasoviČ s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Na ptuUa^i zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS it. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %. Ministra Rupel in Picula sta na primer 5. 12. 2001 prisostvovala podpisu Sporazuma o sodelovanju med Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev in Zagrebško borzo. Slovenija in Hrvaška sta razvili uspešno sodelovanje tudi na multilateralnem področju (OZN, Svet Evrope, OVSE, SEP). Slovenija je pozdravila in podprla pospešeno približevanje Hrvaške evroatlantskim integracijam, kajti naša politika ve, da bi se z vstopom Hrvaške v EU pomaknila schengenska meja precej južneje in marsikatere skrbi v tej zvezi bi morala prevzeti Hrvaška. Schengenska meja bo kajpak hkrati tukaj tudi vidna ločnica med Balkanom in državami Evropske skupnosti, ki se že sedaj nekako zapirajo. Kaj pomeni prihod novih 1500 policajev na schengensko mejo, na rob Slovenije v Istri, drugega kot večjo kontrolo in zaprtost? Desetletni dialog o skupni državni meji Državi sta v zadnjem obdobju vodili pospešen in intenziven dialog o preostalih odprtih vprašanjih, predvsem o vprašanju ugotovitve in določitve meddržavne meje, so zapisali na Ministrstvu za zunanje zadeve. Dialog in pogajanja so potekala na ravni predsednikov vlad, ministrov in strokovnih pogajalskih skupin obeh držav. Kar nekaj članov diplomatskih komisij za mejo so tudi zamenjali. Dne 19. 7. 2001 je Vlada Republike Slovenije sprejela pobudo za sklenitev Pogodbe med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo o skupni državni meji, ki sta jo parafirala predstavnika obeh vlad. Istega dne je to storila tudi Vlada Republike Hrvaške. Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zunanjo politiko je na svoji 14. redni seji, ki je bila 25. 7. Bo zakon o izvrševanju proračuna prinesel višji DDV? Vlada Republike Slovenije je že predlagala državnemu zboru naj sprejme odločitev, da se s 1. januarjem 2002 povišata stopnji davka na dodano vrednost z 19 na 20 % oziroma z 8 na 8,5 %. Vse obveznosti, ki nastopijo po računih s 1.1. 2002 ali pozneje, bo treba torej zaračunati oziroma poravnati z novimi davčnimi stopnjami. Nekaj težav lahko nastane ob popisu zalog, tiskanjem novih obrazcev, računalniškim programiranjem in podobno. Se dobro, da se Vlada tega ni spomnila sredi leta. Državni proračun bo na tak način bogatejši za nekaj milijard tolarjev, žal pa bodo višje stopnje DDV vplivale tudi na višje stroške poslovanja in s tem tudi na inflacijo. 2001, obravnaval pobudo za sklenitev pogodbe med RS in RH o skupni državni meji in z osnutkom pogodbe in se z njo strinjal. 19. 7. 2001 sta vladi RS in RH potrdili tudi osnutek meddržavne pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Slovenski parlament je 19. 7. 2001 ratificiral Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. S tem sporazumom naj bi se izboljšale življenske razmere obmejnega prebivalstva in okrepilo naj bi se gospodarsko sodelovanje med subjekti obeh držav na obmejnem območju. Sporazum je začel veljati 5. 9. 2001. Vlada RS je 29. 11. 2001 imenovala slovensko delegacijo v Stalni mešani komisiji za to področje. Na Dunaju je bil podpisan tudi nasledstveni sporazum po SFRJ. Gre v bistvo za velik napredek pri podpisovanju raznih sporazumov in dogovorov, kar je vsekakor tudi zelo naporno. V letu 2002 pa nas čaka velik zalogaj- sporazumeti se bo treba o dokončni državni meji na kopnem in na morju. Hrvaška naš tretji najpomembnejši gospodarski partner V letu 2000 je bila Hrvaška naš tretji najpomembnejši izvozni trg, saj smo ttja izvozili za 688,3 milijona ameriških dolarjev blaga in storitev. Po uvozu je Hrvaška naš peti zunanjetrgovinski partner, saj smo od tam uvozili za 447,6 milijona ameriških dolarjev blaga in storitev. Slovenski izvoz v Republiko Hrvaško se tudi leto povečuje, medtem ko se uvoz iz Hrvaške zmanjšuje. Po podatkih Banke Slovenije je 45 % vseh slovenskih neposrednih naložb v tujini prav na Hrvaškem. Razrešen dolgoletni spor o nuklearki v Krškem Vlada Republike Slovenije je na 37. seji 19. julija 2001 sprejela poročilo z usklajenim besedilom pogodbe med hrvaško in slovensko vlado o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Nuklearna elektrarna Krško d.o.o. se preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo, katere družbenika sta HEP d.d. in ELES GEN d.o.o. (nova dražba v 100 % lasti ELES d.o.o.), vsak po polovico. NEK d.o.o. bo ustanovljena za določen čas in sicer do konca postopka razgradnje nuklearke. Slovenska stran se obvezuje pokriti vse stroške in prevzema vse finančne učinke, povezane s prevzemom električne energije od 1.8. 1998 do datuma ponovnega prevzema električne energije s strani HEP d.d. oziroma najkasneje do 30. 6. 2002. Hrvaška stran (HEP d.d.) odstopi od vseh terjatve za škodo, nadomestila za nedobavljeno električno energijo in nadomestila za uporabljeni kapital. NEK d.o.o. odstopi od terjatev za uporabljeni kapital. V družbeni pogodbi med Elekrogospodarstvom Slovenije, Ljubljana (ELES d.o.o) in delniško družbo Hrvatska elektroprivreda Zagreb je zapisano, da je vrednost osnovnega kapitala nove družbe 84,723 milijarde SIT in da imata družbenika vsak polovico osnovnega vložka. Delitev poslovnega deleže ni dovoljena. Družbenik tega poslovnega deleža tudi ne sme obremeniti z zastavno ali drugo pravico brez izrecnega pisnega soglasja drugega družbenika. Franc Krajnc Državni svetnik sprašuje Dr. Zoltan Jan, državni svetnik iz Nove gorice o ponavljajočem se cestno-prometnem infarktu, ko zapade nekaj centimetrov snega Državni svetnik dr. Zoltan Jan je Državnemu svetu RS postavil pisno vprašanje: »Ministrstvo za promet in zveze naj pojasni, katere ukrepe je oziroma bo izvedlo, da cestni promet v Republiki Sloveniji ne bo vsako leto znova in znova doživel prometnega infarkta, ko zapade nekaj centimetrov snežnih padavin. Državni svetnik Jan piše , da Republika Slovenija namenja velika proračunska sredstva za zimsko vzdrževanje cest, vendar se že vrsto let dogaja, da doživi cestni promet pravi infarkt vsakokrat, ko zapade nekaj centimetrov snega, ker ceste niso pravočasno posute in tudi ni drugih intervencij. Tako nastaja velika materialna in gospodarska škoda, prihaja pa tudi do poškodb udeležencev v prometu. V zadnjih treh letih zastojev niso povzročile izredne padavine, pač pa le nekaj centimetrov snega, ki bi ga cestna podjetja, s katerimi ima država sklenjene pogodbe, morala z lahkoto odpraviti. Doslej javnost še ni bila obveščena, da bi pooblaščeni organi kakorkoli sankcionirali nevzdržno stanje ali vsaj temeljito raziskali vzroke za stanje, ki se v takšnih okoliščinah ne pojavlja nikjer drugje. Vedno znova se objavljajo le izgovarjanja na nedisciplinirane udeležence v prometu, nikoli pa se ne ukrepa proti tistim, ki prejemajo velika javna sredstva, ne glede na to ali izpolnjujejo svoje dolžnosti in pogodbene obveznosti, piše dr. Zoltan Jan. to Urad Vlade za informiranje Izdali so že 35 publikacij na temo EU Pred kratkim so na Uradu Vlade za informiranje v Ljubljani izdali brošuro Slovenke in Slovenci v Evropski uniji, kije izšla v okviru programa , s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o procesu vključevanja v EU ter o posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank. Doslej so o tej temi na Uradu za informiranje med drugim izdali že 35 različnih publikacij, sporoča Matjaž Kek, svetovalec vlade. Brošura Slovenke in Slovenci v Evropski uniji je namenjena najširšemu krogu bralk in bralcev, saj v njej predstavljajo konkretne posledice, ki jih vstop Slovenije v EU prinaša za šolarja oziroma študenta, delavca, nezaposlenega, malega podjetnika, kmeta, tujca, umetnika, invalida, gospodarstvenika, raziskovalca, potrošnika, turista, upokojenca in državljana. Spremembe, ki jih prinaša vključevanje v EU prikazujejo v brošuri skozi oči posameznikov z intervjuji s konkretnimi osebami, ki izražajo svoja mnenja in pričakovanja v zvezi s članstvom ter navajanjem konkretnih dejstev, ki so relevantna za vsako od naštetih skupin. Več konkretnih informacij, tudi glede naročil zanimivih brošur, vam bodo posredovali na evrofonu 080 2002 ali na naslovu: Evronabiralnik, Slovenska 29, 1000 Ljubljana, ali na elektronski naslov evrofon@gov.si. Spletna stran: http://evropa.gov.si. Evrobilten ne izhaja več Mesečnik Evrobilten zaradi pomanjkanja denarnih sredstev že nekaj mesecev ne izhaja več. Pri Uradu Vlade za informiranje so se odločili, da ga bodo skušali nadomestiti z EU elektronskimi novicami, zato so temu primerno prenovili njihovo spletno stran (http://evropa.gov.sn in na njej bolj sistematično uredili in aktualizirali dogodke povezane s slovenskim vključevanjem v EU. Filozofsko obarvani piranski dnevi arhitekture 2001 Tridnevni 19. mednarodni seminar na temo Arhitektura in kontekst se je končal 25. novembra 2001 v Kongresnem centru Bernardin s podelitvijo nagrade Piranesi 2001, ki jo je prejel Italijan Cino Zucchi za kompleks večstanovanjskih stavb v urbanem središču Benetk. Županja Občine Piran Vojka Štular je napovedala velikopotezni načrt prenove središča Portoroža. Županja Vojka Štular napoveduje prvi večji projekt ureditve središča Portoroža Priznanje Piranesi 2001 so prejeli češki arhitekti Peter Hajek, Jaroslav Ana Čeligoj, Lea Kregar, Uršula Oitzl, Neža Saje, Tina Verk in Miha Završnik. Njihov mentor je bil profesor Janez Koželj. Sicer pa so bili letošnji 19. Dnevi arhitekture 2001 (vsaj na trenutke) zastavljeni abstraktno, morda nekoliko filozofsko, za laike težko razumljivo, kar se je zlasti izkazalo pri skoraj enournem predavanju Angleža Andrevva Benjamina. Govoril je o kozmopolitski (svetovljanski) arhitekturi, o simbolih, ornamentih, sovražnosti ljudi do »monumentov« ( na primer Bastilje) ter o Nitschejevih filozovskih formulacijah, mitih in identifikacijah: »Wir heimatlosen« (mi brezdomci), razumevanju arhitekture drugega. »Brezdomnost doma je izraz modernosti«. Morda pa se bodo zbrani arhitekti kdaj lotili tudi kaj bolj konkretnega, na primer; pred nami je staro mestece Piran. Kaj Tradicionalno srečanje arhitektov Klasek in Jan Sepka za prenovo trga v Olomucu. Prvič letos je bilo tudi podeljeno študentsko priznanje piranesi za nalogo Slovenska plaža, ki rešuje ureditev obale od Kopra do Izole, kar je trenutno tudi nadvse aktualno. Prejeli so jo študentje Fakultete za arhitekturo v Ljubljani lahko storimo zanj, če smo že tu... Številne arhitekte je pozdravila (in pohvalila organizatorje) piranska županja Vojka Štular, ki je napovedala prvi večji projekt -ureditev središča Portoroža s predvideno prenovo starega hotela Palače. Sc v TPC Lucija bojijo konkurence? Informa Portorož, ki izdaja Primorski utrip je na prošnjo za soglasje Upravnega odbora TPC Lucija za postavitev kioska za namene trafike po dveh mesecih čakanja prejela nadvse zanimiv odgovor. »Prosilcu se ne dovoli predlagano soglasje za izvajanje dejavnosti v objektu TPC Lucija, z obrazložitvijo, da bi le ta pomenila direktno konkurenco nekaterim izvajalcem dejavnosti v objektu. Predsednik UO TPC Sergio Krbavčič.« Informa Portorož je po poprejšnjih predlogih nekaterih tamkajšnjih podjetnikov in trgovcev tudi uradno zaprosila UO za soglasje za postavitev premičnega kioska za namene trafike na osrednjem hodniku pod stopnicami TPC II za namene prodaje časopisov, revij, cigaret, kolekov in podobnega. Podobno ponudbo ima že Hartis. Predlagala je tudi, da bi bilo koristno velik prostor v TPC nekako izkoristiti tudi za manjše razstave, nastope, prireditve, skratka popestriti življenje v TPC, kar so nekateri toplo pozdravili, a UO očitno misli drugače. So se dejavniki okrog Upravnega odbora zabarikadirali v geto in ne bodo spustili noter več nobenega, ki bi rad naredil kaj več, ali pa so se preprosto ustrašili konkurence? Izjavo o varnosti si lahko napišete tudi sami 31. 12. 