Martoonhl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 102
Maribor, torek 6. maja 1930
»JUTRA«
razu n nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri R*&un*prl p^*m,^k.M».:v<'L]ublJ»nl‘'it 11.409 V*IJ*i>m»*«čno, prejeTitn;* upiwri*ell p6 poiti 10.Din, dottavljen naldom p« 12 Dl«
Uredništvo in uprava: Marihor, Aleksandrova ceataitt8
Telefon:
Oglati po tarifu
Urodn. 2440 Uprava 245S
Oglate sprt)trna tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prtltmova ullcA .lt. 4
Delo in kapital
sta po mnenju mnogih dva pojma, kakor ogenj in voda, delavec in kapitalist pa dva povsem nasprotna si pola, med katerima ni drugo mogoče, nego neprestana borba. In vočigled demagogiji, ki se ie razpasla s pojmom razrednega boja, je to mnenje res že Skoro v naši javnosti prevladalo.
Te dni pa smo imeli zopet priliko v listih češkoslovaške republike citati nekaj, kar nam mora vendarle omajati vero v *a aksijom in nas sili k premišljanju: da-li se ne morejo tudi med temi navidezno nasprotnimi si poli najti globlje vezi, ki spajajo k skupnemu in solidarnemu aelu? v industrijah češkoslovaškega in-austrijalca Bat’e v Zlinu na Moravskem l® vse delavstvo in so vsi ostali nameščenci skupno s svojim šefom-kapitali-stom Bat>0 siavin praznik dela, kakor se ;° Pri njem dogaja že leta sem. Značilno ln zanimivo je, da ob teh prilikah Bat’a vsakokrat spregovori znamenite besede, ki ga kažejo na eni strani kot dobrega Poznavalca splošnih gospodarskih prilik, na drugi strani kot odkritega svetovalca in tovariša svojim nastavljencem, na tretji strani kot globoko socijalno čutečega moža. Povodom lanskega 1- maja je govoril svojim sodelavcem — tako 'menuje on svoje nameščence— z vso odkritostjo o boju, ki čaka nje in njega v bodočem letu radi gospodarske krize. Letos pa jim je izrazil prepričanje, da so gospodarske težave v glavnem premagane in da se prične kmalu doba napredka in razvoja.
Zanimivo je poročilo o slavnosti: ob 9. d°P- je mogočna povorka, ki so se je udeležili vsi nameščenci Bafovih podjetij v Zlinu, to se pravi več tisoč ljudi, z 12 godbami korakali skozi mesto na slavnostni prostor. Spremljala so povorko tri letala iz Bafovega letalskega parka. Na slavnostnem prostoru je z govorčke tribune sam Tomaž Bat’a spregovoril:
Prvi maj je za nas dan, ko se vedno vprašamo, ali smo vršili v redu službo napram odjemalcem, napram celi javnosti, napram sebi. Napram sebi s tem, smo se brigali za zadostne industrijske mezde. Industrijska mezda pomeni blaginjo človeštva isto kakor žetev za kmetijstvo. Zato ie nas vseh dolžnost, da vedno borimo za zvišanje mezd. špekulacija z našim blagom nam v minulem ni dopuščala zvišanja, ker je zmanjkala zaposlenost. Z reorganizacijo razprodaje našega izdelka smo onemogočl-‘‘ Špekulacijo in zagotovili redno delo ter izglede za dviganje mezd. Dasl se doslej ni posrečilo, doseči najvišje svetovne mezde, pa imamo prvenstvo v *tremljenju, da napravimo Iz naših sodelavcev gospodarsko neodvisne Hudi, i}u-"*> ki razpolagajo s kapitalom. Rezultante tega našega stremljenja je, da naše Poslovne knjige ne izkazujejo niti pare tedolžitve nameščencev napram podjetju, 9tT1Pak da imajo glasom objavljene stati' [tike nameščenci pri podjetju vloženih 000.000 Kč prihrankov proti 10%nemu Pestovanju.
Hočemo z objavo pregleda mezd in toudeležbe nameščencev na podjetju iz-
Kriza španske monarhije
KRVAVE DEMONSTRACIJE ŠTUDENTOV ZA REPUBLIKO. - 13 SLUŠA-TELJEV UNIVERZE V MADRIDU SMRTNO RANJENIH.
podrle, ostale pa so bile močno poškodovane. Po dosedanjih poročilih se je porušilo nad 200 hiš, 40 ljudi je bilo ubitih. 110 pa težko ali lahko ranjenih.
MADRID, 6. maja. Med španskim univerzitetnim dijaštvom zavzema republikanska propaganda — zlas'1 po govorih Unamuna, Alvareza in Prleta — vedno večji razmah. Zadnje dni, posebno v nedeljo in včeraj, je prišlo do tako viharnih demonstracij proti monarhiji in za republiko, da prihajajo politični krogi vedno bolj do spoznanja, da je potrebna iz-pretnemba sedanjega režima in sistema. Naslednik diktatorja Primo de Rivere, sedanji ministrski predsednik general Berenguer, bo moral že v kratkem odstopiti. Kot njegov najresnejši naslednik se imenuje Santiago Albo, bivši zunanji minister v zadnjem parlamentarnem kabinetu pred otvoritvijo diktature, ki ga je pokojni diktator general Primo de Rl-vera zaman zapletel v več procesov, sa-
mo da bi se ga kot nevarnega tekmeca iznebil.
Kakor se zagotavlja, bo kabinet Berenguer odstopil že tekom prihodnjega tedna, najkasneje pa koncem maja- Santiago Albo bo potem, kakor zatrjujejo njegovi prijatelji, sestavil vlado, ki bo imela levlčarsko-liberalni značaj.
MADRID, 6. maja. Včerajšnje republikanske demonstracije vseučiliškega dlja-štva so imele še večji obseg kakor nedeljske. Prišlo ie do krvavih spopadov med dijaki in policiji, pri čemer ]e bilo 13 dijakov smrtno zadetlb s streli- Po vsem Madridu vlada radi tega velikansko vznemirjenje in razburjenje. Danes popoldne bo imela vlada sejo, na kateri se bo posvetovala o nadaljnih ukrepih.
Smrten skok s padalom
BERLIN, 6. maja. Pri zapadno-nemškl etalski prireditvi v Geldernu se je pripetila v nedeljo smrtna nesreča. Kot glavna in zadnja točka programa je bil do: očen skok s padalom, ki ga je imel izvršiti pilot Langer, kateri je skočil s padalom že 78 krat. Ko je v višini 500 m zapustil letalo, se je padalo takoj odprlo-Čim pa se je popolnoma razvilo, so gledalci na svojo grozo zapazili, da piloi sploh ni bil v zvezi ž njim. Dočim je pa* dalo plavalo po zraku, je Langer treščil na tla in se takoj ubil. Nesrečnež si je namreč pozabil opasati nosilne pasove crog telesa, vrv pa se je takoj pretrgala. Tragična smrt popularnega pilota e povzročila med številnimi gledalci ve-iko razburjenje.
Mobilizacija v Indiji
REVOLUCIJONARNO GIBANJE NARAŠČA. - KRVAVI BOJI ZA PEŠAVAR. — ZBOROVANJE DOBROVOLJCEV.
LONDON, 6. maja. Aretacija Oandhija je izzvala po vsej Indiji silno razburjenje. Vznemirjenje množic radi ukrepov angleških oblasti narašča od ure do ure. Kakor poročajo listi so izbruhnili v Pe-šavarju že resni nemiri, ki imajo značaj krvave revolucije. Uporniki so po krvavih bojih s kolonijalnimi četami zasedli neko utrdbo, odkoder sedaj nadaljujejo boj za posest mesta. Mesto samo je si-
cer še v rokah Angležev. Položaj pa je tembolj kritičen, ker so se 'upornikom pričeli pridruževati tudi redarji in domače čete. V severozapadnih provincah se zbirajo velike množice dobrovoljcev, ki pripravljajo napad na Pešavar. Angleška vlada je radi kritičnega položaja odredila splošno mobilizacijo. Vsi v Indiji nahajajoči se Angleži bodo poklicani pod orožje.
