Leto LXXV^ št. 143 Ljubljana, 24. junija 1*|2-XX Ceu 40 UREDNIŠTVO £N UPRAVA.: LJUBLJANA, PUCCINUEVA ULICA • — TELEFON: 31-22, 31-23, 81-14, 81-25 In 81-28 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase ls Kraljevine Italije tn inozemstva Ima Računi pri postno čekovnem i UNIONK PtJBBLICITA IT ALI ANA 8. A-, MILANO Ljubljana *ter. 10-351 Izhaja vsak dan opoldne — Mesecn a naročnina 6.— Br, sa Inozemstvo 16.20 Lir CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza italiana estera: UNION E PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO. Na egiptski meji Število ujetrfkov v Libiji je naraslo na Z8»eoo — bombardiranje sovražnih oporišč na Malti Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 23. junija naslednje 758. vojno poročilo: Pred nI elementi osnih čet so dospeli do h*bijsko-egip*»ke meje. Po operacijah čiščenja se je Število ujet- nikov povzpelo nad 28.000. Nafie letalske skupine so Izvršile silovito bombardiranje letolsko-pomorskih oporišč na Malti, po katerem so izbruhnili številni in obsežni požari v pasu vojaških ciljev. Vsa naša letala »o se vrnila. Kako |e bil zavzet Tobruk Operacijsko področje, 24. junija, s. (Poro-ročiio posebnega dopisnika agencije Štefani.) Zavzetja Tobruka lahko označimo kot logičen razvoj četrte faze bitke, ki se je pričela 26. maja. Bitka je imela tri predhodne laze. V pni fazi bitke je bila uničena utrjena črta pri Ain el Gazali. Uničen je bil tudi del sovražnih oklopnih siL Drugo fazo označuje bitka za Bir Hakoim. tretjo pa obkolitev črte Ain el Gazale ter zasedbo tega kraja. Četrta faza se je pričela z obkolitvijo Tobruka in z usmeritvijo naie akcije proti vzhodu. V predhodnih dneh, ko se je defenzivno območje trdnjave pričelo obkoljevati, so prodrle naše oklopne sile proti vzhodu in so imele nalogo zasesti letališča ter napasti in potolči sovražne oklopne oddelke, ki so hoteli doseči libijsko-e.^ipteko mejo. Ta akcija jc bila tako drzna, nagla in silna, da je padla Bardia. Napad na Tobruk se je pričel 20. t- m. ob 5.2—. Številne eskadrile bombnikov in strmoglavcev so napadle utrdbe v odseku ceste med Tobrukom in El Ademom in cesto iz Tobruka v Bardio. Akcija je bila uničujoča. Na objekte so padle bombe največjega kalibra, ki so razdejale ofenzivne naprave. Po končanem napadu letal so italijansko-nemške oklopne sile ob tesnem sodelovanju odstranile minska polja in obvladale protitankovske jarke ter dosegle zaliv in notranji utrjeni pas. Številni bunkerji so bili napadeni in zavzeti. Skozi odprtine so se začele pomikati naše oklopne sile. Prišel je trenutek za odločilni napad na trdnjavo. Obrambni pas je bil zavzet, čeprav se je razširjal v daljavi 50 km. V notranjosti pasu je sovražnik branil zadnje postojanke do skrajnosti. Pričela se je bitka s sovražnimi oklopnimi oddelki in sovražnik je bil kmalu premagan. Ob 12.30 smo zavzeli izredno močno obrambno postojanko Sidi Mahamud. Postojanka je imela obvladujoči položaj ob stiku obeh cest iz El Adema in Bardie, zato je bil njen padec izredno hud udarec za sovražnika, S tega položaja so čete osi lahko obvladovale pristanišče, ki je od tod oddaljeno komaj 9 km. Manever se je nadalje razvijal v dveh smereh in sicer v severnovzhodni smeri, del oklopnih sil je t tej smeri prodrl v tobruško pristanišče. Smer drugega manevra je bila proti pristanišču Pilastrino. Tudi ta utrdba na skrajni meji utrjenega pasu je padla ob naskoku naših hrabrih čet. Z zavzetjem te trdnjave so sile osi obvladovale ves odsek na jugu in zapadu trdnjave in so lahko obkolile ves utrjeni pas od ceste pri El Ade-nu proti zapadu in proti severu do morja. Ob 17. uri je kolona, ki je marširala na Tobruk, dospela na grič, s katerega je obvladala zaliv in pristanišče. Druga kolona je strla odpor nasprotnih sil, ki so se zo-perstavljaie pohodu. Ob 18. je bilo videti, da postaja položaj za branilce Tobruka vsak trenutek bolj dramatičen. Ves obrambni sistem je popustu spričo akcije osvajalcev. Nastalo je vprašanje, ali bodo branilci v trdnjavi lahko vzdržali junaški zalet. Napadalcev. Poveljniki sami niso bili o tem prepričani. Vprašali so za svet po-veljnišvo, ki je bilo že obveščeno o padcu Bardie. Poveljništvo je lahko samo še pozvalo branilce, naj vztrajajo. Drama se je pričela. Sile osi so bile že pred El Ademom in vzpodbujanje ni imelo več pomena. Znaki razpadanja so se pokazali. Poveljnik trdnjave Tobruk je poslal po radiu zadnje poročilo, nakar je uničil radijsko postajo in dokumente. S tem se je popolnoma izolira L Vzdrževanje stikov pa tud: ni bilo več potrebno. Kako naj pomagajo vzpodbudna poročila povvl.mištva armade, ki je že zapustilo Bardio. Pričela se je agonija Tobruka. Dejansko general Ritchie ni bil nedela-ven. Ob zori dne 20. t_ m., ko so se naše sile pripravljale za napad na Tobruk in so z druge strani zavzemale Bardio, je general iz Sidi Omarja in Seferzena poslal oklopne in motorizirane sile proti Tobruku, da bi napadel za hrbtom naše čete in onemogočil uspeh naše ofenzive. Ob 12. uri So te sile prišle v stik z našimi oddelki v Bir el Gambutu. Ob 17. uri je prišlo do hudega spopada z našimi defenzivnimi oddelki, ki so Jčitilj vzhodni pas. To postrojitev sil je že prejšnji dan naše poveijnišfvo izvedlo v pričakovanju sovražnega napada, toda sovražnik se je moral umakniti, naše letalstvo ga je brez oddiha uničevalo. Manever ni imel nobenega učinka. Nj odvrnil naših sil izpred Tobruka in usoda trdnjave je postajala čimdalje bolj tragična. Zvečer in ponoči so naše sile še napredovale in zasedi^ skrajni pas utrjenega pasu, ki se spušča do zaliva. Bile so to čete, ki so korakale že mesec dni v puščavi z neukrotljivim duhom, čete, ki jih niso mogla zaustaviti minska polja pri Ain el Gazali in Bir Hakeimu, niti ne oklopna sredstva, topništvo in pehota. Ni jih bilo mogoče zaustaviti niti med hišami Tobruka. Dne 21. ob zori se je dvignila bela zastava. Nekaj parlamentarcev je prešlo črte in ponudilo predajo. 28.000 ljudi je prosilo za našo milost. Najhujši udarec Angležem Ženeva, 24. junija, s. Švicarski Usti obširno komentirajo zavzetje Tobruka in v svojih uvocinikrh opozarjajo na važnost tega dogodka, Id bo imel brez dvoma posledice pri bodočih operacijah.. 'Tribune de Lausanne« piše, da so Angleži tembolj hudo občutili padec Tobruka, ker javnost ni bila pripravljena na tak udarec in je bila osleparjena z optimističnimi svoječa^nimi izjavami, ki jih je Churchill podal v spodnji zbornici. Očitno je, piše list, da je general Ricci podcenjeval silo nasprotnika, čigar taktike ni niti doumel. Premoč čet osi tembolj vidno kaže tudi stalno bombardiranje Malte, ki je izgubila sleherno ofenzivno vrednost in ni mogla preprečiti italijanskim konvojem plovbe v severnoafriška pristanišča. Prezgodaj je še. da bi napovedovali nadaljnji razvoj bitke. Lahko se pa trdi. da bo obnova osme angleške armade izčrpala znaten del rezerv. Ženevski kurir piše po omertitvi vseh faz bitke v Severni Afriki ob zaključku takole: Po 7 mesecih od pričetka Auchinleckove ofenzive v Severni Afriki so prodrle čete osi po padcu Tobruka in Bardie do egiptske meje. Ta uspeh gotovo ni v prid Angležem. Dopisnik ■Journala de Geneve« iz Lonlona piše, da je izguba Tobruka napravila v javnem mnenju večji vtis kot izguba Singapura in bolj mučen vtis kot evakucajia iz Dunker-quea. Angleški narod občuti veliko ponižanje in vsi se vprašujejo, zakaj Tobruka Angleži niso branili in zakaj je vrhovno angleško poveljništvo prepustilo trdnjavo in ni skušalo rešiti niti 25.000 vojakov, ki so jih čete osi zajele z vso opremo. Velik Vtis je naredilo poročilo posebnega dopisnika lista r^Times iz Severne Afrike, ki piše. da so se angleške si!e pustile izvabiti v zasede od čet osi, ki so to izkoristile in angleške oddelke nato pregnale. Dopisnik vprašuje, ali je angleško poveljništvo še kos nalogi in listi pišejo, da se morajo krivci izslediti, odstraniti in kaznovati. Razprava v angleški zbornici Rim, 24. junija, s. Da bi preprečil nevihto ob otvoritvi zasedanja spodnje zbornice, je Attlee kot namestnik ministrskega predsednika takoj načel vprašanje padca Tobruka, Preči tal ie dolgo poročilo generala Auchinleka o poteku raznih faz bitke, ki se je pričela 27. maja. Poročilo obsega dogodke do 20. junija zjutraj. Attlee je na kratko govoril nato o napadu ns trdnjavo. Rekel je, da je bila bitka srdita med utrdbami, kjer se je italijansko-nemškim četam posrečilo vdreti v nekaj urah. Trdnjava je bila branjena s primemo garnizijo angleških, indijskih in južnoafriških čel Attlee je dodal: Padec Tobruka in zajetje večjega dela garnzije sta izredno hud in nepredviden udarec. Imeli smo celo hude izgube. Položaj je težak, toda boj se nadaljuje. Bombe na Vancouver Drzen podvig japanske podmornice ob vzhodni obali držav _ nija 13 trgovinskih ladij v Karibskem morju. Po napadu na Pearl Harbour je Amerika skupno izgubila 251 trgovinskih ladij, ki so bile potopljene ali poškodovane. Nekatere izmed ladij, ki so bile potopljene v Karibskem morju, so bile bombardirane ali torpedirane. Tokio, 24. jim. s. General Vanktijenhsi-jang. poveljnik 45. Čungidnske divizije, se je predal Japoncem s 5000 ljudmi. Tokio, 24. jun. s. Listi z mflNm poudarkom javljajo, da je japonska pcdnKmvica v noći na soboto bombardirala otok Vancouver ob vzhodni obali Zedinjenih držav. Listi povjdarajo. da je to bombardiranje tih odgovor japonskih ladij na lažne trditve ameriške propagande glede bitke pri Mid-wayu. Opozarjajo na važnost VancouvcTja kot pomorskega oporišča in njegovo bližino velikega ameriškega oporišča Pugets Sound. Odlično akcijo Japonske podmornice primerjajo akciji nem£k:h podmornic, ki so prodrle v reko Sv. Lavrencija. Bueuoe Aires, 24. junija, s. Ameriško mornariško ministrstvo javlja, da so sovražne podmornice potopile od 3. do 14. ju- Obnovite naroči Bitka la Sevastopolj Nemške in rumunske čete so dosegle nove uspehe — Ob Severnem zalivu so bili obkoljeni ostanki sovražnika uničeni — Zavzete so bile nove utrdbe It Hitlerjevega glavnega stana. 23. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske jc objavilo naslednje poročilo: Na severnem trdnjavskem ozemlju Se-vastopolja «*o bili na skrajnem pomolu se-vorno od Severne luke obkoljeni ostanki sovražnika. Na ostali trdnjavsld fronti so bili v težkih posameznih borbah v najtežjih terrnsldh okoliščinah zavzeti številni bunkerji in nadaljnje obrambne naprave. Močni l«»taNkj oddelki so podpirali napade ter bombardirali sovražnikove rezerve in munfcijska skladišča. Na severni obali Azovskega morja je bil preprečen poizkus izkrcanja sovjetskih čet. ^»':» gozdnatem ozemlju severovzhodno pd Harkova so bili uničeni ostanki sovjetskih divizij. Pri tem je padlo 680 sovražnikovih vojakov, 916 jih je bilo ujetih, zaplenjenih pa jo bilo 20 topov. V srednjem odseku vzhodne fronte so bili samo manjši boji. Na fronti pri Volil ovu je imel sovražnik v ogorčenih gozdnih bojih hude izgube. Sovjetsko letalstvo j« izgubilo včeraj 100 letal. Pogrešamo pet lastnih letal. V severni Afiiki so dosegle sprednje dete nemških in italijanskih divizij Mbijsko-egiptsko mejo. Pri zavzetju tobruške luke je bila potopljena še ena topničarka in sest manjših transportnih ladij s skupno 5200 br. reg. tonami, na katerih so skušale pobegniti angleške čete« Vojaki, ki so bili na krovu teh ladij, so bili ujeti. Na Malti so nemška In italijanska bojna letala bombardirala letališče Lucea z bombami najtežjega kalibra. Angleški bombniki so v pretekli noči ponovno napadli mesto Emden. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj Izgub. Zadete so bile tudi številne hiše v stanovanjskih okrajih. Sestreljeni so bili štirje angleški bombniki. V težkih zimskih bojih so se s svojim junaštvom odlikovali letalski bataljoni, ki Nemška sodba o Berlin, 23. jun. V tukajšnjih krogih smatrajo za zelo značilen molk glede glavnega predmeta Churchill ovih razgovorov z Roo- veltom v Beli hiši, namreč gled^ znamenitega drugega bojišča. Z ironijo pripominjajo, da bodo Anglosasi toliko časa govorili, da bodo izgubili še afriško bojišče. Podobno pripombo je objavil tudi neki new-yorški list, ki je zastavil sarkastično vprašanje, zakaj niso branilci Sevastopolja pomagali branilcem Tobruka. Razume se samo po sebi. da skuša propaganda onkraj Rokavskega preliva iskati vse mogoče izhode, vendar pa doslej ni našla nič boljšega kakor to, da je proslavila obletnico sovražnosti med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, ki jo zabelila z zanosnimi Crippso-vimi izjavami in absurdnimi izjavami lorda Beaverbrooka, ki je prispel do tega značilnega zaključka* V Afriki smo doživeli hud poraz, glavno pa je, da smo na tem področju zaposlit pomembne oborožene sile. ki bi bile sicer uporabljene v Rusiji. Iz tega torej sledi, da Britanci dajejo sovjetskemu zavezniku pomoč tudi na libijskem bojišču. K temu pripominja »Dienst aus Deutsch- landc, da se bo morala Moskva sedaj zares prepričati, da spada tudi nagli umik v Libiji v pomoč, ki sta se jo Churchill in Roo-sevelt zavezala dati Sovjetski zvezi. Ni celo izključeno, da bo morala Moskva to pomoč smatrati za nekakšen nadomestek za toliko napovedovano drugo bojišče, K sreči dela Stalin lep obraz k slabi liniji. Trudi se celo, da bi Angleže potolažil zaradi njihove nesreče z zagotovili o trdnosti sovjetskega bojišča. Ta zagotovila je namreč dal Kalinin, ki je v nekem priložnostnem članku zapisal, da Nemci no bodo mogli več izvršiti splošnega napada, temveč s* bodo morali kvečjemu omejiti le na taktične uspehe. Isti Kalinin je v nedavni poslanici izjavil, da bo ^Sovjetska vojska v L 1942 uničila nemško vojsko«. Njegove nove izjave pomenijo torej korak nazaj, čez nekaj tednov se bo moral predsednik Sovjetske zveze poslužiti še bolj splošne oblike v svojem prikazu položaja ali pa bo moral sploh umolkniti. V zvezi z obračunom prvega leta vojne proti boljševizmu, podajajo vojaški opazovalci v Berlinu tudi pregled možnosti razvoja dogodkov v bližnji bodočnosti. Tako piše list »Frankfurter Zeitung« med drugim- Na večer pred novimi odločilnimi dogodki na vzhodu se lahko vsakdo prepriča, da je položaj za Nemčijo in njer«^ zaveznike bolj ugoden kakor pred letom dni. Res je, da je sovražnik sicer lahko izkoristil dolgi zimski odmor za pripravo novih armad, ki se bodo nedvomno borile z istim fanatizmom kakor vojska preteklega poletja. Borba bo tudi to pot srdita in huda. Tako je morda tudi res, da je sovjetska vojna industrija zbrala nove ogromne količine vojnih potrebščin, toda boljševiški napori teh zadnjih 7 mesecev ne morejo uravnovesiti v celoti oneg- kar so boljSe-viki preteklo leto izgubili. Odločilni činitelj končno niso toliko ruske izgube tankov in letal, kolikor izgube čet, la so sledile velikim uničevalnim bitkam v znanih žepih. Ako se je poleti 1941 izkazala premoč tudi podre jenih nemških povelj ništev in ako je bila ta premoč tako nevarna za sovražnika, se bo to v bližnjih bitk d še bolj iz- i so uspešno hranili letaSšča in posebno ogrožene odseke fronte. Tudi sedaj učinkovito sodelujejo ti oddelki z ostalo vojsko. Prt tem se je posebno odlikovala divizija Meindel. Poročnik Leukaf, pove Uni k lovskega oddelka, je v eni noči sestrelil na vzhodni fronti 5 transportnih letal. Stiska na Črnem morju Bern, 24. jun. s." Po brzojavkah iz ameriškega vira v Moskvi je komisar nekega ' polica, ki se je vrn;l v Moskvo iz Sevašnv-! polja, izjavil, da nemški strmoglavei stalno napadajo svvjotafcc lnd;e v Ornem mor ju in , da sc morajo iadje istočasno s skrajno bird-j nos.tjo varorvati napadov italijanskih braah . čolnov. Posebno odlikovanje za mornariško topništvo Berlin, 24. junija, s. Doznava se, da je I bilo ustanovljeno posebno vojno od.Uk ova-j nje za topništvo nemške vojne mornarice, j ki se posebno izkaže v protiletalski obrambi. Sovjeti l torpedirali Švedski parnik Stockholm. 23. junija, s. Listi objavljajo z velikimi naslovi vest, da je sovjetska podmornica brez razloga torpedirala neki švedski parnik v bližini švedske obale. Ob življenje je bilo 13 članov posadke nevtralne ladje. Ameriške čete v Londonu Lizbona* 24. jun. s. Listi poroča io iz Londona, da so ameriške čete v glavnem mestu, kjer so se namestile v parkih in vrtovih ob presenečenju Londcnčanov. V mnogih parkih so sri Rocse vel tovi vojaki uredili igrišča basebala. Enec?a izmed glavnih trgov v središču mesta so okupatorji prekrstili v Trg Amerike. položaju kazalo. Temu moramo dodati Se zavest lastne premoči, ki navdaja nemškega vojaka, V borbi na nož je po naukih in izkušnjah zgodovine prav ta zavest lastne moči najbolj gotovo jamstvo končne zmage. Splošni strateški položaj, nadaljuje list. *»aže neprimerno boljše izglede kakor oni v juniju 1. 1941. Nočemo zanikati, da smo bili tudi mi med onimi, ki so bili preteklo jesen gotovi, da bodo velika industrijska področja pri Moskvi, Petrogradu, itd. zasedena v nekaj tednih. Prezgodnji nastop izredno hude zime je te nade ovrgel, vendar je šlo samo za odlog. Razdalja, ki nas danes loči od industrijskim pokrajin o sreo-nje Rusije, ne znaša več 1000 km kakor lansko poletje, temveč mnogo manj. Isto lahko rečemo o velikih industrijskih središčih, ki so preteklo zimo dopuščala sovjetskemu poveljništvu razmeščania čet tn oskrbo z vojnimi potrebščinami. Teh središč, ki so življenjskega pomena za boljševike in ki so zelo blizu bojišča, ne morejo irmakniti pred nemškim napadom še bolj v notranjost države. Sovjetsko vrhovno poveljništvo prav dobro ve, kaj bi pomenil tak umik. V tem primeru bi bilo smrtno zadeto, čeprav bi še tisoči kvadratnih kilometrov sovjetskega ozemlja ostali v sovjetski posesti. Na drugi strani smemo domnevati, da načrti nemškega vrhovnega poveljništva niso neomejeni. Napoleon je nekoč sklenil priti do Moskve v nekaj etapah in je za vsako Izmed njih organiziral oskrbovalna sredstva, njegova nestrpnost pa ga je povlekla naprej bolj naelo, kakor je bilo potrebno in to .ie postalo zanj usodno. Nemško poveljništvo ve, da mu motorizacija dopušča hitrejše premike kakor Napoleonu, vendar pa to ne pomeni, da si hoče zastaviti čezmerne cilje in tako ponoviti napako Napoleonove nezadrznosti. On končno tudi ve, da ni potrebno korakati do Vladi-v ost oka, da se odstrani boljševiška nevarnost. Vsekakor bo bližnja bodočnost odkrila nemške strateške načrte. Za nas je dovolj, če vemo, zaključuje »Frankfurter Zeitung«, da bo na vzhodne/m bojišču kmalu nastopil dan, ko bo mogoče revi, da so nemške armade v bistvu dosegle svoj cilj in da bo mogoče potem preokreniti večino vojaškega aparata proti Veliki Britaniji (Piccolo.) Naslednik Huhnleina Berlin, 24. junija, s. Hitler je imenoval višjega skupinskega voditelja Elvina Kraus-sa za poveljnika motoriziranega zbora narodne socialistične stranke kot naslednika umrlega poveljnika Huhnleina, Novi poveljnik motoriziranega zbora je bil rojen 26. maja 1S84 v Karlsruhe in je bil prostovoljec v prvi svetovni vojni, v narodno socialistični stranki je že od leta 1923. Je član Reichstaga. in noei zlati znak narodno socialistične stranke. Komunistično ro varjenje v Braziliji Buenoa Aires, 24. junija, s. Braziljski tisk no prikriva skrbi spričo početja komunistov, ki so čedalje bolj drzni. Listi zahtevajo energično intervencijo oblasti, ki naj bi naredila neslcodljive komunistične celice. Duce sprejel Španskega zunanjega ministra Kini, 24. junija s. Duce je včeraj ponovno sprejel v Beneški palači ob navzočncsstt grofa Ciana ?pansk\^ga zimanjoga ministra Serrana Sunerja, ■ katerim so je nad eno uro prisrčno razgovarjal. Volilo vojvode Aotskega Kim, -4. junija s. Duce je optojol vojvoda Aostskega, ki je Duceju izročil tri bone po 100.000 lir. katere je etiopt.ski podkralj Amadoo Aosta v svoji oporoki določil sa jp.vno podporne namene. Dure ji nakazal 300.000 lir po enakih delih organizacijam GIL-a v Neaplju, Palermu in Cagliatiu za šolake obednice. Tajni sporazum med Londonom in Moskvo Stockholm, 24. junija s. List >Morgem-|HJOllB< v Gbtoborpru odkriva nekatere podrobnosti glede nove zavezniške popodbe med Anglijo in Sovjetsko zvezo. List j« doznal od nekega diplomata, da obstojajo tajni sporazumi med Londonom m Moskvo, Odprav je Eden formalno izjavil, da ni tajnih klavzul v besedilu pogt>dbe. Informator je navedel sledeče podrobnosti. 1. Angleška vlada priznava zabtev«* Sovjetske zveze glede varnosti m strateških mej s Finsko. Batskimi drtavami, Poljsko in Rumunijo. 2. Večji del področij držav, ki mejijo na Rusijo in ki se nahajajo v njeni soseščini, kakor Finska, del severne Skandinavije, Češkoslovaška, Rumunija, Bolgarija *n Jugoslavija se priznava kot sovjetsko vplivno področje. 3. V zaščito pred morebitnimi bodočimi napadi sil osi na Sovjetsko zvezo se priznava Sovjetski zvezi pravica zasedbe opO* ri.-č, kjer bodo nameščene sovjetske garni-zije. Sovjetska zveza dobi tudi jamstvo za svobodni prehod od Baltiškega morja do Severnega morja ter od Črnega rnorja do Sredozemskega morja. 4. V dodatku k tretjemu členu objavljene pogodbe, ki navaja pravice zaveznikov do posebnih varnostnih mer za prepnece-nje novih akcij sovražnika, je Sovjetska zveza pooblaščena izva"atl skupno z Anglijo politično in vojaško kontrolo nad Finsko, Nemčijo, Madžarsko, Rumunijo In Bolgarijo. 5. Obe podpisnici se obvežeta, da bosta poskrbeli za to, da pridejo njima naklonjeni režimi do oblasti v vseh državah Evrope. >Morgenpost< dodaje, da izhajajo to informacije iz verodostojnega diplomatskega vira, ki je dal listu že ob drugih prilikah obvestila, ki so se izkazala do skrajnosti točna. Ostavka predsednika Argentine Buenos Aires. 24. jun s. Predsednik republike Ortiz. ki je drugim pripustrl oblast zaradi hude bolezni na očeh. je zdaj dc-misdoTjiraU ker so zdravniki izjavili, da pa ni mopole z operacijo ozdraviti. Poslal bo kongres« ooslanico z razlogi svoje odločitve ;n se bo « proglasom poslovi! od prebivalstva. Poviprcd-ednik Castillo, ki ga zda; začasno nadomešča, mu bo sledil po določbah ustave na predsedniškem mestu do konca, mandata. Gibanje za neodvisnost Indije Bangkok, 24. junija, s. Kongres neodvisnosti Indije se je vferaj zaključil s svečano in navdušeno manifestacijo v gledališču Si-rapatom. kj^r so zborovalci poslušali Behrija Bosea. ki je podal pregled opravljenega dela. Zborovalci so poslali tople zahvale Italiji. Nemčiji in Japonski za podporo, poudarjajoč, da gibanje hoče samo neodvisnost Indije in konec angloameriskega izkorišča-rja sveta. Kongres je sprejel resolucijo « 30 točkami, ki se morajo, kakor je izjavil Bose. takoj izvesti, da se dosežejo cilji. Kongres je odobril geslo ^Zvestoba, edin-stvo, žrtver in je določil Bangkok za svoj sedež, od koder bo izvršilni odbor 5 oseb vodil gibanje. Angleško letalo ponesrečilo na portugalski obali Lizbona, 24. jim. s. Včeraj kasno popofl- dne je strmoglavilo na obali Capancc pri Lizb^ii neko angleško letelo in so jc na tđoh razi>ilo>. Invazija kengurujev v Avstraliji Buenos Aire*. 