2001 poteče zakonski rok za pripravo izjave o varnosti, razen za samozaposlene, ki ne zaposluje delavcev in kmete, za katere poteče rok 31.12.2002 Poglavitni namen zakona o varnosti in zdravju pri delu (UL RS št. 56/99 in 64/01) je preprečevanje poškodb pri delo in zdravstvenih okvar ter poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom. Določbe zakona se uporabljajo v vseh dejavnostih, v gospodarstvu, negospodarstvu, tudi v javni upravi. Veljajo za delodajalce, delavce, in samozaposlene. Za vsako od naštetih kategorij zakon našteva obveznosti. Delodajalci so dolžni opredeliti nevarnosti in oceniti tveganje za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar na delovnem mestu ter pripraviti pisni dokument - izjavo o varnosti. V njej, po posvetovanju z delavci, določijo varnostne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje tveganj. Posvetovanje z delavci in priprava izjave o varnosti je osrednji del preventivnih aktivnosti za zagotovitev varnega in zdravega dela delavcev. Izjava o varnosti sama po sebi ne bo preprečila nesreč pri delu in poklicnih bolezni. Izdajo tega dokumenta mora spremljati visoka varnostna kultura in pripravljenost delodajalca ustvariti pogoje za izvedbo politike varnosti in zdravja pri delu, začrtane v izjavi o varnosti, je v uvodu zloženke za to področje zapisal minister dr. Vlado Dimovski. Izjavo mora sprejeti vsak delodajalec - tudi kmetje in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposlujejo drugih oseb. Ocena tveganja je strokovno opravilo, katerega namen je z varnostnimi ukrepi obvladati tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar delavcev, ki so posledica dela. Izjava o varnosti mora biti dostopna vsem delavcem, zlasti pa tudi delavskemu zaupniku. Ustreznost izjave presoja inšpekcija za delo v okviru inšpekcijskega nadzorstva. Za varno in zdravo delo delavcev je odgovoren delodajalec in se te odgovornosti ne more otresti. Kdo lahko izdela oceno tveganja? Izdela jo lahko tudi delavec sam, ali pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima dovoljenje za delo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Koristne informacije lahko najdete v Uradnem listi št. 30/2000 in na spletni strani Urada RS za varnost in zdravje pri delu: http://www.gov.si/mddsz/ uvzd/index.htm. In koliko stane izdelava izjave? Če ste pametni in če imate do 10 zaposlenih in si jo napišete sami ne stane nič. Č pa vam jo pripravi ponudnik, ki je zagrabil možnost hitrega zaslužka vas bo izjava stala tudi do 50 ali več tisočakov. Svoje storitve zavarovanja na to temo ponuja tudi zavarovalna družba Adriatic in še kdo. Turizem Skromna bera turističnih prenočitev Do konca novembra 2001 smo v Sloveniji našteli le za 6 % več turističnih prenočitev, kar pa ne pomeni da bo tako skromen tudi denarni izkupiček. Po podatkih statističnega urada RS smo v Sloveniji do konca novembra 2001 našteli 5.906.336 prenočitev domačih in tujih turistov, kar je v primerjavi z lanskimi enajstimi meseci 6 % več. Prenočitev domačih turistov je bilo je 2.726.136 ali odstotek manj, prenočitev tujih turistov pa je bilo 3.180.200 ali 12 odstotkov več. Turistov, ki so ustvarili vse te prenočitve je bilo 1.688.588 ali 6 % več. Domačih turistov je bilo za odstotek manj, tujih pa 11 odstotkov več. Podatki kažejo, da so tudi letos pri nas v Sloveniji največkrat prespali turisti iz Nemčije, saj so ustvarili 765.969 prenočitev kar je 14 % več kot lani. V strukturi vseh tujskih prenočitev predstavljajo prenočitve nemških turistov 24 %. Sledita Italija in Avstrija. Italijanski turisti so prenočevali pri nas 557.342 krat (+4%), avstrijski pa 461.225 krat (+18 %). Naj višje indekse rasti števila prenočitev so dosegli turisti iz nekoliko bolj oddaljenih dežel: Belorusija (674), Norveška (156), Avstralija (155), Irska (147) in Ruska federacija (138). Hotelski direktorji že dobivajo na mizo prve ocene o letošnjem tekočem poslovanju. Ocene so zaenkrat ugodne. Preventivni radar Na obalnem območju (občine Piran, Izola, Koper) poteka v času od do 21. decembra 2001 preventivno merjenje hitrosti. Preventivni radar VIASIS izmeri hitrost bližajočega se vozila in to prikaže na velikem displeju in izpiše: »VOZILI STE ??? KM/H«. Namen preventivnega radarja je opozoriti voznike na hitrost. Postavljen bo predvsem v bližini vrtcev, osnovnih in drugih šol. Vsi podatki so zabeleženi, ter se jih nato shrani v računalniku. Naprava je uporabna tudi za štetje prometa. Dne 12. 12. 2001 je bil postavljen semafor v občini Piran na območju Lucije (Šolska ulica, Liminjanska cesta), na območju Portoroža (Belikriška cesta) in na območju Strunjana. Prav tako na drugih lokacijah. V Sečovljah bo postavljen 20. in 21. 12. 2001. V dneh 13., 18. in 19. decembra 2001 bo postavljen na območju občine Koper. Dne 14. in 17. decembra 2001 bo radar deloval na območju občine Izola, sporoča Bogdan • Pajek, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Piran. Hiter razvoj ni vedno dober Danes nihče ne more razumeti zakaj snovalci hitrega razvoja Lucije v preteklosti niso predvideli zadostnega števila parkirnih mest, čeprav je bilo prostora dovolj. Ljudje tudi ne morejo razumeti zakaj gradijo tako ozke ceste med stanovanjskimi stolpiči, če so v pritličnih prostorih poslovni lokali, ki potrebujejo dostavo. Nekateri sedaj vidijo edino rešitev v pobiranju parkirnine na štiripasovnici, pred stanovanjskimi stolpiči pa bi najraje postavili zapornice in opozorilne table. Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Lucija mag. Patrick Vlačič je 3. 12. 2001 v prostorih KS Lucija sklical 1. zbor krajanov za stanovanjske stolpiče nasproti TPC in nanj povabil tudi predstojnika Urada za okolje in prostor Borisa Kočevarja in predstojnika Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo Andreja Furlana. V Krajevni skupnosti Lucija so se odločili za sklic ločenih zborov , saj želijo tako dobiti čimveč informacij od krajanov oziroma stanovalcev, da bi potem v doglednem času poskušali najti najprimernejše rešitve. Dejstvo namreč je (na to so opozarjali tudi krajani), da tudi v Luciji, ki seje zadnja leta hitro razvijala, že primanjkuje parkirnih mest, zlasti pred stanovanjskimi stolpiči in okrog Trgovsko poslovnega centra. Tako se lahko kaj hitro zgodi sindrom Pirana, česar pa si nihče ne želi. Stanovalci se upravičeno jezijo, ko pridejo iz službe in doma pred lastnim stolpičem ne morejo parkirati. Tudi cesta, po kateri se je mogoče pripeljati do stolpičev Obala 127, 125 in 123 je večkrat zatrpana z avtomobili. Nekateri so zahtevali postavitev zapornic, drugi bi postavili opozorilne table, nekdo je navrgel idejo, da bi na štiripasovnici v Luciji uvedli modre cone in bi torej tudi v tem predelu občine Piran začeli pobirati parkirnino. S tem seveda ne bi pridobili več parkirišč ampak bi povzročili še večji pritisk na prosta parkirišča pred stanovanjskimi stolpiči. Skoraj neverjetno je, da bo tudi Lucija, ki je pred pozidavo imela dovolj prostih površin, verjetno kmalu doživljala prometni kaos. In kdo bi za to lahko prevzel odgovornost? Kaj pravita občinska _________uradnika?_____________ Oba občinska uradnika, Boris Kočevar in Andrej Furlan, sta pripravila pisne predloge kako urediti mirujoči promet v Luciji. Boris Kočevar je dejal, da je na Občinskem svetu zahteval, da se za vsak nov objekt zagotovi tudi ustrezno število parkirnih mest. V predlogu rešitev je zapisal, da se večji del stanovanjskega blokovnega naselja Lucija nahaja med štiripasovnico in regionalno cesto v Luciji, kjer je problematika parkiranja najbolj pereča, zlasti ob delavnikih. Doslej so za potrebe stanovanjskih stolpičev namenili praviloma premalo parkirnih mest. Na primer pred blokom št. 117 je le 7 parkirišč, pred blokom 119 9 in tako naprej. Če pa upoštevamo še poslovne prostore in zunanje obiskovalce ter poleti še turiste, je zmeda popolna. V Luciji je predvidena gradnja še štirih novih stanovanjskih stolpičev (na območju sedanje uprave in skladišč M -Dregro). Tam naj bi bilo dovolj parkirišč. Prazne garažne hiše in izgubljena parkirišča Samo v Luciji in v Portorožu je na voljo že okrog 450 parkirnih mest v garažnih hišah. V TPC II je ta žal prazna, ker je treba parkiranje plačati. Podobno je z garažno hišo pred Metropolom, ki naj bi bila manj kot 50-odstotno zasedena. Še najbolj funkcionalna je garažna hiša za potrebe kupcev v Merkurju in Tušu v obrtni coni v Luciji. Pred Hartisom in Blue barom je bilo nekoč veliko parkirišče (za okrog 60 avtomobilov), sedaj pa tam raste plevel namesto, da bi organizirali vsaj kakšno tržnico ali kako drugače oživili ta neizkoriščeni prostor. Zazidalni načrt Lucija I nadaljevanje predvideva parkirišča pred Pošto, na zemljišču Marine, izgradnjo novega parkirišča, kot tudi nova parkirišča na območju bodočega atletskega stadiona. Prav tako ta načrt predvideva ureditev določenega števila parkirišč ob Ukmarjevi ulici in na mostu čez potok Fazan. Predvideno je tudi povečanje sedanjega parkirišča ob telovadnici (okrog 40 do 50 parkirnih mest). Nova parkirišča so predvidena tudi ob sedanjem Diskontu v Luciji. Ne ve pa se kdaj bodo stanovalci in lastniki poslovnih prostorov v stanovanjsko-poslovnih stolpičih obala 123, 125 in 127 dobili obljubljeno vzporedno dostopno cesto? Pavel Godnič iz Lucije je dejal, da je bilo tudi v Luciji v preteklosti odvzeto blokom veliko zemljišč. Nekatere površine so bile oddane za 99 let. Trdi tudi, daje edino parkirišče nasproti Krajevne skupnosti Lucija, na katerem sedaj parkirajo kamioni, še družbena lastnina. Odgovora, ali je to res nismo dobili. Danko Juretič, direktor Ogrevanja Piran je dejal, da nikakor ne smemo problemov Pirana prenesti v Lucijo. Premru Lovšinova je vprašala ali si stanovalci smejo postaviti lastne opozorilne table in zapornice? Tudi Radmila Sabljič, ki ima poslovni prostor na Obali 127 je mnenja, da bi bila postavitev zapornic, ali vsaj opozorilnih tabel prava in edina rešitev. /•----------------------------N S prihodom Upravne enote iz Pirana v TPC II Lucija se bodo prometne razmere še poslabšale v_____________________________ Andrej Furlan: »Nedvomno je mogoče ugotoviti, da postaja Lucija problematična zaradi pomanjkanja parkirišč. V Luciji gre že sedaj za veliko koncentracijo, tako prebivalstva kakor tudi poslovnih in upravnih prostorov. Sredi januarja 2002 prihaja v TPC tudi piranska Upravna enota. V trenutnih danih razmerah bo problem mirujočega prometa in s tem parkiranja, vsak dan težji. Neznosno postaja stanje znotraj naselja ob stanovanjskih stolpičih, saj imajo družine po več vozil, obstoječa parkirna mesta pa niti približno ne zadoščajo. Med bloki zaznavamo nameščanje tehničnih naprav za prisvojene parkirne bokse tudi na javnih površinah. Problem prilastitev javne površine lahko povzroči zaradi neenakosti občanov tudi hude težave in spore. Podoben primer že zaznavamo v okolici bloka Obala 93. Sicer pa si že sami stanovalci v blokih poskušajo urediti znosne razmere na lastnih parkiriščih, vendar so njihovi poskusi v upravnih postopkih zavrnjeni zaradi neustreznih določb veljavnih odlokov in zakonov (primer Ukmarjeve ulice, kjer je bila odločba z Upravne enote zavrnjena za postavitev zapornice). Kdaj nadzor? Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo bo pričel z nadzorom statičnega prometa takoj, ko bo v funkciji nova avtobusna postaja pri TPC. Stavbenik Koper je dolžan urediti tudi zakonito postavitev prometne signalizacije, ki bo zagotavljala zakonito ukrepanje občinskih redarjev. Soočamo se s čudnim problemom: v Luciji imamo sedaj že dve garažni hiši, ki pa nista izkoriščeni. Po drugi strani je treba upoštevati dejstvo, da bodo novi objekti v Luciji (cerkev, dom ostarelih, poslovno trgovski center M-Degro, novi stanovanjski stolpiči, apartmaji v TPC...) vezali nase veliko število parkirišč.« Je dovoljeno postavljati zapornice? Na vprašanje, ali si stanovalci smejo sami postaviti zapornice na svojih parkiriščih ali opozorilne table, je Andrej Furlan dejal, da za to ni ovir, če gre za zasebno zemljišče. Problem pa lahko nastane takrat, če je površina v mešani lasti, torej tudi javna. Tudi na Primorskem imamo mojstre V Ljubljanskem hotelu Lev so 15. novembra 2001 slovesno podelili mojstrske diplome 187 obrtnim mojstricam in mojstrom, med katerimi so tudi nekateri obrtniki iz južne in severne Primorske. Med uglednimi gosti na podelitvi diplom so bili tudi predsednik republike Milan Kučan, predsednik DZ Borut Pahor, ministrica dr. Lucija Cok in minister dr. Vlado Dimovski. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah je ob tem dejal, da je OZS že večkrat dokazala, da je sposobna izpeljati tudi tako velike projekte, kot je oživitev mojstrskih izpitov. Na Primorskem imamo kar dve mojstrici kozmetične nege. To sta postali Maja Kolnik Švara iz Izole in Emilija Prosen iz Ilirske Bistrice. Marjan Čubej iz Nove Gorice je postal elektro-inštalaterski mojster. Kar nekaj je frizerskih mojstric oziroma mojstrov: Silva Baruca Jakomin iz Kopra, Nada Antončič iz Izole, Mirjana Bradaševič in Tatjana Košane -Koper, Sonja Mrhar-Nova Gorica, Nives Saftič - Ilirska Bistrica, Mitja Tavčar - Sežana. Slavko Pirih iz Tolmina je postal dimnikarski mojster. Danilo Vrenjak iz Portoroža pa si je pridobil naziv mojster avtomehanik. Nimamo pa na primer mojstric ali mojstrov avtokleparstva in šivilstva. DeSUS Piran za dom upokojencev Demokratična stranka upokojencev Piran je skupaj z Društvom upokojencev že leta 1998 sklicala sestanek zainteresiranih in odgovornih v občini Piran z namenom, da bi spodbudili odgovorne za določitev lokacije, nakup ali gradnjo doma ostarelih. Podlaga za sklic sestanka je bila strokovno izdelana študija, ki zajema statistične podatke in nadaljnjo strategijo oziroma oceno potreb po domu v občini Piran do leta 2025. Studijo sta izdelala dr. Božidar Opara (DeSUS) in direktor Doma upokojencev Izola Ljubo Klanjšček. Pavel Godnič, predsednik občinske organizacije DeSUS Piran pravi, da so takrat zavzeli enotno stališče, daje dom upokojencev v Piranu potreben in sicer z zmogljivostjo 120 do 150 mest. Že naslednje leto je županja Vojka Štular z ostalimi predstavniki Občine Piran resno pristopila k pripravam in Občina Piran je za leto 1999 zagotovila milijon SIT in sicer za iskanje možne lokacije nekje v Luciji. To je sedaj že določeno s spremembo planskih dokumentov. Še pred tem pa seje veliko ugibalo, ali ne bi bil primeren za starejše občane bivši zdravstveni dom v Portorožu. Vsekakor bi to stavbo v Portorožu bilo dobro po 50 letih rešiti iz sodnih mlinov. In kaj pomeni dom za Pirančane? Jesen življenja v svojem kraju, sprehajanje po že znanih poteh, srečevanje s prijatelji, starimi znanci..., ob zagotovljeni oskrbi in zdravstveni negi. Praktično, prehod v dom brez stresov. Decembrski sklepi Občinskega sveta Piran obetajo, da bomo tudi v naši piranski občini v doglednem času imeli dom upokojencev, pravi Pavel Godnič. Minister But obiskal Padno Kako spodbujati kmetijstvo in ekonomijo na vasi? isiilii Kako spodbujati kmetijstvo in ekonomijo na vasi? Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But si je skupaj z županjo Občine Piran Vojko Stular 1. decembra 2001 na povabilo tamkajšnjih gostiteljev ogledal oljčnik Albina Grižona, nato so gostje skupaj obiskali torklo Ternav v Krkavčah. V kulturnem domu v Padni je sledila kar malce burna okrogla miza o perspektivah kmetijstva in ekonomije na vasi. Sledil je zanimiv kulturni program v galeriji Božidarja Jakca, kjer so nastopili Šavrinke, Kvartet 7 plus in istrska folk skupina Vruja. Delovni dan se Na fotografiji Primorskega utripa: Minister Franci But in županja Vojka Štular prvič skupaj v Padni obirata oljke želijo. Poseči bo treba tudi z revizijo tako imenovane gozdne meje oziroma gozdnega katastra. Ali je so nam res potrebni manj vredni gozdovi in ali tam ne bi kazalo raje gojiti trajne nasade, oljke, saditi zelenjavo...« Vsekakor ostaja osnovno vprašanje, kako spodbuditi zanimanje za obdelovanje zemljišč. Po drugi strani pa v EU že določajo kvote in torej predpisujejo, koliko mleka, sira in podobnega sme pridelati posamezni kmetovalec, ker v razviti Skupen paket razvoja podeželskih ekonomij Zakaj ostati na vasi? Minister je napovedal skupni paket razvoja podeželskih ekonomij. Seveda ob finančni pomoči njegovega ministrstva, ministrstva za delo, gospodarskega ministrstva ter sredstev iz evropskega programa SAPARD - za štiri razvojne programe. Tako naj bi za te namene že prihodnje leto poskušali pridobiti 2 milijardi tolarjev sredstev. V okvir programa regionalnega razvoja naj bi bilo prihodnje leto vključenih že 400 kmetij ali dejavnosti na podeželju. Denis Goja, predsednik TD Škurša, je ob tem prepričan, da bi njihova vas Padna morala priti v program Phare. V vasi želijo razvijati tudi turizem, a kaj ko nimajo niti gostilne niti trgovine. Nekaj koristnih predlogov kako s kmetijstvom naprej sta podala tudi Boris Jež iz Kmetijsko gozdarske zbornice in dr. Marko Koščak. Kritični kmetovalcev nastop dveh Minister But se v galeriji Božidarja Jakca rokuje s Šavrinkami, ki so mu podarite kaseto. Ana Ternav pozdravlja ministra v njihovi torkli, Krkavče 97 je končal s pokušino domačih vin in specialitet v kantini Vojka Grižona v Padni. Minister But je na okrogli mizi povedal, da se bo Slovenija in s tem njeno kmetijstvo, po vsej verjetnosti že leta 2004 znašla Evropski zvezi, od koder nam že sedaj, ko smo le še nedolžna pridružena članica, pošiljajo direktive kako se moramo obnašati. Opozoril je na velik problem zaraščanja slovenske krajine in obalno-kraško območje ni nobena izjema. Tam, kjer gojijo oljčnike in vinograde še nekako gre, pogled na ostalo krajino pa je včasih kar žalosten. »Osebno se bom zavzel za spodbudno prodajno-nakupno politiko Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Ta ima v svoji lasti kar 400 tisoč hektarov raznih zemljišč. Kaže pa, da jih raje daje v najem kot, da bi zemljo začel prodajati zainteresiranim obdelovalcem. Res pa je, da obstaja velik problem lastniške in posestne strukture. Veliko je razdrobljenih zemljišč. »Sam bom predlagal, da sklad postane del kmetijsko zemljiške politike.« Tistim, ki zemlje ne obdelujejo jo je treba na nek način vzeti in dati onim, ki si to zares Evropi že nekaj let vlada kriza izobilja. Kmetje kot kaže neradi poslušajo že znane pravljice o možnostih njihovega razvoja in želijo konkretne odgovore. Še dobro, da sta v Padni bila glasna le dva večja kmetovalca, sicer bi se razprava v dokaj mrzlem prostoru še podaljšala. Pino Klabjan iz Ospa je opozoril na dejstvo, da je na Koprskem veliko razlastitvenih postopkov zaradi nove trase avtoceste. Tudi on je med njimi in ni dobil ustreznega nadomestnega zemljišča. Gabrijel Bažec iz Sv. Petra pa je nasprotoval temu, da bi območje Ribile v Sečoveljski dolini namenili za gradnjo golfa. Trdil je tudi, da so pred dvema letoma tam zaradi golfa zvrtali dve vrtini. Pozneje seje izkazalo, da vrtine niso bile napravljene zaradi golfa. Torkle bodo aktivne vse do Božiča Letošnja bera oljk kljub suši ni tako slaba Slovenski oljkarji si bodo letošnje leto zapomnili zaradi hude poletne suše in poznih obilnih padavin. Ponekod so bila oljčna drevesa skoraj prazna, ponekod prepolna. Količine nabranih oljk pa so podobne lanskim, tudi na račun 400 ha novih nasadov. Že dodobra oljarni v Novi vasi še stiskajo oljke na klasičen način, izgub pri prešanju takorekoč ni ali je minimalna, oljke pa so letos navrgle povprečno okrog 18 %. To vsekakor ne more biti pravilo, saj so se nekateri morali zadovljiti tudi s 13,9 odstotnim izplenom. V oljarni Viktorja Peroše so zaračunali 4000 SIT (na 100 kg) ali pa je treba pustiti 2 litra olja. V Izoli je nekoliko dražje. Pri Peroši lahko oljčno olje tudi kupite - po 2000 SIT za liter. Streljaj proč v Karkavčah je znana oljarna Ternav, ki stajo 1. decembra obiskala minister Franci But in županja Vojka Štular. Slovenski oljkarji lahko preberejo veliko koristnih nasvetov o oljkarstvu v glasilu Društva oljkarjev Slovenske Istre, Oljka. Gospa Peroša (torkla v Novi vasi) ocenjuje, da bo olje kljub vsemu odlično. Klasičen način stiskanja oljk v Novi vasi izsušeni plodovi so se napili vode in nabreknili. Veselja je bilo konec šele ob spoznanju v torkli, saj je bila oljevitost ponekod pod dolgoletnim povprečjem. V oljarni Peroša v Novi vasi so nam povedali, da je letos k njim pripeljalo oljke okrog 1000 pridelovalcev. Imajo dve stiskalnici (preši) , manjšo za 150 kg oljk (ali za celo nekaj manjšo količino oljk) in večjo za 200 kg. To je zlasti zanimiv podatek za posameznike, ki ne pridelajo veliko oljk in bi si kljub temu radi odnesli domov svoje olje. Njihova torkla zmore 350 kg oljk na uro, delovala pa bo vse do Božiča, so dejali. V edini Ali m: nasilje nad ženskami stopnJii|e? Kaj vse se skriva za podatkom, da naj bi bila vsaka peta ženska pretepena in vsaka sedma posiljena. Koliko lahko žrtvam nasilja pomagajo policija, nevladne organizacije in centri za socialno delo? Na fotografiji: Javna tribuna Nasilje nad ženskami. Dvorana Pinja KS Portorož, 27. 11. 2001 Ženski forum ZLSD Piran je 27. novembra 2001 v prostorih KS Portorož organiziral javno tribuno z naslovom Nasilje nad ženskami, dan prej pa je na Tartinijevem trgu v Piranu organiziral tudi stojnico s propagandnim in informativnim materialom. Na javni tribuni v Portorožu, ki jo je vodil tajnik ZLSD Piran Sebastjan Jeretič, organizirana pa je bila v okviru kampanje ozaveščanja ob mednarodnem tednu boja proti nasilju nad ženskami in otroki, so sodelovale Alenka Kovšca, predsednica Ženskega foruma ZLSD in državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, zadolžena za vprašanje družine. Milica Maslo -predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran, Marija Perkovič - direktorica Centra za socialno delo Koper in Lorena Deželan, članica Ženske svetovalnice - nevladne organizacije. Izhodiščno vprašanje je bilo, kako je mogoče, da ob miselnem napredku, ki označuje začetek tretjega tisočletja, tema nasilja nad ženskami še vedno ostaja na dnevnem redu. Udeleženke javne tribune (žal jih ni bilo veliko) so najprej poslušale uvodne misli, ki sojih predstavnice ženskega foruma, svetovalnice in Centra za socialno delo podkrepile z nekaterimi podatki. Mednarodne raziskave kažejo zastrašujoče razsežnosti pojavov nasilja nad ženskami in otroki. Prav neverjeten je podatek, ki smo ga že večkrat lahko slišali, da naj bi bila posiljena vsaka sedma ženska, vsaka peta pa pretepena. Kje se to vse dogaja, kakšni so vzroki in kaj lahko v takih primerih stori žrtev, so bila temeljna vprašanja, na katera pa nihče ne more dati natančnega odgovora, saj v resnici ne vemo kaj se dogaja za zidovi, v družini, če žrtev nasilja ne prijavi in raje trpi do onemoglosti. Žrtev nasilja bi morala biti bolj zavarovana. Z mesta nasilnega dejanja bi se moral umakniti nasilnež, a največkrat se dogaja to, da si mora poiskati varno zatočišče žrtev, seveda, če ga le lahko tako hitro najde. Ko se po določenem času vme domov, se zgodba ponovi. Hudo je, če mora vse to doživljati otrok, ko opazuje nenehno prepiranje staršev, pretep, zlorabo in kletvice. To pri otroku pušča globoke posledice, kar se ponekod kaže tudi celo že v prvih razredih osnovnih šol. Iz podatkov iz tujine sledi, da vsak tretji otrok, ki doživlja nasilje v družini, postane odrasel nasilnež ali žrtev! Žrtve in nasilneži so pripadniki vseh socialnih in ekonomskih razredov, verstev in spolnih orientacij. V primerjavi z moškimi žrtvami, je ženskih žrtev s strani partnerja tudi do desetkrat več. Več kot 70% posiljenih žensk pozna svojega posiljevalca. Ženske od 46 let naprej so redkeje posiljene. Po zgledu nemške in avstrijske zakonodaje se, kot je bilo rečeno na tribuni, tudi pri nas v Sloveniji pripravlja zakonska podlaga - tako imenovani »rdeči karton«, ki bi dovoljeval ali vsaj olajšal delo policistov, ki bi lahko v najbolj krutih primerih nasilneža za nekaj časa (vsaj 7 dni) odstranili z doma, ne pa da se mora skrivati žrtev, ki niti ne ve kam naj bi se zatekla, saj na Slovenski obali za take primere nimamo niti ene varne hiše ali stanovanja. Pomemben korak je bila tudi ustanovitev Sveta za problematiko nasilja nad ženskami, ki je prevzel iniciativo za uvajanje sistemskih rešitev na tem področju. Tako bo zagotovljena boljša koordinacija dela med državo in nevladnimi organizacijami, ki opravijo ključno vlogo pri reševanju problemov nasilja. Precej aktivno vlogo pri razreševanju teh vprašanj naj bi zavzelo tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter tudi nevladne organizacije. Podobne tribune in kampanje, kot jo je organizirala ZLSD Piran so kajpak dobrodošle, saj dajejo priložnost, da prisotni (ki pa običajno ne sodijo v vrste ogroženih oseb) glasno razmišljajo tudi o najbolj temni plati našega življenja in sobivanja. Predsodkov - in stereotipov - je žal še veliko, tako pri policiji, sodnikih in na splošno pri ljudeh, ki so prepričani, da za kreganje in pretep v družini morata biti dva in da je za marsikaj, kar se hudega dogaja v družini, kriva tudi žrtev sama. O nasilju ne smemo molčati, vsako je kaznivo! Žrtve potrebujejo posebej usposobljene zagovornike! nasilja nad ženskami. Delavce centra za socialno delo obvešča največkrat policija. Sosedje sicer nekaj o tem vedo, a se »ne želijo vmešavati«. V 1/3 primerov odkrijejo nasilje v družini šele, ko socialne delavke stopijo v hišo ali stanovanje zaradi obravnave, na primer, nasilja nad otroki. Milica Maslo: »Ali je deklica, ki malo izziva tista, ki si želi, da bi jo kdo posilil?« Veliko ljudi je padlo v sloj revščine. Če je vmes še alkohol, ni denarja niti za položnice in prepir v hiši je neizogiben. Vsakdo, ki je podrejen, lahko doživi tudi nasilje. V Izoli naj bi obljubili lokacijo za varno hišo. So na obljubo pozabili? Kako prijaviti posilstvo? Če je šlo za posilstvo, pojdite čimprej k ginekologinji, vsekakor pa preden se umijete v roku 24 ur. Zdravniško potrdilo je pomemben dokaz v nadaljnjem postopku, če se boste odločili za prijavo. Poskusite se izpovedati zaupni osebi, ki naj vas, če je le mogoče, spremlja tako k ginekologinji kot tudi na policijsko postajo. Lažje vam bo, če bo z vami nekdo, ki mu zaupate in ki vam brezpogojno verjame. Če ste se odločili za prijavo, lahko to storite na policijski postaji, kriminalistični službi, pri policijski upravi ali na tožilstvu. Povsod lahko zahtevate pogovor z žensko. Koristno je, da si poiščete pravno ali odvetniško pomoč. Spričo bolečega, neosebnega in dolgotrajnega postopka boste verjetno mnogokrat obžalovali, da ste prijavili posilstvo ali spolno nasilje... (iz zgibanke Spregovorimo o spolnem nasilju) Spolna zloraba otrok Radi bi ga spodnesli Kako ste, gospod minister, sem vprašal Janeza Kopača, ministra za okolje in prostor, potem ko je v Grand hotelu Metropol v Portorožu skupaj s predstavniki GV in Ekološko-razvojnega sklada RS podelil priznanja za okoljski izdelek in prijazno podjetje 2001. »Dobro, imamo veliko dela«, je odgovoril. »V precejšnji meri smo že prilagodili zakonodajo EU v naš pravni red.« Vemo, da vam ni lahko, ko vas politični nasprotniki zaradi izjav o možni lokaciji holdinga Elektro Slovenije, obirajo in vam grozijo celo z interpelacijo. On pa, rahel nasmeh - in že je pogovor stekel drugam. Okoljski minister ima popolno podporo dr. Janeza Drnovška - in dokler je tako, se mu ni treba bati za svoj položaj. Politiko je težko razumeti. Pri spolnih zlorabah otrok so storilci največkrat očetje, očimi, starejši bratje in družinski prijatelji. Spolna zloraba otroka ali spolni napad na otroka je dejanje, pri katerem odrasla oseba zlorabi svojo moč in avtoriteto za zavajanje ali fizično prisiljevanje otroka v spolne aktivnosti. Pri spolni zlorabi otrok gre največkrat za postopen proces, ki iz igre podkupovanja počasi prerašča v vse večje izkoriščanje otrokovega zaupanja... oKoy IZDb> Slovesna podelitev 113 diplom V petek, 21. decembra 2001 ob 16. uri bo v Grand hotelu Emona Bernardin slovesna podelitev diplom univerzitetnega programa Tehnologije prometa in visokošolskega programa Tehnologije prometa in pomorstva Univerze v Ljubljani - Fakultete za pomorstvo in promet Portorož. Na šoli imajo tudi prvega diplomanta bivaletnega programa. Promovirali bodo tudi dva magistra znanosti s področja prometnih ved. Dokončna zelena luč za Morski park Bernardin Občinski svet Občine Piran je na svoji 25. redni seji 13. 