l£TO-YEAR XIII ;flRS3rr iirlj iu l^iieJ d»il7 eieept HniJdji *„651 8. Laws4e»> a v. M8T Bo. L«w*dtW sv«. Ttltpkosst Uwn(Ule 46.18. gft^jSŽfSSS^^f!^ Chfc«*«* pondeljck, 4. oktobra (Octobor 4th) 1920 "" Publukad 146) „tUH-d b, »U Act O,^ a. - an- ------f- -1- ŠTEV— NUMBER 232. Accepto« Ur —m,, »> ,»««UI rmU of ^U,. Ph«M far la mUm IttS, A«t mi Ost* 9» It IT, m Jm. I, A. t. Bnrl«MR, PulMilM Gsnsrsl. 14, lOlt. VELEKAPITAL PROTI DELAVSKIM STROKOVNIM ORGANIZACIJAM. VKLEP0DJETNI6K2 NAKANE 8E NISO OBNESLE PROTI PRI STANIŠCNIM DELAVCEM V GALVESTONU. guvka pristaniAčnih delavcev tra-jt že mesece, toda zaupanje v končno zmago ie med njimi neomajno. AMERIKA JE ODREKLA DE NARNI KREDIT ČEHOSLO VAKIJI. Praga, Čehoalovakija, 2. okt. — Dr. Motnvec, trgovski minister, je izjavil pred delavsko deputaeijo da ima (Vhoslovakija pšenice sa mo za dva meaeca. Dalje je rekel, da je (Vhoslovakija upala dobiti posojilo 150 miljonov frankov v Franciji in osem miljonov dolar-je v v Združenih državah, toda o be vladi sta odrekli kredit z iz govorom, da "notranji položaj v (ehoslovakiji n«. obeta nobene dobre iMidodnosti." Houston, Tex. — O. V. Sanders, ; grednik dnevnika "Houston Ptpks," je kritiziral način, po katerem skušajo mlličarske čete podariti stavbo pristaniščnih delav-ffv, In kaj se je zgodilo? Poveljnik miliec jo skuhal odvesti urednika v (Jalveston, da bi lam pri-iel pred vojno sodišče. Načrt je ponesrečil, ker so meščani v Hou-, »tonil glasno protestirali proti ta-[Jii aretaciji. Stavka pristaniščnih delavcev v ['Gilvestoiiu traja že mesece. Stavkal ji so prepričani, da zmagajo •V juniju je jfovernor Hobby podal iniliearske čete v Galveston, iti da mestne oblasti ne varujejo Igivkokazov. Mestni uradniki in delavske strokovne organizacije ki protestirali proti Adreditji milice v (ialvcston. Trgovska zbor-aiea je pa seveda podpiral ^podjetnike, ki so se izrekli, dfc je tre lita uvesti odprto delavnico in razbiti delavske strokovne organizacije. In lako je pri&la vseeno milica, čeprav so rekle mlestne obla-[iti. da je nepotrebna. Milica se je utaborila v mest-[«em parku. Mestni uradnijo so odredili, da mora i^Uica iz wst _ UR,I parka. Milica ja 'nastanila ne neKi pcfčeUltll, Ki JC Hiila milje proč od pomotoV, o katerih so trdili podjetniki, da potrebujejo niiličarsko stražo. Meščani so vedeli, da je milica nepotrebna in podpirali so mestne oblasti, ki so priporočile, da milica odniaršira. To je |>a ujezilo governerja in jo zagrozil, da s silo odstavi vse mestne uradnike od župana do "ajiii/.jetfH policaja, ker nočejo sodelovati z milico. S to odredim je pa general \Volters, ki je znan korpocaeijski advokat in zagovornik odnrte delavnice v llou-Monu. zadobil najvišjo oblast. Sanders je ostro kritiziral po- NtoDanje NVoltersa, kar mu je na-kopalo njegovo jezo. Hoteli so ga aretirati in odvesti v Oalveston, da k a lani sodi vojno sodišče. •Mm Iti-agan, lokalni poročevalk dnevnika "Houston Press" v ilo o njej splošno glasovanje. Kovinarji v Rimu, Turinu, Leghornu in nekaterih drugih nkestih so pa zavrgli pogodlN) in še vedno obratujejo tovarne sami. Na Tabanel-lijcvih tovarnah v Rimu ie zmi-raj vihra rdeča zastava. Delavci so jezni in viijrijoUčno kritizirajo To ratTjiit ffi ranogo zmerne socialistične voditelje, ki so sprejeli pogrni bo za skupno kontrolo. Radikalni voditelji pravijo, da Oiolittijeva naredim za legalizirali je skupiu' kontrole ne varuje delavcev pred diskriminacijami od strani tovarnarjev in jim ne daje nikakršnega poroštva, da dobe mezdo za zadnje tri tedne. Delavci napadajo t tuli fliolittija, k> j«' obtožen, da je prevari I kovinarje. Tovarnarji so pa tudi nezadovoljni. Skupna kontrola industrij jim nikakor ne gre v glavo in pravijo, da je Italija danes brez vlade. Vrednost lire pada dnevno in država — pravijo — Ih» kmalu bankrot na. Mnogi kapitalisti so izgubili vero v parlament in njihovo zadnje upanje je ,da pride drugi d 'Annunzio na č<4u mornarice n večjega dela armade, zbere o-krog sebe vse reakcionarne si ranili strmoglavi sedanjo parla inentamo vlado ter jo nadomesti t vojaško diktaturo. Za zdaj je to Mino pobožna želja reskcionHr-kajti zelo dvomljivo je, da i-majo nazadnjaki toliko moči zs u-resničen je njihovih želja. t talijanski rudarji na Elbi osvo jili rudnike. Florcnea. Italija. 3. okt. -- Več kot :MHH» nidarjev, upoalenih v železnih rudnikih na otoku Klin, zapadno od italijanskega obrežj«. j<. ustanovilo kooperativno orgs nisacijo za upravo iu obratovanje rudnikov, ki pripadajo državi. Paduvo, Italija. 3. okt. — V Monseliei. trinajst milj tukaj, se r»*e boj. med kmeti in velept»-nestniki. Ih-.-sto kmetov oblega skupino posestnikov, ki s<> m- ** barikadirali. Kna «n«'»m je bila zdsj ubit s in ranjenih. Milan. Hnlija. okt. — Izvrše inllntr »orialiatične .straiikr dolgih in I »urnih razpravah rksekutive tretje POKF.SRECEN UNCARSKT POIZKUS J "t rs bor o. Tenn — nična dr *iih« u. da je napadel n«-ii iz sanatorija. Pri nabil neki kaanenee lahko K m slu je doils ns '»iec 1 iitdie® in razgnsls »zgredni- Chicago, IU. — "Obogateti čez »oč," je misel, ki kljuje v mol ganili tisočerih in ki povzroča, da ljudje zaupajo svoj težko zaslu /^ ni denar špekulantom, dokler he pride polom. Ta misel je jmv vzročila, da ima tudi Chieago svo-jega Ponzija Tam doli v klavniškeni okraju živi bankir, kateremu Litvinei ss upajo slepo. Raymond J. Bisehoff je ime tega bankirja, kateremu posreči vsaka špekulacija dozdaj 11 las o njegovi finančni ženijalno sti je dosegel tudi Časnikarsko po ročevalee, ki