UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 8 jusKarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dr v i"18 *n 0t*	,^° ®- popoldne vsak dan razen nedelj in
. a nikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne NARn*	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za r..?.-°grsko 'n n°sno K 21'60> Polletna K 10-80, četrtletna Jv 5-40. mesečna A '80, za Nemčijo celoletno K 10; za • :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
■
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov .* .* .•	ob pol 11. dopoldne.	\	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poBlana :::	in	reklame	40	vin.	—	Inserate	sprejema	upravništvo.	:::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
—" ■■1 Reklamacije lista so poštnine proste. ———
Štev. 324.
V Ljubljani, v soboto dne 6. julija 1912.
Leto II.
Delavska enakopravnost.
Zbornica poslancev je zaključila svoje poletno delo in se je razšla do jeseni. Gosposka zbornica ji lahko zavida, zakaj za naše jorde se prično počitnice nekoliko pozneje, ker se morajo sestati še na eno sejo. da rešijo v svojem delokrogu zakone, ki jih je sklenila poslanska zbornica. Ta seja bo v sredo, krav prehuda ta reč ne bo. zakaj gospodje od visoke aristokracije in od visoke finance ni-n‘kio plebejskih navad in se ne prepirajo cele £ni zaradi kakšne postave ali celo zaradi ka-keKa paragrafa. Kakor se spodobi za taka izbrana bitja, je pri njih doma najvišja modrost, vsled česar vedo v kratkih minutah tudi za take predloge kako in kaj. s katerimi se je zbornica prostakov ukvarjala po ves teden ali Pa Še dalje. Tako bodo s pomočjo svojih sijajnih duševnih kvalitet tudi v sredo brez napora in brez prevelike izgube časa lahko elegantno rešili vse. kar je prišlo iz poslanske zbornice v njihovo sfero.
Ljudstvo, ki ne zna ceniti izrednili vrlin najboljših in najplemenitejših mož. zbranih v zbornici gospode, se navadno le malo briga za njih prosvetljeno delo in posveča svojo pozornost le bolj plebejcem v drugi zbornici, včasi je tako. kakor da bi sploh ne vedelo o ..sistenci teh vzvišenih zakonodajcev. Ali Semtertja je tudi zbornica božjih izvoljencev zanlmva za širše kroge, in prav sediaj i£ tak trenotek. ko bo moralo delavstvo paziti, kar se tam godi.
Med sklepi poslanske zbonicc. ki jih gosposka še ni odobrila, je tudi novela k obrtnemu zakonu, s katero se ima odpraviti kazen za delavsko kršitev pogodbe. V dosedanji določbi tiči pristranost, ki je delavcem ne ie Škodljiva, temveč tudi izredno poniževalna zanje. Delavec, ki prekrši delovno pogodbo, le civilnopravno zavezan, da povrne škodo, k) nastane iz tega; ali povsod je tudi kaznjiv. Ce prekrši pogodbo delodajalec, je le dolžan plačati odškodnino. Kljub načelu, da so pred zakonom vsi enaki, je tukaj torej dvojno, neenako pravo; Blago za podjetnika, kruto za delavca. Za delodajalca je pogodba privatna reč; on je svoboden človek. Če mu pogodba ni všeč. se le vpraša, koliko bi veljalo, ako bi se je iznebil, in če ne posega vsa reč pregloboko v žep. Jo enostavno prekrši. Delavec pa ni svobden mož; zakon mu daje značaj suž-nla r tem. da ga kaznuje za kršitev pogodibe, kakor so kaznovali zamorce, ki so jo popihali Pred svojimi gospodarji. To razburljivo ne-®nakost ima odpraviti omenjena novela.
Mala reforma ima že svojo precej živahno zKodovino. V poslanski zbornici je bila že lani sklenjena Ali v gosposki zbornici so se takoj oglasili najhujši protidelavski hujskači, ljudje, ki sami prizadeti, pa so uvedli strastno agi-tac.^ proti sklepu poslancev. Na pregovor »noblesse oblige« — plemenitost dela dolžno-*tl. so popolnoma pozabili, ker so jjji docela Oslepili njihovi kramarski interesi. Praktično le ostala kapitalistična agitacija brez pomena« zakaj še preden je gosposka zbornica rešila mali zakon. Je bil državni zbor razpuščen.
Novi parlament je obnovil ta svoj sklep. Brez ugovora in soglasno je zaključil, da odpade kaznjivost. Gosposka zbornica, ki je resda mnogo poznejše zakone, se pa še ni bavila s to zadevo. In zdaj ima v sredo sejo. Bilo bi Pač nezaslišano, če bi se postavila gosposka Zbornica v taki zadevi proti poslanski, zlasti ko je bil sklep zadnje soglasen. Če pa nima gosposka zbornica razdražljivega namena, da bi zavrgla zakon, tedaj ni nobene zapreke, da ne bi rešila te male reforme še v sredo. Zakaj to res lahko opravi brez debate, glasovanje »a je lahko v par minutah končano. In če se Drično aristokratične počitnice pet minut prej p Pozneje, je pač že vse eno. Ako si noče 8osposka zbornica nakopati očitka, da je so-aznica delavstva, bo v sredo glasovala za ak°n poslanske zbornice in priznala delavstvu košček enakopravnooti.
Delavsko gibanje v Bosni.