12. 2001 sprejel predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta Turističnega kompleksa Bernardin v Portorožu - sprememba Mandrača Morski park. Bistveno pri tem je, da so zagotovljene javne prehodne poti ob bazenih in čez nov mostiček ob morju. Zgradili bodo tudi 45 m dolg pomol za pristajanje čolnov in jaht. OS je sprejel tudi predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta Lucija I (4 stolpiči, dom upokojencev, nadzidava Diskonta M-Degro za upravo, cerkev. Več v naslednji številki. Evropski klubski prvaki Karate klub Gymco Portorož - Mile Majkič, Ante Šolaja, Nenad Vujinovič (trener) in Stane Ristič so na evropskem klubskem tekmovanju tradicionalnega karateja Fudokan-Stil v Pragi od 3o. 11. do 2. 12. 2001, osvojili prvo mesto v klubski konkurenci. FOTO: FK-Primorski utrip. Pobuda svetnika Uga Fonde »Prepričan sem, da bi moral turistični kraj Portorož zagotoviti možnost za udoben in varen kolesarski promet svojim občanom in gostom«, je v pobudi Občinskemu svetu Piran na 25. redni seji, 13. 12. 2001, zapisal podžupan Ugo Fonda in predlagal, da se najjužnejši pas portoroške štiripasovnice nameni dvosmernemu kolesarskemu prometu in sicer od skladišča soli do lucijske krajevne skupnosti ali celo do vhoda v lucijski avtokamp, kjer bi se kolesarski promet po stezi mimo sedanjega diskonta navezal na Parenzano. Lani je v okviru programa (in finančne podpore) PHARE potekala kampanja proti nasilji nad ženskami »Kaj ti je, deklica.« Na letošnjih kampanjah proti nasilju nad ženskami lahko na plakatih preberemo: »Ona ne more, mi lahko! Spregovorimo!« V letu 2000 so v treh centrih za socialno delo evidentirali 81 primerov nasilja nad ženskami, do novembra letos pa že 86. Gospa Lipušček je povedala, da k najhujšim oblikam nasilja botruje alkohol. V 22 primerih je žrtev sama poiskala pomoč. 1/3 žrtev prihaja na centre za socialno delo z drugimi problemi -socialna stiska, težave v odnosih med partnerjema...) Marija Perkovič je povedala, da so letos na njihovem območju (Koper in okolica) zabeležili že 8 primerov spolnega PRODAJA MODNIH OBLAČIL /Jt&defuzfo Obala 4b Bernardin 6320 Portorož Tel. 05 6742 033 Morova 25c 6310 Izola Tel.: 05 640 1230 'Hsem našim siranRam, prijateljem in poslovnim partnerjem voščimo vesel cS<ž/c in srečno &Lovo leto 2002 V Moderato Cantabile smo bogato založeni za zimo in za svečane priložnosti Nudimo pester izbor ženske konfekcije slovenskih proizvajalcev, v Izoli pa tudi oblačila za moške. JJ V Kopru $o odkrili so spomenik A. Kapodistriasu in se pobratili s Krfom V petek, 7. decembra 2001 popoldne so na Kapodistrianovem trgu (mestni arhiv) odkrili spomenik prvemu grškemu guvernerju loannisu A. Kapodistriasu, čigar rodbinske korenine izvirajo iz Kopra. Spomenik je odkril veleposlanik Republike Grčije v Sloveniji Charalambus Christopouolos. Na slovesnosti, na kateri je zaigrala grška godba na pihala in zaplesala folklorna skupina z otoka Krfa, sta govorila Župana Občine Krf Chrisanthos Surlis in Župan Mestne občine Koper Dino Pucer. Po odkritju spomenika sta župana v Pretorski palači podpisala Pismo o nameri pobratenja in sodelovanja med občinama z naslednjo vsebino: izpolnjujeva pričakovanja in potrebe obeh narodov, v preričanju, da mora človeštvo težiti h globalnemu in resničnemu humanemu svetu, ter da bodo v bodoče vsi narodi živeli v svobodi in miru, danes uradno sprejemava obvezo, da bova razvijala trajne vezi med našima dvema mestoma, da bova sodelovala v duhu vzajemnega razumevanja, da si bova izmenjala izkušnje na vseh področjih najine pristojnosti, hkrati pa posvečala posebno pozornost krepitvi bratstva med evropskimi narodi in si po svojih močeh prizadevala, da bi ob evropskem združenju prevladala mir in blaginja. Pismo o nameri pobratenja in sodelovanja Župan Mestne občine Koper, Slovenija in Občine Krf, Grčija, v veri, da izpolnjujeva pričakovanja in potrebe obeh narodov, v duhu zgodovinskih vezi med našima mestoma, ki jih pooseblja loannis Kapodistrias, v veri, da Koper, 7. decembra 2001 Župana Dino Pucer Mestna občina Koper Clujsanthos Sarlis Občina Krf marina portorož portorose MARINA PORTOROŽ d.d. je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom Tel.: 05 6761 100, 6761 200 Fax: 05 6761 510 E-mail: marina.portoroz@marinap.si RESTAVRACIJA MARINA Nudi prvovrstna kosila in večerje Tel.: 05 6761 317, 6761 300 Fax: 05 6761 502 E-mail: restaurant@marinap.si ŠPORTNA PONUDBA Tel.: 05 6761 232 Fax: 05 6761 233 Si a Vsem občanom, delničarjem, gostom in poslovnim partnerjem jelimo vesa božič in SREČNO NOVO LETO 2002 Zavarovalnica Triglav pomaga Splošni bolnišnici Izola »Zaradi vsesplošnega pomena Splošne bolnišnice Izola se v Zavarovalnici Triglav Območna enota Koper, pridružujemo tistim podjetjem, ki skušajo zavodu pomagati, da se ponovno postavi na lastne noge in začne poslovati brez izgub, je na novinarski konferenci 4. decembra v prostorih Splošne bolnišnice Izola dejal Bogdan Rebula, direktor OE Koper. Zavarovalnica je namreč bolnišnici odpisala 9,5 milijona tolarjev obveznosti iz naslova zavarovanj, 4. decembra pa je Bogdan Rebula izročil direktorju bolnišnice dr. Tomažu Gantarju milijon tolarjev sredstev v obliki donacije za nakup kriostata, naprave za tako imenovane mrzle reze, ki sicer stane 3 milijone Sil'. Dr. Tomaž Gantar in Bogdan Rebula na novinarski konferenci v Splošni bolnišnici Izola Splošna bolnišnica Izola se žal že od samega začetka ubada s finančnimi problemi, velja pa tudi za najbolj energetsko potraten objekt v Sloveniji, saj poleti porabijo veliko električne energije za hlajenje, pozimi pa kar 70.000 litrov kurilnega olja mesečno za gretje! Celokupno breme neporavnanih obveznosti zavoda znaša skoraj milijardo tolarjev, česar nikakor ne bodo mogli kriti iz lastnih sredstev oziroma tekočega poslovanja, saj tudi za letos načrtujejo okrog 130 milijonov tolarjev izgube. Morda bo izgube kaj manj. Veliko (okrog 60 milijonov SIT) jim pojedo obresti. Prav zato so še kako dobrodošle donacije. Na vprašanje Primorskega utripa, ali bo Bolnišnica smela nenamensko porabiti sredstva, ki naj bi jih prejela na podlagi sporazuma o pobotu z Občino Piran, je dr. Gantar dejal, da tu ne vidi problema. »Svet zavoda je sporazum sprejel in me pooblastil za podpis. Sporazum o plačilu 650 milijonov SIT , ki naj bi jih Občina Piran izplačala zavodu postopno do leta 2004 (razlika bo obrestovana s 4 % ) začne veljati, po odstopu dveh partnerjev od zahteve po reviziji postopka. Direktor koprske enote Zavarovalnice Triglav d.d. Bogdan Rebula je nato novinarjem predstavil tudi nekaj podatkov o poslovanju zavarovalnice. Koprska območna enota je ena od 14 območnih enot Zavarovalnice Triglav d.d. v Sloveniji. Ustanovljena je bila pred desetimi leti in v tem obdobju so z uspešnim in kakovostnim delom osvojili 40-odstotni tržni delež na Obali. Krovna družba Zavarovalnica Triglav d.d. bo v letu 2001 predvidoma obračunala 91 milijard tolarjev premije in ustvarila približno 2 milijardi tolarjev dobička, od tega bo koprska enota obračunala približno 2 milijardi tolarjev premije. Rast premije v celotni družbi dosega 18 %, v Kopru pa kar 26 %. Dodatno pokojninsko zavarovanje ■■Sklad obrtnikov in podjetnikov Zastopnik: Joško Joras Sečovlje št. 1 6333 Sečovlje GSM 041/ 626 338 Tel. Sklada: 677 32 66 $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ Vsem občankam, občanom, obrtnikom in podjetnikom želim vesele božične paznike in srečno ter uspešno Novo leto 2002 Strunjanska osnovna šola dobila tiskalnik Podarila ji ga je družba Krka -Zdravilišče Strunjan Ljubljana Novoletno srečanje članov ZLSD Predsednik Združene liste socialnih demokratov Slovenije Borut Pahor je v četrtek, 13. decembra zvečer na Levstikovi 15 v Ljubljani priredil tradicionalno novoletno srečanje, na katerem so povabljeni člani ZLSD nazdravili novemu letu 2002. Pohvala Tekstil v Luciji-prijazna trgovina Že desetletja kupujem v trgovini Tekstil v Luciji, tako rekoč od same otvoritve me trgovina do sedaj še nikoli ni razočarala. Prodajalna tekstila je postala še posebno uspešna odkar jo vodi in upravlja poslovodkinja gospa Marinka. Ta prijazna gospa zna ustreči in zadovoljiti vsakega še tako zahtevnega kupca. V trgovini so vse prodajalke ljubeznive, ustrežljive, znajo svetovati, priporočati in kupca zadovoljiti čeprav vsi vemo, da prijaznost ni všteta v plačo. Toda gospa Marinka naredi za kupca veliko več kot je njena dolžnost. Če ni ustrezne številke pokliče proizvajalca, naroči po telefonu - pojasni vse zahteve kupca - to kar si želim in v 2-3 dneh artikel že prispe. To lahko doživimo le še v velikih evropskih modnih hišah (mene je težko zadovoljiti, ker sem starejša in obilnejše postave). Vsakokrat, ko obiščem trgovino Tekstil odidem zadovoljna, saj mi polepšajo večer življenja. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujem gospe Marinki in vsem prodajalkam za vse usluge in jim želim v novem letu 2002 še mnogo poslovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Družba Kraka - Zdravilišče Strunjan je 6. decembra podružnici OŠ Lucija v Strunjanu podarila tiskalnik HP DeskJet 845C, ki bo dobrodošla pridobitev za šolo, saj ga tam doslej niso imeli. Uporabljali ga bodo v učne namene otroci iz tretjega in četrtega razreda. Tiskalnik bo dopolnilo osebnim računalnikom, ki jih je šola lani dobila na akciji Osemletka. Kot podružnična šola z vsega 20 učenci se težko dokopljejo do sredstev za nabavo nepogrešljivih pripomočkov za učenje. V Krki-Zdravilišču Strunjan so ugodili njihovi prošnji in jim podarili tiskalnik, je v obvestilu za medije zapisala Lej la Bevc, učiteljica 3. in 4. razreda. Krka Zdravilišča Tradicionalno dobri poslovni rezultati V letu 2001 bodo v treh zdraviliščih - Dolenjske toplice. Šmarješke toplice, Krka -Zdravilišče Strunjan in na Otočcu, našteli blizu 315.000 turističnih prenočitev, kar je približno toliko kot v rekordnem letu 2000. Glede na povprečno dobro letno zasedenost njihovih hotelov, števila prenočitev ni možno povečevati. Vsa tri Krkina Zdravilišča so namreč po zasedenosti med slovenskimi hoteli že dobrih deset let na prvih treh mestih. Zdravilišče Šmarješke toplice je povprečno zasedeno 95-odstotno, Dolenjske toplice 88-odstotno in Strunjan 90-odstotno. Vrednost opravljenih zdravstvenih storitev seje v primerjavi z letom 2000 povečala za 15 %, vrednost gostinskih storitev pa za 2 odstotka. Iz leta v leto se povečuje delež tujih gostov. Ocenjujejo, da bodo do konca leta 2001 v gostinsko-turističnem delu družbe dosegli 42 milijonov nemških mark celotnega prihodka in s tem ustvarili 2,5 milijona DEM dobička, kar je 20 % več kot v 2000. Povprečna plača na zaposlenega v letu 2001 znaša 235.000 SIT. Med večje naložbe sodi bazenski kompleks (1.300 kvadratnih metrov), samopostrežna restavracija, savne in drugi pripadajoči prostori v Dolenjskih toplicah, kar naj bi začeli graditi še letos. Dva bazena (notranji in zunanji) bosta odprta vse leto. Temperatura vode bo 34 stopinj, v Whirpoolih pa 36 stopinj. Tudi na Otočcu nameravajo razviti vrsto programov, tudi športnih, sicer pa ima ta znameniti grad popolno ponudbo za različne poslovne in protokolarne dogodke. V Zdravilišču Strunjan so pred dvema letoma popolnoma prenovili hotel s kuhinjo in restavracijo, vile, bazene ter zdravstvene prostore. Lani pa so s prenovo hidroterapije zaključili še zadnjo fazo prenovitvenih del zdraviliške ponudbe. V letu 2002 bodo obnovili še vilo Park, v kateri bo 12 popolnoma prenovljenih sob, v vili pa bo tudi frizerski salon. Zlata plaketa Tijuani Križman Mlada baletka iz Pirana Tijuana Križman je na 5. tekmovanju slovenskih baletnih plesalcev v B kategoriji, ki je bilo 24. in 25. novembra 2001 v Ljubljani, osvojila I. nagrado in prejela zlato plaketo. Tijuana je prejela tudi štipendijo Ministrstva za šolstvo za dodatno izobraževanje doma in v tujini. Čestitamo! AVTOMOBILI Hiter razmislek pred nakupom Katerega izbrati? Zakaj izbrati turbodiesel, če pa ima tako neugleden glas, pa še zmogljivosti so slabše kot pri bencinarjih, za povrh vsega pa je še dražji, kot primerljivo velika bencinska različica istega avtomobila.... To ni nič več tako, vsaj kar se tiče prvih dveh trditev....današnji sodobni turbodiesli nimajo več tako grozno dieselskega glasu, kot je to bilo včasih, zmogljivosti pa so v nekaterih primerih celo boljše kot jih srečamo pri bencinskemu motorju s podobno prostornino. Cena pa jc pogosto še vedno nekoliko višja, če se odločimo za nakup turbodieselskega avtomobila, toda vsi tisti tolarčki več, ki smo jih ob nakupu