obzorja stroke - poročila
Dušan Štepec
UDK 39 : 679.85(497.12 KOZJANSKO)
ljudje in kamen
Poletni raziskovalni labor Podsreda 94. Poročilo skupine, ki je raziskovala kamnarstvo.
Izsledki, ki smo jih dobili na terenu, govorijo o tem, da je bilo kamnarstvo v 19 stoletju na območju Kozjanskega parka še zelo živo. To pol rjujejo predvsem podal ki naših informatorjev o kanmarjih. ki so delovali v tem času I u je družina Kolarjevih in Miha Vovk iz Pilštanja, Janez Gerzina iz Gorjan ta je deloval do približno leta 1930. časovno opredeljevanje predstavlja določen problem: na lerenn je namreč ogromno predmetov, ki niso ne datiram in ne podpisani. Poskušali smo vsaj dokumentirali izdelke iz kamna, ki smo jih srečevali na območju Kozjanskega parka v času naše raziskave (kamniti mq|narji, hišni portali. presni kamni. Obzidja pokopališč nagrobniki, mejni kamni .). Naslednja dejavnost, ki smo jo raziskovali v okviru kamnarslva. je bilo upnarsivo Naše raziskovanje se je dotaknilo tudi zidarslva,
Skupina je delovala pod mentorstvom Božidarja Premrla.1 pri določanju vrste kamna je Strokovno znanje posredovala geologinja Mateja Golež, študente pa sva zastopala Jelka Pšajd m Dušan Slepec, oba študenta etnologije,
Raziskovali smo kamnarstvo na območju Kozjanskega parka. Pri raziskovanju nas je zanimalo predvsem naslednje: 11 Kanina rji m njihovo delo ' .2 Kamnarsko orodje 1-3 Kamen in kamnolomi M Izdelki iz kamna l-5 Apnarstvo
1.6	Zidarstvo
1.7	Legende
1,1
Na območju Kozjanskega parka je od 19. stoletja pa do približno leta 1930 delovalo več kamnarjev." Med raziskovanjem smo prišli tudi do podatkov o posameznih izdelkih teh kaninarjev Tako smo pri hiši v Pilštanju, kjer je živel eden od kamnarjev. našli kamnite stopnice Stopnice, "slenge", so s
paličastim, abrundanim" profilom. Tu je tudi kamnit portal, ki ima na prekladi napis 18 JK 60. Na desnem vogalu hiše pa je Še ohranjen zaobljeni odbijač, "ekštajn",'
Na domačiji s hišno številko 60 smo našli iri kamnite parcelne mejnike.1 En mejnik je bil izročen in podarjen Zavodu Spominski [XIt k Trebče" Vsi so iz sftega peščenjaka, ploščati in zgoraj polkrožno oblikovani. Na vseh sta razločno vidni
začetnici M V : .
Miha Vovk je bil v tem primeru izdelovalec mejnikov in lastnik posesti, ki so jo označevali. Mejnik, ki nam je bil izročen, je v celoti visok 4S cm (Fino obdelani, vidni del 23 cm), širok je 16 in debel 7 cm Druga dva mejnika sla imela podobne mere.
Na Gorja na h v hiši s hišno številko 24, ki je danes ruševina (streha se je vdrla), vsa zaraščena z grmovjem, robidovjem in s robotom, je v levem kotu kuhinje še ohranjen zelo lep. umetelno izdelan kamin iz rumenega "prušenega" kamna,
Nad napo. ki je prav tako kot kurišče, leva konzolno oblikovana si ena kurišča in "is tel" (pO robu postavljena plošča na dnu kurišča s polkrožno odprtino odprtino v dimnik) izdelana iz kamnitih plošč, odvajata dim dva odvoda kva-dratastega prereza: levi, speljan poševno proti desni strani, desni, ki je v kotil prostora, pa pokončno. Izdelana sta umetelno iz kamnitih zidakov. V hiši je poleg ostankov kamnite klopi levo od kamina še veliko slepo okno, ki ima kamnit okvir iz. enakega kamna, z izsekanimi utori za lesene police v pokont nikili. Na okenskem parapet u pa smo našli še kamnito polico. Janez Gerzina je delal tudi kamnite možnarje za ■orehe pliaf Nanje je vklesal razne okrase in znamenja: deteljico. zvezdo, M is. Dva taka primerka je mogoče videti v muzeju v Brežicah. Njegovo delo pa SO tudi "sfurmane"("Furm - profil") stopnice pri kapelicah križevega pota na Staro sv. goro nad Podsredo
1.2
Orodje, ki so ga kamnarji uporabljali pri svojem delu, je bilo naslednje:
"I lAMIi", dvoročni težki bat z dvema čeloma "GREBEN", dvoročni kfempač, ki ima na obeh koncih zobat kljun.