Najmlajši člen avstro-ogrske socialne demokracije je obdržal prvič v svojem lastnem delavskem domu 29. in 30 junija in 1. julija svoj VI. strokovni in IV. strankin zbor in se je s svojino stvarnimi razpravami in resno zasnovanimi predlogi najzaslužneje pridužii izvršenemu delu letošnjih kongresov bratskih strank v Avstriji. Strankin zbor je podal jasno sbko intenzivnega ' v marsikaterih točkah Posnemanj; -ednega dela socialne demokrate Bosne in Hercegovine in si je zagotovil auPanje bosanskega proletariata,
x 2unar|ie se ie ta zb°r Pač popolnoma str m Podstavil, kakor smo vajeni gledati tif-u zb°re avstrijskih socialno demokra-Drill s^ank. Pri predsedniški mizi poleg cdsednika vladni policijski zastopnik, poli-
v dvorani in pred dvorano, policija na dvo-Doli!!-’. °kolo okolo delavskega doma polno fcalo k in Pripravljenega vojaštva! Vse je pri-stojV ak° veliko važnost ima ta zbor za ob-Ogrsk pita^st'čne uPrave najmiajše avstro-kajska p.r°vlncije, kako velik strah ima ta la-pred »ueudalna ln klerikalna »Prava vlade “Osne em t^a^enega iludstva Herceg.-
Ker je tudi za naš pokret rast te bratske stranke največje važnosti, ker se bomo v pri-hodnjosti mnogokrat naslanjali na njeno pomoč. in nasprotno ona na našo pomoč in vza-jemost. imamo največji interes na spoznanju rasti in procvita. boja in uspehov te stranke ln je naša življenska potreba, da zasledujemo z vso skrbjo delo in pokret socialne demokracije Bosne in Hercegovine.
Na tem shodu ie dokazala socialno demokratična stranka Bosne in Hercegovine, da nastopa pravo pot socialističnega probujenja in da vodi njena pot po najravnejši črti do osvobojenja v tej stranki združenega proletariata. In dokazala je. da ima v sebi vse pogoje za nadaljni zdravi razvoj Ln trdno zaupanje v svojo moč in neomahljivost prihodnjih bojev.
#
VI. Kongres »glavnog radničkog saveza« (strokovni kongres).
Dnevnega reda I. točka. Predsednik glavnega radničkega saveza sodr. Salamunovlč otvori kongres in pozdravi došle tuje delegate in sicer: sodr. Skareta za nemško soc. dem. stranko v Avstriji, sodr. Korača za bratsko stranko iz Hvaške ir. sodr. Dugmedži}eva za socialno demokratično stranko Bulgarske. Z obžalovanjem se je pogrešalo na zboru delegata jugoslovanske Socialne demokracije.
Po volitvi zbornega predsednika sodr. Fatt-nerja in Gliha, kandidatnega in verifikacijskega odbora, podeli predsednik besedo prisotnim tujim delegatom.
Sodr. Korač: Zagotavlja sodruge bosanske in hercegovske socialne demokracije, da nimajo v hrvatskih sodrugih le krvne, ampak tudi bojne brate v dosego skupnega cilja. In ako tudi preneha ustavno življenje in stopi na njegovo mesto absolutizem, kakor sedaj na Hrvaškem, ne dela to nikakih ovir napredku socialistične misli, ampak nasprotno, ga še pospešuje in jači nepremagljivost socialne demokracije.
Sodr. Dugmedžijev; Prinaša pozdrave Bolgarov, a komaj sregovori dva stavka, ga prekine vladni pol. komisar in mu prepove govoriti bolgarsko, ker tega jezika ne razume. Med delegati nastane vihar in vsi zahtevajo, da nadaljuje v svojem jeziku. Ker se je bilo bati, da komisar zbor razpusti, nadaljuje sodr. Dugmedžijev v srbskem jeziku. Povdarja pomen vzajemnosti vseh jugoslovanskih socialno demokratičnih strank in polaga glavno važnost na edinstvo v politični in gospodarski borbi vseh jugoslovanskih socialistov proti skupnemu sovražniku, kapitalizmu.
Sodr. Skaret: Bosna in Hercegovina je od Avstrije anektirana, a le militaristično in ne kul-kulturno. Ljudstvo Bosne in Hercegovine je pac Podaništvo militaristične Avstrije, a ni deležno nikakih pravic in nikake svobode Vsa uprava je policijska in potrebno je, streti to policijsko moc s silo naših organizacij (Komisar mu prepove govoriti o policiji.) Ako se je doseglo v Avstriji, da policijska vlada vsaj malo upošteva pravice ljudstva, je prepričan, da bodo tudi v Bosni dosegli v svojem boju socialisti človeške pravice. Zato apelira na zbor, da naj polaga največjo važnost v izgraditev političnih in strokovnih organizacij.