23. junija 8. Poročila te Melbourna javljajo, da je ogromni naval kongurujev povzročil silno škodo poljedelstvu. Ogromne črede teh živali so preplavile polja in popolnoma uničile pridelek. Stran 2 >SLOVENSKl NAROD«, Sreda. 24. junija 1942 XX fitev. 143 Otvoritev Dcpolavora Ljubljanskega Fašija V ponedeljek popoldne je Visoki komisar Eksc. Grazioli otvoril Dopolavoro Ljubljanskega Fašija. S tem so Fašisti, bivajoči v Ljubljani, dobili središče za svoje priredbe in sestanke, dom, v katerem bodo našli tudi veselo in zdravo menzo, obenem pa jim bodo na razpolago prostori, opremljeni z odličnim okusom, kjei bodo 'ahko bivali v svobodnem času. Med drugim je ena soba določena za sestanke in za glasbene prireditve, druga za knjižnico, časopise in revije, v tretji je okrepčevalnica, dva biljarda, posebna soba pa za razne igre. Po vseh sobah so stene okrašene z raznimi stiliziranim! prizori ter je s temi prostori ustreženo Dopolavoru. Doslej se je činilo pomanjkanje, da Italijani, bivajoči v novi pokrajini, niso imeli pravega družabnega središča. Slovesni otvoritvi i italijanske hišeIlir.jU ali v Koleziji, čeprav je bilo tudi zapečkar-jev dovolj. . Lahko bi rekli, da so bili kopalci vsakega posameznega kopališča stranka zase. Protokolirana in ne-protckolirana športna društva so imela tudi svoja »oficielna« ali neoficielna kopališka, ki so jih v glavnem smeli obiskovati le njihovi privrženci. Kdor ni spadal v *e skupine organiziranih kopalcev, je moral ustanoviti sam svoje kopalno društvo in razvil je svoj prapor — srajco na grmu ob Malem grabnu, Gradaščici ali kjerkoli druge, če ga že ni tam prehitel kdo drugi. Čudno bi bilo. če bi bila letos kopališča na prostem in športna kopališča manj obiskana. Toplo vreme je pravi kategorični imperativ; nihče se ne more upirati solncu in vročini, a če že ne more v kopališče, si ga ustvari sam ali vsaj improvizira na .vrtu v senci fižolovih prekelj. Ko že porabimo toliko vode za zalivanje vrtov, zakaj bi si ne privoščili še nekaj kapljic za prho! Ta kopalna tehnika je sicer zelo primitivna* toda. kar se tiče solnčnih kopeli — solnce je letos vroče povsod. Kopalci pa pravijo, da je tudi voda, ki priteče iz vrtne škropilnice prav tako mokra kakor ona v kopaliških. Seveda je kopalno življenje na prostem Še vedno ideal. Mars kdo ne more po.>biti mivke in drugih kopalnih idiličnosti. Zalo je pa tudi tako čislana celo plitva Glinica za Rožnikom kaksr menda še ni bila. Ob nedel;ah se v strugi nudijo podobni prizori, kokršni 30 znani iz Knajpovih kopališč, ali Iz svete reke Gangesa v Indiji. Voda ne sega n.ti najmanjšim kopalcem do kolen. Vendar smemo reči. da je to, kar se pretaka v plitvi strugi, Se vedno voda in da ima celo barvo, ki spominja včasih na kavo. Zdi se, da je ^knajpanje« zopet v modi. Voda pa ni edina odlika tega letnega kopališča >v prosti naravi«. Vzdolž potoka so prostrani travniki z visoko, mehko travo. Kopalcem menda ne pride niti na misel, da je travniška trava namenjena že za kaj drugega kakor za njihove blazine. Cele družine tabore v tej travi kakor prerijski nomadi, sicer brez šotorov in z raznimi drugimi prilastki družinskega življenja. Nekateri se preselijo skoraj povsem k vodi, samo post olj še niso prepeljali tja. Tf.m se odigrava skoraj vse družinsko življenje. Nekateri celo poskušajo kuhati. Mamice opravljajo svoje materinske dolžnosti in olajšano jim je precej vsaj pranje in su?# nje plenic. Tudi ob drugih vodah ljubljanskvga ozemlja se je razmahnilo kopališko življenje v polnem obsegu; teda zelo malo je že tako idiličnih kotičkov, kakršnih je še nekaj vzdolž Glinice. Reke so po večini regulirane in so izgubile ves naravni čar. Vendar se morajo mnogi kopalci sprijazniti tudi s tem ter so zadovoljni že, če v njihool bližini teče voda, ne glede na to, kakšna je. Nekateri se samo solnčijo na bregovih in si kvečjemu umivajo v vodi noge. Zato se jim pa tudi ni treba bati, da jih bo prijel krč v vodi. Iz pokrajine Gorizia — Huda nesreča pri vzpenjači na Monte-santo. V bližati postajališča vzpenja če pod Montesantom je povozilo neko vozilo 401etnega Metoda Fratnika iz Brigl.e pri Gorizii. Fratnik je obležal z zlomljeno desno nogo in drugimi poškodbami. Prepeljali so ga v bolnico s Brigata Pavia«. Njegovo stanje je zelo resno. — Za dva meseca zaprta trgovina. Kr. prefektura v Gorizii je odredila, da se za dva meseca zapre trgovina Marije Tratnik v Idrii. ker so pro lajali tekstilne izdelke brez pre J pisanih odrezkov oblačilne izkaznice. — Nadškof C. Margotti v Gorizii je izdal ob priliki nove žetve pastirsko pismo, v katerem vabi župnike gorizijske naclško-fije, da določijo nedeljo v drugi polovici junija za zahvalne molitve za dobro opravljeno žetev. — Padel je z avtobusa v Gorizii 621etni Mihael Pintar. Ima zlomljeno levico v zapestju. Zdravi se v bolnici, kamor so prepeljali tudi SSletno kmetico Albino Martel-lani iz Montevecchia, ki sd je pri padcu zlomila desno nogo. 491etno kolesarko Alojzijo Vecchiet je povozil v ulici Pergola neki kolesar in se je morala zaradi zlomljene j desnice zateči v bolnico. — Sodišču je bil izročen SOletni Bruno Tercuz, ki ima trgovino na trgu Vitt^ria v Gorizii, ker je odtegnil redni potrošnji razne tekstilne predmete in blago v vrelnosti 120.000 lir. Soobtožene bodo tudi druge osebe. Cnserirajte v „S1. Narodu"! Športni pregled Dva finska športnika padla na bojišču Dva znana finska, športnika sta padla na vzhodnem boji*ču. Na fronti ob reki Svir je padel smuski učitelj V. Sares. dvakratni finski smuški prvak. Leta 1956 je bil Sares trener italijanskega moštva za zimsko olimpijado v Garmisch-Parten-kirehnu. Pozneje je pripravljal italijanske smučarje, ki jim je b'l zvest prijatelj in svetovalec za velike naloge. V začetku lanske zime se je vrnil iz Italije domov, kjer jo padel na bojišču kot artiljerijski častnik. Na vzhodnem bojišču je padel tudi J. P. Malmgrem. Sam aktiven nogometaš je bil opetovano kapitan nc.cicnalnega moštva in za finski nogomet si je pridobil mnogo zaslug. 2e lani jeseni je bil Malmgren težko ranjen, a čim je okreval, se je vrnil na bojišče, kjer je sedaj padel. Dunajska Vienna finalist v nemškem nogometnem prvenstvu V nedeljo so v Nemčiji nadaljevali letošnje nogometno prvenstvo s polfinalni-mi tekmami. V Berlinu je nastopila dunajska Vienna proti berlinskemu klubu Blau Wes3. v Gelsenkirchnu pa berlinski Schalke 04 proti domačemu moštvu Offen-bacher Kickers. Berlinska tekma je pritegnila izredno Število giedalcev. Poročila jih navajajo celo SO.000 ali pa 100.000, to se pravi, da je bil berlinski olimpijski stadion skoro razprodan. Ogromen posvt je značilen, ker izpričuje zanimanje za nogometno nvali-teto med obema najmočnejšima nogometnima središčema Nemčije. Dunajem in Berlinom. Dunajčani, ki so se pretili v semi-finale s samimi tesnimi zmagami, so vložili v tekmo mnogo vsestranskega napora. Tako se jim je posrečilo, da so že do odmora vodili z dvema goloma naskoka. V drugem polčasu so Berlinčani sicer pritisnili, teda Vienna, ki je zabila še en gol, jim ni dovolila niti izenačenja. Dunajčani so zmagali 3:2 »2:01 tesno, vendar zasluženo. Tekmo med Schalkeom 04 ln Offenba-cher Kickersom se je končala z visoko zmago prvega 6:0 (4:0). Schalke je doslej odpravljal vse svoje nasprotnike z visokimi porazi in pravijo, da je moStvo v izredni formi. Vienna ne bo imela lahkega dela. ko se bo z njim sestala v odločilni tekmi 5. julija v Berlinu. Berlinčani so trdno uverjeni. da jim letos ne bo ušel prvenste-ni naslov iz rok. kakor se je zgodilo lani, ko je postal prvak dunajski Rapid. Na Dunaju so v nedeljo igrali v skupni prireditvi dve tekmi za Tschammerjev pokal. WAC je premagal FAC 3:2, Rapid pa VViener Sportklub 4:0. Tekmi je prisostvovalo 25.000 gledalcev. V štajerskem prvenstvu je Celje nastopilo v Donawitzu proti klubu enakega imena. Celjani so že v začecku izgubili tekmo, ko so dopustili z mehko igro, da je prišel Donav/itz v vodstvo 1:3. Kasneje so se lotili naloge resneje in stanje je bilo celo 3:4. Toda preti koncu so se zopet uveljavili domačini, ki so zmagali 3:5 (1:3). 12 nemških mednarodnih nastopov Nemški športni vodja je odobril naslednjih 12 mednarodnih nastopov nemških športnikov v juliju: 5. julija bodo veslaška tekmovanja na Dunaju s sodelovanjem Italijanov. Hrvatov in verjetno Madžarov. 12. julija bo kole- J sarski dvoboj Nemčija-Madžarska v Vra- j tislavi. V Berlinu bodo na jezeru VVannsel od 13. do 18. tekmovanja jadrnic Nemčije, Italije in Madžarske. V Rimu se sestanejo plavaloi Nemčije in Italije za prireditvi od 17. do 19. V Lipskem bo od 15. do 19. mednarodna ženska teniška tekma med Nemčijo in Madžarsko. 19. pojdejo v borbo nemški rokoborci proti italijanskim in nemški nogometaši proti bolgarskim v Sofiji. Istega dne bo na Dunaju kolesarska tekma Nemčija-Svica. Nemški tekmovalci se bodo potem udeležili še regate jadrnic, ki bo v Triestu od 23. do 26. julija z udeležbo Italijanov in Madžarov. V Hannovru bo 25. in 26. mednarodno plavalno tekmovanje, 26. pa se bodo sestali na Dunaju kolesarji raznih držav na mednarodno krožno dirko. Konec julija bo mednarodna ženska telovadna tekma nemške, italijanske in madžarske vrste. Štirje lahkoatletski rezultati evropske vrednosti V suhoparnih številkah smo že poročali o izvrstnem nedeljskem lahkoatletskem mitingu v Firenzi Italijanski lahkoatleti so že odlično uvežbani in tokrat so v štirih disciplinah dosegli uspehe evropske vrednosti. Med vsemi je največji uspeh dosegel Lanzi v teku na 400 m. Zmagal je v 47.3 sek. kar je najboljši letošnji rezultat v Evropi. Drugi je bil Fera*sutti s 47.7 sek, ki je tako izboljšal svoj najboljši čas za 2 desetinki sekunde. Tretji se je uvrstil lSretni Paterlini z 49 5. četrti 201etni Olivieri s 50 4 sek. V teku na 1500 m so v Italiji dosegli najboljše rezultate doslej: Beccah 3:49. Ce-rati 3:54 in Furia 3:55. K tem se sedaj priključijo nedel slci uspehi Vitalija 3:55.6. Bertoeliija 3:56. Ercola 3:56.6 in Barlette 3:58. V teku na 1500 m je sta rta 1 tudi madžarski srednjvprogaš Szabo. ki se Se delj časa mudi v Italiji. S časom 3:57 se je uvrstil komaj na četrto mesto! Presenetil je 191etni Gorizian Filipasut. Zveza ga je povabila na tekmovanje v F':-renze. ker je v triestskem okrožnem prvenstvenem cekmovanju dosegel 57.6 sek. v teku na 400 m čez zapreke. Filipaput je visok 1 86 m in ima zelo dolge noge. Med tekom je bil skoro do zadnje zapreke na tretjem mestu. Tedaj pa se je pognal naprej in zmagal z izvrstnim časom 56.1 sek. Svetovni prvak v metu diska Consolini poča.si izboljšuje dolžino svojih metov. V nedeljo je zmagal z 49.46. kar je najboljši letošnji rezultat. Njegova konkurenta Tosi in Spaggiari sta se uvrstila na drugo oziroma tretje mesto s 47.OT m oziroma 45.91 m. Zadovoljil jo končno tudi skok v daljino, saj so trije atleti preskočili 7 m. Zmagal je Ossena s 7.10 < v ponedeljskom poročilu je bilo napačno 7.20). Drugi je bil Peder-zani z isto dolžino, tretji pa Caldna s 7.05 m. Drobiž Nedeljsko kolo švicarskega nogometnega prvenstva se je končalo takole: Chaux de Fonds-Luzern 3:0. Grasshoppers-Bienne 4:0. Grenchen-Curih 1:1. Lausanne-Voung Bovs 4:3. Lugano-Cantonal 5:1. Nordstern-Servette 1:0 in Young FeUows-Sankt Gal-len 1:1. Po splošnem cestnem prvenstvu bodo italijanski dirkači sedaj dirkali še za dirka-liščno prvenstvo in prvenstvo amaterjev. Prvo bo 28. in 29. junija na dirkališču Vi-gorelli v Milanu, drugo pa na krožni progi Firenze-Empoh-Poggibonsi-Firenze. Iz Viehv.a poročajo, da bo te dni prenesen sedež generalnega komisarijata za francoski spert iz Viehvja v Pariz. S tem hoče novi komisar Pascot doseči boljše uspehe v svojih prizadevanjih za obnovitev in preroditev francosk.h športnih vrst. • — Popravi. Tiskovna napaka je včeraj popolnoma izmaličila rezultat teniške igre dvojic Cucelli-Del Bello in Asboth-Mavcr v mednarodnem tekmovanju za *Rimski pokalo. Italijana eta zmagala 6:1, 5:7, 2:6. 