"ŠPIC i I AMR", težek bat. ki ima na enem koncu konico (lahko tudi kljun), na drugem pa čelo.
LAHEK MANJŠI KREMPAČ, ki ima na enem koncu zobčast kljun, na drugem pa konico ROČNI "1 lAMiiČKl", macolice
1	Božidar Premrl je leta 1988 začel pripravljati magistrsko nalogu z naslovom Kamnarstvo uit Primorskem v 20. stoletju. Raziskuje pa kamnarstvo tudi" firugih pokrajinah (Štajerska, Notranjska. Goivujska i 11 okol i ca lju hljurie).
2	Pomembna je družina Kolarjevih iz Pilltanja, ti lego/tla kamvanku tradicijo skoraj 100 let. S kumnarsUom se je ukvarjalze Mar/m Kolarir /SOOJ, nadaljeval njegov sin Janez Kolar, končal pa ujegjv vnuk Miha Koiar (r 1870). V Pilštanju 60.je zuel se en kamnar, Miha Vovk, za katerega nismo mogli izvedeti, kdaj je deloval Zadnji kamnar. o katerem smo na lerenn dobili nekaj vec podatkov, pa je hit Janez Gerzina iz Gorjan, kije detorat še okoli leta 1930
3	Pilšta nj 18. kjei še žiti sin kamniti ja Mih e Kola rja - ložeKolar (r. 1914).
<* V tej hiši je žil el kamnar Miha l i >rk, po t lomaČe Koi ačtček Danes žil / tu Miloš 1ui k. kipa ni v nikakršnem sorodstvu s kamnar jem
5 Anion Gerzina (r. 1911). Gorjattc K), nam je posredoval nekaj podatkov o kamuarju Janezu Gerzini. Bilje stric Antonovega očeta hml je 6 otrok, od katerih je veČina j>o 1, svetovni vojni odšla r Ameriko Od leta 1930, ko je ostal sam. Je Živel /m svoji nečakinji na Gorjuuuh 24vsedosmrti. Po njegovi s mrl i je nečakinja hišo prodala in se odselila v Polje pri Sotli. Hišaje r lasti občine in hitro propada.
GLASNIK SED 35/1 995, št. A
45
obzorja stroke - poročila
KAMNOSEŠKA "GLE'1Va", dleta.
"RUNDAJZN", žlebilo s krožno oblikovanim rezilom,
"RUNDMKSR", priprava za končno oblikovanje oziroma gla-jenje žlebičev v kamnu.
"BANCiHCA", kamnoseško kladivo, ki ima na obeh koncih dletast pri koncu razširjen oster kljun,
1.3
Kamnarji so imeli ponavadi svoj "pnih", kamnolom. Kolar-jevi so imeli svoj kamnolom nekoliko nižje od hiše na Vino-gori,Janez Gerzina pa v BorŠlu, na slemenu, blizu svoje hiše. Na cerenu smo izvedeli nekaj informacij tudi o drugih kamnolomih, kjer so lomili kamen. Tako so na primer v kamnolomu v Dekmancih, blizu Križan Vrha. izdelovali, "tesali" prešne kamne, v Olimlju so pridobivali "lehnjak". V kamnolomu Gaberšček pri Črešnjevcu so lomili ilovnati peščenec.