Zaradi nesramnega policijskega postopanja pri teh dveh govornikih, sklene zbor, poslati takoj deputacijo sodrugov Kaporja, Glumača in Hrisafoviča k predstojniku vlade, da najenergičneje protestira proti temu brez-obraznemu postopanju policijskega komisarja
V	II točki dnevnega reda sledi tajniško in blagajniško poročilo sodr Rauscherja. Ako-ravno je -irocilo zelo zanimivo, ga vendar ne moremo prinesti v celem obsegu, ker je preobširno. Omenjamo le, da, akoravno je bilo pretečeno poslovno Leto za delavstvo zaradi slabe konjunkture in finančnih kriz na vsem gospodarskem polju neugodno, je bil razvitek organizacij kolikor toliko zadovoljiv. Naprani številu strokovno organiziranih 3690 v letu 1910 in 6068 v letu 1911., je letos padlo število na 5540 Ta odpadek proti prejšnjemu letu je pripisovati le krizi in njeni posledici - brezposelnosti zaradi katere je veliko število delavcev odoo tovalo iz Bosne. Mezdnih delavcev je v Bosni in Hercegovini približno 60.000, od katerih je torej približno 10% organiziranih Najboljši rezultati organiziranja so se dosedaj dosegli v Sarajevu, kjer je približno 43 % (t. j. 3600 od 8000 delavcev) vsega mezdnega delavstva organiziranega.
_____________________(Dalje.)
Izza septemberskih dogodkov.
Trzni nadzornik Adolf Ribnikar pred sodiščem.
L j u b 1 j a n a , 5. julija.
Drugi dan. — Petek dopoldne.
Nadaljevanje zaslišavanja.
Začetek ob 9.
.•* ^d,s,^ln5k naznani, da se dr. Hacin ne po-plice. Pokliče se priča Javornik.
Dr. Novak prijavi ničnost, v kolikor so bili zavrnjeni njegovi predlogi. Nadalje predlaga zaslišanje župana dr. 1 avčarja o zadevi odpusta priče Dolinarja iz službe užitninskega zakupa in zaradi očitka vplivanja na stražnike. Predlaga zaslišanje še dveh prič, ki bosta izpovedali o Pustovi nezanesljivosti. Zaslišita naj se še priči
Trampuševa in Lermanova, ki bosta izpovedali, da je Ribnikar pomirjevalno vplival.
Dr. Neuperger se protivi zaslišanju.
Dr. Novak vztraja zlasti pri zaslišanju župana dr. Tavčarja, razen Če državni pravdnik prekliče in obžaluje ,kar je dejal z ozirom na odpust Dolinarja, Češ da je značilno, ker je bil odpuščen Dolinar, ki je pričal proti Ribnikarju.
Dr. Neuperger: Tega pa ne storim.
Sodni dvor je zavrnil predloge dr. Novaka.
Dr. Novak prijavi ničnost.
Martin Hudales,
stražnik. Bil je pri dr. Peganu, ker mu je dejal stražnik Vrečar, da pridejo vsi stražniki v disciplinarno preiskavo, ki so bili zaslišani v deželnem dvorcu. Ni pa dobil dr. Pegana doma. Disciplinarne preiskave tudi ni bilo.
Predsednik: Gospod Ribnikar, nadalje Vam očitajo, da ste bili udeleženi tudi pri pobijanju šip v Reisnerjevi hiši.
Ribnikar: Popolnoma nedolžen sem pri tem.
V	družbi dr. Žerjava, njegove neveste, doktor Lavrenčiča, njegove sestre in Gilberta Zupančiča sem stal na Vodnikovem trgu, odkoder smo opazovali dogodke. Ko smo slišali ropot, smo krenili Čez jubilejni most proti Reisnerjevi hiši, kjer pa že ni bilo žive duše.
Predsednik: Zahajali ste v Reisnerjevo
hišo.
Ribnikar: Da. Imel sem razmerje z Lujizo Gobel. Leta 1909. je odšla v Nemčijo; ločila sva se sprta. Ob septemberskih dogodkih sva si bila še dobra. Razložil sem ji ptujske dogodke. Možno, da Je bila prestrašena. Rekel sem, da grem na protestni shod.
Predsednik: Kaj pa je rekla?
Ribnikar: Dejala je, ali bo kaj hudega. Rekel sem, da nič.
Predsednik: Kako pa, da je rekla Reisner-jevim, da ste ji natanko povedali, kaj se zgodi?
Ribnikar: Imela je občutek, da se nekaj pripravlja. Mnogo je delovala njena fantazija in porodila izmišljotine.
Predsednik: Rekli ste ji, da naj postavi luč na okno in da boste Vi vplivali, da se ji nič ne zgodi.
Ribnikar: To je zgolj izmišljotina. Zelo razburljiva ženska je.
Predsednik: Ali niste potem tudi z Reisner-jem govorili?
Ribnikar: Razgovarjala sva se o dogodkih. Čutil pa sem iz razgovora nekaj kakor sumnjo, da bi bil tudi jaz pri njem pobijal. Gospa Gobel Je prisluškovala in takoj začela govoriti o teh dogodkih. V šali mi je dejala: »Ti si to napravil!« Vendar je bila po mojem mnenju uverjena, da sem nedolžen. Rekel pa sem ji: »O takih stvareh ne razumem šale in odločno zahtevam, da ne govoriš tako.« Potem je kmalu odšla na Nemško, ko je najin otrok umrl in sem uvidel, da Je ne morem poročiti, ker sem spoznal, da je že poročena, česar pa v teku razmerja nisem vedel.
Predsednik prebere dva uradna spisa o stražniku Pustu, tičoča se dveh kaznovanj Pusta vsled službenih prestopkov.
Lujiza Gobel,
40 let stara, rojena v Wielefeldu na Vestfalskem, poročena, zasebnica, protestantka, prebiva v Dlisseldorfu; njen mož živi v Egiptu, (loblova je jako elegantne zunanjosti, za svoja leta dobro ohranjena. Njen nastop Je energičen; v teku zasliševanja jo parkrat posili jok. Zaslišala se je nemško.