7:5, 10:12. vrstna frekvenca v prvem mesecu. Statistika kaže, da prepelje filovija na omenjeni progi vsak dan povprečno 7000 oseb, dočim je bilo dnevno povprečje potnikov na prejšnji, krajši progi 3.500—4.000. <2e/ ezntco Iz nokraiine Trieste — Podlegel je za smrtoaosnimi poškodbami v bolnici Kraljice Ileene v Triestu 381etni Anton Marolt iz Fiume, ki i«\ kakor smo poročali, padel po nesrečnem naključju iz železniškega voza pri Miramaru. — Povožena. V bližini pokopališča sv Ane v Triestu je povozil neki avto efdetno gospodinjo Ano Raiozr.i, ki ima zlomljeno desno nogo. Slična usoda je doletela v ulici Pascoli 60Ietnega postreščka Ant. Zacca-rio, ki ima zlomljeno levo nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnici Kraljice Helene. — V prisilno delavnico. Pred pristojnim sodiščem v Triestu se je moral zagovarjati Vladimir Dolcetti, ki je lani v juniju usmrtil lastno mater, povzročil smrt lastnega brata Ivana in težko ranil svojega očeta Ivana ter svakinjo. — Ribiški motorni čoln rešil Sest oseb. Navzlic občutnemu borinu se je oipeljalo na vožnjo po morju šest oseb. Toda borin je jadra na ladji odtrgal, vseh šest oseb se je znašlo v resni nevarnosti, iz katere jih je rešilo osebje na ribiškem motornem čolnu, ki jih je pripeljal v triestinsko pristanišče. — Smrt znanega meščana. Umrl je kapitan. Orest Olivetti, star 64 let. V avstrijski dobi je bil med svetovno vojno zaprt v Grazu. od koder se je po prevrati! vrnil v Trieste. Bil je znan iredentist in vnet pripadnik fašija. — Nova filvija se je izkazala. Da je bila nova filoviiska zveza k vseučiliškemu kompleksu v Triestu potrebna, dokazuie iz- CUDE2E.N KONJ Robert Koch. slavni bakteriolog in odkri-telj bacila kolere, si je nekoč pri izpitu dovolil tole šalo. Vprašal je nekega kandidata: »Kaj bi storili, če bi vas kdo poklical, da bi mu ozdravili konja z zlomljeno ključnico?« Kandidat je naštel celo vrsto zdravilnih metod. 2Ne ljubi moj.« je odvrnil Koch: -Jaz bi tega konja za vsako ceno kupil in ga z dobrim dobičkom prodal kakšnemu muzeju. To bi bil namreč edint konj, ki bi imel ključnico.« Prehitela ga je — Torej se hočeš res ločiti? Brez vsakega razloga in povoda? — Da. — Saj to je vendar blaznost: — Ti me morda ne moreš razumeti. Peter, — je odgovoril Miha. — Povedati ti moram, da sem najsrečnejši zakonski mož na svetu. Med nama ni nobenih prepirov in le redko se pripeti, da bi se ne strinjala v svojih nazorih. Julka je popolna žena. Lepa je. mlada, pridna in varčna. Nikoli mi ne ugovarja in nikoli me ne vpraša, odkod prihajam in kam sem namenjen. — Torej si zavidanja vreden. Miha je prikimal. — Da. Živim zadovoljno življenje. Toda od življenja hočem več. Nočem zadovoljstva, srečo hočem. Kmalu bom star štirideset let. Ce je človek oženjen, se h:tro stara, kot samec je pa vedno mlad. Samec bolj pazi nase. sleherni dan se mora znova izkazati in napeti vse svoje sile. da si pribori ljubezen, ki io zakonski mož kratko malo poseduje. Samec se veseli vsakega večera, kajti vsak novi dan lahko prinese preokret usode. Ni ti treba že vnaprej zasnovati načrta za nedeljo in obravnavati ga tako dolgo, da ti priprave na veselje požro veselje samo. Svoje korake lahko usmerjaš brez skrbi in ozirov naravrost ali pa kreneš s pot3 na desno ali levo, ne da bi moral povedati vzrok. Ni se ti treba ustaviti, če se ustavi tvoj zakonsfai drug. Biti svoboden. Peter, biti svoboden, to bi yad doživel. Rad bi zopet snoval načrte za bodočnost, zidal zračne gradove — ah ali veš. Peter, kako lepo je kovati načrte, če je človek zaljubljen ? — Kaj si zaljubljen? — Ce bi bil, bi bil Julki že storil krivico bi izgubil pravico priborit si zopet svobodo. Nt, samo svojo svobodo hočem imeti, pravico do lastnega življenja, nič drugega. Peter je skomignil z rameni. — S štiridesetimi leti bi se moral človek že prostovoljno odreči misli, da bi osvojil nebo. Mlajši ga namreč lahko prebite. Nisi pa še dovolj star. da bi z lahkoto prenesel poraz in ga spravil v žep. Ni lepo če mora človek s štiridesetimi leti zaostati, ker so mu odpovedale moči. — Ah, moči! Miha se je brezskrbno zasmejal. — Kje pa je moški, ki bi se mogel pomeriti z menoj ? — Življenjska moč ni v nogah. Miha — ona je v zamahu kril fantazije, v brezmejnem optimizmu srca. Ti pa že nosiš na svojih ramah breme izkušenj, ono te teži bolj kakor misliš. In rad bi tudi vedel, kako hočeš povedati to svoji ženi? — Kaj enostavno. Stopim pred njo in porečem: oprosti, zapustiti te moram. Nobenega povoda ti ne vem povedati. Ljubim te še vedno. Toda zapustiti te moram kljub temu. Vsak človek ima pravico do svojega lastnega življenja. Zbogom, nocoj bom že prenočil v hotelu. — Kaj pa če ti ne bo hotela vrniti svobode? Miha je brezskrbno zrl predse. — O tem sva z ženo že večkrat govorila, — je odgovoril, — ln sklenila sva ostati skiipaj. samo dokler naju bo to vselilo. Tisrti, ki bi hotel oditi, lahko odide. — Ne da bi se oziral na drugega? — Da, — je odgovoril Miha. Peter je zmajal z glavo. — Naj razume to, kdor hoče! Poznam tebe, poznam tvojo ženo. Vidva sploh ne moreta živeti drug brez drugega. Tvojv romantične ideje . . . — Moje ideje so življenjski nazor. — Neumnost, bedarije so! Ura je bila sedem, ko se je Miha vrnil domov. Tiho je zaprl vrata za seboj, odložil suknjo in vstopil v sobo. — Julka, — je začel, — oprosti mi, zapustiti te moram. Nobenega vzroka ti ne vem povedati. Ljubim te še vedno, toda . . . Nobenega odgovora. Miha je dvignil oči. Soba je bila prazna. Najbrž je že legla k počitku. — je pomislil Miha. kajti iz petnajstletne izkušnje ie vedel, da njegova žena rada leže k počitku, ko je končano njeno vsakodnevno delo. Zato je odprl vrata spalnice ln dejal, ne da bi prižgal luč: — Kar ostani mirno v svoji postelji. Julka, in ne odgovarjaj mi. Zapustiti te hočem. Ljubim te Se vedno, toda vsak človek ima pravico do lastnega življenja. Zbogom, nocoj bom že prenočil v hotelu. Obmolknil je. Molk mu je bil odgovor. Spalnica je bila prazna. Miha se je nemirno ozrl. Nekam čudno zapuščeno se mu je zazdelo njegovo stanovanje. Odhitel je v jedilnico, toda žene tudi tam ni bilo. V predsobi se mu je zdelo čudno, da m na obešalniku njenega plašča. Tudi steijska ura se je bila ustavila. Vsak dan jo je bilo treba naviti dvakrat, in njegova žena tega nikoli ni pozabila. — Morda — gotovo je v kuhinji, — je pomislil Miha in nenadoma mu je odleglo. Odhitel je v kuhinjo, kjer je pa našel samo služkinjo. — Kje je pa moja žena? — Gospa je odJJa že pred dobro uro z doma. — Z doma je odšla, pravite? —j Da, pustila vam je pismo. Ves v skrbeh je Miha edpečatil pismo. Komaj je verjel svojim očem. — Oprosti mi, Miha, — je pisala žena. — moram te zapustiti. Vzroka ti ne morem povedati. Toda oditi moram. Ne verjamem sicer še trdno, toda zatrjeval si mi tolikokrat, da že začenjam verjeti: vsak človek ima pravico do lastnega življenja. Zbogom, nocoj bom že prenočila v hotelu. Mihi je omahnila roka, v kateri je držal pismo. — Saj to jv blaznost! — je zastokal. — Le kako je prišla na to neumno misel? Saj sva se vendar tako dobro razumela, nikoli se nisva prepirala, vedno sva se ljubila. Saj drug brez drugega sploh ne moreva živeti. Moja Julka! 2ena moja! Ves obupan je stopil k telefonu. — Pridi takoi, Peter' — je zakhcal. — Zadela me je velika nesreča! Sam ne vem, kaj naj storim. Ves obupan sem. Moja žena... — ti noče vrniti svobode? Miha je zastokal: — Ne. Zapustila me je. KOLLDAH Danes: Sreda. 24. juniia: Jane?: Krstnik. DANAŠNJE PK1KEDITVE Kino Matica: Zavržena. Kino Sloga: Pesem reke. Kino Union: Nesrečna ljubezen. Razstava Goršo-Male* v Jakopičevem paviljonu. Treija sklepna produkcija Glasbene akademije ob 18. v mali Filharmonični dvorani. DEŽIRNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Reslieva catta 1 Bi-hovec. Kongresni trg 12, in Nada Komo-tar. Vič — Tržaška cesta. Zavarovanje italijanskih uslužbencev v Ljubljanski pokrajini Po določbah ministrstva za korporacijo so italijanski uslužbenci (uradniki ln de-lavci) itahjansk.h tvrdk. ki poslujejo v Ljubljani, Ccpiav le začasne*. podvržen varovalnim določilom Krai evine in morajo biti zato zavarovani pri raznih javnih zavarovalnih zavodih Kraljevine, medtem ko morajo biti slovenski delavci, čeprav so nameščeni pri italijanskih tvrdkah, zavarovani pri Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajino v Ljubl;ani. Italijanske tvrdke morajo poskrbeti za ureditev zavarovanja in za plačevanje zavarovalnih prispevkov za svoje nameščence iz Italije, in sicer glede zavarovanja proti nezgodam pri Fašističnem državnem zavodu za nezgode in bolezni v Triestu (tlttca Cesare Battisti 17». glede bolezenskega zavarovanja, pn Vzajemnih bolniških blagajnah v Triertu, glede splošnega skrbstvenega zavarovanja (invalidnost ln starost, tuberkuloza, brezposelnost, poroke in rojstva), pri nedavno ustanovijenem sedežu državnega Fašističnega zavoda za socialno skrb v Ljubljani, katerega uradi »o na Cesti 3. maja It 2 (I. nadstr.. telefon 20-7S). Za prvi Cas so temu zavodu ▼ Ljubljani določene funkcije krajevnega urada, in sicer: a) objavljanje zakonov za skrbstvo in socialno pomoč ter propaganda za delavnost zavoda, b) nadzorovanje uporabe zakonitih določil in določil glede podporne in pomožne delavnosti zavoda, c) dela, ki se tičejo izdajanja, odvzemanja in obnavljanja zavarovalnih izkaznic ter izdajanja osebnih knjiže, d) prodaja zavarovalnih znamk, e) sprejemanje prošenj za prostovoljno nadaljevane prisilnega zavarovanja, f) sprejemanje proAenjt /a dajatve in za zbiranje potrebnih Uatln, ki se tičejo dajatev, g) izdajanje odškodnin za brezposelnost, h) potrjevanjv plačdnih knjizac in matic tvrdk. ki niso podvrž.