Uelika eksplozija ob Bosporu
CARIGRAD, 6. maja. V vojaškem ntu-nicijskem skladišču ob Bosporu je nastal včeraj ogenj, ki se je naglo razširjal in je polagoma uničil vse municijske zaloge. Eksplozije so se v kratkih presledkih nadaljevale nad tri ure. Po zraku so švigale in prasketale granate in šrapneli in je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Škoda gre v milijone.
Ljubljana dabl suoj prui nebotičnik
LJUBLJANA, 6. maja. Pokojninski zavod za privatne nameščence namerava poleg palače Ljub. kreditne banke zgraditi veliko palačo. Ker pa se žirija ni mogla zediniti za nobenega predloženih
načrtov, je znani arhitekt, vseučiliščnl profesor dr. Plečnik, predlagal, da naj se na dotičnem prostoru zgradi 12—15 nadstropno poslopje. Odločitev pa je seveda odvisna od mestnega magistrata, ki mora spraviti gradnjo tega kolosa v sklad z mestnim regulacijskim načrtom.
Hud potres
RANGUM, 6. maja. Včeraj je bil v mestu in okolici hud potres. Ljudje so vs\ že spali, ko so jih vzbudili nad eno uro trajajoči potresni sunki. Nastala je takoj strahovita panika. Stare hiše so se takoj
Koncert
s spremljavo harfe bo v sredo dne 7. maja v
kavarni 'Park*
zvati tekmo delodajalcev v zviševanju mezd in v zniževanju produkcijskih cen. Hočemo prepričati vse podjetnike, da so obrati, ki skrbe za svoje nameščence, v konkurenčnem boju bolj odporni. Upam, da ni več daleč čas. ko bodo akcijske družbe poleg statistike o dividendah za akcijonarje objavljale tudi statistike, za koliko so zvišale v minulem poslovnem letu mezde in za koliko so znižale cene, svojih izdelkov za odjemalce.
Višina mezde tvori samo polovico b.a-gostanja. Druga polovica je odvisna od nizkih cen kmetijskih in industrijskih izdelkov. Visoke mezde in ceneni izdelki pa so dosegljivi samo, če je celotna produkcija prešinjena z duhom prepričanja, da mora služiti interesom javnosti.
Tako Tomaž Bat’a! Malokedaj čujemo tako govoriti zastopnike kapitala! Ne
dvomimo pa, da bi bil prepad med de' lom in kapitalom tudi pri nas neprimerno manjši, ako bi tudi naši delodajalci imeli vsaj nekaj tega socijalnega čustvo vanja in — dejanja, kakor ga kaže in vrši ta češkoslovaški Ford.
Značilno za moža ie povrh še dejstvo, da je ob isti priliki kupil tamošnjo graščino s parkom vred za 2,355.000 Kč in vse skupaj 'poklonil mestni občini s po> gojem, da mora biti park za vedno pristopen vsej javnosti, v gradu pa se morajo urediti prostori za kulturni in družabni centrum mesta.
Takšnih kapitalistov si želimo prav veliko, in prepričani smo, da bodo kma> lu ponehali razredni boji in da se bo iz kristaliziralo solidarno delo vseh za gospodarski in kulturni napredek vsega naroda.
Leuja nadloga u Rfriki
LONDON, 6. maja. »Morningpost« poroča iz Johannesburga: V deželi Nyasa trpe posamezne pokrajine močno vsled levje nadloge. Levi postajajo vedno bolj nasilni. V bližini utrdbe Johnstone je udrl neki lev skozi stransko steno v travnato kočo, v kateri je spala rodbina domačinov in je napadel ženo. Ko jo je hotel mož rešiti, je lev navalil nanj in ga pred očmi prestrašene ranjene žene raztrgal in povžil. Šele ob jutranjem svitu je lev zopet izginil. Med tragičnim dogodkom je spal mali otrok obeh čisto mirno poleg matere. Evropski lovci so odšli takoj na zasledovanje leva in so ga res že čez nekaj ur ustrelili.
Houo sekto
so ustanovili v rumunski vasi Verestf. Člani sekte se imenujejo »trepetajoči«, njihov poglavar si je nadel naslov patrl-jarha- Pri svojih sestankih se vržejo člani sekte na tla in se tresejo kakor v krču, češ da na ta način stresajo raz sebe — težo grehov.
Prisrčen sprejem »Perunažev« — zmagovalcev.
Včeraj popoldne so z brzovlakom prispeli zopet v svojo matico — »Peruna-ši«, ki so, kakor že javljeno tako častno zastopali barve svojega društva v Beogradu, da sta dva člana »Peruna« postala častna zmagovalca. Razumeti je namreč treba, da so Beograd, Zagreb in Ljubljana poslali na dirkališče svoje najboljše dirkače. Po sprejemu na kolodvoru se je vršila v klubovih prostorih gostilne »Maribor« (prej »Kosovo«) društvena ad hoc — prireditev, ob kateri priliki je »Perunov« predsednik g. Stane Kenda po toplih besedah izročil obema zmagovalcema dva krasna lovorova venca. Po navdušenih ovacijah in nagovorih se je razvila prav animirana zabava, ki je trajala pozno v noč.
Proslava materinskega dne.
Ker je posvečen materi samo en dan v letu, zato pač ne bo nikogar izmed na», ki se ne bi udeležil materine proslav®* ki jo priredi Slovensko žensko društvo». pomočjo 2. dekliške meščanske šole ta 3. in 4. dekliške osnovne šole v nedeljo, dne U, maja ob 16. uri v mestnem gledališču. Cisti dobiček se uporabi v podporo revnim materam ln za morsko počitniško kolonijo.
5traa »
Mariborski w——■
V tčtKNl k Jutra
ii (' l l) U f ii, UuC U. • •
Naie planine na koroi
meji
NEMŠKA! PROSLAVA DESETLETNICE PLEBISCITA. — NAJLEPŠE RAZGLEDNE TOČKE NA NAŠI KOROŠKI MEJI. - NAŠI IZLETI.
Z mrzlično naglico se pripravljajo celovški in sploh koroški Nemci na letošnjo proslavo desete obletnice sramotnega plebiscita. Priprave so naravnost ogromne in od blizu in daleč bodo privlekli na Koroško vse, kar čuti nemško nacijonalno in šovinistično in se. od vojnih in povojnih dogodkov ni ničesar naučilo. Mi ne bomo organizirali bučnih protiprireditev, zato pa je treba, da vsaj na tihem več mislimo na naš Korotan, kakor smo mislili teh deset let, kar smo ga, ne le po tuji,, ampak tudi precej po lastni krivdi, izgubili. Pred vsem pa je potreb-. no, da se pričnemo bolj zanimati, za naše koroško mejo, za obmejne kraje in obmejne gore.
Da je Koroška najlepša slovenska pokrajina, je stara resnica, a čeprav smo jo skoraj vso izgubili, nam je vendar ostal predel, ki nudi polno zanimivosti in ki s svojih mejnih vrhov odpira najkras-nejše razglede v Labudsko dolino, Podjuno ih celo daleč tja proti Celovcu in Vrbskemu ter Osojskemu jezeru- Prva lepa razgledna točka na naši koroški meji je že 1522 m visoki Košenjak nad Dravogradom, še vse lepše poglede pa nam odpira Libeliška gora, ki se prijetno in zložno dviga proti 1054 m visoki Strojni. Tu se kakor na dlani odpre vsa lepa Labud-ska dolina od idiličnega Labuda preko Sv. Pavla in Sv. Andraža proti severu. Na vhodu rastejo iz nje obronki Golice, na zahodu pa Svinske planine,-ki je po vsem južnem pobočju še poseljena z našimi neosvobojenimi brati. V neposrednem vznožju in proti zapadu se pa razprostira Dravska dolina ob Labuda do Sv. Miklavža in Rude ob Golovici.