Predsednik: Ali poznate moža za Vami?
Priča: Da. Bila sem zaročena z njim.
Priča želi, da se Ribnikar odstrani iz njene bližine, kar se zgodi.
Predsednik: Ali se bojite sugestije? Kdaj ste se seznanili z Ribnikarjem?
Priča: Na Dunaju, ko je študiral. Ko se je preselil Ribnikar v Ljubljano, sem mu sledila. Ko sva se ločila, si nisva bila sovražna. Pozneje sva si pisala še nekaj pisem, a je dopisovanje med nama kmalu ponehalo.
Predsednik:	Dejali	ste, da se je pozneje
Ribnikar spremenil, ker so prišla tudi narodna nesporazumljenja vmes. Kako je bilo 18. septembra?
Priča: Ribnikar mi je pripovedoval o ptujskih dogodkih in povedal, da bodo shodi in povračilo za Ptuj. Dejala sem mu, naj se ne vmešava. Svarila sem ga. naj ne hujska.
Predsednik: Iz česa ste sklepali, da hujska?
Priča: Iz najinih pogovorov. Na dan shoda je dejal, da gre na protestni shod. Obljubil mi je, da se mi ne bo nič zgodilo, ker ljudje vedo, da sem njegova žena. Naročil mi je, naj imam v sobi luč, da bodo ljudje vedeli, kje sem. Pridrževala sem ga, naj bi ne šel na shod, a Je odšel. Nenadno okolo 11. ponoči so pobili šipe. Ko sem se drugo jutro ob petih zbudila in vstala, sem videla v kuhinji mnogo kamenja. Ko sem to videla, sem dejala Reisnerjevim:	»Takega
moža ne poročim!« Adolf mi je bil dejal: »Varuj se, kolikor se moreš!« Ko sem povedala Adolfovo svarilo Reisnerjevim, so mi očitali, zakaj jim nisem tega preje povedala. Dejala sem pozneje Adolfu:	»Adolf, Adolf, tako dolgo boš
uganjal, da prideš v luknjo!« Potem sva se začela pričkati zaradi narodnosti, dokler ni prišlo do ločitve, zlasti ko je umrl otrok. Rekla sem mu tudi: »Lepo je ljubiti svoj narod, zato pa ni treba drugih sovražiti!« Drugače je bil dober človek.
Predsednik: Zakaj ste pri prvem zaslišanju govorili drugače?
Priča: Bala sem se, da me ubijejo.
Predsednik prebere prvo pričino izpoved Iz oktrobra leta 1908., ko je priča izpovedala, da je Ribnikar dejal: »Bom že pomirjevalno vplival!«
Priča: Tega ni rekel. Pač pa sem jaz rekla, naj ne hujska, da se ljudje še bolj ne razburijo. Tedaj me pri zasliševanju vsekakor niso prav razumeli.
Predsednik: Kar ste pripovedovali, je gola resnica?
Priča: Gola resnica.
Predsednik: Gospod Ribnikar, kaj pravite Vi na to?
Ribnikar: Gospa si je lahko pod vtiskom tedanjih razburljivih dogodkov v Ptuju in vznemirjenja v Ljubljani ter pod vtiskom branja časopisov ustvarila mnenja, ki jih jaz nisem izrekel. Možno je, da sem ji dejal, naj se varuje, ker ni izključeno, da se kaj zgodi. Ampak vedel nisem tega, storil sem to le iz previdnosti. Saj so tudi mnogi Nemci ukrenili marsikaj za vsak slučaj, pa tudi niso vedeli, kaj se utegne zgoditi. Gospa nima umevanja za narodnostne pojave, zategadelj me je smatrala za silno radikalnega.
Priča želi, da se Ribnikar konfrontira z njo.
V	teku razgovora z njim je ihtela in mu očitajoč zatrjevala, da je bilo res tako, kakor je izpovedala.
Dr. Stockel: Kaj ste razumeli, ko ste 'dejali gospe, da bo povračilo za Ptuj?
Ribnikar: Pod tem sem razumel tisto, kar je bilo izraženo na plakatih, ki so vabili na shod, v besedah: »Odgovor na Ptuj!«
Dr. Novak: Ali niste z določnostjo tedaj sklepali, da Ribnikar ni pobil šip?
Priča: Nisem sklepala. Mislila sem, da je udeležen pri pobijanju; zlasti pozneje, ko ga nekaj časa ni bilo, sem sodila, da ima slabo vest. Videla sem moža v haveloku, mislila sem, morda je Ribnikar.
Dr. Neuperger predlaga izključenje javnosti, ker bo stavil nekatera vprašanja z ozirom na žaljenje Veličanstva.
Sodni dvor ugodi zahtevi državnega pravd-nika.
Dr. Novak imenuje za svoje zaupnike gospode Vitomila Jelenca, Frana Peterlina in Rasta Pustoslemška.
Predsednik nasprotuje imenovanju teh zaupnikov, češ, da so žurnalisti.
Dr. Novak pravi, da jih je imenoval za svoje zaupnike kot državljane, ne pa kot žur-naliste.
Predsednik dopusti imenovane zaupnike, seveda ne smejo nič poročati.
Dvorana se izprazni. Tajna razprava traja četrt ure. Nato sledi javna razprava in se nadaljuje zasliševanje prič.