-ne prisilnemu zavarovanju proti nezgodam pn lu Italijanske tvrdke bodo morale skrbeti za zavarovanje svojih italijanskih delavcev z nakupom zavarovalnih znamk ln za pr;lepljenje ter uničenje znamk na zavarovalnih polah. Znamke se v Ljubljanski pokrajini prodajajo samo v uradih na sedežu Zavoda. Razen tega bodo morale tvrdke napraviti in poslati Zavodu v Ljubljani v dveh izvodih imenski seznam njihovega italijanskega osebja, ki dela ali ki je delalo v Ljuh-ljanski pokrajini. V seznamu je treba navesti naslednje podatke: priimek, ime, očetovo ime. kraj in dan rojstva, poklicna ocena, naslov bivanja v Kraljevini, razdobja dela in odnosna razdelitev. Pri predložitvi teh spiskov bodo morale tvrdke naznaniti, ali so morda že vplačale zavarovalne prispevke za 3voj~ italijansko osebje pri kakem drugem uradu Zavoda v pokrajini. Z ozirom na dosedanjo tehnično nemoz-nost. zaradi katere tvrdke niso mogle izpolniti svojih zavarovalnih dolžnosti, je Zavod dovolil, da «?e gornja ureditev i/vrsi brez zamudnih obresti, pripominja pa, da se v smislu čl. III. Kr. naredbe z dne 4. oktobra 1935-XHI. št. 1827 delodajalec zaradi neizvršenoga delnega ali polnega plačila zavarovalnih prispevkov kaznuje z globo od 100 do 5000 lir ter jo dolžan plačati prispevke ali dele prispevkov, ki niso rVi plačani, tako one, ki odpadajo nanj, kakor ene, ki odpadajo na zavarovanca. Razen teg mora delodajalec obenem plačati dodatno vroto, ki je enaka dolgu na opuščenih prispevkih. Kar se tiče ureditve družinskih prlsrpev-kov in drug.h postavk, ki jih upravlja Zavod, bo slednji že tra. vodi dirigent \). .M. Sjanec. 14."n: Poročila v * ta 11 :an^ini. 14.11: Jzmcrr.i! v koncert z Nemčijo. 17.15: K Borricllo. violinista Viktor Emanuclc in \YaTtcr Lonard; ter pianist Giorj2io F'avarctto. 1^.30: Poročila v slo-veničmi. 10.43: Pesrni in ivapevi. JiMM: \*a- poved" časa: poročila v falijaniftiiij 20JO: Komentar dnevnih dogodkom v s'< a en Kini 2030: Vojaške pesmi. 20.4.5: Kor,ccrt radij--keca orkestra, vodi diricent D M Sijnnec. sodeluje 5o-r>ran;«»tka Pavla LovSetova, Operna glasba. 21.15: Kmicert L;uK!i:ir.xšraj k<-^ mome?a tria (A Derme!). viol-na; (*:. ^edl-bauer. ćelo; M. Lipov^ck. klavir"). 22 00- Orkester pesmi vodi dircent Ancjcl n\ 22.43: Poročila v italijan^:ni. Raznašalca (-ko) za okraje STOzTCA. JEZICA in SAVLJE sprejme takoj uprava »Slovenskega Naroda«. — V poštev pridejo domačini iz omenjenih krajev. Obnovite naročnino! 8tev. 143 »SLOVENSKI N ARO Dc.Sreda, 24. junija 1942 XX St: an S Valovi žita bodo valovali na kraških poljih, kjer zdaj pogosto valovi voda ter poplavlja velike površine zemlje — Velika melioracijska dela Ljubljana, 24. jun'ja V dveh člankih smo opozorili na velik pomen Cerkniškega polja, odnosno jezera tudi za kmetijstvo. V glavnih črtah smo opisali pomemben načrt zajezitve vode Cerkniškega jezera in drugih del v zvezi s postavitvijo hidrocentrale pri Borovnici. Nismo se mogli spuščati v podrt bnoeti o vplivu tega umetnega jezera na Cerkniško jezero. Opozoriti je namreč treba, da se bo po izvedbi velikega načrta večji del Cerkniškega jezera osuši ter da bo pridobljene mnogo zemlje za obdelovanje. Kjer dandanes pogosto valove valovi jezera, se bo zibalo jezero zlatega klasja v prihodnosti Naj se ob tej priliki dotaknemo vprašanj, ki so v zvezi z melioracijo kraškm polj na Notranjskem. Posebna vrsta melioracijskih del Melioracijska dela na kraških poljih se bistveno razlikujejo od diTigih izboljšav zemlje na drugačnih tleh. Kraški značaj tal zahteva posebna dela. Pri izboljšanju zemlje na »navadnih tleh« gi e v glavnem le za dela na samem površju tal. pri kraških tleh pa preureditev sega tudi v globino, ker se morajo ozirati na posebne liidrografske razmere. Kratka polja imajo podrem!jske odtoke, ln ko so poplavljena, je njihova voda v odvisnosti s sosednimi polji, podzemljskiml tokovi, pa tudi z nad;:emeljskimi rekami. Ni gre torej zgolj za navadno osušitev zemlje, ki je od oasa do časa poplavijona; predvsem morajo poskrbeti, da polja dobe primerne, podzemeljske odtoke, da se voda ob nalivih lahko dovoli hitro odteče, ne da hi se razlivala na večjih površinah. Rešitev teza vprašanja je pa mogoča le po natančnem proučevanju talnih, vodnih in vremenskih razmer ne le polja samega, ki ga je treba me-Hortrati. temveč tudi njegove velike okolice Tako naj omenimo kot primer, da je melioracija Cerkniškega polja v odvisnosti z vodnimi razmerami na Barju. Melioracija 5S10 ha zemlje Na Notranjskem prihaja v poštev za melioracijo 5.810 ha zemlje, kraških polj. Največje je Cerkniško polje, ki obsega 2.350 ha. Zelo veliko je tudi Planinsko polje, ki je prav tako večkrat poplavljeno in ki obsega 1060 ha. Druga polja na Notranjskem so precej manjSa, a mnogo bodo pridobila na svoji vrednosti no melioracijskih delih. Najmanjše je Podloško polje, ki meri 35 ha. Približno dvakrat večje je polje na Bloški polici. Btooienh (65 ha). Rakovska kotlina je še malo večja ha I. Babno polje je že precej veliko, saj obsedi 95 ha. Travniško-ictijsko polje (Loški potok) je še večje, meri 120 ha. Meliolirati bi bilo treba med drugimi kraškimi polji tudi Bloško planoto v izmeri 580 ha. Končno še računajo z melioracijo Loškega polja (Loži. ki meri 920 ha, in Logaškega polja (500 ha). Zgodovina melioracijskih del Naslednje zanimive podatke o zgodovini melioracijskih del na Notranjskem pesne- I mamo iz knjige *Za izboljšanje življenjskih pogojev našega kmetijstva« iz razprave inž, A. Hočevarja o melioraciji kraških oolj. — Pogoste poplave, ki nastopajo na nekaterih notranjskih poljih redno ob določenih letnih časih, so silile strokovnjake že zdavnaj, da so razmišljali, kako bi jih preprečili ter zavarovali zemljo. Tudi na pristojnih mestih so sprevideli, da so melioracijska dela potrebna in ukrenili so vsaj. da je prišlo do proučevanja teh del. Pred prvo svetovno vojno sta deželna vlada in deželni odbor po dolgih pogajanjih sklenila, kaj bi bilo treba ukreniti in kmetijsko ministrstvo ;e odobrilo znesek za Izdelavo načrtov melioracije kraških polj na Notranjskem. Za ta namen pa ni bilo doma strokovnjaka, zato so poverili kočljivo delo inž. dr. Vicentiniju iz Triesta. To se je zgod lo že leta 1875. Vi-centini je podrobno prouči polja, ki so prišla v peštev za melioracijo in i'de'al glavni načrt s proračunom. Načrt je do očal k^ko bi naj uredili odvajanje visoke vode s kraških polj pri Planini. Cerknici in L- ža Dela so bila proračunana na 2T<3 000 goldinarjev. Stiukov: vik vr i: r) ro'o -o? k ^ v-o. ker ni imel pri rokah niti najpotrebnejših hi-nrosr»-afskih pod.3tkov in si je pomagal le s svojimi opazovanji, ki pa niso bila dovolj zanesljiva, ker so se nanašala le na kratko doM. Pri zasledovanju podzemeljskih tokov je Vioentini opazoval tudi Pivko, škocjan in Barje. Mislil je. da bi ne bilo priporočljivo odpraviti poplav povsem na rosamez-nih poljih, ker bi to škodova'o nižjim poljem. Tako bi koristi zgornjih polj ne moglo odtehtati škode, ki bi nastala na spodnjih poljih. Predvsem so je oziral na Barje, da bi ne trpelo zaradi melioracijskih del na notranjskih poljih. Vicrntlri 'evega načrta niso uresničili. Deželni odbor je načrt predložil deželnemu odboru, da hi se o njem izjavil ter ga sprejel. Deželni odbor je pa vsak prispevek odklonil. Načrta pa tudi niso ugodno ocenili v kmetijskem ministrstvu in so* ga vrnili deželnemu odboru. Stavbni vibor deželne vlade je predlagal nai bi še opravili nekatere meritve in sestavili program del ter ga poslali v oceno deželnemu odboru. Načrt je pa končno romal v arhiv, ker v deželnem odboru niso pokazali razumevanja zanj. Poplave so jih opozarjale Oe ni bilo med samimi ljudmi dovolj razumevanja za pomembna dela. da bi opozarjali pristojna mesta na njih nujnost, so pa same višje sile večkrat opozorile, kako nujno potrebna bi bila ta dela. Tako so bile leta 1S81 velike poplave, ki so povzročile precej škode in prebivalstvo se je začelo bolj zanimati za nameravana dela in se obračati na pristojna mesta, naj bi skušala preprečiti povodnji. Da je bilo tedaj veliko zanimanje za melioracijska dela na notranjskih poljih, sprevidimo tudi po spomenici, ki jo je društvo za jamsko znanost predložilo deželnemu odboru. Društvo je zaprosilo za podporo pri proučevanju hidrograf-skih razmer kraških tal. To preučevanje naj bi služilo za smernice, kako bi naj prepre- čili poplave no notranjskih poljih. Spomenica je pa tudi toliko zalegla, da je kmetijsko ministrstvo določilo posebno komisijo in ji poverilo nalogo, naj bi si ogledala posamezne predele na Notranjskem ter ugotovila, kakšen bi naj bil ob^eg melioracij Prva dela Deželni odbor je leta 1S7S poveril tnz, Witschhj naj preuči Vicentinijev načrt glede nekaterih nujno potrebnih del na Loške;., polju. VVJtschl je predlagal dela. ki so bila proračunana na 3140 gld. Poplave 1. 1SS1 so pa izpodbudile Fr. Krausa. da je zbral podatke o poplavah na tem polju. Na podlagi teh podatkov se je leta 18S2 ustanovila vodna zadruga. Do melioracijskih del pa š« \ c a o ni prišlo. Nova doba se je začela šele. ko je Putick začel temeljito proučevati podzemljske tokove. On je tudi temeljiti določi] podzemeljsko hidrografijo Pivke in odtok voda s poij pri Cerkniri Ložu in Planini. Izdelal ie tudi načrt za melioracijo teh polj. Po njegovem načrtu so se lotili prvih del leta 1901 in jih nadaljevali v presledkih do leta 1906. Naredili so predor do notranje Golobine. dotočni kanal itd. Stroški so znašali 16.975 kron. Potem so pa dela do vojne in med vojno počivala Leta 1924 je pa izdelal inž. Hočevar nnčrt za melioracijo Loškega polja in stroški so bili proračunani na 999.500 din. Dela po vojni Kmalu se je izkazalo, da so že z manjšimi deli dosegli velike uspehe, zato se je zanimanje za melioracije še povečalo. Pomislekov proti delom na notranjskih poljih ni bilo več in mnogo lažje so premagovali predsodke posameznikov. Strokovnjaki trde, da so uspehi dosedanjih melioracijskih ael na notranjskih poljih najboljši. Precej dela so opravili po svetovni vojni Ln Loško polje je dobilo po njih povsem drugo lice. Pred vojno so naredili, kakor rečeno, preder do ponor* Golobine. in sicer v dolžini 160 m Toda m služil svojemu namenu, ker ni imel zveze s potokom Veliki Obrh. Izkazalo se je, da Golobina lahko odvaja še večje množine vode, zato je bil profil premajhen in povodnji so se še vedno ponavljale. Katastrofalni obseg so zavzele leta 1933, ko je bilo Loško polje poplavljeno vse trikrat in še delno vasi. Povodnji so izpodbudile bivšo bansko upravo, da je posvetila večjo pozornost izdelavi načrtov potrebnih del. Ustanovljena je bila tudi vodna zadruga in se lotila dela po načrtu, ki je določal glavno f.elo prekop od Velikega Obrha pri mlinu do Golobine v dolžini 720 m. Po načrtu bi naj poglobili m razširili stari kanal. Razen tega je bilo določenih še več drugih del in V zadnjem desetletju jih je tudi bilo že precej končanih. Njihov uspeh se je najlepše pokazal že leta 1936., ko kljub velikemu deževju Loško polje ni bilo več poplavljeno, razen pašnikov ob Golobini. Ob drugi priliki bomo navedli še nekaj podatkov o melioracijskih delih na samem Cerkniškem jezeru. NEVNE VESTI — Manipulacije pri poštnih paketih. Pred pristojnim sodiščem v Foggii sta bila obsojena 19 letni Guido D" Alfonso in Car-men Gesualdo nn štiri leta ječe. 4000 lir globe in tra:no izgubo državne službe, ker se je na podlagi hišne preiskave in temeljite preiskave dognalo, da sta jt-mala iz poštnih paketov razne predmete (blago, polnilna peresa Itd.) ter si jih prilastila. — 10 milijonov dobrodelnim ustanovam. Lani je