Še lepši razgled proti zapadu, na Podjuno in preko nje proti Velikovcu iti dalje, se pa odpre z bližnjega, še 14 m višjega Fračnikovega vrha, kjer se naša sedanja meja zlomi proti jugozapadu, koder se vedno niže in niže spušča do že-
lezniškega in cestnega prehoda med Pre-valjmi in Libeličami. Tu se na Dolgem brdu, sredi idiličnih gozdov, znatno približa podjunskim poljanam, da se potem južno od železnice zopet povzpne po rebreh in grebenih čez Lom na 2124 m visoko Veliko Glavo in od te dalje čez nižje sedlo na staroslavno 2114 m visoko Peco, pod katero spi po ljudskem izročilu veliki Kralj Matjaž in z Malgajem: čaka čas in čaka nas. da gremo skupaj čez Št. Vid med brate našo Zilo pit...
Peca je najlepša razgledna točka na vsem našem koroškem mejnem odseku. Z njenega vrha se odpira vsa lepa Podjuna, ob lepem vremenu pa vodi pogled preko 1641 m visoke Topiče nad Železno Kaplo proti dravskim Podolam in preko gričevja Na gorah proti Celovcu, Vrbskemu jezeru, Turju nad Osojami in še naprej na 1910 m visoko Osojščico nad Osojskim jezerom. Kdor se pa s Pece noče vrniti, gre lahko še dalje po obmejnih grebenih, preko Koprivne pod Peco (1558 m), Snežnika (1477 m), Koprivne ob Mežici (1366 m) na Olševo (1929 m), kjer se naša nova državna meja združi s staro štajersko deželno in sedanjo državno mejo. Olševa je pa že nad Solčavo in blizu tam je prekrasna Logarjeva dolina.
Tako se nam na enem ali dveh izletih, če hočemo obhoditi vso mejo, odpre pogled v ves južno-vzhodni del izgubljene Koroške, in kdor si jo bo s teli višav ogledal, mu gotovo nikdar ne bo žal truda. Zato bi bilo želeti, da bi baš letos, ko bodo na oni strani proslavljali krivično plebiscitno zmago, posvetili veliko paznjc temu odseku naše meje. S teti bomo spoznali lep kos naše zemlje, navezali pa tudi tesnejše stike z našim obmejnim prebivalstvom ha naših svobodnih koroških tleh, posebno v Mežiški dolini.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Torek, 6. maja. Zaprto.
Sreda, 7. maja ob 20. uri „Adieu Mimi«, ab. B. Kuponi.
Četrtek, 8. maja ob 20. uri »Caričine Amazonke«, ab. C. Kuponi.
Petek, 9. maja. Zaprto.
Sobota, 10. maja ob 20. uri »Koncert zagrebškega vokalnega kvinteta«, ab. C. Dramske cene.
Iz gledališča. V sredo, 7. maja se ponovi moderna opereta Ralpha Benatze-ga »Adieu Mimi« za ab. B. V četrtek, S. tm. se ponovijo Parmove »Caričine Amazonke« za ab. C. — V soboto, 10. tm. gostuje zagrebški vokalni kvintet, ki priredi koncert z zelo zanimivim sporedom. Kvintet sestavljajo odlični člani tudi v inozemstvu priznanega zagrebškega pevskega društva »Lisinski«.P. t. abonente na bloke opozarjamo, da se vrši v letošnji sezoni le še par glasbenih predstav ter je v njihovem interesu, da čim prej porabijo svoje bloke za glasbene predstave.
Obrtno gibanje u mariboru
Pretekli mesec so bile izdane v Mariboru sledeče nove obrtne pravice: Sti-per Marija, prevažanje tovorov, Erjavčeva ul. 6; Maver Ana, trgovina s papirjem in galanterijo, Tržaška c. 1; Jurkovič Karl, trgovina s poljedelskimi stroji, Dravska ul. 10; Mandil Jakob, trgovina z deželnimi pridelki, Prešernova ul. 19; Posteržin Ferdinand, prodaja moiii-venikov po sejmih, Kolodvorska ulica 3; Schifko Terezija, trgovina z mešanim blagom, Aleksandrova c. 71; Benczik Ivan, mesar, Glavni trg (stojnica); Prah Karl, pletar, Tržaška cesta 3; Inž. Glaser Karl, stavbeni mojster, Trdinova ul. 18; Peršuh Marija, sejmarstvo, Gosposka ul. 2; Kolar Marija, sejmarstvo, Stross-majerjeva ul. 5; Vezjak Ivana, sejmarstvo, Rotovški trg 5: Copetti Terezija, sejmarstvo, Vojašniška ul. 11; Kubiš Ve-
ronika, sejmarstvo, Smetanova ul. 23; Pichler Marija, strojno pletenje, Koroška c. 34; Tvrdka V. & M. Barešič, trgovina z avtomobili in motornimi kolesi, Trg Svobode 6; Stadler Martin, trgovina z mešanim blagom, Tržaška c. 64; Sven-šek Apolonija, sejmarstvo. Ob železnici 12; Zoratti Alojz, trgovina s slikami, Stolna ul. 5; Mitrovič Aleksander, trgovska agentura in komisija, Magdalen-ska ulica 24; Žurga Pavla, sejmarstvo, Kopališka ul. 18; Ogrizek F.lizabeta, sejmarstvo, Židovska ul. 8; Korošec Julija in Hohl Julija, modistinja, Slovenska ui. 10; Weiland Josip, izdelovanje cementnih izdelkov. Koroška c. 52; dr. Boecher Herman, izdelovanje kemičnih izdelkov, Jurčičeva ul. 6; Jeremic Ana, šivilja, Aleksandrova c. 16. — Izbrisanih pa je bilo pretekli mesec skupno 10 obrtnih pravic. Lepa jugoslovenska manifestacija učiteljstva v Krapini.
V soboto 3. tm. ste v Krapini v Zagorju skupno zborovali dve učiteljski organizaciji: hrvatska iz okrajev Krapina— Zlatar in slovenska iz krajev Šmarje— Rogatec. Zborovanje se je pretvorilo v veliko jugoslovensko manifestacijo naših kulturnih pijonirjev. Zborovalci so po končanem zboru korporativno odkorakali v povorki pred ‘spomenik Ljudevita Gaja, kjer je šol. upravitelj iz Sv. Križa pri Rog. Slatini g. Miloš Verk v vznesenih besedah slavil zasluge Gajeve za jugoslovensko idejo, slovenska učiteljica pa je okrasila spomenik s cvetjem. Tudi na sledečem banketu je bila izrečena, mnoga tehtna beseda v duhu in pravcu jugoslovenske ideologije. Tako se vedno bolj provajajo ideje jugoslovenske solidarnosti v prakso: medsebojno spoznavanje je predpogoj za medsebojno spoštovanje in ljubezen!
Najdeni predmeti.
Pretekli meseč so bili najdeni in na policiji oddani sledeči predmeti: 1 prašič, 2 naglavni ruti, 1 dežnik, 2 ženska klobuka, moška jopa irhasta, medaljon, double-zapestnica, moški jopič, par ženskih nogavic, srebrna ura z verižico, cigaretna doza, zlat uhan, zlat moški prstan in sesalka za dvokolo.