Anton Reisner,
krojač. Ko so se okna pobijala, je videl na ulici ogromno število ljudij, druzega nič. Gobel Je dejala sprva, da je bil Ribnikar zraven, potem pa je dejala, da tega ne ve natančno. Drugi dan sem pokazal Ribnikarju kamenje in ga vprašal, kako je mogel kaj takega napraviti. Ribnikar je dejal, da tega ni storil Dejal sem mu, da Je bil vsaj vodja; tako je rekla njegova ljubica. Potem mi je dejal Ribnikar, da so bile šipe pobite zategadelj, ker sem dal otroke v nemško šolo. Ko sva se z Ribnikarjem pogovarjala, Je prišla gospa Gobel, in rekla: »Ti si bil tudi zraven!« Govorila je popolnoma resno.
Predsednik: Ali je gospa mirnega značaja?
Priča: Da.
Hermina Reisnerjeva
izpove: Gospa Gobel je dejala, da je že dan preje vedela, kaj se zgodi, ker ji je Ribnikar dejal, naj se varuje. Gospa je rekla, da Je videla Ribnikarja med pobijalci. Ko sem Jo vprašala, ali gotovo, je dejala: »Mislim.«	.
Prcbero se razne izpovedbe, ki soglašajo * izpovedbami Gobelove, Reisnerja in Reisner-jevc.
Dr. Žerjav
se ne zapriseže, ker je v preiskavi zaradi Agro-Merkurja. Še preden je začel Ribnikar v Selen-burgovi ulici govoriti, so žvenketale šipe. Zmi-sel govora je bil: Sporočil je množici, da ne sme naprej. Opozarjal je, da so povsod pustih po večjih mestih demonstrante naprej. Jo pa nas ne sme razburiti — je dejal — policija ima tudi svoje težave. Vtisk govora je bil pomirjevalen. Ribnikar je ljudi pomiril, da so se pomaknili nazaj. Policija je potem sama odstopila nazaj Ko pa so zažvenketale sipe, so ljudje predrli kordon in stekli proti kazini. Potem sem Ribnikarja za nekaj časa zgubil izpred oči, pozneje smo se zopet sešli. Cela družba je obstojala iz njega, njegove neveste, dr. Luvrenčiča, njegove sestre in Gilberta Zupančiča. Stali smo pri magistratnem vodnjaku. Ko so zažvenketale šipe od Mahrove hiše, smo šli tjekaj. Nenadno smo zaslišali krik - Poljan. Zagledali smo demonstrante, ki so pobijali pri Huthu. Stali smo blizu Perdana. Potem so pobijali za Mahrovo hišo. Šli smo preko Jubilejnega mostu, blizu Levstikove lekarne smo zopet zaslišali pokanje od Resljeve ceste. Ko smo prišli do Reisnerjeve hiše, je bilo vse mirno; demonstrantje so se že razgubili. Ribnikar, jaz In dr. Lavrenčič smo se poslovili od drugih in hoteli še v gostilno.
Predsednik: Kaj veste o razmerju Ribnikarja z Gobelovo?
Priča: Gobelova je Ribnikarja mistificirala, češ da je vdova. Ko je prišla mistifikacija na Uan in je otrok umrl, sta se ločila.
Milena dr. Žerjavova
izpove, da je bil Ribnikar v večji družbi, v kateri je bila tudi priča, ko so prišli pred Reisner-jevo hišo. Tedaj so bile šipe že pobite; izključeno je, da bi bil Ribnikar pobil šipe
Dr. Ivan Jenko,
zdravnik, je bil v Selenburgovi ulici. Ribnikarjev govor je napravil nanj pomirjevalen vtisk. Šipe so zažvenketale ob koncu govora.
Jan Ružička,
nad,geometer, izpove v zmislu prejšnje priče.
Dr. Lavrenčič, odvetniškj koncipijent, izpove enako kakor Milena dr. Žerjavova in Jan Ružička. Klobuka z »gamsbartom« Ribnikar ni imel.
Franc Remic,
trgovski zastopnik. Natanko je slišal, kako je Ribnikar govoril: »Prosim vas, bodite mirni in dostojni!« Med govorom je bilo občinstvo mirno; tedaj so že pokale šipe na kazini.
Franc Drenik,
lastnik zavarovalne pisarne, 72 let star. Ribnikar je govoril: »Ne naprej, vrnite se, razkropite se!« Po govoru je pritisk odnehal. Rekel sem še: »Dobro je napravil! Ustavil jih je!« Četrt ure po Ribnikarjevem govoru so bile šipe pobite.
i	Leon Franke,
knjigovodja. Iz Ribnikarjevega govora je razločno slišal besedo »mir«, oziroma »mirno«.
.	Viljko Bukovnik,
koncipist. Prve besede Ribnikarjevega govora so bile: »Bodite mirni!« Šipe so začele žvenketati deset minut po Ribnikarjevem govoru. Med govorom je bila množica mirna.
Profesor Reisner
izpove: Ribnikar je miril; natančno se spominjam besedi »mir« in »mirno«.
Albert Feldstein,
knjigovez. Ribnikar je dejal: »Bodite mirni!« še preden Je začel Ribnikar govoriti, so šipe že pokale.
Dr. Franc Zupanc
izpove, da je kazinske šipe pobila množica, ki je predrla kordon v Wolfovi ulici.
Bojko Švagelj,
trgovski sotrudnik. Ribnikar je v govoru pomirjeval; ljudje so se pomirili. Ko je masa prišla pred kazino, so bile šipe že pobite.