so se napotili v klav niski okraj, da intervjuvajo fi na učnega ženija in njegove vlaga-tolje. Izvedeli niso pravzaprav nič kar že ni znanega v klavniškeni okraju. Finančni ženij je povedal časnikarskim radovednežem tole: "Ako delam? — To je najenostavnejša stvar na svetu. Kadar so pričakovali, da poskočijo delnice velikih kompanij v vredno sti in se je vsakdo podal na bikovo stran, sem jaz šel na medvedo-vo in sem prodajal na kratek rok, ker sem prejel migljcj iz notranjega krožka v Nevv Yorku. In vselej sem dobil." To je razlaga, ki jo je podal fi< naučili ženij časnikarskim poročevalcem, o katerem je znano, da vlagatelji, skoraj sami Lit vini, neomajno verujejo vanj, ker sa z ml špekulacijam! prišli do stotakov in tisočakov. \ Tudi zvezne oblasti so uvedle preiskavo, toda vlagatelja niso našle, ki se pritožuje o Bischoffo-vi Špckulacijski metodi. Med Litvinei samimi pa kroži nebroj legend, ki pripovedujejo, kako je ta in drugi vložil sto dolarjev v špekulacijo, po nekaj dneh je pa prejel do pet in sedemdeset odstotkov dobička. Itishoff sain pravi, da je zmota, če kdo trdi, da je v par tednih že, vrnil denar s pet in sedemdeset odstotki dobička. On pripoveduje stvar lakole: Čv mi je vlagatelj izročil tisoč dolarjev, tedaj sem sto dolarjev vložil v špekulacijo in mu mogoče vrnil sto pet in se-demdeset dolarjev. Devet sto do-arjev sem pa vložil v tovarniško podjetje, kajti zainteresiran sertr v več industrijskih podjetjih, vČa-si sem pa denar vložil v v k nji len dolg na posestva ali zemljišča. Neka ženska je vložila slo dolarjev. Po nekaj tednih ji je Bi» shoff vrnil dve sto pet in nedein-de«et dolarjev. Vložila je zopet dve sto dolarjev, kasneje pa štiri sto. Potrdilo pa ima samo /a dve slo dolarjev. °ns je popolnoma zadovoljna in ne vgovarja. čeprav ninra potrdila za štiri sto -dolarjev, ki jih je naložila kastiej.«. ("emu neki, liisfioffu vsakdo zaupa! Nekateri govore, ds je pri Bi-shoffii vloženih pet miljonov do-a rje v, Itishoff ps pravi, ds so ta 2,500,000 DELAVCEV V NEMČI JI BRK DELA RADI VER SALSKE POOODBE. Berlin, 3. okt. — Nemški mini ster za delo, Brauu, je dejal na konferenci s saksonskim mini strom v Draidauih, da je danes 2,600,000 delavcev brez dele Nemčiji. Splošna brezposelnost in obupne gospodarske razmere so naatnie vsled versalske mirovne pogodite. Dalje je rekel, da je neuiška republika na robu finančnega propada iu velika kriza je neizogibna delavstvo v fran-gui s£ je izreklo ia zvezo z rusijo. Delegatje strokovnih unij ao a veliko ve&no glasovali sa vstop Vj moskovsko internacionalo. "j ZA DIREKTNO AK0IJJ0 NA FRANOOSKKM. Orlcans, Francija, 3. okt, — Delegatje . (Jeneralue delavake zveze v Franciji so na kongresu tem mestu včeraj sprejeli nov program, ki določa, da se Generalna zveza pridruži tretji inter-uacjonali v Moskvi in sodeluje v akti vid revolucionarni stranki. M-ogram je bil sprejet s 1478 glasovi proti ti02. Načelna izjavu novega programa se glasi, da francoski proleta-rijat zavrača "neodvisni In narodni značaj orgauiaacij", pač pa priznava brez pridržkov, da je kompromis s sedanjimi kapitalističnimi institucijami nemogoč. rogram dalje določa, da al fraijeosko delavstvo prisvoji kontrolo industrij In trgovine z «11-roktno akcijo; delavstvo so poziva na takojšnjo iutezivno kampanjo za socializiraujc glavnih iu-ustrij iu Mednarodna zveza stro* (ovnih uuij se poziva za skupno elo za dosego socialnega preobrata. (icneralna defavsku zveza sma-ra, da sedanje svetovno revolu-eionarno gibanje daje najboljšo priložnost za revolucionarno akcijo v Franciji. Zveza odobrava ustanovitev Mednarodnega delavskega biroja, a obenem izraža gorke simpatije napram xlelaveem Italiji. Zveza obsoja francosko vlado kot "kot servilui aparat svetovne reakcije". Zveza izreka popolno solidarnost r. revolucionarno liusijo in :ieo francoskemu proletarijatu. naj pritiska z vseiui silami za mir z Rusijo, tako da bo republika sovjetov nemoteno vršila svoje elo in da si' rusko ljudstvo vla-i kakor samo hoče. (Jcncraiua delavska zveza ponovno izjavlja, da njen cilj je, odprava mezdnega sistema v svrho gos|H»darske emancipacije delavskega razreda. obris novega programa mehike. m8hiaki finančni mini BTER je podal sliko o re konstruktivnem delu Oe se program Uvede, je upanja, da se Mehika kmalu razvija gospodarsko. 0, — CV bo le Waahington, D del gospodarskega programa izveden, kot ga je očrtal mehiški finančni minister Salvador Alva> rado, tedaj je garancija tukaj, da se Mehika le v nekaj letih tako razvije gospodarsko, da jo Im ob> Čudo vsi ves svet. Mehika Jo izredno bogata na naravnih zakladih. V njeni zemlji počivajo bogate plasti rs sne rude, poleg pa Ima velike vodne sile. ki jih je treba spremeniti v električno moč, da sluli Človeku pri produkciji in distribuciji blaga. V njeni zemlji se nahajajo oljne reke, ki ae zde nelzčrpljive. Treba je torej pred-sem paelfiratl deželo in pričeti z delom, in ti naravni aakladi bodo prinesli splofino blagostanje mehiškemu ljudstvu. NA TISO0I STANOVALCEV SE NOČI SELITI, ČEPRAV SO JIM ODPOVEDANA STANOVANJA. fhicivgu, m. — Dne 1. oktobra* e bilo odpovedano stanovanje ti-•oče rim at ran kam v takuzvanili apa rt men t ni h hišah, ko s«) Izjavi-1 le, tla ne plačajo povišane stanarine. Stanovalci se pa hočejo se-liti kljub odpovedi, pač pa so se f organizirali iu se pripravljajo na tojbe no akcijo proti gospodarjem hiš. Med hišnimi gospo« la rji vlada velika razburjenost, e finančni minister A)vare neksteri nspravili » svojimi vlogami «hI i»et iu sedem