Mariborski in durom drobiš
Kako bomo prišli na Felberj"ev otok?
Razen dovozne ceste za avtopromet, ki se bo morala razširiti in šele napraviti od državne ceste na otok, dela težave tudi skrb za pešpot iz Maribora na Felber-jev otok. Posestnik ob Dravi na meji med mestnim območjem in Kamnico, je namreč ravno za velikonočne praznike zaprl pešpot, ki vodi mimo kmetove hiše ob Dravi na otok. Na ta način bi morali vsi pešci na otok po velikanskem ovinku le po državni cesti, ki pa bo seve v letnih dneh tako prašna, da bo hoja nemogoča.
Razstava dalmatinskih narodnih vezenin
je te dneve v II. nadstropju II. dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. Ljubiteljem lepe narodne umetnosti kakor-šno nam nudi naša Dalmacija, obisk razstave toplo priporočamo. Vstop prost. — Posamezni izdelki po nizkih cenah na prodaj.
Za pogorelce v Zaiuki
sta izročila upravi „Večernika« dalje: dr. R. Škapin 100 Din, Neimenovan 20 Din. Iskrena hvala!
Smrtna kosa.
V pondeljek je preminula v Mariboru god- Zora Tomac. Pogreb ?e bo vršil v sredo, 7. maja, ob 15. uri iz mestnega na magdalensko pokopališče. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje!
Občni zbor društva mestnih uslužbencev v Mariboru.
Sinoči se je vršil na magistratu redni občni zbor društva mestnih uslužbencev v Mariboru, ki mu je presedoval gradbeni nadsvetnik g. inž. Černe. Tajniško poročilo je podal g. Brandner, blagajniško pa g. Žnuderl. Iz poročil posnameno, da se je društvo v pretekli poslovni dobi prav živahno gibalo. V več slučajih je posredovalo za stanovske interese svojih članov. Imelo je več družabnih prireditev in celo vrsto poučnih strokovnih predavanj. Poseben odsek proučuje službeno pragmatiko. Ustanovilo je zadrugo »Počitniški dom«, ki je že kupila 100.000 m* obsegajočo parcelo na Pohorju, kjer se bo gradila počitniška koča kot okrevališče za mestne uslužbence. Aktivno je društvo' potoni svojih zastopnikov sodelovalo tudi pri Zvezi občinskih uslužbencev dravske banovine, ki sklicuje svojo letošnjo glavno skupščino v Trbovlje, inicijativno pa zlasti tudi pri ustanovitvi državne zveze občinskih uslužbencev Jugoslavije, ki bo imela svojo glavno skupščino avgusta meseca v Sarajevu, katere se udeleži v interesu našega mesta tudi društveni pevski zbor, da se razprši napačno mnenje, ki žal še vedno vlada o Mariboru v nekaterih krajih naše države, kakor da bi bil švabski. Saj je neki delegat celo trdil, da se nahaja Maribor v Avstriji! V ta namen je občni zbor dovolil večji znesek iz društvene blagajne. Pri volitvi novega odbora je bil na podlagi sporazuma med poedinimi kategorijami (prva kategorija 3, ostale štiri kategorije pa po 2 zastopnika) izvoljen večinoma stari odbor, ki mu nače-Ijuje zopet g. inž. Černe.
Defekt v elektrarni na Fali
Včeraj popoldne je med neurjem nad Dravsko dolino treščilo v elektrarno na Fali. Veliko generatorsko oljno stikalo je bilo takoj popolnoma uničeno in poškodovani so bili vrh tega tudi drugi deli stikalne naprave- Posledica je bila, daje bil tudi Maribor takoj brez razsvetljave. Prvotno se je celo domnevalo, da bo mesto vso noč brez luči, vendar je vodstvo elektrarne že do večera postavilo v obrat dva generatorja, vod Laško pa je preskrbela s tokom centrala Trboveljske premogokopne družbe. Vsa omrežja tudi Celje in okolica, so bila tako že do 8. zvečer preskrbljena s tokom. Tekom današnjega dne pa bodo izročeni v obrat še vsi ostali generatorji v elektrarni.
Na prireditvi v Narodnem domu
v petek zvečer so na sporedu razen Jur-jevanja in operete Tičnik še orkestralne točke in trije samospevi skladatelja Ipavca, poje ga prof. Druzevičeva. Ali nas bodo prišli ljudje gledat? Je vprašala punčka pri vaji. Upamo in prosimo. Kdor poseti prireditev, pomaga revne otroke obleči in obuti za zimo. Vstopnina zelo nizka. Sedeži 10 do 20 Din. Predproda:a vstopnic pri Brišnikovi in Hoferiu.
Polletni otrok umrl med potjo v naročju.
Viničarska hčerka Antonija Pak iz Malega dola pri Sv. Jakobu v Slov. gor. je včeraj zjutraj napotila z malim, polletnim otrokom svoje sestre, ki so ga Pa-kovi imeli nekaj časa v oskrbi, v Hrastje pri Limbušu, kjer sestra — otrokova mati — stanuje, da bi ji otroka vrnila> ker je stalno bolehal. Otrok pa ji je že med potjo v Maribor v naročju umrl- Na Glavnem trgu je spraševala ljudi, kaj naj napravi. Napotili so jo na mestni fizikat, kjer so ugotovili otrokovo smrt in jo poslali k pogrebnemu zavodu.
Insolvenca znane dunajske tvrdke E-Schipper.
Mariborčanom in tudi vsej ostali javnosti po Jugoslaviji je dobro znana dunajska tvrdka razpošiljalnica E- Schip-per, koje agenti so po hišah prodajali dragoceno perilo, in je tudi mariborski gremij pred njo ponovno svaril. Te dni pa so poročali dunajski listi, da je postala tvrdka E. Schipper \Vien I., Tratner-liof insolventna, ter je predlagala pri sodišču poravnalno postopanje. Glasom dunajskih listov pa so upniki ponudili Schipperju 50 tisoč šilingov odpravnine, če jim prepusti trgovino z vsemi aktivami in mu še puste njegovo vilo ter ga odrešijo vseh trgovskih obveznosti. Ker pa je Schipper izjavil, da bi se morala odpravnina zvišati na 100.000 šilingov, so upniki prekinili pogajanja in predlagali konkurz. Vsota obveznosti Schipperja se ceni na dva milijona šilingov. Upniki, ki so odklonili izvensodno poravnavo, imajo 95% vseh terjatev, in se nahajajo med njimi tudi znane južno-nemške tovarne perila. Schipper je namreč prodajal predvsem perilo na ta način, da je zaposloval preko 100 agentov, ki so potovali po Nemčiji, Švici in nasledstvenih državah, ter pri zasebnikih naročali blago po meri. V svojem predlogu ha sodišče ponuja Schipper kvoto s 50%, plačljivo v 22. mesečnih obrokih.
Svoje terjatve v Jugoslaviji je Schipper iztoževal v Mariboru, češ, da so se kupci podvrgli podsodnosti mariborskega sodišča. Na ta način je bilo obsojenih pri mariborskem sodišču nebroj ljudi iz južnih krajev, posebno mnogo tudi frančiškanov iz bosanskih samostanov, katere so Schlpperjevi agenti posebno radi obiskovali. Blago so prodajali Schipper-jevi agenti večinoma na obroke. Seveda naši ljudje večinoma niso vedeli, da je dogovor druge podsodnosti, kot bivališča obvezanca, po zakonu o obročnih poslih, absolutno neveljaven in ga lahko zavezanec ugovarja Še celo v izvršilnem postopanju.
Kavarna »Astoria«,
V sredo, 7. tm. velik specijalni koncert umetniškega tria Giildjebjerg. Virtuoz na harmoniko Pillich kot gost! Izbran spored s solo-vložki na harmoniko!