Vinko Vizjak,
filozof. Ribnikar je dejal: »Prosim mir, rad bi govoril!« Prej mu je dejal, da hoče ljudi pomiriti.
Jakob Dimnik, ravnatelj na ljudski šoli. Kaj je Ribnikar govoril, ne ve. Vtisk govora se mu je zdel pomirjevalen, ker so se ljudje razhajali.
Janez Dimnik, učitelj, izpove enako, j	Dragotin Mohar,
posestnik in črkostavec. Ribnikar je pomirjevalno vplival. Neki gospod je dejal priči: »Prav dobro je napravil! Njemu se je zahvaliti, da niso predrli kordona.« Ko so šipe pokale na kazini, je bil kordon še cel.
Razprava se prekine ob tri četrt na dve. Nadaljevanje ob 4.
Popoldanska razprava ob 3.
Dr. Karl Triller
obširno opisuje vse dogodke. Shod je imel tendenco gospodarskega boja proti Nemcem, dokler se ne dobi zadoščenje za ptujske dogodke. Z njim smo nameravali zajeziti splošno razburjenost. Na shodu so govorniki povdarjali, naj ne bo demonstracij. Med shodom smo zbrali neka-I tere odličnejše somišljenike, mislim, da je bil med njimi tudi g. Ribnikar, in apelirali smo nanje, naj mire, če bi se pripravljale demonstracije. Obljubili sa nam. Kljub temu so bili veliki izgredi. Sprva sem imel vtisk, da naši gospodje niso storili svoje dolžnosti z ozirom na red. A zagotovilo se mi je nasprotno. Zlasti sem slišal o g .Ribnikarju, da je miril pred kazino.
Dr .Novak: Kako se je vršila ovadba pri deželnem odboru?
Dr .Triller (z močnim razburljivim glasom): Nimam pojma In jaz bi se sramoval te ovadbe.
Ribnikar bridko, glasno in dolgo ihti, da ne more govoriti. Šele Čez nekaj časa se toliko umiri, da vpraša dr. Trillerja, ali ni bil vedno zanesljiv, kadar je dobil inštrukcije za kak shod.
Dr. Triller: Ribnikar je vedno izpolnil svojo 'dolžnost.
Terezija Feldstein,
soproga knjigoveza. Slišala je natančno Ribnikarja: »Prosim Vas, pomirite se, bodite mirni!« Ljudje so bili potem mirni in so krenili nazaj proti pošti. Po Ribnikarjevem govoru so žvenketale šipe pri kazini.
Dr. Miljutin Zarnik,
mag. svetnik. Šipe so žvenketale, še preden je bil kordon v Selenburgovi ulici predrt. Ribnikar je govoril, ko le bilo pri kazini že vse razbito. Ko sem slišal očitek, da je Ribnikar shuj-skal z govorom ljudi k pobijanju šip, sem takoj rekel: To ni res! O tem sem tako trdno uver-jen, da bi lahko povedal tudi na sodni dan. Zategadelj sem se sam ponudil za pričo.
Dr. Neuperger (vznemirjen): To je skoro neverjetno, kar ste povedali!
Priča: To je faktum, pa je če je Vam všeč ali ne!
Prebere se ovadba deželnega odbora proti ^Adolfu Ribnikarju. Ovadba priporoča, da se Ribnikar pridrži v zaporu, češ da bi utegnil vplivati na priče. Izmed priloženih aktov ovadbe
deželnega odbora je biia s strojem pisana anonimna izpoved nekega »opazovalca«, baje dr. Pegana.
Prebere se še akt o obsojenih demonstrantih in neki akt od deželne vlade.
S tem je bilo dokazovanje ob 5. končano in besedo povzame državni pravdnik
dr. Neuperger:
Navidezno se je posrečilo ovreči obtožnico z zadnjimi pričami.
V	resnici pa so jo le potrdile. Zlasti velja to za dr. Zarnika, proti kateremu bomo napravili poizvedbe, da uvedemo proti njemu kazensko postopanje na podlagi § 199a zaradi hudodelstva krive prisege. Izpoved dr. Zarnika se mi zdi naravnost neresnična. Zdaj pa preidem k stvari sami. S posebno vnemo je hotel gospod zagovornik uničiti verodostojnost priče Pust.