odšteli za turbodieselsko različico naj bi se sčasoma vrnili. Predvsem zaradi bistveno nižje porabe goriva in seveda zaradi nižje cene plinskega olja v primerjavi z neosvinčenim bencinom. Pomembno pa je še nekaj: turbodiesli so primerni za tiste voznike, ki veliko potujejo. Večji finančni vložek ob nakupu se nam povrne po nekaj deset tisoč prevoženih kilometrih, obstajajo pa izjeme, navzgor in navzdol. Turbodieselskim motorjem lahko pripišemo neverjeten napredek v zadnjem času, pomembna zadevica pri vsem tem pa je tudi nizka poraba goriva. Že od nekdaj na tem področju slovi Volksvvagen s svojimi TDI motorji, najznačilnejši pa so tisti s prostornino 1,9 litra, ki se med seboj razlikujejo predvsem po različnih motornih močeh. Volksvvagen, posledično pa tudi Audi, Seat in Škoda razumejo pod naslovom 1,9 TDI motorje z močmi 90, 100, 110, 115, 130 in celo 150 KM, sem pa sodi še 1,9 litrski motor brez turbo polnilnika to je 1,9 SDI, ki ponudi 68 konjskih moči. Za primerjavo v ceni in zmogljivostih smo vzeli Golfa z opremo Basis, 1,6 litrskim bencinskim motorjem in 105 KM ter enako opremljenega Golfa s trenutno najšibkejšo različico 1,9 turbodiesla z 90 KM. Kaj lahko v tej primerjavi ugotovimo? Golf z 1,6 litrskim bencinskim motorjem ima nekoliko boljše zmogljivosti kot tisti z najšibkejšo turbodieselsko različico motorja. Najvišja hitrost je tako za 12 km/ h višja kot pri »turbodieslu« in tako znaša 192 km/h, do 100 km/h pa bencinar pospeši v 1,6 sekunde hitreje in sicer v 10,8 sekunde. Kaj pa poraba? Tovarniški podatki povedo, da Golf 1,9 TDI z 90 KM potroši vsakih 100 km 2 litra goriva manj, kot tisti Golf, kije opremljen z 1,6 litrskim bencinskim motorjem. Golf 1,9 TDI potroši torej 4,9 litra dieselskega goriva na 100 prevoženih kilometrov. Če upoštevamo razliko v ceni med neosvinčenim bencinom in plinskim oljem, po 20.000 prevoženih kilometrih prihranimo približno 90.000 sit. Golf basis 1,6, v našem primeru »bencinar«, stane 3.160.000 sit, medtem ko Golf 1,9 TDI z 90 KM stane 3.300.000 sit, razlika v ceni med obema pa se izniči šele po 35.000 prevoženih kilometrih, na račun tega, ker turbodieselski Golf potroši 2 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov manj. Tako torej izgleda okvirna primerjava turbodieselsko in bencinske različice izbranega avtomobila v nižjem srednjem razredu. Kaj pa razred više, torej srednji avtomobilski razred? Izbrali smo Opel Vectro Turbodieselska različica je tudi v tem primeru nekoliko dražja od bencinske, 9 toda ta razlika ^ naj bi se po določenem Z številu prevoženih kilometrov ****' povrnila. Vzemimo Vectro z 1,8 litrskim bencinskim motorjem in opremo elegance ter Opel Vectro z 2,2 litrskim turbodieselskim motorjem, prav tako z opremo elegance. Oba motorja zmoreta 125 KM, zmogljivosti o najvišji hitrosti in pospešku do 100 km/h pa so prav tako povsem enake - vsaj na papirju. Tako Vectra z 1,8 litrskim bencinskim motorjem, kot tista z 2,2 litrskim turbodieslom doseže najvišjo hitrost 207 km/h, do 100 km/h pa pospešuje 10,5 sekunde. Zmogljivosti so torej enake pri obeh različicah, kaj pa poraba goriva? Opel obljublja: turbodieselska različica zahteva za 100 prevoženih kilometrov 6,5 litra plinskega olja oziroma nafte, bencinski, 1,8 litrski motor pa v povprečju potroši 7,6 litrov 95 oktanskega neosvinčenega bencina. Koliko kilometrov moramo torej prevoziti, da lahko upravičimo nakup turbodieselske različice Opel Vectre? Opel Vectra 1,8 16V elegance stane 4.630.000 sit, Vectra 2,2 Dti elegance pa 4.955.000 sit, razlika v ceni je torej 325.000 sit. Po prevoženih 20.000 km potroši Vectra 2,2 dti za 64.000 sit manj goriva kot bencinska različica, torej Vectra 1,8 elegance. Po nekaj več kot 100.000 kilometrih, nakup turbodieselske različice nekako upravičimo. Ta izračun je zgolj okviren, kajti tukaj niso upoštevani še različni odločujoči faktorji kot so: izguba vrednosti enega in drugega vozila ter višji stroški registracije in zavarovanja pri turbodieselski različici. Skratka: avtomobili s turbodieselskimi motorji so krasna zadevica in pika. Obenem pa tudi velja, da so to avtomobili za tiste, ki na letni ravni prevozijo vsaj recimo 15.000 kilometrov ali več, na to kaže tudi naš povsem preprosti izračun. Upam pa, da smo s tem pisanjem o turbodieslih in primerjavi z bencinskimi motorji dokazali, daje odločitev za enega ali drugega vredna vsaj hitrega premisleka. Še vedno pa velja: današnji motorji, tako bencinarji kot turbodiesli, so pravi tehnični leksikoni, in vam bodo v pravi kombinaciji s samim avtomobilom lahko v veliko veselje. J. C. 113 0^0^ zu panje Spoštovane občanke in občani! Burja, ki je dodobra prevetrila naše predpraznične dneve, je kar zanesljiv pokazatelj leta, ki je pred nami. Za našo občino bo leto 2002 zaznamovano z novim vetrom, veliko nove energije ter izpolnjenih želja in načrtov na številnih področjih. Zrasla bo prva piranska garažna hiša, v lucijsko obrtno cono se bomo pripeljali po novi cesti, nov bo dnevni center za starejše občane, novo pa bo tudi vodstvo Javnega podjetja Okolje, ki smo mu v teh dneh po odstopu bivšega direktorja imenovali začasno vodstvo. Občanke in občani Pirana, ki v zadnjih letih niste skoparili s kritikami na račun Okolja, bi rada obvestila, zakaj smo na seji občinskega sveta bivšo tročlansko upravo zamenjali z dvema novima vršilcema dolžnosti direktorja, ki ne izhajata iz samega podjetja. Po mojem mnenju in mnenju občinskih svetnikov je Okolje potrebovalo svežo kri in nov pogled na delo javnega podjetja. Pred Okoljem so tako zahtevni projekti, kolje ločeno zbiranje odpadkov, ki so v celoti odvisni od sodelovanja podjetja z občani. Te komunikacije v JP Okolje doslej niso vzpostavili. Na trenutke se nam je celo zdelo, da v podjetju pozabljajo, da so piranski občani lastniki njihovega podjetja. Prepričana sem, da bomo ob novem vodstvu v novem letu vsi občani skupaj z Okoljem ustvaijali takšno občino, v teleti bo prijetno živeti. Kot županja sem prevzela popolno odgovornost za nadaljnji razvoj občine, kvaliteto življenja in zadovoljstvo piranskih občanov, /jato bo občina pod mojim vodstvom tudi v novem letu strpna in prijazna do posameznika. V občini Piran nikomur ne bo dovoljeno vsiljevati prepričanj in ideologij ter nikogar utesnjevati v njegovih načrtih. Občina Piran bo vsem občanom nudila možnost, da si v njej poiščejo svoj prostor za delovanje, in si po svojih predstavah oblikujejo svoje življenje. Občina Piran bo ostala odprta, brez predsodkov, ki bi razdvajali občane. (Sedanji mandat občinske uprave, ki jo vodim, je zaznamovan s številnim problemi, ki izhajajo še iz obodobja prehoda naše države v demokratično, moderno Slovenijo. (S posledicami te divje tranzicije se soočamo vsak dan in zavedamo se, da jih moramo odpraviti. Naša dosedanja skupna prehojena pot nam utrjuje zaupanje v svoje sposobnosti. Vemo, da smo v preteklih treh letih storili veliko, da smo Občino Piran usmerili na pravo pot Zato sem prepričana, da nam bo v novem letu uspelo osvoboditi tudi stari hotel Palače, poravnati večji del dolga do izolske bolnišnice in skleniti sporazum s podjetjem SCT v Fiesi. Te pomembne naloge pa nas ne bodo odvrnile od tistih manj odmevnih, a prav nič manj pomembnih izzivov, kot so nadaljnje investicije v infrastrukturo, razvoj mladinskih dejavnosti in skrb za starejše občane. Pogoj, da lahko takšne skupne cilje tudi uresničimo, pa je želja po sodelovanju vseh občanov, zagnanost mladih in izkušnje starejših. Dovolite mi, da se Vam, spoštovane občanke in občani, ob tej priložnosti še enkrat zahvalim za dosedanje zaupanje in sodelovanje. Želim Vam, da bi bili vaši božični in novoletni prazniki polni lepih trenutkov in prijetne topline domačega vzdušja. Za Silvestrovo pa Vas vse vabim na Tartinijev trg, kjer bomo ob dobri glasbi, kozaičku penine in ognjemetu novo leto pričakali skupaj. Županja Občine Piran Vojka štuiar, prof. Tudi na Valeti semaforizirano križišče Delavci podjetja Javna razsvetljava so v začetku decembra začeli postavljati semaforje na križišču Valeta nad Portorožem, ki sicer velja za precej zahtevno. Zlasti precej časa so morali čakati na vključitev v promet na regionalno cesto avtomobilisti, ki so se pripeljali iz Portoroža, To bo že tretje semaforizirano križišče (za križiščem v Strunjanu in v Luciji (pri marketu M-Degro) v piranski občini. Četrto lahko pričakujemo na križišču regionalne in občinske ceste za obrtno cono Lucija pri Rosi baru. Dela na tej cesti so se nekoliko zavlekla in bodo morda končana že čez kakšno leto. Naročnik semaforiziranega križišča na Valeti (regionalna cesta) je Družba za državne ceste RS. Izvajalci so nam povedali, da bodo semaforji na Valeti začeli delovati že pred novim letom 2002, če seveda ne bo zapletov z uporabnim dovoljenjem. Rižanski vodovod prejel certifikat kakovosti ISO 9001 Ni V »Ko smo se pred dvema letoma odločili za uvedbo sistema kakovosti ISO 9001 ter za pridobitev certifikata, smo to storili iz razloga, ker smo prepričani, da mora biti poslovanje javnega podjetja organizirano racionalno, nadzorovano in učinkovito. V Rižanskem vodovodu nam je vedno osnovno vodilo zadovoljevati potrebe naših porabnikov vode. Njavažnejša skrb je torej zagotavljati varno oskrbo s pitno vodo. Zato nas ne preseneča podatek, da vedno več naših potrošnikov za žejo pije vodo iz pipe brez predsodkov«, je povedal direktor Rižanskega vodovoda Viktor Lozej tik preden je iz rok magistra Zorana Lekiča, direktorja Bureau Veritas iz Ljubljane prevzel to visoko (obvezujoče) priznanje. Vodni viri so omejeni in so poslej državna stvar. Na celotnem območju treh obalnih občin se oskrbuje izjavnega vodovodnega sistema v poletnih mesecih okrog 120.000 ljudi, v zimskih mesecih pa okrog 80.000. Okoli 900 prebivalcev v Slovenski Istri še ni priključenih na vodovodni sistem. Kako bo s pogodbo s Hrvati (Gradole), ki poteče leta 2005, še ni povsem znano. Verjetno jo bo treba podaljšati (če bo to sploh mogoče?) ali pa nujno poiskati nove vire. Viktor Lozej seje za uspeh pridobitve certifikata zahvalil tudi svojim sodelavcem, gospodu Turku, Knezu, Žigonu in Valentiču ter Mojci Hmeljak, Mileni Čendak in Mitju Blažiču kot zunanjemu sodelavcu. Slovesnost s svečano podelitvijo certifikata je bila v Hotelu Koper v ponedeljek, 26. novembra 2001. I i L rf m Direktor Rižanskega vodovoda Viktor Lozej prejema certifikat ISO 9001. FOTO: FK-Primorski utrip. Okoljski management Priznanja v Ljubljano in Velenje Revija Gospodarski vestnik in Ekološki razvojni sklad RS sta 29. novembra 2001 v okviru GV-konference Okoljski management v Grand hotelu Metropol v Portorožu podelila tri priznanja. Priznanje za okoljski izdelek leta je prejel Aljoša Pajk iz Ljubljane za solarni strešnik, posebno priznanje za okoljsko tehnologijo je prejelo podjetje Limnos iz Ljubljane za sonaravno bioreaktorsko sanacijo odlagališč komunalnih odpadkov, priznanje okolju prijazno podjetje 2001 pa je prejelo Gorenje iz Velenja. Za naziv okolju prijazno podjetje, ki so ga letos izbrali prvič, so se potegovala štiri podjetja, in sicer Polycom, Gorenje, Danfos in Petrol. Priznanja trem nagrajencem je podelil minister za okolje in prostor Janez Kopač. Za priznanje okoljski izdelek leta se je potegovalo 15 izdelkov. Prijavila sta se tudi dva inovatorja z območja Obale; Stanislav Težak iz Izole (termoakumulacijska peč za etažno ogrevanje) in Igor Skorja iz Portoroža, ki je zasnoval podstavek za prevoz plinske jeklenke. Kot rečeno, seje komisija odločila za podjetje Limnos iz Ljubljane. Nagrajenci s priznanji za izdelek leta in okolju prijazno podjetje 2001. FOTO: FK-Primorski utrip Med kandidati za priznaje sta bila tudi Stanislav Težak in Igor Skorja. Dobrodošla akcija December v Izoli Hoteli Diploma Bojanu Lobodi Več kot 100 nagrad, med njimi najprivlačnejša avtomobil Seat Ibiza. Promocijska akcija 60 izolskih trgovcev, ki jo je tudi letos pripravilo uredništvo Mandrača oziroma podjetja Graffit line v sodelovanju z Občino Izola, ki financira nakup glavne nagrade, to je avtomobila Seat Ibiza, naj bi ves december privabljala v Izolo kupce, ki bodo za nakup stvari v vrednosti nad 3000 tolarjev v sodelujočih trgovinah prejeli kupon za žrebanje. Podrobnosti o letošnjih decembrskih in novoletnih aktivnostih v Izoli so predstavili na novinarski konferenci v sejni sobi županje 3. decembra. Organizatorje pripravil več kot 100 nagrad v skupni vrednosti okrog 2,5 milijona SIT. Trgovci za sodelovanje v akciji plačajo po 30.000 SIT. Njihovi oglasi so bili objavljeni v izolskem tedniku Mandrač. Letošnja novost so tedenska žrebanja in ne le eno, zaključno. Tedenska žrebanja potekajo 11., 18., in 27. decembra 2001 in 8. januarja 2002. Zaključno žrebanje bo 14. januarja 2002. Izročitev glavne nagrade bo verjetno tudi tokrat pred prodajalno avtomobilov Jereb v Izoli. Dobitnik glavne nagrade t. j. avtomobila, mora pred prevzemom poravnati z zakonom določene davčne obveznosti. O akciji bomo še poročali. Bernardin Na srečanju z novinarji bodo predstavili poslovne rezultate Predsednik uprave in generalni direktor Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič s sodelavci bo ob zaključku leta 2001, v ponedeljek 17. decembra ob 11.00 uri v Grand hotelu Emona priredil srečanje z novinarji. Predstavniki podjetja bodo novinarje seznanili z aktualnimi poslovnimi informacijami in skupno druženje popestrili z izbranimi kulinaričnimi dobrotami. Po nekaterih podatkih je delniška družba Hoteli Bernardin v letošnjem letu dosegla zelo dobre poslovne rezultate, tako na področju kongresnega in ostalega turizma. Bojan Loboda, predsednik Zveze za športni ribolov na morju Slovenije in podpredsednik Mednarodne zveze za športni ribolov na morju je prejel diplomo Mednarodnega olimpijskega komiteja s podpisom Juana Antonia Samarancha, za dolgoletno prostovoljno delo za razvijanje športa. Mednarodni Olimpijski komite je podelil diplome v letu prostovoljstva 2001. Diplomo je nagrajencu iz Pirana v imenu Olimpijskega komiteja Slovenije pred nedavnim v Kopru izročil podpredsednik OKS Miro Cerar. Čestitamo! DeSUS Občinska organizacija DeSUS Piran Vsem občankam in občanom, volivkam in volivcem, članom in simpatizerjem stranke DeSUS se zahvaljujemo za zaupanje v letošnjem letu in voščimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2002 DeSUS Piran bo kot pomoč Splošni bolnišnici Izola za nakup Kriostata namenil tudi nekaj sredstev. V Kopru o nevarnostih v cestnem prometu Ob zaključku aktivnosti, ki so potekale v novembru - mesecu prometne varnosti, sta komandir Policijske postaje Koper Igor Majcen in Elido Bandelj - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Koper, 28. novembra v sejni dvorani Gledališča v Kopru sklicala okroglo mizo na temo Načelo zaupanja v prometu, na prepihu. Andrej Jereb: «Na cestah je veliko potencialnih morilcev.