umrl v Na poliju ugleden meščan Josip Siguoriello, ki je zapustil polovico svojega premoženja, 10 milijonov lir, raznim dobrodelnim ustanovam v Napoliju in Cagliariju. Nekateri pokojnikovi vnuki so skušali pravnim potom izpodbiti veljavnost te oporoke, ki jo je pa sedaj pristojno sodišče v Napoliju potrdiio ter ji priznalo polno veliavnost. — Cene milu v drobni razprodaji. V smislu navodil korporacijskoga ministra r.e sme presegati cena milu v drobni razprodali 13 lir pri kg. — Sprejem v Rimu. Na postajo Termini v Rimu je dopotovalo 900 italijanskih rojakov, ki so se vrnili iz Vzhcdne Afrike. Pri svečanem sprejemu so bili navzoči eksc. Teruzzi. prefekt, guverner, federale ter predstavniki fašija. — Zaradi tajnega zakola petih telet je bil obsojen pred apelacijskim sodnim dvorom v Rimu Jo-ip Boccarini, ki se bo pokoril V ječi štiri leta in šest mesecev. Razen tega bo moral plačati 14.000 lir kazni in 2700 lir odškodnine. — Na smrt obsojena. Pred sodiščem Assise rii Sassari sta bila obsojena na smrt zaradi roparskega umora 2. julija 1940 v Sassariju Anton Catta in Anton LuVoni. — Hrvatski pisatelji v Sofiji. Poročali smo že, da je odpotovala skupina hrvatskih pisateljev v Bolgarijo. V Sofiji jih je sprejel prosvetni minister Jocov. Istega dne je bil prirejen večer hrvatske literature, ki so mu prisostvovali bolgarski prosvetni minister, hrvatski poslanik v Sofiji, ter mnogi predstavniki bolgarskega kulturnega življenja. Dr. Jesih je v svojem nagovoru nagiašal tesne stike med hrvatsko in bolgarsko literaturo. Sledil je banket, med katerim je prosvetni minister pozdravil hrvatske goste, omenjajoč, da je zgodovina zopet privedla skupaj oba naroda, ki sta -daj pod isto zastavo posvetila svoje moči izpolnitvi skupne naloge. Zelja obeh narodov je. da bi živela svobodno in neodvisno, da bi zmagala in tako pripomogla k blagostanju Evrope. Predsednik Zveze društva hrvatskih pisateljev je v odgovoru izrazil zahvalo hrvatskih pisateljev za prisrčen sprejem v Bolgariji. *_ Likvidacija Jugoslovenskega Feniksa. Hrvatski prispevek v likvidaciji jugoslo-venskega Femksa je bil določen na 40 milijonov 560.435 kun. Za ta znesek izda hrvatsko finančno ministrstvo bone po 1 milijon kun. ki se bodo obrestovali po 5°V Pet teh bonov zaoade v letih 1942 do 1949. vsakokrat L ianuaria. dočim bo izdan za ostalih 560.435 kun bon ki zapade 1. januarja 1950. S tem bodo poplačale hrvatske zavarovalnice, ki so prevzele od bivše ju- goslovanske vlade solidarno stroške v zvezi z likvidacijo Feniksa. — Na Hrvaškem živeči Slovaki se morajo javiti. Slovaško poslaništvo v Zagrebu je pozvalo vse na Hrvatskem živeče hrvatske državljane naj se javijo na nabor. — Hrvatsko gospodarsko zastopstvo v Budimpešti. Hrvatska je ustanovila v Budimpešti svoje gospodarsko zastopstvo, ki je bilo priključeno ondotnemu hrvatskemu poslaništvu. — Za povzdigo bosanske živinoreje. Hrvatsko kmetijsko ministrstvo namerava ukreniti vse potrebno za povzdigo živinoreje v Bosni. Zboljšana bo pasma bosanskih bt:š in bosanskih pramenka-ovac. Ustanovljen bo Zavod za živinorejo in mlekarstvo, ter mlekarska in sirar^ka šola. Obenem bodo pa v večjih množinah začeli izdelovati ovčji sir Vsi ti ukreni bodo pripomogli k novzdigi živinoreje v Bosni. — Hrvatsko delavstvo sodeluje v borbi. Nemški poslanik v Zagrebu Siegfried Ka-sche je izročil te dni odposlanstvu hrvatskega delavstva v zagrebški delavski zbornici Hitlerjevo sliko. V pozdravnem nagovoru je omenjal zaposlitev 100.000 hrvatske .a delavstva V Nemčiji. Predsednik De-lavske zbornice je v zahvalnem nagovoru nagiašal. da se hrvatski delavci niso napotili v Nemčijo iz gospodarskih razlogov, temveč z namenom kovati orožje za končno zmago Nemci ie nad plutokracijo in židovstvom. Od izida te borbe je odvisna tudi usoda Hrvatske. Adolf Hitler je jasno spoznal nevarnost boljševizma in židovstva in borbo, ki jo vodi zdaj proti svetovnemu sovražniku, bo hrvatsko delavstvo v polni meri podpiralo. Nemški poslanik Kasche je nagiašal prijateljsko povezanost nemškega in hrvatskega naroda na fronti borbe in dela. To se je pokazalo tudi v pošiljanju hrvatskih delavcev v Nemčijo, kjer jih je zaposlenih že 100 000. Z veseljem je poslanik ugotovil, da se godi hrvatskim delavcem v Nemčiji v gospodarskem pogledu dobro. Po poslaniku izročena Hitlerjeva slika bo krasila prostore zagrebške Delavske zbornice skupaj z Mus-solinijevo in Poglavnikovo sliko. Čestitke Poglavniku. Poglavnik dr. Pa-velič je prejel za svoj god prisrčne brzojavne čestitke Duceja, zunanjega ministra grofa Ciana in maršala Antonesca. —Ij V bolnico so sprejeli včeraj naslednje ponesrečence: 171etna sobarica Alojzija Dovčeva je sekala doma drva in se vsekala v palec desnice. — Ema Parmova, 86 let stara zasebnica, je padla in si poškodovala levo nogo. — llletna hči služitelja iz Device Marije v Polju Vera Blaževa, je padla s kozolca in si zlomila obe roki. — 391etna žen\ gostilničarja s Turjaka Marija Ahaceva je padla z voza in si zlomila desno nogo. — 511etno zasebnico i2 Ljubljane Ano Vidmarjevo je na Celovški cesti podrl avto Dobila je poškodbe po životu. — Nove cene pšenice \n koruze na Hrvatskem. V hrvatskem ministrstvu za obrt, industrijo in trgovino je bila te dni pod predsedstvom ministra dr. Totha in v navzočnosti kmetijskega ministra dr. Du- mandšiča konferenca, na kateri so se obravnavale nove cene pšenice in koruze. Cene bodo na novo določene in sicer tako, da bodo bolj odgovarjale produkcijskim stroškom kmetovalcev. Maksimirane bodo pa tudi cene drugih kmetijskih pridelkov nove letine. Cene bodo zvišane tako, da bo odstranjena sedanja neskladnost med cenami industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov. — Se en nehotičnih v Zagrebu. Hrvatski Pokojninski zavod je začel graditi v Zagrebu 18 nadstropno palačo. — Novo industrijsko podjetje v Zemunu. V trgovinski register v Hrvatski Mitrovici je bilo vpisano novo podjetje Teleradio d. d. z delniško glavnico 16 milijonov kun. Sedež podjetja je Zemun. Podjetje bo ku- povalo in postavljalo radio oddajne postaje na kratke valove. — Kaznovani hazarderji. V gostilni Josipa Maderne v ulici Farini 39 v Milanu so zajeli varnostni organi druščino desetih ha-zarderjev. Maderna je bil kaznovan na šestmesečni zapor in 4000 lir globe, ostali ha-zarderji na 600 lir globe. — Hotel je pobegniti karabinerjem, pa Je šel v smrt. 411etnega Tomaža Gattija iz ulice Buonarroti 4 v Milanu so prijeli zaradi špekulacij z živili. Gatti je hotel pobegniti karabinjerjem, pa je skočil skozi okno prvega nadstropja. Obležal je na hodniku. Prepeljali so ga na rx>liklLniko, kjer pa je kmalu zatem izdihnil. — Srebrna svetinja je bila podeljena v spomin poročnika Giancarla Scoccimarra iz LTdina, ki je službovai pri 8. alpinskem polku, alpinca Ivana Manegazzija iz Belluna, alpinca Anastazija Marangonija iz Vicenze ter alpinca Guida Bertolda iz Grancove pri Vicenzi. — Deček padel s tretjega nadstropja in ostal nepoškodovan. Zanimiv primer sreče v nesreči se je primeril v Castelfrancu Ve-neto. 61etni Narcis Bergamin se je igral pri oknu tretjega nadstropja. Zlezel je preveč k robu okna in omahnil v globino. Prestrašeni sosedje so pohiteli k dečku, da bi mu pomagali, pa so z začudenjem opazili, kako je, Čil in zdrav, vstal s tal in steke nazaj domov. — Rešil otroka, sam utonil. V reki Imole pri Avezzanu se je kopal tudi mah Arman-do Bertoldi. ki ga je zanesel tok na nevaren kraj. kjer se je začel potapljati, avantgardist Enij Salvatore se je oblečen pognal v vodo in zaplaval k Bertoldiju, ki ga je spravil do bližine obrežja, kjer je rešenca prevzel drugi. Medtem pa je Salvatore tako opešal zaradi napora pri reševanju da ga je zagrnila voda. Preden so utegnili sovrstniki priti na pomoč, je nesrečni Salvatore že utonil. Potegnili so ga iz reke mrtvega. — Izžrebane nagrade. Sledeče štev. so bile izžrebane za nagrade po 100000 in 50.000 lir: Serija XV. nagrac" po 100.000 lir za štev. 279.472 in 312.646, nagrade po 50.000 lir za štev. 705.157, 1,442.296, 1,771.002 in 1,935.703. Serija XVI. nagradi po 100.000 lir za št. 1,184.426 in 1,175.649 Nagrade po 50 000 lir za Štev. 33.862. 138.395. 1,031.187 in 1,724.792. — Cene netipiziranim klobukom. V zvezi z ministrskim odlokom, ki se nanaša na tipizacijo moških klobukov in čepic so tr- ljubljanski kinematografi Predstave ob delavnikih ob 16. ln 18 15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 1630 ta 18.30 KINO MATICA — TELEFON 22-41 Največji argentinski film! — Pretresljiva Ljubezenska drama V gl. vlogah najsi, argentinski umetniki. Libertad Lamartjue — Angustin Irmtn — Sebastian Chiola — Režija: Saslavskv. KINO UNION — TELEFON 22-21 Vseh vrst športa v zvezi z ljubeznijo prikazuje zanimiv film Nesrečna ljubezen V glavnin v'->gah: Erniinio Spaila. rvJVO Si.IX i.A — TELEFON >T-Xi> Film romantične ljubezni, opojnih melodij in ganljivih ljubavnih pesmi Pesem reke Irene Dune — Allan Jone* govci na drobno obveze d. da prodajajo klobuke in čepice, ki niso uvrščene v določne vrste, po največ 173 lir t za klobuke) in 31 lir (za čepice). Te cene so veljavne ra klobuke in cepiče boljše kakovosti. — Splošen popis živine. Z odlokom ministra za poljedelstvo in gozdove se bo vršil na področju kraljevine Italije s stanjem opolnoči 20. julija t. 1. splošen popks goveda, konj. ovac. prešičov in koz. Organizacija ter nadzorstvo popisa sta poverjena osrednjemu statističnemu uradu. — Zlata svetinja je bila podeljena v spomin porcCniku Brunu Ranieri. ki je služboval pri četrtem planinskem topniškem polku. — 33.000 lir v steklenici. 771etnemu krčmar ju Lorenzu Speziali iz Ca.Vrezzata pri Bresciji je izginila steklenica, ki je imel v njej shranjenih 33.000 lir. Karabinjerji so na nodla! »SlOV. Narode je povedal v soh »tni številki v skromnih besedah, kako pobirajo ljudje na Rožniku suh-ljad. Pa ti pobiralci niso tako ponikni, temveč jih srečuje! na vsakem koraku i sekirami, žagami, vrvmi in po pet metrov in še vee dolgir^i drogovi, da trgajo in lomiio veje V gozdu poka vso vprek. Odnašajo kar na ramah debela i« bla in Is pohvalijo se s tezo ali pa naložijo na VtMsSkS in čire svoj plen. Dn bi bilo nabrano b'ai;o le suh-ljad, o tem ni govora. Pa£ pa je vrne« zdrav les. lastnina posameznih poeostnikov gozdnih parcel. Naletel sem na možakarju, ki je ža^nl debelo hrastovo ve o, ki pa ni bila suha. kakor se je i ivarj U Nič ga ni motilo, kakor M bil na svojem. Oe. se bo to nadaljevalo, bo Rožnik kmalu golovec. D R A M \ Sreda 21 junija oh . .,•>. Kralj na Brtaj- novi. Red Sreda. Četrtek 25. junj i. .»b 17 :;o- Vdova Roslm- ka Red B Ivan Cankar: »Kralj ss netsjamtl ■ Drama v treh dejanjih. Igra spala med pisateljeva mladostna dela. V njej je orisal znn-čaj in življenje nadčloveka Kantorja, kmečkega mogotca, ki si je pridobil in pomnožil Imetje s krivicami in prestopki. Njegova borba s itudentom M ikaom k. v t storjene krivice, tvori dejanje Igrali hod-: Kantor P. Kovic. Hana — (J 'rinško-m, Francka — Kraljeva, Nina -- Stmelceva, Krneč — Košič. Maks - V. Skrblnš k, župnik — J. Kovic, Bernot — Nakrst. m :-nik — Gorinšek. njegova žena Koviče\ a, Lužarica — Starčeva, oskrbnik — Košuta. Koprivec — Bre/i^ar. kmetje: Gale. Blaž, Raztresen. Verdonik. Pedgcršck. Režiser: (t V i R a Sreda 24. jun;ja. ob 1" Boccaccia Opereta Izven Znižane cene od 18 lir navzdol. Četrtek 25 junija, ob lG.iO. Pauat Red Četrtek. Franz v. Suppe: »BoccaceJS.