deset do sto odstotkov dobička. Tedaj se je tudi fnjinost«'r «»db.. /■d ni Itishoffs. Izročil mu je tri dolarjev lVd»il je zanje potrdilo, ds mu ls» denar vrnjen v ok Jtnbru. ■ potrdilo mu n« garanti 'ra d«d»i^ka. In' Župnik je pripovedovat, da mu Jjr neki ^bepulis |K»vedal kasneje da ims ItUhoff velik« kapčijo pred K malti je bilo skopaj sprsvt jenih . tisoč dolar ____ tsko j< _ _____ Ida ls-eati sama. irhod 6 50. zahod 6 :27 Jjev, V šert tednih ao pa vlaga«* I važnosti na Mrdila. I ji prejeli sto dvajset tisoč •tolarjev. lo tako M- širijo leyi'tlde od ust do o«t o velikem dobičku, ki ga prinašajo špekitlaeije. župnik y končno omenil, ds je lisuVlr vedno dsjsl |m»1 rdils zs prt-jefi de-usr To na vado je |M« opastII zadnjih tednov. Povdsrll je, da njegovi ljudje 'farani) ne godr njajo zaradi tega ker mu ranpa-jo Oni zanpsjo tudi njegovim a-vntnm. kajti vri žive v faeak.lv bsterih jih ljudje |w»fusjo. zaradi tega tudi ne polagali w«diene marnari- M. ;||g ca z skvlaacijo p<*t in dvajset ladij, ki napravijo po 1A milj v uri. l^adjc so opremljene z aparatom za brezžično brsojavljenje In prevala le bodo poleg tovora tudi potnike. Te ladje bodo slullle o-breliil trgovini. Jaano ni, kje so bile ladje kupljene, ali ladje bo. do izročene v Verarru*n In od-plačevale se bodo na obroke. Ladje bodo lastnina "Mehiške navigacijske drulbe," pri kateri ima nrehlika vlada eden in petdeset odstotkov dclnie. Vlada bo tori j imela večino v upravnem avetu parohrodne drulbe. Dalje je rekel Alvarado. da se takoj napravijo parobrodne zveze v, Pacifiku In MeblAkem zalivu. O reorganizaciji |elezu|e Je pa zdaj, v veliki zadregi iu to je krivo, da zavlačuje svoj odgovor mi pogoje sovjetske Rusije za preliminarni mir. Ruski delegatje čakajo le tri dni itn odgovor iu ao pripravljeni na pogajanje glede teritorija!-nega spora, toda avarllo Lloyda tleorga tu drluvnega tajnika Cul-byja v Waahingtonu, da Poljaku ne ame zahtevati ruskega teritorija zunaj, svojih etuografičnlh mej, zadržuje Poljake, da ac ne SMirejo zedlnlfl, kaj bodo zahteva- se čuje, Je laiHtarlstlO* na stranke dobila premoč v Varšavi, katera namerava zahtevati plebiscit sa va«- pokrajine med poljsko mejo In Črto Stuolensk-Kijev; ako Rusi zavržejo ta pred-' log, kar je gotovo, tedaj inlaHjo Poljaki prekiniti mirovna pogaja »Ju In pričeti imnovno Invazijo 1'krajliie iu Bele Rusije, Irfittiiojl, 3. okt. — Sovjetska vlada v Moskvi Je izdala manifest ns rusko delavsko in kmetako ljudstvo, v katerem oposarja ruski proletarijat, da so pripravlja na nov napad v velikem olisegu na rusko republiko. Vrangcl in Po-Ijaki so prejeli ogromne zaloge o-rolja iii streliva od cutente In miru še nI pričakovali. Manifest pravi med drugim i "Uaods sve- rekel Alvarado da je naročenih jtovnf pr9U>Urn^ r<,v«|„elje Je ua tri sto lokomotiv in šest isoč le- t„htnW ^ y prth|(j||K lezui&kih vos. Nadaljeval je, Je Anglijs za rsmredovalko med Po ijssi iN boljševlkl v slučaju, če bi se, imela konferenca razdreti. Jjondnii, JI. ok|. Iz Varšave jat I ja jo, ds *o poljske Čete okupirale Ba rs novice in da Vilna pade vsak čaa. Poljaki si- hvalijo, da so zadnji teden ujeli 2M.V) Rusov um fronti Orodno-LIda Iu vpleuili 42H »trobile. Isliklb topov In JU je le rekel, da bo kmalu t«.|klh. latolaaOo so Vranglove če-Povdarjel je, da je rešil i(r okupirale Karkov v južni Ru- mestu, v kateri je vloženih devet-des< t miljimov dolarjev v zlatu. Vlada bo izdala obvezniee, ki Im do služile za nakt p električne eentrale. Centrala bo dajala toliko dobička, da I »o lahko plačal dolg Imenovani so bili le cenilci, da orenijo vrednost elektrIČite centrale. ti javnem dolgu, ki ga Mehiks dolguje tujezemaklm fcgpltallatom, se Alvarado ni spuščal v detajle, ampak plačan ludi druge važne zadeve v tekn svojega bivanje V Kew Torku. Hvojo izjavo je pa zaključil i Pri razigrava h o mehilklb afe-rab v N'ew Vorku sem povdarjel. da Ima Mehika |iet kvalifikacij, da poslane velika slrovine. gonil no mi»č. sposidnio delavstvu. Iz-redni« ugodim geogrsflčno lego in neomejene trge." 10,000 PRIMOOARJIV PSNNSTLVANUI VA STAVKI. Vllkaabarre, Pa * Deaet tisoč u^larjcv ns snfrseltnem premo-nmu i LASTNINA gLOVENSKK w po dogovore. Naročnin«:'ZeJfnJened')}«"« (lrr«n Chfca*o) pol lata in 11» *a tri maf«ce;omssjro$«.»0 m $1.56 m tri mttcm, ln i* lno«wn«tvtf fS.OO. Naalav n fh br Im itilii "PROSVETA" MfT Sa. UvMkk A .00 n« leto, REGISTRIRAJTE SE! Picdstfdfli#k< volit vr dne drugega novembra ao izredno važne in volilee, ki ae teh volitev ne udeleži, ako ga ne ure podgan v Kram-i ji in l evropskih krajih štete, v kateriii ao ae podgane izredno po mnollle. BOJ MED lAnm iH DEPU . mi Indiana Harbor, I od - Trije zamorci i? Chicsga ao prižli sem. "THE ENUGHTENMENT' Ovpaa «1 «be IUwli Naliml Ba—#lt S—laty. l- o. SUvmU NatiMal Adftrtiiini rmim on Rub*ri Chicago $6.1 ption: United Statas (ezeeot .o, and foreign countrles $8.00 per jrear. Chicago)~and~C«nada $6 por pseri (S«rLn>b«,r 1.S0) nb|a I). I um * »klepanju m. pr. AVSTRALCI IN PROFITARSTVO. pravtfujejo izredno važni vzroki, Orop*io aalun. Zdi ae, da je po je zalo zaniJcern državljan, ker ne j^ja doWU obvestilo o namera izvrta je avoje najvažnejše dolžno- •ti. . „ , . i u. V Chieagu je bila registracije v sobote. Kdor se ni registriral v soboto, naj se registrira dni 4 najetega. oktobra. Td je dsn za registracijo. Registri se moro vsskdo. Kdor se ne do re* gistrirsl, nc more voliti dne dru-gcgs novembra. Na tem prav nič nc spremeni, če je bil volilee re» glstriran in sc je udeležfl primarnih