V	Pišecah, v bližini hišne številke 9a, smo si ogledali kamnolom "lehnjaka". Sestavljale so ga do 16 metrov visoke kamnite gmote, raztresene na približno 400 metrov dolgem in 140 metrov širokem mestu v gozdu. Tu so lomiti kamen za mostove na železniški progi Ljubljana - Zagreb sredi prejšnega stoletja Ker je bil kamen v plasteh, so "štaucai ji" pri lomljenju uporabljali predvsem kramp in "štango". S krampom so plast na enem koncu odprli, načeli, potem pa so v primerno razpoko potisnili koničasti del "Stange" in z njo "utrgali" včasih kar celi plast. Kjer pa nista zadostovali ti dve orodji, so lomili kamen z "zagozdami".
1.4
Poleg izdelkov, ki sem jih že navedel in za katere smo izvedeli, kdo je bil njihov izdelovalec, so na tem območju razširjeni tudi številni dntgi izdelki iz kamna
Omeniti je potrebno kamnite hišne in cerkvene portale, : predvsem klasicistične portale v Pilštanju. Zanimiv je tudi portal v Pečicah 39, kjer iz kamnite preklade porlala izstopata kamniti glavi moža in žene. Nato so tu kamnita stopnišča pred hišami, obzidja pokopališč (Podsreda), nagrobniki, v preteklosti so imeli v hišah "flajštr", tlak kvadratastili kamnitih "plat" (v kleti pri Kobekovlh v Češnjevcu 2), koritca "za kuram piti", kamniti lovilci za kapnico, kamni, ki so jih uporabljali kot uteži za kislo zelje ali repoipri Milošu Vovku v Pilštanju 60).
Zelo razširjeni so tu kamniti možnarji. Več možna rje v ima Zbranih Miran Levstik v Podsredi lA in 75. Manjši so bili namenjeni za "phanje" orehovih jederc in kave v zrnu - na obodu so tudi okrašeni (IMS. 5es te ro listna rozeta, tnicialke izdelovalca ali lastnika). Veliki možnarji pa so bili za "phanje" ječmenove kaše. Zanimiv je tudi mejni kamen, ki mu tu pravijo "knježn kamen", saj je razmejeval posesti knezov. Na eni strani ima vklesan nemški napis HERBERG {Podsreda), na drugi strani pa RAN 63A (Brežice 63A). Sedaj je na na novo postavljen na levi strani ceste, nekoliko dalje od Kinkovih (Pečice 2).
V	Srebrniku smo videli sedečega Kristusa na stebru. Podoben tip Kristusa je tudi v Črešnjevcu pod Robe ko vo domačijo, v Kunšperku pa stoji ob cesti kamnit steber s kipom Marije, ki moli.
Pogosti kamniti izdelki so tudi kamnite mize (Kunšperk 2). 1.5
Apnarstvo jc biknu razvito že pred 2. svetovno vojno in se nadaljuje po vojni " Eden redkih, ki se danes še ukvarja z ap-
na rstvom na območju Kozjanskega parka, je Roman Godler (r 1946), Osredek pri Podsredi 5. Svojo apnenico ima v "Močnikovem grabnu", ime je dobil po potoku Močnik. Roman je omenil, da je po 2. svetovni vojni delovalo še osem apnenic v tem "Močnikovem grabnu". Z apnarstvom se je ukvarjal že Romanov stric Alojz Godler, ki je imel po vojni apnarsko obrt in je delal z Romanovim očetom Francem. Tudi Roman je imel dve leti popoldansko obrt, potem pa jo je opustil in še! v službo. Zdaj je na borzi dela in razmišlja, da bi ponovno pričel z apnarsko obrtjo. Ne glede na to vsako leto žge 5 do (i apnenic.
Največ so žgali apno pri Godlerjevih v letih 1960-80. Takrat so zelo povpraševali po njem na sosednjem Hrvaškem, kjer so ga Uporabljali za Škropljenje trt in za zidavo. Tod so apnenice zidali kar apnarji sami, ki so se izurili v tem dekli Romanov oče jih je sezidal več tod okrog in po Bohorju, Na tem območju so vse apnenice približno enake Sedanjo Godlerjevo apnenico so okrog leta 1965 Romanov stric Alojz, sam Roman in njegovbratraneclvansezidali iz betona. Obod, "koš", je od znotraj obzidan s Samotno opeko, za vezivo pa je maha iz gline. Med betonskim obodom in notranjo šamotmo oblogo je za izolacijo nabita še 20 cm debela plast gline, ki je je veliko v bližini.