« A'u fotografiji Primorskega utripa: »Okrogla miza na temo »Načelo zaupanja v prometu, na prepihu.« Sejna dvorana Gledališča v Kopru, 28. 11. 2001. Na fotografiji: Brane Kueztnič in Andrej Jereb, ki sta udeležencem povedala nekaj svojih izkušenj. Okrogle mize sta se udeležila tudi direktor Policijske uprave Koper Emil Čebokli in župan Mestne občine Koper Dino Pucer. Med udeleženci je bilo tudi nekaj mladih -študentov Fakultete za pomorstvo in promet (FPP) Portorož in dijakov srednjih šol, ki so v mesecu novembru neposredno spremljali delo policistov na terenu in o svojih opažanjih poročali tudi na okrogli mizi. Sami so lahko opazili kako nekateri vozniki upoštevajo cestnoprometne predpise. Nekateri vozniki niso bili pripeti z varnostnim pasom, so opazili dijaki OŠ Vena Pilona. Nekateri telefonirajo med vožnjo in pozornost usmerjajo drugam, je povedal študent FPP iz Portoroža. Med aktivnimi udeleženci, ki so vedeli povedati veliko zanimivih nasvetov, kako ravnati v prometu, so bili tudi Bojan Žlender, tajnik Sveta za preventivo v cestnem prometu Koper, predstavnica Centra za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti Koper, Jelka Mišigoj Krek, dr. med., predsednik izpitnega centra Koper Silvano Vižintin , državni prvak v rally-ju Andrej Jereb ter Brane Kuezmič, nekdanji tekmovalec, ki je govoril o pomembnosti treninga, kako se je treba že v praksi naučiti reagirati, kajti ko pride do nevarnih situacij na cesti je lahko že prepozno. Emil Čebokli je govoril o odgovornosti udeležencev v cestnem prometu. Ni najbolj modro razmišljati o tem kako »prelisičiti« prometnega policista, ampak kako ravnati, da bo zagotovljena kar največja varnost v cestnem prometu in da ne bo prihajalo do usodnih napak, ki zahtevajo življenja. Opozoril je tudi na dejstvo, da je celotno obalno-kraško območje vpeto med dve državni meji in da tukaj (na eni in drugi meji) letno naštejejo 10 do 11 milijonov osebnih avtomobilov. V okviru prizadevanj za varnost v cestnem prometu Policija izvaja številne akcije: Akcijo Volan, Cocktail, Alkohol, ne hvala, Biti viden, Flitrost ubija, Čakam vaju doma... Zakon o varnosti cestnega prometa opredeljuje tudi tako imenovano načelo zaupanja, torej, da udeleženec cestnem prometu sme pričakovati, da bodo vsi udeleženci v cestnem prometu in tisti, ki skrbijo za ceste, spoštovali predpise o varnosti cestnega prometa in predpise, ki se nanašajo na ceste. Ali je res vedno tako? Omenil je tudi znanega estradnega zvezdnika, ki se je prav na Koprskem (na območju Portoroža) pred dvema letoma ponesrečil s skuterjem. Gre za Mirana Rudana, ki ob usodnem trenutku, ko seje peljal na skuterju, ni imel na glavi zaščitne čelade. Na srečo je preživel in se vrnil na oder. «Človek bi pričakoval, da bo prvič prišel na oder z varnostno čelado na glavi in sporočil mladim, naj ne ravnajo tako kot on. Pa tega ni storil.« Občinski svetnik, predsednik KS Kopcr-Center in predsednik TD Koper Damjan Vremec je povedal nujno resnico o odgovornosti, ki mora priti v zavest slehernemu udeležencu v cestnem prometu. Opozoril je na nadpovprečno število nesreč pri Rudi v Izoli. Bogdan Pajek iz Pirana je opozoril, da na naših cestah ni vse v redu s cestno signalizacijo. Vozniki ne vedo kje smejo voziti 90 in kje 60 na uro. Opozoril je tudi, da trening varne vožnje, o čemer so govorili, ni dosegljiv vsakomur. Zavzema se za preizkus znanja, na primer z inštruktorjem, za voznike po nekaj letih vožnje na cesti. Igor Majcen je izrazil zanimivo ugotovitev, da človek ni žrtev prometa, ampak žrtev človeka. Jelka Mišigoj Krek, dr. medicine je ocenila, daje v Sloveniji približno 6000 uporabnikov heroina. V koprskem centru sojih od leta 1990 pa doslej obravnavali približno 1000, od tega iz koprske občine 425 (v Piranu naj bi bilo okrog 200 narkomanov, op.p.). Govorila je zlasti o dosežkih ankete, ki so jo opravili med tistimi, ki so vključeni v metadonski vzdrževalni program oziroma terapijo. V anketi je bilo zajetih 39 oseb. Enotnih stališč, ali lahko ljudje pod vplivom metadona vozijo avtomobil ali se ukvarjajo celo s prevozništvom? Očitno da! Osebe vozniki pod vplivom opiatov (drog) imajo različne težave; motnje z vidom (oči se jim solzijo zaradi širokih zenic, moti jih svetloba), imajo privide, težave z oceno razdalje, zelo se jim mudi na cesti, ker imajo občutek, da vozijo prepočasi. Meni, da je treba zaostriti kontrolo nad uporabo drog v prometu, komisija pa bi morala nadzorovati tudi vse tiste paciente, ki uživajo zdravila, ki bi lahko vplivala na manjšo zbranost med vožnjo. Andrej Jereb: »Na cestah je veliko potencialnih morilcev. V zadnjih nekaj letih meje bolj strah voziti se po običajnih cestah kot na tekmovalnih progah. Predlagal bi tečaj varne vožnje za voznike po določenem času.« Brane Kuezmič pa je imel nekaj pripomb glede preživelih načinov usposabljanja kandidatov za vozniški izpit v avtošolah. Povedal je zanimivost, da v 90 odstotkih primerov vozniki nimajo pravilno pripetega varnostnega pasu. Mladi so bolj spretni vozniki, nimajo pa izkušenj. »Pol življenja sem vozil hitro, sedaj vozim počasi«, je dejal. HITROST UBIJA, VOZIMO PAMETNO! V Sloveniji zaradi prometnih nesreč vsako leto umre okrog 300 ljudi in med njimi je za cel šolski razred otrok in mladostnikov. Več kot 8000 je poškodovanih in marsikdo ostane invalid za vse življenje. Zaradi prometnih nesreč nastaja tudi velika materialna škoda, ki jo ocenjujejo na 60 milijard tolarjev. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je prevelika hitrost. (Povzeto iz Motorevije) Koper UO GZS Območne zbornice Koper o slovenskem gospodarstvu in EU Za petek 14. decembra 2001 ob 13. uri je sklicana 9. seja Upravnega odbora GZS Območne zbornice Koper. Mag. Peter Ješovnik, vodja Oddelka za evropske zadeve pri GZS bo govoril o zanimivi temi, kaj mora slovensko gospodarstvo postoriti v naslednjih letih, da se bo brez večjih težav lahko še bolj vključevalo v gospodarski prostor Evropske zveze. Predstavil bo način odločanja v Bruslju in podal informacijo o trajnem izobraževanju za slovenska podjetja. Na dnevnem redu je tudi razprava in sprejem programa dela GZS Območne zbornice Koper za leto 2002. Jerebova formula št. 1 pred gledališčem v Kopru. Zanimivost za mlade. 31. seja občinskega sveta Izola bo v četrtek, 20. decembra 2001 ob 16. uri v sejni dvorani na Trgu E. Kristana 1. Tudi o strateškem načrtovanju sonaravnega trajnostnega razvoja turizma v občini Na dnevnem redu zasedanja je 12 točk, med njimi predlog sklepa o določitvi vrednosti točke za uporabo morske obale v občini Izola za leto 2002, predlog sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun zakupnine v občini Izola za leto 2002, predlog sklepov v zvezi s pridobivanjem in odtujevanjem občinskega premoženja, predlog Odloka o komunalnem prispevku - prva obravnava, predlog sklepa o pristopu k podpisu listine o partnerstvu, predlog odloka o zazidalnem načrtu IKOR v Izoli, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah načrta Kajuhova-hudournik Morer (čistopis). Mag. Mitja Podgornik bo predstavil model strateškega načrtovanja sonaravnega in trajnostnega razvoja turizma in njegove organiziranosti za Občino Izola. V Kopru so odprli Glavno podružnico in Ekspozituro Abanke Župan Mestne občine Koper Dino Pucer in predsednik uprave Abanke sta svečano prerezala otvoritveni trak Nove poslovne prostore Ob Ogrlici, Ferrarska 12 v Kopru sta v petek, 23. novembra 2001 svečano odprla župan Mestne občine Koper Dino Pucer in predsednik uprave Abanke Aljoša Tomaž. Na otvoritvi so povabljene seznanili z novostmi in cilji banke. Za dobro razpoloženje je poskrbela slovenska pevka Tinkara Kovač. Direktor glavne podružnice Koper je Beno Bajda, izvršni direktor področja Poslovne mreže je mag. Franc Bračun. Abanka si počasi utira pot tudi na Slovensko obalo, vendar ima na tem območju v primerjavi z domicilno Banko Koper precej manj komitentov, kar se zlasti v Luciji. 102*8 e> Radio Tartini Piran® t 05 6730 081 V 05 6730 085 Q radio-tartini@siol.com Kocjančičeva nagrada Dariu Marušiču V petek, 23. novembra 2001, ob 19. uri so župan Mestne občine Koper Dino Pucer, podžupan Občine Izola Silvano Sau in gostiteljica, županja Občine Piran Vojka Stular v Tartinijevem gledališču v Piranu slovesno podelili priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča za leto 2001 glasbeniku, etnomuzikologu, publicistu in zbiratelju ljudskega blaga ter obujevalcu duhovnega izročila slovenske Istre, Dariu Marušiču. ♦ v »Sv, t Priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča Dariu Marušiču so izročili predstavniki treh obalnih občin Vojka Štular (Piran), Dino Pucer (Koper) in Silvano Sau (Izola). Kocjančičeva nagrada nosi ime po istrskem pesniku in duhovniku Alojzu Kocjančiču, ki je prvi v pesniški govorici spregovoril o slovenski Istri. Letos mineva deset let od njegove smrti. Pred leti so se tri obalne občine odločile ustanoviti nagrado za ustvarjalne posameznike s področja kulture, umetnosti, domoznanstva in naravoslovja, ki s svojim delom pomembno bogatijo kulturno identiteto Istre. Komisijo za podeljevanje Kocjančičeve nagrade sestavljajo ugledni člani iz treh obalnih občin. V tem mandatu ji je predsedoval Miran Žlogar, ki je tudi obrazložil sklep komisije in čestital nagrajencu. Sklep o podelitvi letošnje nagrade Dariu Marušiču so potrdili vsi trije občinski sveti. Slovesnost, ki je vsako leto v drugi občini, je bila letos v piranski, gostiteljica pa občina oziroma županja Vojka Štular, ki seje tudi zahvalila nagrajencu in mu zaželele še veliko uspehov pri njegovem ustvarjalnem delu. Prireditev, na kateri so nastopili dramski igralec Željko Hrs s poezijo Alojza Kocjančiča in Daria Marušiča, etnologinja Rožana Koštial, glasbena skupina Vruja, in kot posebno presenečenje večera po 12 letih znova zbrana skupina Istranova, je pripravila in tudi uspešno povezovala Irena Urbič. V skupini Istranova sta nastopila tudi legendarni ljudski godec Ottavio Štokovac in Marino Kranjac. I\a fotografiji: Nastop glasbenikov, med njimi skupina Istranova v Gledališču Tartini Piran, na podelitvi Kocjančičeve nagrade 23. novembra 2001. Studio Galerija Gasspar Piran Dobrodelna javna dražba Kar 32 znanih umetnikov, med njimi Zvest Apollonio, Jurc Cihlar, Mira Ličen Krmpotič, Janez Lenassi, Janez Matelič, Jože Pohlen, Tomo Vran, Fulvia Zudič, je poklonilo svoja dela v korist študentskega društva Megaron. Dela priznanih avtorjev so razstavljena v Studio Galeriji Gasspar v Piranu in bodo namreč tam naprodaj na dobrodelni javni dražbi 14. decembra 2001 ob 19.00 uri. Izkupiček bo namenjen kurativni dejavnosti Megarona. Piran Slavnostna otvoritev pritličja Apollonijeve palače bo v petek, 14. decembra 2001 ob 11.00 uri v Župančičevi ulici. Prenova palače je bila sofinancirana v okviru izvedbe programa Phare. Atelje 1953 Portorož Novoletna prodajna razstava V galeriji Atelje 1953 v Portorožu, Obala 16 A bo v soboto, 15. decembra 2001 od 18. do 22. ure novoletna prodajna razstava , kjer bodo ob dobri kapljici in zvokih kitare nazdravili tudi prihajajočemu novemu leto 2002. Alojz Kocjančič 20. 5.1913-19.11.1991 duhovnik in istrski poet »Razpni, Gospod, razpni pomladne zarje, naj vama spet se vije moja pot; v vseh bojih naj me tvoja roka vaije, nad mano čuje in me reši zmot...« V spomin na 10. obletnico smrti Alojza Kocjančiča je urednik Istrana Darij Gregorič iz Dekanov izdal njegov spominski portret z verzi iz pesmice Rast. Razstavišče Krka-Zdravilišče Strunjan od 28. 11. do 19. 12. 2001 Razstava grafik »Zvezde in Zdenko« slikarja Berka V sredo, 21. 11. 