volitev. Registrirati se mora vsak volllcc — možje in Žene — ki se ni registriral r sobot* vanem ropu, kajti komaj ao za morci vstopili in viknili roke k vi Ško,,so biU od vseh strani po adravljcni « kroglami. Zamorce ranjene odpeljali v bol n is fe zdravniki meniji, da pod i jo zadobljcnlm ranam. ao zamorci vatopill, so bili v ih štirje deputiji. kujejo žel«eniški<**asovw* dru-nih državah stoji na tiaoče praznih šelegnilkih voz na stranskih tirih To dokazuje, kako aMo so zmožni" privatni podjefniki železnice. Valed njih krivde trpi ljudstvp, ker mora plačevati vi-hoke cene za živila, produeenti i nuijo pa veliko izgubo, ker se njih pridelki uničujejo, ker jih ne ruorejo "poslati na trg. Ali se bodo ljudem odprle Oči in ali Ijo-do spregledali, kdo je vzrok tega ali bodo, na volilpj dan vppštcveli to? izkladali blaga z bojkoti* nih pa mikov toliko esaa , dokW španski parniški nutgnatje ne pri zuajo organizacije njihovih iuur nerjev/ Bojkot je s«djdarno*t0< akcija /. mornju-tiko unijo na š„a„ skeju. ki je v boju z omenjani druŽlio zaradi organizacije mor na rje v. Iluvanska delavska zvcz.i „ pelirala na Delavsko zvezo v jj) hi ki in Ameriško delavsko fp<]J racijo v Združenih državah B I Ida mostno kooperacijo. I omHA PRMldVVBGA MESA V VINI K A DI JE PADLA POSLEDICE POVT»A,KE VOZ- Profitarstvo ni Specifično ameriška ali pa evropejska bolezen, ampak je mednarodna bolezen, s katero je okužen ve« svet, odkar je izbruhnila svetovna vojna. Razlika v raznih državah je le ta, da v vsaki državi zdrsvijo ta mednarodni pojav po svojem receptu, zaraditega se pro^ fitarstvo v eni državi šopiri bolj kot v drugi. Kjer imajo profitarji moč, da izvajajo velik pritisk na vlado, ali kjer ljudske mase spe in ne protestirajo proti profitarstvu, tam seveda profitarstvo lepo cvete, kajti postave so tako prikrojene, da se profitarjem ni bati, čeprdv jih zasačijo, da se jim bo kaj hudega zgodilo. Zdi se, da imajo profitarji najmanj zaslombe v Avstraliji in da se tam ljudstvo tudi zaveda, kako je treba nastopiti, da se primejo profitarji kot zločinci in kot taki tudi kaznujejo. 4 * v Iz Novega Južnega Valeea poročajo, da je bila tam sprejeta ostra postava proti profitarjem. Postava se razteza na profitarje, ki uganjajo profitarstvo s premogom, živežom, obleko, poljskim orodjem in stroji, pohištvom, stavbinskim materijalom in materijalom zk sanitarne naprave. Po tem zakonu so kaznovani tudi ljudje, ki uganjajo profitarstvo z javnimi potrebščinami na pr. s plinom, električno silo, vodno silo ali transportacijo. Zakon skoraj krije vse, kar človek potrebuje za svoje življenje. Zakon daje sodnikom veliko moč in sodnik lahkft obsodi profitarja v zapor že pri prvem prestopku. Pri drugem prestopku se kazen podvoji, tretjič se pa profiUr kaznuje najmanj s pet let zapora. Za korporaeije se določene še hujše kazni in če se korporačija ne poboljša, jo lahko sodišče razpusti. Če kdo nima dovoljenja za nagromadovanje življen-skih potrebščin, tedaj se mu take potrebščine zaplenijo. Sodišče ima moč, da določi ceno vsem zaplenjenim potrebščinam, po kateri se postavijo na prodaj. Ravno tako pa ima sodišče moč, da naloži na izreden proflt poseben davek in pospešuje produktivne in konzumne zadruge. Sodišče lahko omeji ali pa prepove izvoz premoga, ako premog ne zadostuje za domače potrebe. Takega zakona menda nima nobena držaVa proti profitarstvu in avstralsko ljudstvo pričakuje, da ta postava napravi popolnoma konec plesanju profltarjev okoli zlatega teleta. Tudi avstralski profitarji so bili večkrat opominjani, da prenehajo z odiranjem ljudstva. Ali vse take besede so bile bob ob steno, zategadelj je bila potreba, da je bil sprejet oster zakon proti profitarstvu, ki bi prav zanesljivo pomagal proti lakomnim profitarjem tudi v drugih drža- Cbieago, m. — V avgusta se je po*l#žjlo dva miljona oseb mai>j uadtttjčnc. ] železnice ko «V juliju, navzlic temu je pa družba ime svgn ♦123.813 več prejemkov. V stu je bils vozni na povišana od o sem na deset centov. Iz tega sledi, da cestne železnice niyd bile Stfrk jene za udobnost občinstvu, ar pek rta ijelajo delničfrjrtn mn nc difidendc. t K°MPANUA MAZN4KJA, ODPRE TOVARMO, DA K+nsgg Otty» njim- — Mesarji v NVtfhiti naznanjajo, da ae cena prašičevega mesa zniža v trgovini na debelo za dva centa. Pot do koafinnonto.v jc še. dolga, kadar znijta eena v trgovci na debe 10 tako dolga, da jih znižana ce-. nikdar ijc doscjje .1 . ■• CEHE AVTOMOBILOV GREDO CK>PI W DOM. Vew Tork, M. T. - Hare'i Mo tor korporačija je znižala cone %vojim produktom. Avtomobil, ki prihaja pod imenom "Locomobi-ie" iia trg, stane zdaj $1.360. avtomobil Merccrjevega sistema pa tiaoč dolarjev. Dstftoit, Mioh. — Standard Mo tor kompaidja jc znižala cene to vornim avtomobilom. Pri avtomo bilu. ki nosi tisoč ton, je padla cena za dve sto pet in dvajaet do larjev, pri avtomobilih, ki nosijo oo pet ton. pa za štiri sto petdeset dolarjev. Kfllmnasoo, Mich. — AvtoM" 11 Roamerjevega aiatema so se po dražili za ato dolarjev. Ta cena o stane v veljavi do prvega janu POSLBDIOB PADAgJA itAB; - tomflh olp; £ tj MEDj rastopniki RUDARJEV Chicago, IU. - W^onsin Si,11* gar kompanlja je vloftta;proti tr- mMm irovskl tvrdki W. A. Havemeycr Toledo. O. — John V. Willys, predsednik Willys-0veriand koin-panije, nsznsnjs, da ni res, da jc bils tovsrns zaprta za n*d>ol<>čen čas, ampak zaprta je bila irarrdi reorganizacije samo za neka I dni in bo zopet odprta v pondcljek. V delavskih krogih govOre, da ta reorganizacija najbrž pomeni, da se zopet