Stare apnenice so bile povečini znotraj obzidane z opeko, v šamotom so bile le štiri Godlerjevi so dobili samot v Celulozi v Krškem, kjer so podrli stare peči. Desno je "košu" prizidana betonska barakica z ravno streho, v katero spravljajo orodje, včasih tudi vedrijo, če jih preseneti slabo vreme. Dno apnenice, "jama", je kotanja sto oblikovano, da lahko pada tja pepel in žerjavica s kurišča Ko se v jami nabere preveč žerjavice. jo pograbi ven z "motiko" na dolgem "stilu".
V	prednji steni apnenice je ozka pokončna odprtina, "istel". ki se zapira s pločevinastimi vratci. Narejena je po meri človeka: toliko, da lahko zleze skoznjo v peč oziroma v kurišče. Pred "istelom" si Roman po potrebi naredi zasilen nadstrešek iz desk in cerade, da ga pri kurjenju apnenice ne moči dež. Zasilno eriokapno leseno streho ima tudi nad apnenico samo, dokler je ne zakuri.
V	kamnolomu v bližini apnenice dobiva kamen "apnenc", ki je tak, da se iskri. Že po vojni so v njem vrtali mine z ročnim svedrom, eden ali dva pa sta tolkla po glavi svedra z macolo". Navadno so vrtali 120 do 130cm globoko. Velikokrat so minira I i s črnim smodnikom, potem z di na mitom. Po vojni so namreč tisti, ki so imeli apnarsko obrt. imeli tudi dovoljenje za miniranje.
Kamen pripelje k apnenici s traktorjem, do približno leta 1978 pa so ga vozili z vozom z volovsko vprego Tak voz je imel "kason" korita ste oblike, zbil iz dil, "konic", visok približno <10 do 50 cm. V njem so prevažali tudi apno. Držal je približno dve toni.
Apnenico začne skladati iz manjših kamnov kot krožen suh zid ob notranjem obodu, nato sklada "velb" iz vedno daljših "vrstnikov" (večjih podolgovatih kamnov), in sicer tako, da so z ožjim, bolj koničastim koncem obrnjeni proti sredini apnenice, "Velb" sklene kakšnih 10 do 15 cm nad "istelom". Ko je apnenica zvelbana", sklada nad "vel bo m" na sredi debelejše kose, proti obodu in proti vrhu apnenice pa drobne j še "kugle". Skladanje apnenice zgoraj konča tako, da oblikuje kopast "knoP, ki sega z vrhom približno meter nad "koš".
"Knof" še obloži s šamotom, ki ga ima pripravljenega, včasih pa so ga oblagali kar z debelejšimi kamni. V apnenico zloži
Lucija Zorvnč, Odstrt spomin, drobci iz preteklosti Podlsivde. Obrt in imovina, /.uvod "Spominski park Trebtv", 1991, str 11-14

62
GLASNIK SED 35/1995, št.	a à
obzorja stroke - poročila
približno šest prostornin.ski!i metrov kamenja. Roman je že večkrat skladal apnenico kar sam, včasih pa ima pomočnike, Vslí priprava apnenice za žganje, tj. priprava kamenja v kamnolomu, dovoz kamenja k apnenid, priprava in dovoz drv ter skladanje apnenice traja več kot teden dela
Z apnatstvom se ukvarja od marca, ponavadi pa od aprila do oktobra ali novembra. Drva za kurjenje apnenice so nekdaj pripravljali sočasno z delom pri apnenici, tako da so jih celo sušili na "knofu", sedaj pa jih pripravi pozimi v naprej. V ta namen uporablja največ bukev in javor, ki rasteta tod. Zaga jih na dolžino 1 do 2 m. Za kurjenje apnenice porabi 12do 15 prostorninskih metrov drv. Pri tem porabi tudi odpaden droben les. Zakuri pa tako, da zunaj zažge kos avtomobilske gume in goiečega vrže v kurišče nad "jamo". Nato položi nanj suhih drv, da dobro zagori j o, in potem vsakih K) minut napolni kurišče s poleni. Po potrebi jih potiska noter z leseno "raklo" (rogovilo) z dolgim držajem.