Krajevni odbo- Rdečega križa v Lajter*
šbergu
priredi 11. maja v gostilni Požauko vrtno veselico.	1334
Cercle frangais.
Odbor vabi vse prijatelje Francije oa mladinski večer, ki ga priredi francoski krožek v sredo, dne 7. maja ob 20. url v Vesni s sledečim sporedom: Ah, vous dirai-je Maman; Je suis un petit garcon; Savez-vous planter les choux; Sur le pont d’Avignon — otroške pesmi. — 2. Cendrillon, pravljica v verzih, recitacija. 3. J. Massenet, Thais, mediation in A. Maurice, Serenade espagnole gosli in glasovir. — 4. B. Godard, Včni-tienne — glasovir. — 5. Guetry, Richard Coeur de Lion; DaJayrac, Romes et Juli-ette in Paer, Helas! c est pres de vous — arije iz oper in pesem. — 6. La farce du maitre Pathelin — šaloigra. Vstopnina za odrasle je Din 10, otrokom in dijakom je vstop prost.	1340
Advokatska.
V O. je živel pred leti vrl slovenski advokat, ki je pa imel včasi originalen način občevanja s klijenti. Neki kmet mu je dolgoval 40 goldinarjev in ker od nikoder ni bilo plačila, mu jc advokat zarubil • svinjo. Nekega dne pritrese kmet 20 goldinarjev in prosi še samo en dan potrplje-nja, češ da bo prinesel še ostalih 20 goldinarjev- »Dobro«, pravi advokat in si viha brke, »če prineseš 20 gld. pravočasno, boš ti na konju, če pa ne prineseš, bomo mi na tvoii nrasir.il*
V bom sa domač® »rudo
VAŠKA TRAGEDIJA V VRANJU. — SMRT STAREGA BOGATEGA POSESTNIKA.
Beograjsko ikasacijsko sodišče se je bavilo te dni z zločinom Stane Dimitri-jevičeve, kmečke vdove iz okraja Vra-Kie, ki je zastrupila svojega tasta, da reši sebi in svojima sinovoma njegovo premoženje.
^ Slučaj Stane Dimitrijevičeve je tipična vaška tragedija in značilna za vaške prilike in značaj kmeta, ki je priženjen na svojo grudo. Vse življenje kmeta velja boju za od očetov podedovano grudo, ki jo hoče zapustiti svojim sinovom v enaki ali še večji izmeri. Iz boja za grudo nastajajo največji spori in Ponavljajo se vaške tragedije, ki so v bistvu popolnoma razumljive. Vse imajo enak izvor: boj za grudo.
Stari kmet Dimitrij Dimitrijevič ie živci s svojo snaho Stano in njenima sinovoma Stamenkom in Stojanom pod skupno streho. Njegov tretji vnuk Milivoj, otrok njegovega drugega umrlega sina. je študiral bogoslovje v Bitolju. Dimitrijevič je že napisal svojo oporoko: hišo in posestvo z vsemi polji in vinogradi naj bi dobila oba v njegovi hiši živeča vnuka, Milivoj pa samo majhno niiv.i, vredno 10.000 Din- Vsi v hiši so ver eli za to oporoko in so jo popolnoma odobravali. V.starčku pa so se kasneje Phčeli porajati dvomi in vest mu je rejv 2. da je svojega najmlajšega vnuka Mi-ufcoja morda le preveč oškodoval. Kljub
nasprotnemu prigovarjanju se je zato odločil, da izpremeni oporoko, da dobi tudi Milivoj svojo pravico.
Ta njegov sklep je postal potem zanj usoden. Njegova snaha Stana se je dolgo posvetovala s svojima sinovoma, kako naj bi se preprečilo grozeče razkosanje bogate dedščine. A niso vedeli izhoda. Stari je kljub vsem protestom vztrajal pri svojem sklepu in je poslal lepega jutra hlapca po notarja. Čutil se je namreč že silno slabotnega in bal se je, da ga ne bi morda prehitela smrt, predno bi izvršil svojo namero.
Kaj storiti? Stana je starčku izročila žganje, v katero je nasula arzenika. Ko je prišel notar v spremstvu zdravnika, je bil stari Dimitrijevič že mrtev. Zdravnik se je čudil, da je tako naglo umrl m ga je pričel preiskovati. Zločin mogoče ne bi bil nikdar odkrit, ako ne bi Stana v razburjenju hipoma pograbila steklenico s strupom, ki je bila pod vzglavjem umorjenca. Zdravnik ji je steklenico takoj iztrga! iz rok in Stano izročil orožnikom, sodišče pa jo je končno obsodilo na 15 let težke ječe.
To jc vsekakor ena od številnih selskih tragedij, kakršne se dogajajo in se še bodo dogajale po vsem svetu. Dokler bo kmet tako tesno navezan na svojo grudo, kakor sedaj, toliko časa bodo podobni- tragični dogodki na dnevnem redu.
Rnekdote
Pace, dvorni norec angleške kraljice Elizabete, je bil radi svojega predolgega jezika in preostrih dovtipov izgnan iz kraljevega dvora. Šele po daljšem času se je njegovim prijateljem posrečilo, da so ga spravili zopet v službo.
Do skrajnosti vdan, jc padel Pace na kolena pred kraljico. Ta mu je segla v roke in rekla: »Vstani. Odpuščam ti vse. Upam pa. da ne bom nik dar več slišala svojih napak iz tvojih ust«.
■»Ne«, je odgovoril norec, »smatram pod svojo častjo, da bi govoril o stvareh, o katerih govori že vse mesto.« * #
Francoski kralj Ludovik XIV. je vprašal nekoč nekega dvornega kava lirja: »Ali znate španski?«
»Ne, Veličanstvo, toda se bom hitro naučil,« je odgovoril kavalir. Bil je namreč trdno prepričan, da gajioče kralj imenovati za poslanika na Španskem.
Z veliko marljivostjo se je takoj pri čel učiti španščine. Že čez nekaj mesecev se jc zglasil pri kralju in mu javil:
»Veličanstvo že znam španski!«
»Me jako veseli«, ie odvrnil kralj Ludovik. >potem lahko citate Don Ouichota kar v izvirniku«.
Tudi Rmerika gradi noue zračne orjake
Uprava vojne mornarice Zedinjenih držav gradi dva nova zrakoplova, ki bi v slučaju vojne služila vojni mornarici kot pomočni edinici. Oba zračna orjaka bosta imela čisto drugo konstrukcijo nego Zeppelin ali novi angleški »R100« fn »R 101«, ki so namenjeni za potniški, promet. Namesto potniških kabin in salonskih prostorov bosta imela posebne naprave za avijone, bosta torej zračna baza in matični ladji'za avijone, ki bodo lahko med poletom matice do- in odle-tavali. Vsak teh orjakov bo dolg 235 m in bo imel 8 motorjev z 4480 konj. silami. Maksimalna brzina bo znašala 135 km na uro. Oba orjaka bosta gotova 1. 1931. Čuje se. da je v programu še petero podobnih zračnih orjakov.
2 aeroplanom se urnii u zapor
Pred leti je bil Aleksander Patton iz Los Angelesa obsojen radi nekih deliktov na več let ječe. Ko je odsedel polovico, je pred 4 leti naenkrat dobil skomine po svobodi in pobegnil. Pred nekaj dnevi pa se je pred kaznilnico spustil aeroplan in iz njega je izstopil eleganten gospod. Pozvonil je pri vratih in se javil upravi, da odsedi svojo kazen. Izjavil je ravnatelju, da ga je zapekla vest, v naglici je pograbil kovček in ker je po voznem redu videl, da bi vožnja po železnici bila predolgotrajna, je vzel aeroplan. Ravnatelja je izjava Pattona tako ganila, da je odposlal službeni nalog, naj se Pattonu odpusti ostanek kazni.