delavcemJltrga jo mc-zde. ^ . ^^gUžVi rudarji bodo ponovno glasovsii, o stavki. London, 3, okt. — Generalna stavka rudarjev na Angleškem je zopet odvrnjena začasno. Rudar ika eksekutiva jc v petek zvet-er nuznanila, da so delegatje Rudarske zveze sprejeli njeno priporoči-O. ds SC stavka odloži do 16. ok tobra, medtem se pa vrši med ru darji splošno glasovanje 11. in 12. oktobra o novi, ponudbi vlade, ki ja nekoliko popustila od svojih prejšnjih protizahtev. Rezultat elaeovatija sc objavi 15. oktobra. Ker se je imela včeraj začeti •stavku DO prejšnjem sklepu, jc več tisoč prenjogarjev ost a vilo de lo že v pctelr popoldne, toda ekse kutiva jih je obvestila, da se vr-neio na delo do prihodnjega obvestila. k Co. tožbo sa ato odškodnine, ker je trflla pogodbo._ NAROBE ka prelo Bolgarija dobi posojilo na Angle Sofija, Bolgarska, 2. okt. — M nistrski predsednik Stamlmlii^ odpotuje še te dni v London, kjj >o aranžiral večje posojilo /. J Kkškimi bankirji. Poroča s.j| bo posojilo znašalo dvajset milj< nov sterlingov. Italijanski delavci zaplenili Vran-glov parnik. Genova, Italija. 3. okt. — De lavska zbornica v.Gtenovi jc razso dila, da ae ruaki parnik ' Rodosto — ki je pred nekaj časom prilul v Genovo /. rusko mouarhiatičao za stavo kot laatnina generala t^ran gl»i na Krimu — izroči Garibaldi jevi kooperativi, ki poseduje in obratuje mnoge' naraike. Organi zacija italijanskih mibmarjev nc nriposna nobenega ruskega parni ka, ki nima ruske sovjetske za stave. etdlDel (flMetn< Shelbjrvflle, m. - l>crt Plowcrs j^ po Joscphlno HodsonovoTki tt bflš lsltko njegova stara mati. Ko je bil Mowers v armadi, mu jc Hod-soneva pošiljala rasne malenkosti. Po povratku is arms^le je ps Flowers pri nji stopil v alužho kot šofer. Odpotovala ata na "Šeuito-vnnjsko" potovanje in Flower« seveda vozi na tem potovanju av-tomobll. KOMHUflSUklTA-IIVDBTA SOVO darjov /ahtevajo, da dobe rudar delajo od kosa, tako visoko Philadelphia, Pa. — Med za stopniki rudarjev in premogovniških podjetnikov s centralnegu ^pcniisylvanskegs polju mehkega L pr.emoga še ni prišlo do sporazu | um zaradi mezde. Zastopniki ru A darje X jia kf '•^povišanje meade, kot rudarji, ki prejemajo dnevno mezdo. Na tem polju dela olpli pet iu štirideset tisoč rudarjev, od katerih tri in dvajset tiaoč prejema dnevno mezd«^. Zastopniki rudarjev izjavlja-jo^ da šest tisoč rudarjev, ki delajo od kosa, že prejema JtoviMino mezdo ali doklado. Todjetniki so seveda peli staro Italija priznala Kvarnarsko repu bliko? H i m, 2. okt. — Tukaj ae poro ča, da je italijanaka vlada pripo znala meatnl svet na. Reki kot pro* vizorično vl%do Kvamarske rc genture, katero je nedavno pro klamiral D'Annunzio. pesmico, da nc morejo priatati na povišanje mezde rudarjem, ki delajo od kosa, ker bt Imelf izgubo, če bi kaj takega storili. Gospodje podjetniki seveda niso raztohoa-ijčili zastopnikom rudarjev, ua kakšen način so prišli do bogastva, Pittaburgh, Pa. —K pogreb« u- j če imajo izgubo. To skrivnost so merjenega italijanskega dekleta J PridrŽal i za sebe. Modri so podjet-Vh-glnlje Veeeare je prišlo večjniki. to se jim ishko prizna, kadar sto prijateljev. Ko so pogrebei ča |*re za njih interese, kali na pogreb, sta *ha *ts usmiljenje s profiUr jem ki ravno Uko okrade svojo i^l^t^U'1 kot cestni tolvaj. o ProfiUr ravno Uko sodi v ječo kot T kritičnem stanju, cestni tolovaj ali Ut, ker ni nič manj nevaren človeški Najlepše pa je, da dekle ln fant družbi * nUda bila prizadeta zaradi prepl- • __rs, snmsk sts stals ns nssprotni strsni pretepsčcv. ZVEZA STROJKIKOV ZAHTEVA PRIZNANJE RUSIJE. Volitve v republiki Avstriji. Dunaj, 2. o^t. — Dne 17, oktobra se vršA v Avstriji volitve za novi parlament, Vroča volilna kampanja je že v teku. Glavne stranke v volilnem boju so social ni demokrati, krščanaki socialci in centrum. Pod praporjem soci alnih demokratov sc zbirajo vsi radikalni elementi, krščanski soc ; alei imajo okrog sebe vse, kar je klerikalnega, dočim stoji v cen tru vsenemška stranka. V sedanji narodni skupščini je 81 socialni demokratov, 79 krščanskih social cev in 26 vsenemcev. Tajfun na Japonskem. Tokijo, 3. okt. — V okoli*« j, ia- (lueentje pa tvorijo šaat in dvaj^ odatotkov. ču> šč„rkc BiklJtt Povedal je, _ i j . kVT t . . . -ftlsneev t»o 560 dinarjev, 38 poslancev |K> 480 dinarjev, enega Poslutn-a s 100 dinarji in 23 po-»IsiM-ev po HO dinarjev. Skupna Moti, denarnih kazni zneae torej T2'»G0 dnarjev ali 281.240 K. K«l"t j«- dober matematik, naj iz-'•"■'ins. m kukšuo svoto je kssno-narod, ki plačnje te takozva lo-dlMavnike. Dr Korošoe nevarno zbolel Iz M.irilMtrs se poroča, da je dr. Ko-ki ae je tam zdravil, zhole* trebušne« legarjem. Po nasve zdravnikov so gs tskoj prrpe • J«'i v l»olnieo. Bel«Ts4 brez krnha. V IWgrs d" \ I s da vollko pomanjkanj«- kru , ker no mnogi *peki saprli sva. J- dHavuiee. Vzrok je ta. ds so •l»ovri v »»trabu. ds ne M komu prevzeli meatne uprave pustili nabavo moke, ker se boje rekvizieij. Kipar Dolinar odpotoval v A' menko Dne 4. sept. je zapustil Ljubljano obČie priznani in pri-1 ljubljeni kipar, umetnik •tojze! Oolintr. Odpotoval je preko Tista v Ameriko, dri* izpopolni svo-je svetovno ol^orje. V Zedinjenih drŽavah namerava ostati več let. Volitve v konstituanto ras puane. Btl«rad, 4. Pred svojim Ud hodom v Pariz je regent Aleksander podpisal ukaz. o volitvah za konstituanto Volitve so ra/. pisane za 28. novemlbrs. Velika ustavotvorna skupščina si* ,suide v Belgradu dne 12. decembra in bo sklepala o ustavi države in njenih osnovnih zakonih, Davek na