Državni pravdnik obsežno pledira za verodostojnost priče Pust. Stražnika Pust in Kurent sta obadva krivo pričala. Opisuje dogodke pred kazino v zmislu obtožnice. Hudo je očrnil stražnika Ažmana in tudi o celi vrsti drugih stražnikov je vse prej kakor blago govoril. Na mestno stražo se je vplivalo. Bivši župan Ivan Hribar je policijskemu svetniku Lavterju naravnost zapovedal, da mora z Ribnikarjem milo ravnati. Stražnika Pusta je pekla vest zaradi izpovedi 1. 1908, zato je zdaj povedal resnico; njemu gre popolna vera. Z vso zgovornostjo je skušal oslabiti izpovedbo dr. Trillerja. O tintniku, ki je priletel pri Kozlerju na tla, pravi, da ga je vrgel kvišku eden izmed voditeljev, ker je hotel shuj-skati množico. Preide k razbremenjevalmm pričam. O dr. Žerjavu ne mara govoriti mnogo, ker je o njem že splošno dovolj znanega. Bivši župan Hribar je dejal, kar je storil dr. Žerjav v Zvezi slovenskih zadrug, je zločin in hudodelstvo. Z obtožencem je bil prijatelj in ustanovitelj tistih mladinov, katerim se očitajo septem-berski dogodki. Zato ta priča nima pravice zahtevati, da ji sploh verjamemo. Nekatere izmed njih ne vedo nič povedati kakor o splošnem vtisku; na te priče ne moremo nič dati. Nekatere priče pa so govorile posebno razbremenilno. Bilo pa je v neposredni bližini tako žvižganje m ropotanje, da uiti bližnje priče niso veliko slišale, kako bi potem oddaljenejše? In čudno je, da so slišale nekatere razbremenilne priče samo ugodno za Ribnikarja. Razbremenilne priče so se zapletle v protislovja. Govoril je tudi o profesorju Reisnerju, kakor da bi bil utegnil imeti kaj opraviti z demonstracijami; razentega je Reisner intimen prijatelj Ribnikarjev. Ribnikarja se jc lotila psihoza mas in kriknil je: Naprej! Njegov nastop v sredini množice je položaj pohujšal. Zategadelj ne more obveljati zagovor, da bi se utegnilo tudi brez njega to zgoditi. Filozof Vizjak je hote ali nehote izpovedal popolno resnico. Gospod dr. Zupanc je mlad človek in tudi prijatelj Ribnikarjev; ne morem reči. da se je zlagal...
Dr. Zupanc (skrajno razburjen iz občinstva): Gospod doktor, dajte se brzdati! Svoje časti si ne dam kratiti od nikogar, tudi od Vas ne!
Dr. Neuperger (uplaSen): Laži ne morem očitati in je tudi nisem .
Predsednik: Zapomnite si to, gospod doktor Zupanc! Ampak tu ne morete nastopati. (Proti drž. pravdniku obrnjen): To je grdo! (Razburjenje med poslušalci.)
Dr. Neuperger: Saj nisem dolžil. — V teku govora se je skušal dr. Neuperger ponovno opravičiti zaradi tega slučaja in nazadnje je kratko menil, da se ne da nahruliti, češ da ima pravico do presojanja izpovedb. Medtem ko je preje dr. Neuperger živahno in vneto plediral, je bil videti po nastopu z dr. Zupancem vidno uplašen in je napravil vtisk precejšnje klavrno-sti. Slednjič je predlagal obsodbo obtoženca v zmislu obtožnice.
Državni pravdnik je govoril eno uro in tri četrt. Po njegovem govoru je odredil predsed-sednik petminutni odmor.
Po preteku odmora govori zagovornik
dr. Novak:
Ribnikar je govoril kritični dan v Selenburgovi ulici. Ne bom popolnoma sledil državnemu pravdniku, ki je posamično seciral sleherno pričo. Ni vzroka dr. Trillerju odrekati verodostojnosti zategadelj, ker je Ribnikar z njim znan. Kar je storM Ribnikar v Selenburgovi ulici, je storil pod vtiskom svoje dolžnosti, da mora paziti na red in gledatf, da se kaj ne zgodi. Ne maram se dotakniti ovadbe deželnega odbora v zmislu, kakor da bi hotel govoriti skozi okno. Zde pa se mi viri te ovadbe motni. »Slovenec« je neprenehoma očital Ribnikarju aranžerstvo demonstracij; da pa časopisje sugestivno vpliva na občinstvo, je dokazana stvar, torej je »Slovenec« vplival tudi na izjave prič. Dotakniti se hočem priče Ivana Pusta. Zakaj ni postavilo državno pravdništvo Ivana Pusta v preiskavo zaradi hudodelstva krive prisege? Ne morem se ubraniti vtiska, da zategadelj ne, ker si ga je hotelo državno pravdništvo prihraniti za Ribnikarjevo afero. Ivan Pust je v tako veliki meri dostopen zunanjim vplivom, da nikakor ne moremo zidati nanj kakor na trdno skalo.
Zagovornik obširno govori _ proti verodostojnosti stražnika Ivana Pusta in za verodostojnost stražnika Kurenta ter nadaljuje: Kordon bi se gotovo ne bil predrl, če bi ne bilo napačno policijsko vodstvo; seveda se ne more vsega vedeti naprej. Ribnikarjev govoi ni imel hujskajočega vpliva, kar potrdi cela vrsta prič. Gospod državni pravdnik ni storil svoje dolžnosti, ker ni omenil razbremenilnih razlogov, dasi ima pravico navajati obteževelne okoliščine. Zaključek Ribnikarjevega govora je bil namen pomiriti ljudi in to je tudi dosegel, kar pove cela vrsta prič. Ribnikar je tudi govoril obrnjen proti pošti.. Morda pa je kdo, ki ni slišal vsega govora, videl v Ribnikarjevem govoru hujskajoč nastop, ampak kako redki so tisti, ki so imeli hujskajoč vtisk od govora, in to celo pri tej animoznosti, ki se je gojila od gotove strani proti Ribnikarju v javnosti. Veliko število prič pa je potrdilo, da je Ribnikar rabil besede, s katerimi je miril. Verjetno je, da so si
posamezniki razložili govor napačno, zlusii ob ] toliki množici nenadno se vrstečih dogodkov.Tri četrtine prič pa je izpovedalo pomirjevalni vtisk govora. Možno je, da so gotove priče pod vtiskom klerikalnega nasprotstva izpovedale proti Ribnikarju. Krivično se mi zdi, nastopati proti dr. Žerjavu kot priči vsled njegove preiskave. Prav tako moram zavračati napad na dr. Zarnika, ki pač ne bo tako lahkomiselno silil sebe m svojo družino v nesrečo. Dr. Zarnik in doktor Zupanc se vjemata v izpovedbi, obžalujem, da se ni zaslišal še dr. Hacin, ki bi izpovedal prav tako. Iz poštene dr. Trillerjeve izjave o steklenici črnila pri Nagyjevi hiši kuje g. državni pravdnik kapital še za steklenico v Šelenbur-govi ulici. Moje_ iskreno prepričanje je, da bi se godila Ribnikarju vehementna krivica, če bi se obsodil. Ne prisojajte Ribnikarju blaznega ko-raKa, da bi pognal ljudstvo v hudodelstvo. (Rib-kar^a!^* F,ros‘rn< oprostite gospoda Ribni-
Govor je trajal pet četrtink ure.