Kuri se vedno nad "jamo", zato da ostane čista oziroma da je mogoče iz nje po potrebi pogrebsti žerjavico. Če se je nabere preveč. Po vsakokratnem nalaganju drv se "istel" zapre s kovinskimi vratd, da toplota ne uhaja ven. Odprtino, skozi katero grabi ven žerjavico, pa spodaj zapira žerjavica sama. Žerjavico vieče ven vsako uro in pol. Kuriti je treba nenehno 30 do 38 ur. Pri tem delu mu pomaga sosed, s katerim se izmenjavata, eden dopoldan, drugi popoldan. lJonoči se zamenjata navadno okoli polnoči, pol enih.
Ko začnejo žgati, se dviga iz apnenice gost črn dim Potem pa postaja dim bolj siv in ga je vedno manj. Po približno 20 do 24 uralt se vrh apnenice pokažejo "petelini", plameni. Ali se pokažejo prej ali pozneje, je odvisno od lega. kako gosto je zložena apnenica, kako debelo je kamenje. Ko se mu zdi. da bj apno že lahko bilo dovolj žgano, ga preizkusi tako, da vzame kamen s knota" in ga polije z vodo. Če se docela ugasi, pomeni, da je kamen že spremenjen v apno, če pa se ne razkroji docela j mora kuriti Še nekaj časa. Ko je apnenica skuhana, oziroma ko je apno končno žgano, počaka 24 ur, da se ohladi Potem začnejo razdirati, in sicer ročno. Pri tem Opravilu jim pomagajo sosedje, eden ali dva. Gmote živega apna mečejo na traktorsko prikolico. Sedaj delajo to v rokavicah, nekdaj so prijemali živo apno goloroki.
Količino apna so merili s čebričkom z železnima ročajema: 2 "merco", ki drži kg, ali z večjim ' vaganom ". ki drži 50 kg. Zanimiv je podatek o razmerju med težo kamna in apna. 3 kg kamna dajo 1 kg živega apna. Pri gašenju živega apna pa je potrebno izlili 3 I vode, da se pogasi l kg apna.
Roman Godler ima pri apnenici naslednja orodja in priprave: jeklen kamnarski sveder, jekleno "šiango", ki ima na enem koncu debelejšo "peto" na drugem pa "špico". "raklo". dolgo 25U cm, ter motiko na lesenem ročaju, dolgo 220 cm.
Roman razvaža apno sam s traktorjem. Danes se bolj prodaja gašeno apno, poprej pa so prodajali "suho apno" ali "apno v 8rudah". Večino apna proda po okoliških krajih na Kozjanskem, v Krškem, Brežicah, Podčetrtku Apno prodaja po 20 tolarjev za kilogram. Za apoeniCd(4 tone) tako prejme 80.000 tolarjev.
Kot sem že zapisal, mu pri apnenici pomagajo sosedje in brodniki. Njihovega dela ne plačuje, temveč jim vrača ,s svo-l'm delom: prevažanjem s traktorjem, ročnim okopavanjem v Vinogradih, škropljenjem trsov. itd.
Pred leti so še imeli "iikofe": ko je bila apnenica "skui jena", so ponavadi spekli kokoš in prinesli vina.
1.6
O zidarstvu na tem območju nam je posredoval podatke
predvsem Anton Blagšič (r. 1920), gradbeni delovodja v pokoju iz Bistrice ob Sotli 38.
Zidar je bil že njegov oče, ki je umrl leta 1962. Anton je omenil kamnolom Gaberšček pri Čre.šnjevcu, kjer so pridobivali ilovnati peŠčenec. Sam je leta 1951 delal pri Kobekovih. Iz tega kamna je izklesal "hangrje", okvirje za okna. Marsikje so iz tega kamna delali tudi podboje vrat. Sicer pa pozna še nekaj vrst kamna: "roženjak", ki je trd in vsebuje zrnca, ki se iskrijo in je tudi vlažen; dolomit, ki je bolj siv; "apnenec", ki je bolj bel, vlažen in ni primeren za zidove; "lahki kamen", znan je predvsem tisti iz Pišec,
Kamnu, ki ga lomijo v kamnolomu, pravijo "prušni kamen". Kamen samec, ki leži v zemlji, pa je"samoraŠjek". Tak kamen je trd in gladek. Za kamnoseško obdelavo kamna so zidarji uporabljali "štokhamr, tj. zobato kladivo, "dletva" ali "maj-zle", ipice, "špichamr", ki ima na enem koncu sekač, na drugem pa glavo.