vojne dobičke. Bel-grad 4. Na seji. finančnega odboji se je razpravljalo o davku na vojne dobičke. Člani odbora zs Hrvatsko in Slovenijo so protisti-rali proti temu, da je edinole finančni minister kompententen xa vse spore, ki bi nastali pri od-merjenju tega davka. Računa se, da bo davek na vojne dobičke znašal za Srbijo 30 milijonov dinarjev, za Bosno in Hercegovino 70. Dalmacijo 2VS, Hrvatsko 7'/» Slovenijo 70 in za Bačko, Banat in Baranje 75 milijonov dinarjev. Dne š;4" oktobra botno krča I i vol t ko ekUpino Ju foalovanov narav*uat aa v Zagreb. Vil oni, ki iele po Liovati a tp grupo, naj" »e ta-►j prijavijo. I HOD I IZ DOMOVINE. Ravnokar »e sbira velika d rotim potnikov ia Zagreba vodetvom natega saetop-nika. Kdorkoli teli dobiti ■'t vvojce hitro, gotovo in po ani in pod jamstvom, nfj sa tijkoj prijavi. KUPUJTE SEDAJ * JUGOSLOVANSKE % ' DINARE—KRONE t " Izdana od dršava In Jam tana. Sedaj ali nikdar na ba boljša peUika, da ia vsa. keaa dolarjg v kratki dobi lahko napravita deast Pošljite nam kolikor letita dolarjev in tal jih naloilmo ss vas v katerokoli hranilnico v JufoBlsvlJt, ki si jo isba-rata, In ml vam preskrbimo vlotno Itfijišlco. Sedaj*"* je čas, da pomagate svojim dra-gtm, doW> fc danar po niskl kurani cani. Polijemo vaš diatar pod Jamstvom v katerikoli kraj v Jugoslaviji. Menjamo denarje po nitjih cenah. Vsi nasve-tli "'in pojasnila se dajejo brezplačno. Obrnite se na IsIH 'Ml^H Jednota. a. n, p, aear-aa u. uwasau ava^ osuaae, m. vse zadeve bolniške eodrosg se ni aeev-ae fta. Uww>eaii este«««, ut1 ________»la mteda (kktota trp. aa Uhoma od boiMai »tai*» »pola. Taka telesni aa ponavadi kaiajo poton bo-Min t krilu, aa rima*, v \*X»h att •potlnjan; delu trabuLa, va^kratnam fiarobolu, vrofiam la hladaaai un> mlajanju po talaais CeveraV ^ Regulator (S«««rov Bofuiator) Jo prartlao iSf vUo sa odotrMOoajo uh boMli la ia popravo aarodaooti vilad katorlh trpe Soao ia daklata. To odravUo ja »Slo. Mano In mfcOaao naofo lat t a^Spi^ Ha uipohom. Dobit« ra pri rd«a, Ukarju. Bodita prarlUal. da dohHo ol-•urno "Savt-rjovaga". Ona Sl.ab la HENRY C. ZARO, BANKIR I COOPER SQUAR£, NIW VOMKA prvi priliki polzkuaiti fn prepričali ao boota. Mn Cunard ngontu, A i.u^n "CUNARD LINE" Paralk «SAX0NIA" odpluje , dne 30. oktobra NARAVNOST V HAMBURG. mxred K ..............»125.00 to M 00 M. Oglasile M pri bliža ja« Cunard mgm^u. PI0SVETA Splošna stavki v Julijski Benečiji. Konec. Tretji dan starko. Slavka ae je razširila todi na nekatere kategorije delavatva, ki doaedaj niao opustile dela. Tretji dan—nedelja jo—ni nič kaj prijazen. Težki oblaki viae na nebu in dež grozi. I'o ulicah ao opaža mnogo redarjev a (udi že vojaštvo. Fašisti zahtevajo, pred sedežem *veze pomorščakov zbrani, naj ae dovoli odhod paroika 'Mi-ramar", ki naj bi elegantno go-xpo pred acdežem zbira grozeča množica atavkujočičh. Ta blp pribiti nekaj karaijonov a redarji in orožniki, ki rešijo fašiete iz zanj. ke. # • ' Malo nato povzročijo fašisti z izzivanjem ob oglu ulice Madon-nine rabuko. Vmes poseže redar-atvo. ki strelja. Na licu mesta o-Ktane taf»eeirar Vinccnc Foreg-gioni, atar J6 let, iz Avelllna, ranjen od krogle v trebuh, medtem ko je bežal. Dva aodruga ga dvigne!a in neaeta v bolnišnico. Ali zaman je ves trud zdravnikov ; čez kratko časa umre bedni . mladenič. Lahko ranjenih je še nekaj. Malo zatem ae začuje v ulici Pondarea, kjer ima v h. štev. 4. svoj sedež socijaliatttni mladinski krožek, strel. Pribite orožniki iu redarji ter prlčno hišo Obatre-Ijevaii, nakar vderejo v krožkov aedel. kjer izven vratarice in treh otrok ni nobenega. Sedel preiščejo natančno ter — po poročilu oblaat i — najdejo par starih *n muk reso v ter nekaj nerabljl vega orožja in zaboja etreljjva. Pri preiskavi so bila razbita godala ter opuatošena hišna opra va. Krog dveh popoludne je bil na aličen način preiskovan Delavakl doip. Sod ru gi Malateata in Jura „ ga ki ata hotela biti pri preiskavi navzoča, sta bila aretirana. Prvi ie bil izpuščen čez nekaj nr, dru gi pridržan. , t . Medtem ae je vršila preiakava Del. doma, ki je trajala krog štiri ure, in ki jo je izvršilo krog petdeset orožnikov pod povelj-atfvtm* poročnika (Faggtonij*- »V Del. domu je bil ob tej uri aamo hišni upravitelj aodr. Vavpotič, ki so gs pa pred preiskavo zapodili. Sklep preiskave pa je bil, da je vsa hišna oprava Del. doma povsem uničena, vrsta, okna, o-mare, mize, telefonski s parati, piaalni stroji, znala, alike, knjige, celo kipi Oa riba Idi ja in Ver-lija, ' zemljevidi, globusi, šploh vae. fikoda se ceni ns 100.000 lir. Uapeh preiakava ao baje dve av-atrijski puški, dve bodali in dva aamokreHa, ki so jih našli baje — na tleh in po atopnjieah! Tudi aedež fašiatov so preiskali. Tam niso našli nič in ni bilo nič razbitega. Popoldne so lepski poživljali občinstvo, naj zvečer razsvetli oknar da nadomesti s tem manj-kujofo uWčno irazavetljaVrt. Pof zivu se je le fnalokdo odzval; avc-če so drage, in meato je oat#lo v temi. Z ozirom na opustošenje Del. doma je odposlal aodr. poslanec Alessandri, ki je prihitel med stavkujoče, tozadevno interpelacijo predsedništvu poslanske zbornice. Četrti dan stavke. Dan je potekel nekoliko mirnejše. Fašisti ao krožili po mestu v kamonijonih, ki ao jih dobili na razpolago od atrani raznih podjetij. Bilo je tudi ta dan nekaj rabuk, ranjencev ter nekaj aretacij. Občinatvo je osobito rado poatajalo pri letakih, s strojem piaanih, raznih tržaških lir stov. Ti letaki ao kajpada poročali o- dogodkih — po avoje. Znamenit je bil lepak 'Kre Nuove", ki