2001 zvečer so v Krkinem razstavišču v Strunjanu odprli razstavo grafik iz cikla »Zvezde in Zdenko« slikarja Berka iz Škofje Loke. Berko, rojen je bil leta 1946 v Ljubljani, je po Šoli za oblikovanje študiral na Pedagoški akademiji, kjer je diplomiral leta 1968 pri profesorju F. Uršiču in Z. Didku. Študijsko seje izpopolnjeval v Italiji, Nemčiji, kot štipendist sklada M. Pijade v Londonu ter še na oddelku za umetnostno zgodovino na ljubljanski ALU. Imel je 45 osebnih razstav in sodeloval je na številnih skupinskih razstavah, tudi pomembnih mednarodnih grafičnih manifestacijah v Zagrebu, Bitoli, Lisboni, Berlinu, Cadaquesu, Krakowu, Montrealu ter prejel devet nagrad in priznanj. Berko živi in dela v Škofji Loki. Že desetletja vztrajno razvija svojo likovno govorico, avtorsko prepoznavno z ohranjanjem realističnim načinom upodabljanja. Strokovno javnost je opozoril že v sedemdesetih letih s slikami, motivno angažiranimi s tedanjo aktualnostjo medijev, reklamne propagande in problematiko potrošniške družbe ter se navezal na izkušnjo pop-arta. Tudi v osemdesetih in devetdesetih letih je ohranjal naturalistično upodabljanje, Iz 4. številke Istrana Urednik knjige Istran, ki je izšla v začetku leta 2001, je Darij Gregorič. Knjiga na 208 straneh opisuje bogato vsebino njeni zgodovini, različnosti o in v Istri ter o njenih ljudeh; kulturnikih, pesnikih, duhovnikih, istrskih praznikih.... Nekaj izvlečkov objavljamo v današnji številki, Kako so se Istrani pritoževali na Rižanskem zboru (placitu) leta 804. »U imenu Očeta in Sina in Sv. Duha. Amen. Po zapovedi prepobožnega in prezvišenega gospoda cesarja Karla Velikega in njegovega sina kralja Pipina so nas, njune služabnike, to je duhovnika Izona, grofa Kadolaja in grofa Ajona napotili v Istro zaradi obtožb svetih božjih cerkva, (zaradi pravic) naših gospodov, pa tudi zaradi nasilja nad ljudstvom, nad ubogimi, sirotami in vdovami. Kot prvi od vseh smo prišli na koprsko ozemlje, v kraj, ki se imenuje Rižana, in tam so se nam pridružili častiti mož patriarh Fortunat, škofje Teodor, Leon, Stavracij, Štefan in Lavrencij ter ostali prvaki, pa tudi ljudstvo dežele Istranov. Nato smo izbrali iz posameznih mest in kastelov sto dvainsedemdeset glavarjev, ki so na našo zahtevo prisegli pri štirih svetih božjih evangelijih in pri relikvijah svetnikov, da bodo govorili resnico o vseh njim poznanih stvareh, o katerih jih bomo spraševali. Najprej o zadevah svetih božjih cerkva, nato o pravicah naših gospodov in o krivicah ter o navadah prebivalstva te pokrajine, sirot in vdov. Resnico naj bi nam izpovedali brez strahu pred komerkoli. Pritožbe Istranov proti škofom ...zoper škofe pa imamo veliko povedati. Prvič. Za cesarske odposlance pa tudi za katerokoli dajatev ali nabirko je dajala polovico cerkev, polovico pa ljudstvo. Drugič. Kadarkoli so prišli cesarski odposlanci, so se nastanili v škofijski palači, in preden so se morali vrniti k svojemu gospodu, so imeli tam svoj stan. Tretjič. Katerekoli pogodbe o dednem zakupu ali dolgoročnem zakupu pa tudi pošteno sklenjene zamenjalne pogodbe se od starih časov niso potvarjale tako, kot se sedaj dogaja. Četrtič. Zaradi pravice paše živine (na pašnikih) in paše prašičev (v gozdu) ni nihče izvajal nasilja po vaseh, temveč (se je paša izvajala) samo v skladu z navadami naših prednikov. Petič. Od vinogradov niso nikdar pobirali tretjine, kakor počnejo sedaj, temveč samo četrtino. Šestič. Cerkveni ljudje se niso prej nikdar žaljivo obnašali do svobodnega človeka ali ga (celo) pretepali z gorjačami, niti se niso upali sedeti pred njimi. Sedaj pa nas pretepajo z gorjačami in preganjajo z meči. Mi pa se jim iz strahu pred našim gospodom ne upamo upirati, da se (nam) ne bi zgodilo še kaj hujšega. Sedmič. Kdor je imel v najemu cerkveno zemljo do tretjega preklica (pogodbe), ga od tam nikdar niso pregnali. Osmič. Morje je bilo javno in vse prebivalstvo je v njem skupno lovilo ribe. Sedaj pa si ne upamo ribariti, ker nas pretepajo z gorjačami in trgajo naše mreže.... O posrednikih... .... Mi nato z velikim navdušenjem zbiramo darove ... Ni vam treba hoditi ... Jaz bo za vaš posrednik pri gospodu cesarju. On pa gre z našimi darovi gospodu cesarju, doseže čast zase in za svoje sinove, mi pa občutimo globoko pobitost in bolečino. ...Nato je spregovoril vladar vojvoda Janez, ki je domačemu prebivalstvu naložil vojaške obveznosti, razveljavil razne privilegije in oprostitve ter uvedel celo osebno in javno tlako. Prisvajal sije zemljo istrskih cerkva in jo dajal v obdelavo Slovanom, kateri so šli na živce tukajšnjemu domačemu prebivalstvu. »Glede gozdov in pašnikov, o katerih ste govorili, sem bil prepričan, da morajo biti kot last gospoda cesarja v javni uporabi. Ker vi sedaj pod prisego govorite tako, vam (ne?) bom nasprotoval. Glede dajatev ovac v prihodnje ne bom več postopal drugače, kakor je bilo prej pri vas običaj. Tujci, ki prebivajo na vaši zemlji naj bodo pod vašo oblastjo. Glede Slovanov, o katerih pripovedujete, pa pojdimo v tiste kraje, kjer prebivajo, in poglejmo; kjer bi mogli prebivati brez škode za vas, naj prebivajo; kjer pa vam povzročajo kakšno škodo, bodisi na polju, po gozdovih, na krčevinah ali kjerkoli, jih od tam preženimo. Če vam je prav, jih pošljimo v zapuščene kraje... LIONS CLUB Koper-Capodistria Srečanje z obdarovane! v Marini Portorož Lions Club Koper Capodistria je tudi letos namenil občutna dobrodelna sredstva pomoči potrebnim v našem okolju. Prejemnikov je kar nekaj; Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Koper, Obalni sonček iz Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, Sklad Silva-Društvo za kakovost življenja ljudi s posebnimi potrebami iz Fjeroge, Medgeneracijsko društvo Svetilnik iz Kopra, Svit - društvo za pomoč odvisnikom in njihovim družinam iz Kopra, Center za socialno delo Piran in Center za socialno delo iz Kopra. Srečanje s predstavniki omenjenih organizacij je bilo v četrtek, 13. decembra 2001 v Restavraciji Marina Portorož. Izola Italijanska skupnost predstavila knjigo Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola bo v torek, 18. decembra 2001 ob 19. uri v izolski palači Besenghi predstavila knjigo v italijnaksem jeziku - Scuola italiana in Slovenia oggi e domani (Italijanka šola v Sloveniji danes in jutri). Založnik knjige je II Mandracchio (časopis) Izola, izdajatelj pa Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola. Razpravo in izid knjige sta podprla Ministrstvo za kulturo RS in Občina Izola,______________ Pol stoletja Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper V Pretorski palači v Kopru so v petek, 7. decembra številni knjižničarji in gostje proslavili 50. jubilej Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik z naslovom Pol stoletja. Župan Mestne občine Koper Dino Pucer je direktorju knjižnice Evgenu Koštialu slovesno izročil Plaketa Mestne občine Koper. Župan Mesine občine Koper je oh petdeseti obletnici knjižnice direktorju Evgenu Koštialu slovesno izročil Plaketo Mestne občine Koper. Direktor Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper Evgen Koštial, prof. je v svojem uvodnem nagovoru orisal prehojeno pot knjižnice - od ljudske in študijske do osrednje knjižnice, ki je v duhu novih časov dobila opredelitev splošnoizobraževalne knjižnice. Najstarejše knjižnice v Kopru so bile samostanske, in sicer knjižnica dominikancev, knjižnica minoritov konventualcev, knjižnica minoritov observantov in knjižnica kapucinov. Med drugimi pomembnimi knjižnicami sta bili še knjižnica Accademie dei Risorti in knjižnica italijanske gimnazije. Prve pobude za ustanovitev koprske javne knjižnice je sprožil koprski mestni svet že v letih 1808 - 1810, toda akt o ustanovitvi knjižnice je bil sprejet na seji mestnega sveta 23. maja 1851. Ob ustanovitvi je njen fond obsegal 631 knjig, knjižnica pa se je nahajala v prostorih mestne gimnazije. Prvi inventar knjig Bibliotece Civice je iz leta 1882, knjižnica se je tedaj nahajala v prostorih mestne bolnišnice. Pozimi 1893 -1894 se je knjižnica preselila v palačo Tacco in zaposlila prvega bibliotekarja Francesca Majerja. V letu 1939 se je knjižnica preimenovala v Biblioteco Comunale, ki je prenehala delovati leta 1952. Nova slovenska Mestna knjižnica je bila ustanovljena 20. oktobra 1951 in je začela delovati v palači Bruti. Leta 1955 je bila v Kopru ustanovljena še ljudska knjižnica, mestna pa se je leta 1956 preimenovala v Študijsko knjižnico. Leta 1975 sta se obe združili v Osrednjo knjižnico, ustanovili so domoznanski oddelek in leta 1976 oddelek v Semedeli. Ime po bibliotekarju in publicistu Srečku Vilharju nosi knjižnica odleta 1979. Danes je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja največja regijska knjižnica s knjižnim fondom, ki obsega 300.000 enot, in je vključena v sistem vzajemne katagolizacije COB1SS. S svojim fondom dosega standard pet knjig na prebivalca, v članstvu pa zajema okoli 20% prebivalstva. Želijo si nove večje prostore Po novem zakonu o knjižničarstvu je opredeljena kot splošna knjižnica in sicer osrednja s svojimi specifičnimi nalogami. V petdesetih letih je izposodila okoli 7 milijonov knjižnih enot, priredila prek 1500 kulturnih večerov in pripravila okoli 300 večjih razstav in tako poleg strokovnega dela krepko posegla tudi na kulturno področje življenja v občini. »Zavedamo se pomembnosti, to je Direktor Knjižnice Evgen Koštial pozdravlja prisotne na proslavi v Pretorski palači. Direktor Knjižnice S. V. Koper Evgen Koštial s plaketo znanja, zato polagamo veliko pozornosti na izobraževanje knjižničnih delavcev«, je povedal direktor Evgen Koštial. Za uspešno delovanje knjižnice pa niso dovolj samo usposobljeni kadri in dovolj gradiva, potreben je tretji element, to je prostor, je poudaril direktor. Njihov pogled v prihodnost je zazrt v novo zgradbo. Razmišljajo tudi o vlogi in mesto knjižnice , ko bo na Obali ustanovljena tretja slovenska univerza. Ob petdesetem jubileja je knjižnica izdala tudi zbornik z naslovom: Pol POL STOLETJA MEZZO SECOLO 1951-2001 Oira»ye kronice Srečka VtiaijBKooer Almonocco por i gUitoo dela BtoMoca centralo Srečko Vtior Capatatru stoletja - Mezzo secolo 1951 - 200. Vsebino zbornika, ki je razdeljen v pet sklopov in ima 352 strani, je predstavil Ivan Markovič, ki je v zborniku zapisal, kakšne knjižnice bomo obiskovali v 21. stoletju? Hop, pa gre poštenje! Porto^ ob|jube občinskih velmož 0 postavitvi lastnica je Občina Piran. Odlično, sem ^,ona- In ravno v tem grmu tič. zajec. Kot vse kaže se v naši občini zapleta celo razmišljal kot dober gospodar, bodo vsaj ''^cma namreč zemljišča ne bo odkupila po vprašanje izgradnje dolgo pričakovanega in stroški manjši. Vrednosti obeh zemljišč zaradi el’fkj c®n'' tcmve^ I50 za kvadratni meter mladim tako potrebnega športnega stadiona v zc|o podobne lege pač ne moreta biti različni, , tela, kot sc spet govori iz dobro obveščenih Luciji. Zakaj gre? V piranski občini se Zato bo Občina zemljišče, ki ga sama ne ';rogov" P0 34000 tolarjev, kar je reci in piši posamezni športni privrženci že skoraj potrebuje, enostavno zamenjala za tisto, na 'ako velika razlika, da ta občinskemu svetniku dvajset let prizadevajo za postavitev katerem bo stal naš prihodnji stadion. Če pa bi navajenemu na poštene menjave, nikakor noče večnamenskega stadiona na najprimernejši Se izkazalo, da Marina ob menjavi zemljišč v Pamct-lokaciji. V prostorskih aktih, ki so jih začrtali Občini Piran odstopa več zemljišča kot pa ga že v davnih 70. letih so kot najprimernejšo prejema, bi razliko Občina poravnala po * n°Jaznl' na bi opisani scenarij utegnil biti lokacijo za športni stadion izbrali prostor v normalni tržni ceni. Vendar je logika dobrega resn''!en, sem opravil nekaj pogovorov, ki pa Luciji. Načrtovanje tudi dom vodnih športov gospodarjenja v Občini Piran vse drugačna, da n'so ^ab bistvenih rezultatov. Tako še danes ne v Portorožu. Vendar občina k izgradnji bi je jaz v zaupanem štiridelnem mandatu za vem kaj je na stvari. Morebiti je vse skupaj le športnega stadiona ne more pristopiti svetnika občine Piran sploh uspel razumeti. Iz 8rtla raca, tesda izpuščena iz dobro obveščanih preprosto zato, ker ni lastnica celotnega dobro obveščenih krogov blizu vodstva občine krogov. Vendar človek nikoli ne ve! zemljišča na katerem naj bi stal bodoči sem namreč izvedel, da bi naj logika in scenarij stadion. Ta del zemljišča je namreč v lasti bodočih dogodkov šla približno takole: Zat0 bom za konec SV0Je kolege čisto resno Marine Portorož s katero seje Občina Piran opozoril na skrajno previdnost in načelnost pri neformalno že pričela dogovarjati za odkup Prav kmalu bo Marina Portorož občinsko cvenluclni prodaji in odkupu zemljišč, zemljišča v obsegu približno 10000 zemljišče odkupila po dokaj zmerni ceni, tam Posebej apeliram na županjo, da se še bolj kot kvadratnih metrov. Seveda igra pri nekje za okoli 17000 tolarjev za kvadratni do sedaj potrudi za dobrobit vseh občanov, nameravanem odkupu veliko vlogo tudi sama meter. Ne dolgo za tem bo k nakupu zemljišča I tisel je čas, da se poskrbi tudi za naše vrednost oziroma cena, ki naj bi jo občina pristopila tudi sama občina, če bo le želela športnike! 