« Opereta v treh dejanjih. Peli bodo: Mlejnlkova — Boccaccia, Anžlcvar — Lothermghija, Zupan — Lambertueeia M. Sanrin — Scalzo, B. Sancin — Leonetta, Barblčevs — Fia-metto, Polajnarjeva — Beatrice, Poličeva — Peronello. ftpanova — Izabello, Drenovec — Pietia, Polničar - ko!prrterja. M. Gre-gorin — majordoma. Koširjeva — Filipo. Dirigent: R. Simoniti, rc-žiser: C Dcbcvcc. Opozorilo kmetovalcem, ki imajo poljedelske stroje Kmetovalce — imetnike poljedelskih strojev s pogonom na petrolej ali nafto vabimo, da pošljejo na Združenje kmetovalcev. Ljubljana. Gosposvetska cesta 2, prijave z naslednjimi podatki: Ime in priimek ter očetovo ime. svoj točen naslov in navedbo kraja, kjer leži kmetijsko gospodarstvo, površino obdelovalne zemlje, število strojev s pogonom na petrolej ali nafto, znamko atrojfl z navelbo konjskih sil, za kaj rabi stroj (mlatirnica, slamoreznical. koliko polnih o'ni v letu dela stroj v domačem gospodaratvou, koliko morda pri drugih posestnikih, koliko tekočega gor-.va — petroleja ali nafte — porabi letno ter ali rabi za pogon petrolej ali nafto. Vabimo kmetovalce, imetnike strojev, da točno izpolnjene prijave pošljejo na Združenje najkasneje do konca tega meseca. Kasnejših prijav nikakor ne bo mogoče vpoštevati. fz pisarne Združenja kmeto\aljožefinskec. Med te župnije spada tudi trnovska hkrati frončiškansko in šentjakobsko. Ustanovitev novih župnij je bila takoj dovoljena, bile so pa se nekatere gmotne težave, ker je bilo težko zagotoviti novim župnijam tudi primerne dohodke. ob koncu 18. stoletja Ob koncu 18. stoletja, ko je bila ustanovljena trnovska župnija, je bilo Trnovo še vas v pravem pomenu besede. Prav tako so tedaj Stoli med vasi Krakovo. čeprav jo bilo v neposredni soseščini mesta, odnosno predmestja. Ljubljana je imela tedaj dve pravi predmestji, kapucinsko in šentpetersko in so delali ostro razliko med vasjo in predmestjem. Prav tako so bile Poljane če predmestje. Krakovega m Trnovega niso mogli .šteti med predmestja, kaj šele k mestu, ker med Krakovčanj ni bilo nobenega meščana. Gosposka Krakovčanov jo bila kri-ZevniSka (nemška) kemencia. Frav tako Poljane! rii>o spadali pori mestno gosposko, čeprav je bilo med njimi nekaj meščanov. Toda Tmovčani so bili ljubljanski podložnik!, vendar je Trnovo ostalo vas. ker je bila vas tudi Krakcvo. čeprav mnogo bliže mestu. Med Trnovčani in Krakovč^ni je bila v marsikaterem pogledu razlika in upravičeno govorimo o dveh vaseh ne le za-radš naravne meje — Gradafičiee. Med tem ko so bili Krakovčani v starih časih po večini ribiči, so bili Tmovčani čolne rji in vozniki. Sloveli so kot izvrstni čolnarji in upravičeno ponosni na svojo spretnost. Ob neki priliki smo že govorili, da so Tmovčani kazali svojo veslaško in Čolnarsko spretnost tudi pri posebnih nagradnih tekmah. Kakor Krakovčani so bili tudi Trnov-čani že v starih časih precej premožni liu-dje najbrž cdo bolj kakor v novejšem času. Ribištvo je bilr> tedaj precej donosno. Ti -novčani so dobro služili pri prevažanju bia-gS kot Čolna] i. Vozili so blago na Vrhniko in z Vrhnike v Ljubljano. Razen čomarstva je nudilo Tmovčanoro len zaslužek tudi prevozništvo z vozovi. S prevozništvom so si služili kruh predvsem v mestu, in sicer so razvažali po mestu kurivo, prepeljano po Ljubljanici in Ižici s čolni. Zanimivo je. da so Tmovčani tedaj tudi prevažali potnike po deželi in meščane na sprehode v posebnih kočijah, ki so se imenovale po nemško Lehenkutsehen. Najpomembnejše pa se zdi. da so Trnovčani imeli monopol na prevozništvo, kajti za. plačilo ni smel nihče prevažati po mestu razen Trnovčanov. Trnovski prevozniki so bili tudi ponosni na ta privilegij in bahato so pokaJi z bičem ter včasih tudi z njim koga o&vrknili, kakor pripoveduje Vrhovec. Po vsem tem nam postane razumljivo, kako je bilo mogoče, da so bili Trnovčani premožni. V nekaterih drugih mestnih okrajih označujejo Ljubijan čani Se dandanes Trnovčane kot ošabne. Tedaj je nastala prislovica, ki slika drasti- čno bahatost nekdanjih Trnovčanov. Trnovčani in Krnkovčani so baje peli sami o sebi: >Kniet kosit — mi pa pit. kmet orat — mi pa spat!« Trnovčani so se postavljali tudi pred meščani s posebno nošo, ki se je razlikovala od kmečke. V splošnem niso hoteli veljati za kmete, kar tudi niso bili. Prva trnovska cerkev Kdaj je bila sezidana prva trnovska cerkev, ni bilo točno ugotovljeno. Domnevajo, da je ob Valvasorjevem času še ni bilo, ker je Valvasor (ob koncu 17. stoletja) še ne omenja. Valvasor je bil zelo natančen in Je omenil celo vse kapele no meMu in predmestjih, ni pa niti pozabil kapel v posameznih hišah. Zato ni verjetno, da bi prezrl trnovsko cerkev, če bi bila že tedaj sezidana. Zanesljivo je. da je prva trnovski* cerkev stala že leta 17G0. Is+ega leta je poklonil neki Anton pl. Janežič 2000 gld. za BO večnih maš. ki bi jih naj brad v trnov-mti cerkvi. Ustanova v počastitev sv. Janeza Krstnika se je imenovala po tem *vet-iiiku. BCeSčazd in Tmovčani so ustanovo sCasom povečali z lepimi darovi tudi s posestvi. Prva trnovska cerkev je bila mala. Imela je tri oltarje, a Janez Krstnik je do> bil oltar najbrž šele po ustanovitvi Janezi-čeve ustanove, čeprav jc bila cerkev mala. je imela dva stolpa. Zidanje sedanje cerkve Prva trnovska cerkvica je bila mnogo premajhna za župno cerkev. Baje je bilo v nji le za 400 ljudi prostota. Dolgo so si prizadevali, da bi dobili primerno, dovolj veliko cci k?v. Tcr-ivc so bile z DSkupOOl zemljišča z« cerkev, ker sta las'nika zahtevala pretirane cene. dolgo tudi niso na kre-siji potrdili načrtov. Vrhovec pravi, da Trnovčani še leta 1848 niso vedeli« oh naj zidajo novo cerkev ali pa naj povečajo staro. Na Dunaju so odklonili predlog za povečanje stare cerkvice. Tudi nemška komen-i'. je ovirala rešitev vprašanja. Leta 1^48 so Trnovčani pritiskali na kresi jo, na vendar nekaj ukrene, saj jhn je že pred 23 leti grozila, da bo cerkvico zaprta, če je ne br*!-> povečali. Trnovčani so se tedaj začeli zrr mati za novo cerkev, ket je prebivalstva vedno bolj naraščalo. Trnovo se ds širilo. Lota, 1S52 j-" cerkveno predatojnl&tvo predložilo nove načrte in proračun, (d je zn^i! 21.911 gld. kr. Vloga za dovolitev zidanja je ležala pri vladi dve leti. Ko se ni kljub vsemu nihče zganil, se je za Kidanje r.ove cerkve odločno zavzel sam trnovski župnik Franc Kanin. fPo nj»m se imenuje ulica ob cerkvi.) Začel je zbirati prispevke in kmalu se je nabralo 10.6600 gld. 2e !eta 1854. so staro cerkvico podrli, nakar so 24. junija, torej preci *S leti, položili temeljni kamen nove cerkve. Slovesnost je opr.ivi: škof a. a. wolf. Cerkev Je '.-da posvečena 7. junija leta 1£S7. Stavbna dela so veljala 63.000 gold. — Iz stare cerkve so prenesli v novo rlvo sliki slikana Valentina Mnncin-gerja, med njimi suko cerkvenega pat: ane Janeza Krstnika; naslikana je biln 1 1755 Sevastopol krasno mesto V sevastopolskem pristanišču bi imela dovolj prostora vsa evropska vojna brodovja Trnovska cerkev Sevastcpolj. ki šteje 111.000 prebivalcev, je naravno pristanišče na jugozapadnom koncu polotoka Krima. Pristanišče leži malone točno v sredini Črnega, morja in to mu daje izredno velik strateški pomen. Pristanišče je dostopno tudi največjim ladjam, ker je morje povsod globoko 12 do 60 m. Veliko je tako, da bi imela v nVm dovolj prostora vsa vojna brodovja Evrope. Od leta 1£90 je Sevastopolj izključno vojno pristanišče in že 50 let je tega. ko ne sme brr*z posebnega dovoljenja vanj nobena inozemska ladja. Prej je bil promet v Sebastopolju Izredno živahen, proti koncu preteklega stoletja se je pa moral preseliti v Nikolajev in Feodoj»ijo na vzhodni strani KrJma. Poleg velikih delavnic za popravila ima SevaStopotj tudi veliko industrijo vrvi in "konzerv, kar oboje potrebuje mornarica. Na kraju sedanjega Sevastopolja so bili ustanovili stari Grki v 6 stoletju pred Kristusom mesto Hersones, eno najvažnejših trgovskih in kulturnih središč Helenske kolonijalne države. Leta 987 je osvojil Hersones kijevski knez Vladimir. Po zasedbi mesta. Krimski Tatari so zgradili potem tu du so ostale samo še razvaline antičnega mesta. Krimski tatari so zgradili potem tu naselbino Ahtiar in ko so Rusi leta 17S3 zasedli Krim, si je izbral knez Potemkin ta kraj za oporišče ruskega črn o morskepra vojnega brodovja. Mesto Sevastopolj je dobilo svoje ime zaradi naravnih lepot in svoje lege. Sevastopolis pomeni namreč v grščini krasno mesto. Do sredine 19 stoletja so bile utrdbe zgrajene samo na morski strani. Ko so angleške, francoske, italijanske in turške čete med krimsko vojno spomladi 1S53 napadle Sevastopolj od juga je bilo mesto malone, brez obrambe. Oblegovalcev je bilo 174.000, oblegancev pa največ 71.000. Pod ognjem oblegovalee\* so pa ruske čete utrdile Sevastopolj tudi od suhozemne strani. Rusi so potopili ladje črnomorskega brodovja v pristanišču, da bi se tako zavarovali pred močnim angleško-francoskim bro-dovjem, na novozgrajene utrdbe so pa opremili s topovi, ki so jih sneli z ladij. 11 mesecev je trajalo obleganje, potem so pa zavezniške čete naskočilo in zasedle glavno utrdbo Malahov, a čez tri dni so Rtisi izpraznili povsem razdejano mesto, ter se umaknili v sevmi zaliv, v trdnjavo Konstantin. Polnih 30 let je bil Sevastopolj v razvalinah, šele 1S85 je bilo izdano povelje za popolno obnovo mesta, ki je bilo od 1S76 z enim tirem povezano z ruskim železniškim omrežjem. Leta 1S90 je postal Sevastopolj zopet glavno oporišče ruskega črnomorskega brodovja. V novembru 1905. se je i nprla V pristanišču posadka oklopnice ?Po-J temkin* in križarke s-Očakov«. Posadke j ostalih vojnih ladij so ostale zveste carju in upor je bd tako hitro zadušen. Obalne baterije in topovi z ostalih i *dii so potopili kr.žarko -Očakov . ok pnico *Potem-kin: so pa prisilili zapustiti pristanišče. 29. oktobra 1914 sta napadli Sevastopolj nemški križarki -t^oeben i in i Breslatl . 7. junija 1916. pa vijni zrakoplov L X.« Nemške čete so zasedle Sevastopolj 1. maja 1918. Med državljansko vojno v Rusiji je bil Sevastopolj do novembra 1920. zadnje oporišče belih pod poveljstvom generala Vrangla. Dočim se je opirala med krimsko vojno glavna obramba Sevastopolja neposredno na rob mesta je zdaj zaradi več.oga dometa topništva položaj drugačen. Sevastopolj je bil obkoljen žo lani jeseni in fronta gre zdaj v glavnem ob grebenu pogorja Jajia. kjer je obramba dokaj lahka. Glavna obrambna črta je oddaljena od središča Sevastopolja okrog 20 km. Obrambne napin-ve so bodisi v skalah ali pa so uporabili Rusi kar naravne skalnate votline, v katerih so varni pred sovražnimi granatami. Take utrdbe je mogoče osvojiti samo frontalno, tako da strelja topništvo naravnost skozi strelske line. Vkuhavanje brez sladkorja Zopet se je približal *^as vkuhavanja. Gospodinje najbolj zanima vprašanje, kako bo s sladkorjem z> vkuhavanje, ker se ga porabi mnogo. Vkuhavanje sadja je bilo že od nekdaj veselje nmog£] gospodinj, a zdaj bi si rade pripravile čim večjo zalogo za zimo. Toda veselje jim nekoliko kali vprašanje sladkorja, ćez zimo ga seveda niso mogle priJtediti toliko, da bi ga bilo dovolj za vkuhavanje. In tako nastane zdaj* vprašanje za kaj je sladkor bolj potreben za dnevno porabo ali za vkuhavanje sadja. Gospodinje si pa lahko pomagajo s tem, da vkuhajo nekaj sadja brez sladkorja. Kakor pri rabarbari, tako tudi pri vkuha-vanju zelenega ribezlja ne potrebujemo sladkorja. Rlbezelj očistimo ln napolnimo z njim temeljito oomite in nekoliko žveplane kozarce, potem era pa zalijemo z zavreto in ohlajeno vodo. Kozarec sme biti napolnjen ^amo do 5 cm pod robom. Zapite kozarce lahke takoj spravimo v jedilno shrambo. Pri vkuh: \ nju borovnic kot kompota se držimo predpisov ln porabimo nekaj sladkorja. Sadje, kakor češnje pa steriliziramo samo da rabimo s:a polivanje vodo brez sladkorja. Preden tako sadje jemo. ga je treba seveda še enkrat skuhati s sladkorjem. Marmelado vse vrst lahko shranimo začasno brez sladkorja, samo da je treba sadno Čežano v kozarcih približno 10 minut stenlizirati p:'. 