ie trdil, da je 'Slovenaki Narod" že z dne 2. aept. pisal o aplošni atavki v Jnl. Benečiji, ki je pa izbruhnila jedva .7. aept. češ , atavka jc — jugoslovanaka mahinaeija. Prepričati pa ae more vaak, da je 'Slov. Narod" o atavki rea pisal, ali jedva 4. sept. to je dan po njenem izbruhu. Vendar avedstva in bodiai naj-unmzanejša 'posvečujejo" menda namen f Osobito ho ta dan vzeli fašisti na piko poročilo atavkipega di-rektorija. ter oplenili par bednih, razprodajalcev za iztiae istega in za njihov zaslužek. Pripomnimo pri tej priliki, da so to poročilo stavili stavei zastonj in gre čisti dobiček v prid političnim preganjanem. - Zvečer krog 11. ure je bil v bližini glavnega trga Edinosti napaden naš aodrug, glavni urednik "La*>ratora" PaasigLi, ki je ijtel tamkaj mimo v družbi so-druKa Umberta Marcolina. Z divjim krikom in streli iz aamokrer sa je navalila na njiju številna tolpa fašiatov, med katerimi so bili znsni kolovodje. Sodruga sta se neuatrešeno branila. 'tA fHHfl ao ju in najprej pobili na tla Pasziglia. Ranjenega na glavi in v omotiei ležečega so še zaaramo-vali. Tudi njegov tovariš Mareo-lin je bil ranjen. Slednjič jc vendarle redarstvo napravilo konec temu divješkemu prizoru. Ranjenca so odvedli na rešilno postajo. Sedaj se počuti sodr. Passigli mnogo bolje in zahvaljuje gin jen v aem dokazom ljubezni, ki ao mu doštt ob tej priliki od blizu in daleč. Tekom dneva je prispel po nalogu strankinega vodstva sodr. poslanec Repossi. Peti dan stavke. Dan je začel mirno, thdi manj oborožene sile je videti po ulicah. Kmalu pa prično obiČajtik' izziva nja in sledeči jim spopadi. Prva rabuka ae pojavi ob obre žju med stavkujočimi tfer aku pine krumirjev (atavkokaz), ki ao vkrcavali prtljago na parnik "Tirol"." Oddanih in sprejetih je bilo par klofut in &ek kruipir je telebnil v morje, odkoder je pa priplaval srečno na suho. Parnik ni mogel oditi. • Krog 18 je skupina delavcev rdečo zaatavo na čelu korakala iz «v. Jakoba v staro mesto. Na uli ei CroHada jo je redaralvo zavrnilo. Malo na to je akupina fašistov prišla k sv. Jakobu, kjer sta bila dva izmed njih tepena. Prihiteli ao redarji in orožniki ter oddali precej alepih strelov. Pri tem bil ranjen neki Josip Regent, star 23 let. ......fMM^fmmp*] POTOP. Zgodovinski — roman — ; Spiaal H. Sienkiewicz.—Poalovenil Podravski. ........................... (Nadaljevanje.) ".laz posnam Sapieho", je dejal mečnik in tolažil h tem sebe in sorodnico, "on je cleer bolj IHičaaen, toda točeu In čudovito atanoviten. Za vzgled naj aluli njegova zvestoba do preatola in dontovine. On je vae založil, prodal in nabral tako vojsko, v primeri e katero je Bogoalavova armada inrviea. Poštahacnator je, ta pa je mlekosob-ne«; prvi ja pošten katoličan, drugi pa — krivo-veree; tam je zdrav razum, tu pa noroglavost. kateremu naj torej nakloni Bog zmago in avoj lilairoMlnvf Treba je aamo imeti potrpljene, dokler a* ne razkadi ta mrak Radzlvilove noči pred dnevom Hapiehe, dokler ga ne doaeže kazen božja in človeška . . . Dotlej pa počakajva novice, in moliva za alavo in uspeh Sapiehovega o-roija." ("'a k al a ata in Čakala, toda minil je rocaec, predolg za Izmučena arca, predno je dospel prvi ulannik in aleer poslan no v Tavroge, marveč k Stcmhoeku v kraljevo Prusijo. I ImhhIing, ki nI smel po zadnjem razgovoru stopiti Alenki pred oči, jI je poslal takoj lintek z naNlcdnjo vaebino i "Knea Bogoalav ja pobH Krištofa Sapieho pri Brauakem. Nekoliko praporov konjiče in pešcev je bilo |M»polnoma posekanih. .Sedaj drvi na Tikotin. pod katerim stoji llorotkovič." Ta novica je liki atrela poparila Alenko. V njeni dekličji don#ljljl ata ae združili apoaob-i u »h t polkovnika in viteška hrabrost v jedno samo kirpoNt. Saj jc videla Bogoalava v Tavrogih, kako je t lahkoto premagoval nsjhrahnrjše viteze, iti x«lnj nI ua je jela predstsvljsti kot levs, če-gar moči. we ne more nihče ustavljati. Nadeja na Bogmlavov poraz je Ugiuilo in zaman jo je mečnik tolažil a tem. da ae knei še m |Mmkn*il z močmi namcga Sspiehe; prsr.ua *e jc pokarala tudi nadeja, da ugotavlja fte nam«, hrtmansko dostojanat vo onemu amair«> nad Bogo-slavnni <>na ni verjela tudi tega, da hi KriStof •i 1 I'i|*ko moči, kolikor helmau. Naslednja novice ao oči vidno potrdile njeno Ih»jmRen NVkollko dni pašnejr j«. p<>«1«| llassllng /.novir lUtek k nsansniloni o polniju llorotkoviča in <• \ r».t Ju Tikotlna," "Vae Podlesja," je pissl ne nshsjs le v kne-r«»vi nlilsMtl, kateri ni čakal hetmana snpieho, in -Min i f dili po avetu še svetniki oglaševalci pravice . "Čenatohovol Oenstohovol" ponavljala io vaa uata. ' • Od vseh are ae je odtajal led, da je &cvetela v njih nadeja liki cvetka na od aolnca ' pogreti zemlji. "Oenatohovo je bilo oblegano, pa ae je u-hranilo. Govorili so, da so videli Njo, to Pokroviteljico in kraljico države Poljske, ko je zakrivala obzidje svojbga svetišča z nebeškim plaščem. Sutfrtnonosne granate ao padale prod Njene avete noge in ae ji laakale liki domači psi. dvedom pa ao ae sušile roke, puške ao jim priraatle k licu, dokler niso konečno a aramoto in atrahom odato-pili." Ljudje, povaem nepoznani drug drugemu, , so padali pri takih novicah drug drugemu v naročje ter jokali od veaelja. Drugi ao obžalovali, da jc ta novica doapela k njim Uko poznb. # '.'A mi pa amo tukaj jokali, trpeli ter ae mučili tako dolgo, med tem, ko bi ae imeli valiti. In začelo jc šumeti po vae ljudovl«di in ta ae je razprostiral od fcvkaina do Baltika t*r vzne-mirjal valove obeh morij. Zveat In pol>ož^ narod je vstajal na