1 a srečno novo leto vsem skupaj! plačala za odkup zemljišča. Vendar glej ga izpolniti tako slavnostno izrečene predvolilne šmenta. Kot po božjem naročilu se je namreč Svetnik Občine Piran, Joško Joras Poletne mladinske igre Alpe - Jadran 24. - 27. junij 2002 A-- 4LPE-J>lkR4N 1 V/ J • POLETNE ML40INSKE IGRE Pomemben športni »»s-gg«« dogodek na Slovenski obali Zdenko Vozlič, predsednik Organizacijskega odbora Poletnih mladinskih iger Alpe-Jadran je sredi decembra na novinarski konferenci v Kopru predstavil največji športni dogodek na Slovenski obali, ki bo nedvomno pritegnil veliko zanimanja športne in siceršnje javnosti. Poletne mladinske igre Alpe-Jadran bodo na športnih terenih od Kopra do Lucije. Sodeluje okrog 900 športnikov, 300 spremljevalcev - funkcionarjev, trenerjev in športnih novinarjev iz 17 regij: Italije, Švice, Avstrije, Bavarske, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Tekmovalni program poletnih iger obsega športne panoge atletiko (stadion Koper), plavanje (bazen v Žusterni), odbojko (športna dvorana Livade), košarko (športna dvorana Lucija). Sodelujejo perspektivni in kategorizirani športniki v starosti 15-17 let, kar pomeni najvišjo raven v športu mladih pred prehodom v absolutno člansko kategorijo. Temu ustrezno bodo tudi pripravljena tekmovališča in ves tehnični potek iger. Pripravili so že tudi zgibanko, ki predstavlja Slovenijo in Obalo, tekmovališča in namestitve, ki sojo predstavili tudi na sestanku Delovne skupine Alpe Jadran oktobra lani na Blatnem jezeru (Madžarska). Ekipam nameravajo podariti tudi spominsko darilo, ki bo simboliziralo Slovenijo in Obali, posameznikom pa tudi spominek. Družabni večer bo predvidoma v Izoli. Člani organizacijskega odbora so: Zdenko Vozlič (predsednik), Vida Murovec (generalni sekretar), Dušan Lončarevič (tekmovalni program), Vojko Vojvoda (prireditve), Robert Rakar (stiki z javnostjo). V častni odbor so povabili ministrico za šolstvo, znanost in šport, predsednika Olimpijskega komiteja, županji in župana obalnih občin in generalne sponzorje. Polovico stroškov iger bodo krili s kotizacijo udeležencev, 30 % bo prispevalo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, 20 % pa bodo prispevale lokalne skupnosti MO Koper, Izola in Piran. Organizacijo poletnih mladinskih iger Alpe - Jadran na Slovenski obali so uspele pridobiti vse tri občine Mestna občina Koper, Občina Izola in Občina Piran na natečaju Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Srečanje z jadralci V hramu vinske kleti Vinakoper je bilo v torek, 11. decembra zvečer prijetno srečanje športnikov - jadralcev in njihovih managerjev, sponzorjev, trenerjev, novinarjev in drugih ljubiteljev tega športa. Na fotografiji: Vedno obetavni naši športniki - jadralci Y.C. Portorož Na zdaj že tradicionalnem, 4. srečanju, ki sta ga včasih prirejala najuspešnejša slovenska jadralca v olimpijskih razredih, Tomaž Čopi in Mitja Margon, je bilo tokrat gostiteljev pet. S svojimi pogledi na jadranje in njihove načrte seje predstavila ekipa 470 Seaway TiM, Tomaž Čopi - Gregor Lisjak in Vesna Dekleva - Klara Maučec ter njihov team manager Mitja Margon. Po končani jadralni sezoni se je Tomažu Čopiju na jadrnici pridružil nov flokist Gregor Lisjak. Skupaj z žensko posadko Vesna Dekleva - Klara Maučec (primorski novinarji so ju decembra letos proglasili za drugi najuspešnejši primorski športnici pretekle sezone!), ter sedanjim team managerjem Mitjo Morganom, so jadralci Jahtnega kluba Portorož na tem srečanju predstavili dosežke v pretekli sezoni in načrte za naprej. Že v prihodnji sezoni bo priložnost za izpolnitev olimpijske norme. To bo svetovno prvenstvo, ki bo septembra 2002 v italijanske mestu Cagliari. Mladi flokist Gregor Lisjak je začel z jadranjem v Kopru leta 1994 v razredu Optimist. Po nekaj sezonah in nastopu za reprezentanco je prestopil v razred Evropa in v tem razredu prejadral sezoni 1999-2000 v Piranu pri Milanu Morganu in že sedaj dosega dobre rezultate. Flipice so zmagale na odprtem prvenstvu Nove Gorice Na fotografiji: Flipice^ Gorici zmagi v Novi m Flipice so se po dveh letih premora ponovno priključile Zvezi navijaških skupin Slovenije, tokrat z drugo sekcijo skupine Flip, ki je na tekmovanju sodelovala prvič in v mladinski kategoriji navijaških skupin s koreografijo Mitje Mehora zasedla prvo mesto. Poleg skupinske zmage je Flip dosegel tudi dve posamezni uvrstitvi pri posameznicah, kjer sta Flip predstavljali dve srednješolki in sicer Brina Klemenčič, učenka Zdravstvene šole Piran in Alja Golja, učenka Gimnazije Piran. Mladi dekleti zmagujeta tudi na drugih tekmovanjih. Poleg Flipic so se na prvenstvu izkazale tudi Kocke iz Nove Gorice z zmago v otroški pom-pon kategoriji ter Buške iz OŠ Milojke Štrukelj s tretjim mestom. Te dni so se Flipice udeležile še dveh pomembnih prireditev. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma je Urad Vlade RS za droge v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport pripravil predstavitev literarnih del pisateljice Marinke Fritz Kunc, ki obravnava problematiko mladih in prepovedanih drog. Nastopile so Flipice in požele velik aplavz. Nastopile so tudi na dobrodelni prireditvi, ki je bila predvajana na prvem programu TV Slovenija in sicer Klic dobrote, na kateri je slovenska Karitas zbirala sredstva za pomoč ogroženim družinam. V decembru pa Flipice čaka še nekaj tekmovanj, v sodelovanju z Gledališko skupino Gib dve gledališki predstavi in nekaj samostojnih nastopov. Vesela prednovoletna srečanja, prireditve in sprejemi Aldo Babič in Zorko Žerjal sla prerezala veliko novoletno torto za veliko ljudi. Naše poti nas združujejo prav pogosto, še zlasti v vrtoglavem decembrskem času, ko si v družinskem krogu, med prijatelji, znanci in poslovnimi partnerji zaželimo vse najboljše z željo, da bi bilo novo leto še boljše, lepše. Razveselimo se čestitk in povabil na srečanja, ki jih je tudi na Slovenski obali veliko. Zdravico prihajajočemu letu, ob praznično okrašenih mizah, smo zaokrožili 5. decembra na novoletnem sprejemu Droge v Rotondi Grand hotela Palače in na prednovoletnem (množičnem) srečanju Metropol & Casino v Grand hotelu Metropol, kjer sta goste pozdravila predsednik uprave Casino’ Portorož Aldo Babič in predsednik uprave Metropl Group d.d. Zorko Žerjal in združno prerezala novoletno torto, ki je nosila j I Ar »m. \ 4;)if 1 Novoletni sprejem Droge Portorož simboličen napis Srečanje. Prijazna vabila na srečanje so poslali še mnogi drugi. Med prvimi je zagotovo tudi letos čestital znani uglajeni gostinec, predsednik uprave Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič, ki s sodelavci prireja novoletni sprejem in tiskovno konferenco za novinarje 17. decembra. Veselo bo tudi v 21. decembra v restavraciji Figarola Portorož, kjer bodo 21. decembra ob 14. uri predstavniki Hotelov Palače, ob svečanih mizah, prispevali darilo v sklad za nakup ultrazvočnega aparata za srce Splošni bolnišnici Izola. Sprejem ob dnevu samostojnosti in ob božično-novoletnih praznikih bo 19. decembra ob 12. uri v Gledališču Tartini v Piranu priredila županja Vojka Stular, v Kulturnem domu v Izoli pa bo na podobni proslavi 23. 12. zaigral Policijski orkester iz Ljubljane, goste pa bo pozdravil slavnostni govornik Borut Pahor. V Avditoriju bo 29.12.2001 ob 20.30 tradicionalni novoletni koncert, v Postojni jaslice, zelo veselo pa bo tudi na Silvestrovo na Tartinijevem trgu, kjer nam bo nazdravila Županja. Foto: FK- Primorski utrip. NAROČILNICA naročam primorski uMp Ime in priimek_____________________ Točen naslov ______________________ Poštna številka ___________________ Sprejemamo nove naročnike za leto 2002. 12 številk 2.160 SIT Plačilo marca 2002 I Datum_______________________ Podpis ____________________ I Izpolnjeno naročilnico pošljite na: MNFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož Izola je bila v znamenju plesa Na izjemno uspešnem kvalifikacijskem turnirju v standardnih in latinskoameriških plesih za mlajše pionirje, pionirje, mlajše mladince, mladince, starejše mladince in člane, ki gaje v soboto 17. novembra v izolski športni dvorani organiziral Plesni klub Fredi Izola, je zaplesalo kar 75 plesnih parov iz vse Slovenije - in vsi so bili zares dobri, nekateri izmed njih pa so napredovali v višji plesni razred. Parom, ki so osvojili prva tri mesta so županja Breda Pečan, predsednik Plesnega kluba Fredi Alojz Zorko in vodja tekmovanja Bogdan Rebula, podelili medalje. Nagrado - vikend paket v GH Metropol je izbrala publika. Prejel jo je plesni par Tin Daničič - Tadeja Rebula. Tekmovanje je vodli Bogdan Rebula, sodniki pa so bili Alenka Bohak, Šana dr. Vodovnik, Gregor Cuzak, Aleksander Glatz in Verena Šulek. Dopisništvo Dnevnika v novih prostorih Dopisništvo Dnevnika v Kopru deluje odslej v prvem nadstropju stavbe na Gortanovem trgu 14 a, le nekaj korakov proč od prejšnje lokacije. zadnjih nekaj let pa tudi uspešno ustanavlja in širi dopisniško in oglasno mrežo po Sloveniji. V ponedeljek 10. decembra 2001 pa so prostore tudi uradno odprli in povabili na ogled obalne župane, poslovne partnerje in novinarje. Na otvoritev sta prišla tudi župan Mestne občine Koper Dino Pucer in županja Občine Izola Breda Pečan, ki je dopisništvu poklonila priložnostno darilo (sliko). Povabljene goste, med njimi je bilo veliko novinarjev, so pozdravili predsednik uprave Dnevnika Branko Pavlin, (ki je prerezal otvoritveno tortico z napisom Dnevnik), Zlatko Šetinc, direktor edicij Dnevnika, v. d. urednice dopisništva Jožica Hribar in Maja Dolenc, vodja prodaje. V koprskem dopisništvu delata mag. Danica Cmrečnjak in mlada perspektivna novinarka Tatjana Tanackovič. Otvoritveno tortico je prerezal predsednik uprave Časopisne družbe Dnevnik Branko Pavlin. FOTO: FK-Primorski utrip) Ugodno prodamo poslovni prostor 47 m2 v središču Pirana. GSM: 031/851-240 Nročila Delana d.o.o. Dogoška 68, MB Ste osamljeni in iščete partnerja ali^ partnerko za občasno ali resno, zvezo, pokličite Agencijo za stike J Laura na tel.: 031/733-122 (24 ur\ in skupaj bomo poiskali partnerji^ ali partnerko po vaših željah in. osamljenost bo minila. ' Rogla pri Zrečah in Termah Oddam vikend ob jezeru in komfortne apartmaje, ugodno. Tel.: 035 760 332 Gsm: 041/218 237 \_____________________________✓ V začetku decembra so na Gortanovem trgu 14 a v Kopru (nad Probanko) odprli nove prostore dopisništva in podružnice Dnevnik. Časopisna družba d.d. ima sedež v Ljubljani na Kopitarjevi 2 in 4. Dnevnik beleži 50. obletnico obstoja in je zelo bran zlasti na ljubljanskem območju, Trije pravljični popoldnevi v Mestni knjižnici Piran Na mladinskem oddelku Mestne knjižnice Piran bodo 24. in 27. decembra ob 17.00 uri in 28. decembra ob 16.00 uri priredili pravljične popoldneve. Otroke bo pričakal dedek Mraz z novimi pravljicami in ugankami. c^SAg ENOJA »LEA«i Uresničite in sledite svojim sanjam, ŽELJAM, NE PUSTITE JIH NEIZŽIVETE. Poiščite si pravega življenjskega PARTNERJA Z AGENCIJO »LEA«. Zavrtite tel. št.: 031/739-998 040/328-499 V DVOJE JE LEPŠE IN BOLJ POLNO ŽIVLJENJE. Storitve Mitra BJs.p., Sl. Bistrica, PEMaribor M.vti r.s r ercator Mercator-Degro trgovsko-gostinsko podjetje, d.d. ditta commerciale, S.p.A. Obala 144 p.p. 69, 6320 Portorož Združujemo najboljše. Gradimo na kakovosti in celovitosti ponudbe, prizadevamo si za dobro počutje in zadovoljstvo potrošnikov. OBČANKAM IN OBČANOM, NAŠIM POTROŠNIKOM IN ZAPOSLENIM, POSLOVNIM PARTNERJEM TER DELNIČARJEM VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 2002 \N VAS VABIMO NA PREDNOVOLETNE NAKUPE V NAŠIH DOBRO ZALOŽENIH TRGOVINAH. Vaš najboljši sosed V Portorož nikoli brez kopalk! V HOTELIH MORJE Sl LAHKO VSAK DAN PRIVOŠČITE KOPANJE V BAZENIH Z OGREVANO MORSKO VODO, VODNO MASAŽO, SAVNO AU ZGOU KRAMLJANJE V PRIJETNEM BARČKU OB BAZENU. & BAZENI Z OGREVANO MORSKO VODO UiiNik b.VFNOv: Vs/\k cIan od 7.00 do 21.00 um (pnik, soIjota do 22.00 lihf), v lORfk od 14.00 do 21.00 unr KopANjE MEd TEdlNOM: * OdRAsli 7 50,00 SIT ‘Omoči (6-14Iet) 550,00SIT * UpokojENci 600,00 SIT * Omoči do 6 Iet iMAjo PROST VSTOP W’T/v iNfoRMACijE O bAZENiic TeL 05 692 92 10 CENTER ZA TRADICIONALNO TAJSKO MASAŽO PoscbiNE i)qodNosTi: AboNENTskE VSTOpNiCE Z A1 5 x2 URi MEd TEdNOM: alodlSEVNE AboNENTskE VSTOpNiCE IX * OdRAsli 10.5000,00 SIT * ?0xLažen 2 5.000,00 SIT * Omoči 7.700,00 SIT ‘JOxLažen-savna45.000,00SIT * UpokojENci 8.400,00 SIT * J 0 x savna 50.000,00 SIT Še posebej prisrčno ste vabljeni v eksotično okolje centra za tradicionalno tajsko masažo Wai Thai, kjer se lahko prepustite nežnim dotikom in zdravim prijemom dličnih tajskih terapevtk in terapevtov. Informacije o Wai Thai: & Tel.: 05 692 70 70 DodATNA poNudbA: • * Wa! TUaI Beautv - center za naravno necjo teIesa !n oSraza , * FiNskA SAVNA Z AROMA iN SVeHoLnO TERApijo • * VodNE MASAŽE .—/7 * SkupiNskA vaJLa v vodi * ČiSTO, UREjENO IN pRijAZNO okoljE * Bar CoraI - SENdviči, oblcŽENi knubki, buloši, kokrelji (D Novo lato HOTELI MORJE roiTotot-roiroioti tr RESORTaCONFERENCE center ★★★★★ GRAND HOTEL EMONA z glasbeno skupino VICTORY in bogatim silvestrskim menu-jem Smaragdna dvorana 27.000 Sit k Za informacije Ut rezervacije pokličite : TeL: 05/695 5104 ati 695 5106 Fax: 05/674 6410 E-mail: hoteli. bemardin@sioL net Hoteli Bernardin,