Žene kot oduetniki u Palestini
Kakor v Turčiji in Indiji nimajo tudi v Palestini žene glasovalne pravice za državne in mestne korporacije, razun v židovskih samoupravnih korporacijah. Zato pa so se plasirale na vseh področjih javnega dela. Za pravico odvetniškega zastopstva so vodile borbo dolga leta. Prvobojcvnica je bila Roza Ginzburg, ki ji je po dolgi bdrbi višje angleško sodišče končno priznalo parvico, da vrši odvetniško službo pred palestinskimi sodišči. Sedaj ie dobila tovarišico, gospo Slantakin, rodom iz Avstralije, ki je dovršila pravne nauke v Palestini. Zenske odvetnice v Palestini se bavijo izključno z zadevami, ki se tičejo žen.
In to zna.
Učitelj pripoveduje v šoli, kako je Mojzes na gori Sinaj v jezi razbil kamenite tablice z 10 božjimi zapovedmi. »Kako ie bilo mogoče«, vpraša učitelj sina trgovca Itziga, »da je 10 zapovedi vendarle bilo ohranjenih? Mali Moric vstane in se odreže: »Gotovo je ljubi Bo? imel konirno kmigol «
Soholsba
Seja načelstva Sokolske žape v Mariboru se bo vršita jutri, v sredo 7. tm. ob 6. zvečer v Narodnem domu. Vabljeni
člani, da sc seje sigurno udeleže.
Pred otvoritvo Sokolskega doma v
Rušah. V Rušah se gradi novi Sokolski dom, katerega otvoritev bo na Vnebohod 29. tm. Pri tej priliki se vrši tamkaj delni župni zlet. Društvo samo se z vso intenzivnostjo pripravlja na prireditev. Dela na zgradbi se tudi naglo bližajo koncu, tako da bo dom docela dogotov-Ijen sprejel izletnike pod svoj krov.
Šport
MOLNP, službeno.
V nedeljo, dne 11. tm- se bodo vršile v Mariboru sledeče tekme: ob 10. dop. na igrišču SK Železničarja prijateljska tekma SK Olimp (Celje) :SK Svoboda. Ob 16.30 na igrišču SK Železničarja mednarodna tekma SK Donawitz:SK Železničar. V Ptuju SK Čakovec :SK Ptui. V Murski Soboti SK Železničar: Mura. V Čakovcu SK Rapid:SK Čakovec. Službujoči odbornik predpoldne g. Ilovar, popoldne g. Amon. V odbor se kooptira za SK Svobodo g. Vidovič Stanko. — Tajnik.
SK Donawitz:SK Železničar-
V nedeljo gostuje v Mariboru SK Do-navvitz proti SK Železničarju. Tekma bo vsekakor jako zanimiva, ker je SK Do-nawitz v Mariboru še neznan gost. Glede kvalitete moštva omenimo, da je igral GAK iz Gradca prOSK Donawitzu zadnjo nedeljo 2:1.
SK Olimp, Celje :SK Svoboda.
Revanžna tekma med SK Olimpom !n SK Svobodo se bo vršila v nedeljo predpoldne na igrišču SK Železničarja. Kakor znano, so zmagali Celjani pred 14 dnevi nad SK Svobodo v Celju v razmerju 7:2. V nedeljo bodo domačini na vsak način skušali popraviti poraz in bt> tudi to srečanje prav zanimivo.
Leu rešil krotilca pred tigrom
V cirkusu v Cocomo (v državi Indiana) se je nedavno odigral razburljiv prizor. Mlad krotilec tigrov je moral pri predstavi predvesti 32 levov in tigrov. Pri tej priliki ga je napadla tigrica in ga vrgla na zemljo. Mladenič bi bil izgubljen, da mu ni priskočil na pomoč star lev, ki se jc z vso silo vrgel na tigrico in zaščitil svojega gospodarja. Krotilec je izkoristil situacijo in skočil iz arene. Ostalim čuvarjem se je komaj posrečilo rešiti tigrico pred razjarjenim levom.
Naš izvoz žita na Grško narašča.
Tekom zadnjih mesecev je opaziti vet dno večji izvoz našega žita na Grško, kjer je zlasti jugoslovenska pšenica na nekaterih trgih popolnoma izrinila ru^ munsko in bolgarsko konkurenco.
Zračna proga Rim-Benetke-BudimpeŠia
je bila otvorjena minolo soboto s poletom letala, ki je last dveh letalskih' družb, italijanske Transadriatica in madžarske letalskoprometne družbe.
V Hercegovini se še vedno pojavljalo ' volkovi.
Vkljub temu, da je že nastopilo toplejše vreme, se v gorskih krajih Hercegovini še vedno pojavljajo cele gruče volkov, ki napadajo črede. Prihajajo celo v vasi in koljejo živino, ki so jo kmetje že pognali na paše, kar na debelo. Lovoi u-prizarjajo velike gonje proti roparskim morilcem.
Nova ekspedicija v Tibet.
Iz Napulja javljajo, da je profesor geo* logije Giotto Danielfi, ki se je že enkrat udeležil ekspedicije na Himalajo, s štirimi drugimi znanstveniki krenil proti Bombayu, kjer bo organiziral ekspedicijo 150 oseb za raziskovanje zapadnega Tibeta do višine 6000 metrov, kamor še ni stopila človeška noga.
Naravno.
Učitelj (v šoli Janezka): zakaj sf domačo nalogo »Moja mati« napisal popolnoma enako kakor tvoj brat Peter?
Janezek: Ker	oba isto ma-
ter goseod učiteli'
Prvi Evro&elec v Ti5!®!«
PUSTOLOVSKO ŽIVLJENJE MISIJONARJA HUC A, KI JE PRVI PRODRL V TAJINSTVENI TIBET.
^ svoji knjigi »Potovanje skozi Tatarsko in Tibet« je objavil misijonar [IUC;- ki mu bodo v njegovem rojstnem kraju Cayiosu v kratkem postavili spo nienik, zanimive vtise s svojega potovanja. Misijonar Huc je bil pustolovec že od mladih let. Izviral je iz fanatične protestantovske rodbine in je bi!^ eden od njegovih pradedov celo sežgan. Kasneje so njegovi predniki Prešli zopet v katoliško ccrkev in .ie bil njegov oče višji upravni uradnik na otoku Martinique. Gnan od svojega pustolovskega nagona, je stopil v armado generala Rochambcaua in se kot kapetan boril proti Angležem. V boju je bil ujet in izpuščen pod pogojem, da se ne bo nikdar več vrnil na Antiljske otoke in tudi ne nosil bojnega orožja.
Ko se je vrnil v Francijo, je imel vsega skupaj 30 frankov. V svoji domovini je našel par starih tet, ki so ga sprejele pod streho in preživljale. Mladi^ in lepi tujec je kmalu zmešal vse ženske v malem provincijalnem mestu. Da izkoristijo to priliko, so se njegove tete odločile, da ga oženijo. Privolil je v ženitev, čeprav na svoji ženi ni našel nič posebnega razen velike pobožnosti.