V	preteklosti so zidali hiše in stale s "piušnim kamnom", namcslo malte pa so uporabljali kar "ilovačo". Tudi kleti so zidali s kamnom in ne z betonom kot danes, podobno tudi krušne peči. Ta kamen ne zgori na vročini. Poprej so delali malto z gašenim apnom, ki je ležalo v jami tudi po deset let.
Na mehkem zemljišču so v temelje stavb vstavljali "jauševe hlode", da so nosili zidove. Ko je sam zidal hiše, so delali "fuuduš", temelj, debel 60 cm, kamnite zidove pa 45 do 50 cm. Kamnom na vogalih, ki so večji in bolj obdelani, rečejo "vogli", na notranji strani vratnih ali okenskih odprtin pa "špalele". Zida se v "šarah", kamnom lekačem v skladih pravijo "lauirji", veznikom pa "štiharji". Presledki med kamni SO "luge". Obdelani kamen ima "lice" in "Maj". Tu je še "holkela ali ksims" (strešni venec), "velp" (obok), sklepni kamen v oboku pa je "kajla". Tla v hiši so po starem delali iz "ilovače in plev". Najboljše so ovsene pleve. Sega je bila, da so vstavili v kamen pod vogal novce, "da ne bo hiša pokala". Novejša šega pa je, da vzidajo v temelj "flaŠo", v katero spravijo pismo s podatki, kdo in kdaj je gradil hišo. Šega je bila tudi; cla je zidar, ki je pri zidanju prvi prišel do "glihe", tj. do vrha vogala, dobil nagrado. Rekli so: "Lampo je treba prnest". Zidarju so nato prinesli Štefan vina.
V	letih po ti. svetovni vojni, ko je trajala obnova, so zidarji delali predvsem za vračilo in ne za denar, V preteklosti so zidarji med letom zidali, pozimi pa so hodili v skupinah treh, štirih ali petih godcev okrog igrat s tamburicami. Tudi Anton je to počel. Največ so godli za novo leto in za Jožefovo,
Podatke o zidarstvu smo dobili samo od enega informatorja, in jih zato tukaj predstavljam predvsem kol izhodišče za naslednja bolj temeljita raziskovanja zidarstva na območju Kozjanskega parka.
1.7
To območje je bogato tudi z legendami Na Zavodu imajo zapise legend, ki so jih zbrali učitelji v Podsrcdi.
Mi smo na terenu zasledili (.Ive legendi in jih zapisali. Prva govori o tem, da je nad Vranjimi pečinami blizu Podsrede kamniti Pavle z ovcami, o katerih ve ljudsko izročilo povedati, da so okameneli, ker je pastir preklel sonce.
Drugo pa smo izvedeli od Franca Debelaka iz Bistrice ob Sotli 1, ko nas je peljal v Pistišekovo hosto k tako imenovani Tislišekovi ptišni" pri Gornjem Lastniču. Povedal je, da je nekje bral legendo o tej "pušni". Lovec, ki je bival tu blizu v koči, je imel hčerko Anico. Vanjo se je zaljubil fant, ki pa ni bil po volji njenemu očetu. Njen oče jo je raje ustrelil, kot pa da bi jo dal za ženo temu fantu. Nesrečni fani je sel zato za puščavnika v to "pušno".