90°. Tako imamo sadje zaenkrat obvarovano vsake kvare in če imamo potem čez zimo na razpolago ns* kaj sladkorja lahko prekuhamo čežano v na: melado. Ce&ptje, lu.iške m drugo sm d. o lahko tudi shranimo v kor.arrih bi ez sladkorja. V ta name-i Sa 4jG očistimo in PSJ v.mo na fcoseke, potern ,-ra pa v konreOi io do 15 minut steriliziramo m »emsiinfco kozarce. Sadni sok vseh vrst se tudi sterilizira v kornreih brer. sladkorja, parno želatine ne meremo pripraviti brez sladkorja. Smernice madžarske znanosti Na 75. obenem :-.boru madžarskega društva za proučevanje zgodovine je prosvetni minister BttmtSB predaval o nalogah madžarske znanosti. Nagiašal je. da zgodovino oblikujoče sile še od preseljevanja narodov niso stopile tako mogočno v ospredje kakor v naših časih. Pred nami se razvija gigantska borba. V tej borbi idej. struj. snuti in držav lahko obstojajo samo tisti narodi in države, ki gredo v tekmovanje sistematično pripravijerii ter duhovno in moralično dobro oboroženi. Podlaga narodne kultura Je razvoja zmožna narodna znanost. Le-ta zlasti zgodovina stoj: pod vplivom splosnerra idejnega sveta našecra stoletja Ciljev, p »-ledov in metod znanosti drnjflll narodov ne moremo kratkomalo presaditi na domača tla u,a i-Sarake znanosti, ie d**jal minister Homian. Celo pn večjem upoštevanju delovanja bioloških in s^političnib einiteljov os moremo zanemarjati nadalje.ega proučevanja učinkov in sil duhovnih in nioraličr.ih čisitcljev, pospešujoeih našo KgodoviBO. Do \vi' . ne smejo prihajati izključno aafiela ljudska zgodovine. Madžarska mora ohraniti v interesu splošne k ".ure narodni značaj SVOJC znanosti. Prav tako je treba ohraniti h u monična načela, ki so jih imeli RIS Hhirskj učenjaki vedno pred OČml Budimpešta debi podzemno že!exmco Naraščajoče prometne potrebe so potihnile v Budimpešti v ospredje zgraditve podzemne železnice. M dila svoj eas med VOrosnnirtyjeviia trgom in mestnim gozdičem ob Andrassyjevi cesti prvo podzemno železnico v Evropi, ki se pa nie gradnja ni nadaljevala. Sedanjo prometne prilike pa nujno sahtcvajo r^-daljsanje podzemne železnice. Nacrti 1 le priprav! ieni in občinski svet Budimpešte jih že proučuje. Zgraditi nameravajo ri proge. Madžarska Je bila med evropskimi drž i-vami prva, ki ie s posebno uredbo uredila promet > tovornimi avtomobili. Uredi a izšla leta 1933. in z njo so dobilo tnadžar-ske državne železnice izključno pra> Lco organizirati javnj premet s tovornimi avtomobili in avtobusi pod pogojem, da bodo delale pr; tem roko v roki /. osrednjim druStvoni mad/arskih avtoprevoznikov. V tem društvu so organizirana VSa poedina prevozniška podjetja Interesi avtoprevo -nikov in dr/avnih železnic so bili S) ra1 I • -ni v sklad tudi glede tarife. Tako je posrečilo znatno poenostaviti, razširiti in poceniti ves javni promet na Madžar.-kom. Proti naviialcem cen na Slovaškem Slovaški državni predsennik dr. Tiso .p objavil proglasila prebivalstvo v katerem ga poziva k disciplini v preskrbi in na boj proti črni i>orzi. Razmere so prisilile vlado, da je ustanovila vrhovni upravni urod. ki ima stroka pooblastila in ki bo strogo postopal proti navijalcem cen. Vsi drž u ljani, zlasti pa funkcijonarji HUnkOve stranke, garde ;n mladine ter Občinskih oblasti morajo Skrbeti za najstrežjo disciplino v preskrbi prebivalstva z živili. V bodoče bodo verižmki in drugi škodljiv« kaznovani ne samo z visokimi denarnimi globami, temveč tudi z ječo od 2 do 30 let V posebno t":>!-:ih primerih pa lahko izreče sodišče tudi dosmrtno zaporno kazen. Najmodernejša ovropska bolnica V Derchtesgadnti, kamor hodi vodja V -like Nernčlje Afic.lf Hitler na Oddih, je. bila ■grajena ona najmodernejših bolnic ne 1 mo Nemčije, temveč vse Evrope, ime: i se bolnica Dietricba BScScarta. Gauletter minister \Vagner jo je te dni v okviru .• svečanosti izročil njenemu namenu. N i bolnica ima kiT.sno lego. Dol!^a je 205 ni ln V nji je 200 postelj, obrnjenih proti jugu. V eni sobi so največ štiri postelje. V posebnem traku so operacijske dvorane, rontgen. infekcijski, otroški in por< miški oddelek. V nji se bodo zdravili tanjent in bolni vojaki D. Du Maorier; 27 K o m a n Kaj je govorila, se ne spominjam več. vem le, da me je v svojem imenu in v imenu služinčadJ pozdravljala v Manderlevu: hladen, konvencionalen ogo-vor, ki se ga je bila za to priliko na pamet naučila in ga je zdaj hladno in — vsaj kar se tiče rok — brez življenja ponavljala. Ko je končala in sem videla, da čaka odgovora, sem z jecljajočim glasom in vsa žareča v obraz zajecljala nekaj besed ter končno na vrhuncu zmedenosti izpustila obe rokavici na tla. Sklenila se je in jih pobrala, in ko mi jih je pomolila, sem videla njene ustnice skriv-ljene v komaj opaznem zaničevanju ter mahoma uganila, da me ima za siabo -zgojeno. V izrazu tega obličja je bilo nekaj, kar me je vznemirjalo, in še ko se je umaknila in spet zavzela svoje mesto med ostalimi, sem videla njeno črno postavo, ki je kakor osamljena str.la sredi množice in ni odtrgala oči od mene, čeprav jo molela. Maksim me je prijel za roko ter izpod pazduhe stresel kratek, povsem neprisiljen govor, takisto brez zadrege, kakor da ga ne stane nikakega napora; nato me je potegnil v knjižnico, kjer je bil pripravljen čaj; zaprl je vrata za nama, in spet sva bila sama. Dva španijela, cockerja, sta vstala izza kamina in naju prišla pozdraviti. S šapami sta se vzpenjala po Maksimu, prisrčno dvigala dolge, svilnate uhlje in mu skušala lizati roke; nato sta ga pustila in prišla k meni ter mi jela obvohavati pete na čevljih, kakor da sta zastran mene še v negotovosti, ali mi lahko zaupata. Eden je bil psica, slepa na eno cko; ta se me je hitro naveličala in renče spet zlezla v svoj kot ob kaminu, 'ijen sin Jasper pa mi je položil smrček na dlan in mi naslonil gobec na koleno; gledal me je, kakor da mi ima povedati nič koliko stvari, in migal s štreljastim repom, ko sem ga božala po mehkih uhljih. Ko sem odložila klobuk in tisto nesrečno krzneno boico ter vrgla oboje z rokavicami in naročno torbico vred na stol v oknja.ku. rni je nekoliko odleglo. Soba je bila prostorna in prijazna, do stropa pokrita s knjigami: ena tistih sob. ki bi človek, ako živi sam, zlahka prebil v njih ves dan: monumentalni naslanjači pred velikim kaminom in dva jerbasa za psa. ki sta pa — to sem uganila — le malokdaj ležala v njih, sodeč po globokih vgrezninah na naslanjačih. Visoka okna so gledala na terase, in onkraj teh sem videla v dalji lesket morja. Pokojen duh po starih rečeh je polnil vso sobo. kakor bi jo le redko zračili, in sladka vonjava španskega bezga in rož je obujala slutnjo prvega poletja. A naj je prihajal zrak v tem prostoru z vrtov ali zmorja, tu je izgubljal prvotno svežino in postajal del nespremenljivega ovzdušja, se zlival s sta.rinii knjigami, ki jih ni nikoli nihče odpiral, s predalčastim stropom, s temnim stenskim opažem in težkimi zastori. Bil je star duh po tohlobi, venj tihe cerkve, kjer le redko opravljajo službo božjo, kjer raste med kamenjem rjast lisa j in kjer se pne bršljan celo na okna. Ves dojem sobe je vabil k miru in premišljevanju. Kmalu so nama pedali čaj: majhen obred, ki sta ga opravljala Frith in mladi sluga in ki se ga jaz nisem udeleževala, dokler nista ta dva odšla. Med tem. ko je Maksim pregledoval veliki kup pisem, sem se igTala z dvema kolačkoma, drobila reženj torte in srebala vroči čaj. Zdaj pa zdaj je Maksim vzdignil glavo, me pogledal, se mi nasmehnil in se znova zatopil v pisma, ki so se bila očitno nabrala teh nekaj mesecev, kar ga ni bilo doma. Mislila sem na to, kako malo vem o njegovem življenju v Manderlevu: o njegovih vsakdanjih navadah, o ljudeh, ki jih pozna, o njegovih prijateljih, moških in ženskih, o računih, ki jih plačuje, in o ukazih ki jih daje, kako naj mu vodijo hišo. Ti zadnji tedni so bili minili po bliskovo, in ko sem na poti po Franciji in Italiji sedela spredaj ob njegovi strani, sem se blaženo solnčila zgolj v njegovi ljubezni, gledala Benetke z njegovimi očmi ter ponavljala njegove besede, zadovoljujoč se z enodnevnim bleskom neposredne sedanjosti. Kajti on je bil veselejši, nego bi si bila mislila, nežnejši, nego se mi je kdaj sanjalo, na vse blažene načine mladeniški in goreč: ne tisti Maksim, ki sem gra bila spoznala prve dni, ne tujec, ki je sedel sam za mizo v restoranu, z očmi uprtimi predse, zavit v svojo skrivnost. Moj Maksim se je smejal in pel, metal kamne po vodi in me lovil za roko, ne pa da bi bil mršci! obrvi ter prenašal na ramenih nevidno breme. Spoznala sem ga bila kot ljubega, kot prijatelja, in pozabila v teh tednih, Ja ima svoje lastno, urejeno in načrtno življenje, življenje, ki ga mora znova zaživeti in nadaljevati kakor nekdaj, in da bodo ti minuli tedni kmalu le še počitnice, kakor že toliko drugih. Opazovala sem ga, ko je prebiral svoja pisma; nad enim je grbančil čelo, ob drugem mu je šlo na smeh; tretjega je malomarno položil v kraj. Da M me ni Bog usmilil, bi bilo zdaj tudi moje pismo iz New Yorka vmes, in on bi ga čital takisto nebrižno, kvečjemu čc bi za trenutek osupnil nad podpisom, nazadnje pa bi ga z drugimi vred zeha je vrgel v koš in se znova posvetil svoji skodelici čaja. Ob tem prividu me je zamrazilo v srce: kako tenka nit je ločila mojo usodo od tistega, kar bi se bilo utegnilo zgoditi < ... Zdaj bi bil tukaj sam, in potem bi spet živel svoje življenje, kakor ga bo živel tudi tako; morda bi mi kdaj posvetil kakšno bežno misel, pa brez prehudega obžalovanja, med tem ko bi jaz v New Yorku igrala z gospo Van Hoppe^jevo bridž in dan za dnem čakala pisma, ki ne bi nikoli prišlo. Pogreznjena v nsslanjač sem opazovala sobo, pri-zadevaje si, da bi obudila v sebi trohico zaupanja in zapopadla, da je vse to res, da esm tu, v Mander-leyu, gosposki hiši, ki jo poznam z razglednice, v Manderleyu, ki slovi daleč na okoli: treba bi se bilo naučiti zavesti, da je zdaj vse to moje, tak'sto, kakor je Maksimovo; naslanjač, v katerega sem se vgrezala, tisoči knjig, ki so segali do stropa, slike na stenah, vrtovi in gozdi: vse to je bilo moje, ker sem bila vzela Maksima za moža. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za InseratnJ £e! Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v LJubljani