•z tega zakona je izviral tudi pisec knjige »Potovanje skozi Tatarsko in Tibet«. Oče ga je dal vzgojiti za duhovnika in čitn je bil 1. 1890. posvečen, je odpotoval kot misijonar na Kitajsko. Gnan od nomadskega tiago-pa svojega očeta, je prodrl, opravljajoč svoje misijonarske posle, globoko v notranjost Azije. Kakega posebnega veselja za pridobivanje Mongo-Jov za katoliško vero ni imel, temveč Sa je na njegovem potovanju bolj zanimalo proučavanje mongolskih šeg in lačina življenja. On je bil prvi, ki je s slugo, tibentanskim domačinom, Prodrl v osrčje Tibeta, pri čemer je oij neprestano v življenjski nevarnosti. V svoji knjigi opisuje zelo živo jn obenem humoristično svoja doživljaje v Tibetu. Huc se ni spuščal v bistvo budistične vere, temveč se je »olj držal zunanjih manifestacij tibetanskega kulta. Religijozne duše Azije
mogel doumeti, zato pa je izredno zanimivo in prepričevalno opisal živ-[Jenje Mongolov, ki jih je cenil višje *ot civilizirane Kitajce. Posebno ga je Navdušilo njihovo gostoljubje in njihovi družabni običaji.
Približno 30 let kasneje je prodrla v Tibet Aleksandra David Neel, ki je sicer objavila o tem svojem potovanju mnogo obširnejša poročila kakor misijonar Huc. Ona je pač obvladala vsa tibetanska jezikovna narečja ter je preživela celo vrsto let v Tibetu in sc jc tako mogla popolnoma poglobiti v bistvo budistične vere. Kljub temu pa gre misijonarju Hucu zasluga, da je prvi prodrl v skrivnostno »carstvo snega in izzval tedaj po vsem znanstvenem svetu s svojo knjigo pravo senzacijo.
Dedek modruje
Dandanes gre vse v nezmernost, celo boj za zmernost.
*
Nekdanje navdušenje se danes imenuje fanatizem: nekdanja popustljivost spreminja danes svoje ime: enkrat indclen-ca, drugič indiferentnost.
* ■ -
Današnjo mladino bodo vzgojili še-le njeni otroci’.
*
Včasiii smo imeli humanistične izobražence, uanes imajo naobražene absolvente humanističnih šol.
*
čim bolj raste število duš. .f.em brez-dušnejše postaja življenje.
*
Najbolj skrita gorska vasica ima danes par lepih hiš, ki kvarijo nje lepo lice. ,
*
Dandanes je vse »podedovano« — samo čuta odgovornosti starih noče nikdo podedovati.
*
Pred kratkim se je štedilo za letovišče, v novejšem času za luksuzni šport —, v mojih časih pa smo štedili za — svoje otroke.
Obvezna telesna vzgoja na Češkoslovaškem.
češkoslovaški minister za narodno zdravje pripravlja načft zakona o obvezni vzgoji teiesa. Načrt je v osnovah izdelan in vsebuje obvezno telesno vzgojo mladine od 7. do 27. leta pri moških, od 7. do 21. leta pri ženskah. Telesna vzgoja bo poverjena deloma šolam, deloma športnim in drugim telesnovzgoj-nim organizacijam ter vojaški upravi.
5! rsa t
'V M a r i b C r u7’dne '6. V. V935
—I« iiimiiimii lil iniiMiiim—m	1	—
Hlchel Zčvaco
£ukcedfu JSocgia
Sfodovinakl rama
Ko je bila ta točka opravljena, je Ragastens preživel ostanek dneva s svojimi prijatelji. Skupaj so si ogledali utrdbe ter se dogovorili o načrtu obrambe, ki bi ga v siučaju oblege predložili knezu Manfredi. Nato U> irneli velik skupn obed v Palači Orsini. Po obedu je sel Ragastens v sobo, ki mu jo je bil dal Giulio Orsini na razpolago, in je našel tam Spadacappo. ki ga je pričakoval.
»Gospod,« je dejal bivši bravo, »ali torej ne odideva iz Italije?«
»Ne... vsaj za zdaj še ne.«
»In gospod vitez ne misli več na to. da bi se dal ubiti?«
Ragastensa je streslo.
»Kdo ti je rekel, da bi imel jaz take neslane misli?«
»Tako, zdelo se mi je... No, ker ste le živi ter me ne zapuščate... demanti...»
»No, demanti... kaj je z demanti? ...«
»Tukaj so... na kaminu.«
»Ah, ah! To te je skrbelo! Preveč pošten postajaš, le pazi, da se ne boš kesal.«
In Ragastens, v srcu bolj ganjen, nego je hotel pokazati, je prijateljsko potrkal Spadacappi na ramo. kar se je temu neizmerno prileglo. Ko je hotel- nato oditi, ga je Ragastens pridržal. Sledil je dolg, skrivnosten razgovor, ki so ga zaključile besede Spadacappe*
»Dobro, velja, gospod. Še nocoj hočem pričeti...«
Nekaj dni je preteklo. Ragastens je obenem z ostalo množico poveljnikov in veljakov vsako dopoldne prihajal v palačo. Kadar se mu je pripetilo, da je srečal kneginjo Manfredi, se ji je v pozdrav globoko in resnobno poklonil, govorila pa še nista bila ves čas, odkar se je bil vršil njiju zadnji sestanek na vrtu.
Vitez je imel vsak večer čudno opravilo. Kadar se je bližala noč je Spadacappa peljal iz Monteforta voziček, nogrnjen s plahto. Ragastens oa je spremljal ta voziček; in v vrvenju množice ni nihče pazil na to vsakdanje vitezovo odhajanje.
Armada zaveznikov se je zbrala na veliki planoti, ki je iežala pred Peklensko sotesko. Tei planoti ie bilo ime Pianosa. Tudi Cezar je zbiral tukaj svoje če-
te, tako da sta ležala tabora drug drugemu nasproti, in jih je ločila k večjemu dobra milja razdalje. Vse je kazalo. da se spopadejo v najbližjem času.
Ko se je Ragastens nekega večera po enem izmed tistih svojih skrivnostnih in vsakdanjih izletov vračal v Monteforte in stopil skozi mestna vrata, je med množico prihajajočih ljudi zapazil tudi postavo neke ženske, ki se mu je zdelo, da jo pozna. Stresnil se je in naglo pognal konja; toda v tistem trenotku je nastala taka gneča, da ni mogel dalje. In ko je dospel do uličnega vogala, kjer je prej videl postavo, ki je jahala pred njim, je bila izginila.
Ragastens je zdirjal po tisti ulici in preiskal vse sosedne uličice, toda njegovo iskanje je bilo brezuspešno. Naposled je odnehal ter zamrmral:
»To je blaznost, prevara domišlije! Kaj takega ni mogoče!...«
Preteklo je še par dni, tako da je Ragastens docela pozabil ta dogodek.
Nekega večera sta knez Manfredi in grof Alma nenadoma naznanila, da jutri naskočijo Cezarjevo armado. Vsi navzoči veljaki so bili povabljeni na odločilni sestanek, kjer se je sklenilo, da bosta grof Alma in knez Manfredi na bojišču, kakor hitro se zdani. Pri tem sestanku je bil Ragastens, bila pa je tudi kneginja Manfredi.
Po zborovanju se je Ragastens vrnil v palačo Orsini ter skrbno pregledal stanje svoje bojne oprave in svojega orožja. Ko se je v tem pogledu ogotovil, je z najboljšim tekom povečerjal, a nato je hotel leči spat. Toda začutil je, da spanja ne bo na njegove oči.
Misel o Primaveri mu ni dala miru-
Zdaj, ko mu je bilo nemara umreti, bi jo bil rad vsaj še enkrat videl: in nedvomno, povedal bi ji, koliko je trpel zaradi nje. Nazadnje se ni mogel več premagati; šel je od doma. In nehote se ie napotil proti grofiii.
Vrata so bila zaklenjena. Vitez je stopa! pokraj parkove ograje.
Čez nekaj časa je obstal ter pritisnil obraz k ograji, skušaje prodreti temo, v katero so se zavijale mračne gruče nasadov. Toda niegov pogled ni videl ničesar. Ves veliki park je molče počival v mirni tihoti.