obrambo avojo nebeške kraljice. Vaa srca ao ae napolnila z nadejo; oči vaeh ao aagorc-le z novim »»gnjem; moč, katero se jc kazala poprej strašna in nepremagljiva, ae je aedaj atajala v očeh kakor vosek. "Kvo, ti ai povpraševala, kdo ga premagat" > dejal mečnik deklici, 4,kdo ae mu postavi po robu? Veš li aedaj kdo t Gospa nebeška I' ' On in njegova aorodnica sta molila po cele dneve ter hvalila Boga za njegovo uamiljenje nad ljudovlado. Vaak dvom ae je aedaj razkadil kakor dimu pred VQtrom. O Bogonlavu ni bilo dlje časa ničesar ališati, uprav kakor lil padel r, vao avojo močjo v vodo. Častniki, ki ao oatali v Tavrogih, so ae jeli vznemirjati ter listi se za avojo naodo. Raje bi bili dišali novico o porazu Švedov, nego to gluho tišino. Toda nobena novica nI mogla tjekaj dospeti, ksjtl atrašni Bahinič je šel a avojimi Tatarji pt*d knezom ter polovll aprotl vae glasnike. VI. \>ki dan je doapela v Tavroge apremljnfta od nekoliko vojakov Roupodična Anica Boraobo-Bata Kraaeiovka. j Braun jo je kaj prijazno aprejel. ker je moral. kajti tako mu Je velevalo phono Sakoviča. InmIpkuiio rez izdajstva. Purlanija je osobito podala ref izvišen zgled zre-cga pojmovanja, a tudi preaenet-jiv dokaz bratoljubja med poljskim in tvorniškim delavstvom. Cmečko delovno ljudatvo je prišlo z velikodušno podporo tvor-niškim sotrpinom na pomoč, poši-jafo mu je živila v obilni meri. Stavka ae je raztegnila po vaeh erajih preko vaeh delavskih kategorij daleč gor v soško dolino n noter proti izviru Vipave. Koto pravične so delavske zahteve kaže tudi de jat ve, da ao se temu velikemu delavskemu gibanju priključili v več negoli enem kraju tudi mali posestniki in mali trgovci. V Rovinju n. pr. ao slednji zaprli svoje trgovine, ter prile pili na vrata beaedilo: "Zaprto radi pridružen ja k stavki." Na* šteti vae krgje, kjer ae je vršila g*avka, bi bilo isto, kakor napisa ti imenik krajev v Jul. Benečiji. Od goriških gora pa do Kvarnera i* i njegovih otokov, od furlanda-ko nižine do rudnikov blizu La* binja in do ladjedelnic v Pulju stavkalo je vse, kar čuti v sebi ponos zavednega delavca. škavka je imela v pokrajini mirnejši potek negoli v Tratu, bodisi da se Žlahtna rastlinica fašizma ni mogla ponekod ukore niniti bodisi da so 'drugod zopet vladni organi postopali nepri stransko. V Gorici, Pulju in ne katerih furlanskih mestecih, so fašiati rea poizkušali z izziva njem, namen pa se iim ni posre čil. Tako v pokrajini nimamo za znanlovati resnejših rabuk in le primeroma malo aretacij, v Med stavko so se v raznih kra jih vršili dobro obiskani shodi, kii ao pričali o trdni volji delav s^va, da hoče' dognati pereče vprašanje o vzpostaviti normal aih razmer do kofica. V nekaterih mestih so se uatanovilc kuhinje za stavkujoče. V Gorici je n. pr taka kuhinja delila dnevno 1200 kosi). Todi drugačne zglede ple menite požrtvovalnosti ja bilo za-zpamovati- Kakor v Tratu, tako so tudi v raznih drugih 'krajih dolodajalci objavljali svoje sme šnc proglase, fašisti pa razdelje* vali sramotilne letake polne podlaga obrekovanja na . račun dc lavstva. Delavstvo pa je neoma jeno vztrajalo v svojem gibanju ter na ta način pokaZklo avojo zrelost' in avojo moč! VOJAKI. Moški, ki so bili vojaki v avstrijski vojaki sa čaaa svetovne vojne, sedaj lahko pridejo is Jugoslavija v Ameriko, če vam napravi toaadrvne prošnje in druge potrebne listine MATIJA 8KENDER javni notar za Ameriko bi stari kraj. 6217 Bntle Btr., PHtsburgh, Pa. On vam jamči, da pride oseba, Id si jo želite k sebi, — aH pa vam povrne denar. — V vseh pravnih n notarskih poslih pa v zadevah, ki ao v zvezi, z potovanjem vgših judi iz starega kraja, ae obrnite nanj, pa boste v vaeh zadovoljni, zakaj, op je za vas, a vi bodite zanj. MALI OGLASI POTREBUJEMO DELAVCE za delo v skladišču jekla. Stalno delo, dobra plača. Delo je pono& Oglasite se pri: • _____ JOSEPH T. RYER80N & S0N 16tb A Roekwell Sta. VWWWW¥WUWWWWtfWWV Safttmbo, iališda in aa jraknovrst-aejša domaČa zdravila katera priporoča msgr. Knaipp, Imam vodno v zalegi Pilite po tiraaplafol oenlk. math. pezdir P. O. Bos m Oitj HaU Btation. miw yoek 0itt. Vozni red parntkov NEW Y0RK—DUBROVNIK TRST. 7. okt.—ARGENTINA, 80. 38. okt.—ROCHAMBEAU, 38. okt.—MAURETAN1A, ) 80. okt.—LA SAVOIE, 3. nov.—AQUITANIA, 8. nov.—FRA1TOE, 11. nov.—IMPERATOR, 18. nov.—tLA LORRAINE. v Navedeni vozni rad je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po oanik za posamezne parnike in narode, v Potni listi: — Potnikom preskr-bfan potne liste in drugo, kar rabijo sa potovanje. i Is starega kraja je do sedaj prišla ▼ Ameriko več sto slovenskih naseljencev, ga katere sem jaa izdelal listine in katerim sem jaz prodal karu. Ako šalite tudi Vi dobitf sam svoje sorodnike, mi pilite sa toaadevna pojasnila. Za nadaljna pojasnila ne obrnite na WWWWWWWWVWWWVVWV^ NE SMETE BITI BREZ TI KNJIGE Gotovo ste podjetni in arrtbici-ozni —- želite se povspeti. Brez znanja angleščine ne pridete daleč v tej deželi- Naročite si knji-go, ki vam bo odprla velik zaklad angleških beaed. Vsaka slovenska hiša bi morala imeti AngleSko-slovenaki besednjak, ki ga je «e-stavil Dr. Kern. Cena mu je $5; naroČite ga na ta naslov: DR. F. J. KERN s 6203 St. Clair St., Oleveland, 0. Istotam lahko naročite Zorma-nove peami za $1.25, ki bodo prijele mladim in starim. mwvvmvvwvvvmwvvwM JAVNA ZAHVALA. Slavonic Immigrant Bank. 1 m West 23rd 8t.. New York. N. Y. spoštovani gospodje * Prejel aem poalšno mi prejem-no potrdilo od Jurija Vukoviča iz Grahova da je prejel po Vašem iHtsredovanju poalani mu