36	GLASNIK SED 35/1 995, Šf. 4

obzorja stroke poročila
Summary
PEOPLE AND THE STONE. SUMMER RESEARCH CAMP PODSREDA 1994. THE REPORT OF THE GROUP WHICH RESEARCHED STONE-CUTTING. Dušan Š tepec
T|e fiekkvoik findings indicate that stone cutting w as a very lively activity in the area of the Kozjansko gardens ("Kozjan ski park") in tile I9tli ceniury This is evident from the data of our informants about the stone-cutlers who lived in that time. We can mention the Kolar family, Miha Vovk from Pilslajn and also Janez Gerzin from Gorja nc who performed his activity up to the thirties of the twentieth century, il is often very difficult to define the exaci lime as there are man v objects on a field which are not signed and without the exact date. We will maybe never know ahout tile authors and the time, because slone-ctming is an activity, which was performed in the past and folk s memory is weaker from year to year So it was important that we at least tried lo document the slone products wte c am e across orlfhe area of Kozjansko gardens m the lime of our research (stone monars. house portals, press stones, cemetaiy walls, tombestones, boundary stones etc.).
Beside stone-cutting we also researched lime-burning. As this problematics is very wide, we limited ourselves to the period after t he .second world war. the main reason for thai was that the informants gave us the data mostly fortius period. Roman Godler, the only active lime-burner on the area of Kozjansko gardens told us that before the second world war there were lis lime-kilns, some of which were abandoned in the thirties, only eight of litem remained after the second world war.
The main cli a raci eristics of the lime-kilns are following: three fourths of its edge leans on the hill or it is covered by earth, there is an opening for burning on the from side of the lime-kiln and the usual filled bricks are built in the inner side and smeared With clay. There are only four lime-kilns that are built by fire-clay These lime kilns used lo give (000 to 4500 kilograms of lime.
We researched also the bricklaying. Before t he second world waruniil the end ol the fifties they used to build with certain kinds of stones, the so called "prušni kamni", ¡lie mortar was made also from slaked lime. The width of the foundations of the house was usually 60 centimeters, and 45 to 50 centimeters of the bricks. They used the logs of the alder-tree the so called "jaušovi hlodi", as the foundations where the pieces of land w ere soft The house ground were made of May and straw ". They used to build in layers ("šarah"). In winters the bricklayers visited neighbouring villages in groups and played lamburitsas. Most often they played on a New Years Eve and St. Joseph's Day.
Helena Rozman
POROČILO O DELU V POLETNI INTERDISCIPLINARNI RAZISKOVALNI DELAVNICI PODSREDA '95
v organizaciji Zavoda Spominski park Trebče - Kozjanski park in Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije je med 9. in 16. julijem 1995 potekala druga Poletna interdisciplinarna raziskovalna delavnica Podsreda 95. V delavnico je bilo vključenih 29 udeležencev; dvanajst študentov etnologije, dve Študentki umetnostne zgodovine, dve študentki arhitekture, ena študentka geologije ter pet dijakov: trije iz brežiške ter po eden iz mariborske in celjske gimnazije. Delali so pod strokovnim vodstvom sedmih mentorjev. Delo v delavnici smo razdelili na etnološki in umetnostnozgodovinskt sklop.
V okviru t. i, etnološkega foruma je delalo pet skupin, ki so se ukvarjale z naslednjimi raziskovalnimi temami; Prehrana uPodsredi in c Miri (mentor: Vlado.Nlibar, dipl. etnolog. Pokrajinski muzej Celje); Mlinarji in mlinarjenje v dolini reke
Bistrice(njentorica: Helena Rozman, prof. zgodovine in dipl etnologinja, Zavod S PT-Kozjanski park); Glažute na Vetrniku (mentor: Jože Iiataj, dipl. zgodovinar, Zavod SPT-Ko/janski park); Lončarstvo v Podsredi in okolici (m en ton ca Jasna Sok, dipl, sociologinja, Kozje); Kamnarji in kit mucir-stvo (mentor: Božidar Premrl, dipl. komparativist. Ministrstvo za kulturo); Spolno življenje v ljudskem jeziku (mentorica: Irena Rozman, dipl. etnologinja, Novo Mesto).
Študentje in dijaki, ki so se ukvarjali s prehrano v Podsredi in njeni okolici, so, v skladu z navodili mentorja Vlada Šlibarja, dopolnjevali v lanskoletni delavnici pridobljene rezultate z območja fare Podsreda. Letošnja raziskava je zajela kraje Bistrica ob Sotli, Žagaj in Črešnjevec, l.esično in Drcnsko rebro ter trg Pilštanj. Raziskava se je omejila na 20. stoletje.
48
GLASNIK SED 35/1995, št. 4