Naenkrat pa je Ragastens začel plezati preko o-graje. V par trenotkih ie skočil na drueo stran.
Kam hodi? Težko, Če je vedel.. ■ Brez iasnega namena je bi! preplezal ograjo kakor tat, in zdaj >e korakal tja v noč, ne da bi se vprašal, kam nride. Zdajci ie dospel kakor nalašč do tiste granitne klopi, kjer ie bil že zadnjič govoril s kneginjo Manfredi. In ona je bila tam!
Ragastens je bil še skrit v gosti senci neke drevesne skupine. Pred njim se je razprostirala odprta ploskev trate, ki jo je oblivala polna mesečina. Onostran te svetle ploskve, pod streho visečih vej vrbe žalujke, pa je videl belo postavo mlade kneginje, ki se je topila v mraku. Bila je sama.
Ragastens je prekinil svoj korak le za kratko tre-notje. Preudarjal ni. Mislil ni na nič, razen na to, da je ona tu, in tako se je napotil proti njej. Primavera ga je tako spoznala. Brez začudenja mu je zrla naproti... gotovo je sama pričakovala, da pride.
»Milostljiva,« jo je nagovoril, »ali mi hočete odpu* stiti, da se drznem ob tej uri stopiti pred vas?...«
»Rada vam odpuščam,« je dejala ona brej' vidne zadrege. »Toda na kak način ste mogli semkaj? Vrata palače so vendar zaklenjena...«
»Spleza! sem čez parkovo ograjo,« je dejal l?aga* stens preprosto.
In ko se je ona zganila, je dodal:
»Oh, ne razlagajte si mojega ravnanja v zlem si*il» slu. Prisegam vam, da je moje srce polno neskončnega spoštovanja...«
Ona se je nasmejala.
-'Spoštovanja,« je dejala, »ki se ne zboji noben*1 še tako drzne smelosti...«
»Ako ukazujete, se umaknem...«
»Ne... le ostanite...«
In z glasom, v katerem je proti njeni volji zazve-nel njen srčni nepokoj, je nadaljevala.
»Tega drznega dejanja vam nikakor ne očitam..« Toda, gospod vitez, gotovo ste mi imeli povedati kal važnega?«
»Milostljiva, hotel sem vam povedati - samo to: da se jutri bijemo in da bom stal jaz v prvi vrsti bojnega meteža, zavoljo česar je zelo verjetno, da me vidite poslednjikrat... Če pa poginem, bi se mi zdelo silno krivično, da vam ne bi bil povedal, da umrjem ves srečen, ker vam morem darovati svoje življenje, da me malo briga, mene tujca in vojaka-pustolovca, ali je Cezar vladar Italije, ali ne. marveč da tvegam svoje življenje za vas, za vas edino, in da bo moja poslednja misel veljaja vam, kakor vas iščejo vse moie misli od tiste blažene ure, ko sem vas srečal na Florentinski cesti — z eno besedo, milostljiva, hotel sem vam povedati, da vas ljubim ...«
Ona ni ugovarjala z nobenim gibom. Poslušala ga je resnobno in mu gledala ves čas naravnost v oči. S tišjim glasom, ki mu ga je nekaj davilo, je vitez zaključil:
(Nadaljevanje sledi.)
Uboga služkinja
je zgubila v nedeljo zvečer ročno torbico s precejšnjo vsoto in drugimi malenkostmi. Poštenega najditelja se prosi, da jo odda proti nagradi na policiji.
1330
Prodam
ceneno novo kompletno spalnico iz hrastovega tesa. Naslov v upravi lista.
1336
Vinotoč
Anton Zorko, Lajteršperk odprt. 1289
Postrežnlco
za dopoldansko službo iščemo. Predstaviti od 2—4 ure popoldne v Veliki kavarni.	 1333
Gostilno
z velikim stanovanjem oddam takoj v najem. Ponudbe na »Dolajš«, Stritarjeva ul. 11.	 1333
Alfa kotel
dobro ohranjen se ugodno proda. A. Močnik, Maribor, Pobreška cesta 20.
1335
Naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena hčerka in sestra, gospodična
Zora Tomac
'dne 5. maja ob 18. uri, po kratkem trpljenju mimo v Gospodu zaspala.	1345
Pogreb se bo vršil jutri, dne 7. maja ob 15. uri iz mestnega na magdalensko pokopališče.
Maribor, dne 6. maja 1930.
Žalujoča rodbina TOMAC.
742
Najboljii
in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin
Modna trgovina
ANTON PAS
Maribor, Slovenska ul. 4
Inseriraite
v
„Veterniku"
Po dvigu konkurza
tvrdke Maks Dur)ava & Co., Maribor, Gregorčičeva 24. so v zalogi še velike množine vseh vrst moškega perila, srajce iz cefirja, poplina, pana-ma, športne in bele srajce, nočne srajce in spodnje hlače vseh vrst, kakor tudi različni cefirji, popellni, Sifoni i. t. d. in se bo od danes naprej prodajajo to blago Izdatno pod tvorniško ceno.
V zalogi je tudi velika izbira pižam in blaga za pižame.
Prodaja se vrši na veliko in na drobno edino le v tovarni: Gregorčičeva ulica 24.	1213
Zelo poceni
prodam fine koncertne citre. Vetrinjska ulica 9.	1325
Vajenca
za restavracijo se sprejme takoj. Ponudbe pod »Cela oskrba« na upravo »Večernika«.	1337
Oddam v najem lepo zračno sobo
solidnemu gospodu. Vpraša se v trgo-vini Kravos, Aleksandrova c. 13. 1317
Izjava!
Preklicujem vse žaljive obdolžitve, s katerimi sem žalil g. Simona Horvata ter se zahvaljujem, da je odstopil od sodnega postopanja. Alojzij Rossmann, vlakovodja v pok.	J	343
Štedilnik
skoro nov, v obliki mize 70X75 X52 cm se proda. Aleksandrova cesta št. 16, v trgovini.	1291
Vse vrste pletenin
po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2.	364
Mala salonska garnitura,
salonska omara, pisalna miza, vse ma-hagoni les, istotam tudi blagajna na prodaj. Vrazova ulica 2, levo. 1331
Spalna soba,
trdi les, dobro ohranjena «1 čista .ia prodaj- Vrazova ul. 2, levo. 133?
Stanovanje čisto — je zdravje!
Prevzamem desinficiranje stanovanj, nridrac, pohištva, posteljnega perja in blazin. Desinficira in pere se s paro. Izvršujem tudi vsa tapetniška dela solidno in ceneno, kakor madrace, oto-mane od Din 450, rolete itd. Zahtevajte proračun! Aleksandrova cesta 45, II-nadstr.	]	339
RAZGLAS!
Mestna občina mariborska odda restavracijo v kopališču na Mariborskem otoku za tri leta v najem.
Interesenti se vabijo, da oddajo svoje pravilno kolekovane ponudbe na mestnem magistratu v roke g. župana najkasneje v soboto, dne 10. maja ob pol 12. uri. Ponudbi je priložiti potrdilo o kavciji v znesku Din 10.000.—, ki jo je vplačati pri mestni blagajni. Ponudbe pod Din 30.000.—, kakor tudi prekasno vložene se ne vpoštevajo. Mestna občina si pridržuje pravico, oddati restavracijo brez ozira na višino po-nudene najemnine.	1341
Pogoji, kakor tudi vsa pojasnila, se dobe vsak dan v mestnem gradbenem uradu, Frančiškanska ulica št. 8, soba št. 3, med 8. in 12. uro.
Mestni magistrat mariborski
Igdaja Konzorcij »Jutra« v Llubljanl: predstavnik Izdajatelja in urednik: FRAN BRO ZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., nredstavnik STANKO DETELA
v Mariboru