Dr. Neuperger
se pere zaradi očitka, zakaj niso postavili stražnika Pusta na zatožno klop. Zagovarja obtožnico. Pravi, da je vplivala na obtoženca psihologija mas.
Ob pol 9. je šel senat v posvetovalnico in se vrnil čez četrt ure s sporočilom, da se sodba razglasi jutri, v soboto, ob tri četrt na devet.
Ker ni imel državni pravdnik prav nič proti temu, so Ribnikarja izpustili začasno na svobodo do razglasitve sodbe, ko se odloči njegova nadaljna usoda.
Pred justično palačo je bila precejšnja množica ljudi, ki je nestrpno pričakovala sodbe. Pa tudi precej varnostnih organov je bilo opaziti. Med ljudstvom je prevladovalo mnenje, da bo Adolf Ribnikar oproščen.
Ljubljana in Kranjsko.
Pozor! Prosimo še enkrat vse tiste naročnike, ki sicer radi sprejemajo list, a so z naročnino zaostali, da jo najkasneje do 10. t. m. nakažejo, ker bomo list brezpogojno ustavili vsem* ki do tega dne ne pošljejo naročnine. Naročnina se plačuje naprej in ne nazaj.
— Državni pravdnik ne zaupa policiji. Na popoldanski četrtkovi razpravi se je zgodilo veliko pohujšanje. Ko sta se namreč dva stražnika ponudila, da gresta na centralno stražnico po stražnika Pavlinca, ki bi imel biti nenadno zaslišan v zelo važni zadevi. Ampak gospod državni pravdnik dr. Neuperger je vzdrhtel in se hudo vznemiril. »Ne, ne«, je kriknil, »izmed stražnikov ne poide nihče ponj!« Njega kretnje m opazke so izražale veliko bojazen, da se gospod državi pravdnik hudo boji, da bi kateri izmed stražnikov utegnil vplivati na Pavlinca, naj izpove v gotovem zmislu. To nepričakovano pohujšanje je zbudilo med poslušalci mnogo veselosti. Ampak kdo bo dal zadoščenje mestni policiji, zadeti v najobčutljivejše mesto, užaljeni v najvišjem dostojanstvu?
— Na naslov pisarniškega ravnatelja v ju-stlčni palači. Ko sta prišla v četrtek dopoldne dva člana našega uredništva k Ribnikarjevi razpravi, ju je od sile oblastno sprejel zajeten slu-£a. Z obrazom, kakor da bi bil prvi činovnik v justični palači, je pogledal njuni izkaznici, nato pa je mogočno izjavil, da sme samo en član poročati. Ko je dejal član našega uredništva, da je to nedopustna odredba, Je začel pridigovati: »Ta list ima dva poročevalca, ta ima dva, oni ima dva. ne bo prostora itd. Naš ured. je zavrnil da ima naš list tembolj pravico do dveh poročevalcev, če imajo že trije drugi po dva; če bi ne bilo prostora v poročevalski klopi, bo pa eden sedel na navadnem sedežu. Prišel je tildi sam gospod pisarniški ravnatelj, ki pa mu prav tako ni hotelo biti jasno, kako neumestna je taka odredba in smešna. Šele ko so mu tudi drugi poročevalci dopovedovali, da je ta razprava zelo zanimiva stvai in da morajo biti vsi listi zadostno zastopam, se mu je zasvetilo v glavi in se je udal. I ovemo enkrat za vselej pisarniškemu ravnateljstvu, da si kar najodločneje prepovedujemo, da nam bi sluga ali pa ravnatelj predpisoval, koliko poročevalcev sme poslati naš list. In slednjič polagamo ravnateljstvu na srce, naj da podrejenemu osobju potrebna navodila da bo s strankami vljudneje občevalo kakor se je to zgodilo v tem slučaju!
— Javen železničarski shod bo v torek dne 9. t. m. ob pol 8. zvečer v gostilni »pri Anžoku« v Spodnji^ biški. Dnevni red* Personalna komisija. državni proračun in zahteve železničarjev. Poročevalec: Član personalne komisije sodr. Josip Petrič. Sodrugi! Dnevni red je z ozirom na bližajočo se volitev v personalno komisijo, kakor z ozirom na pravkar sklenjeni državni proračun v avstrijski poslanski zbornici velevažen. Treba pa bo začrtati tudi pot 'ki jo bodo morali hoditi avstrijski železničarji' da dosežejo tiste cilje, po katerih streme in za katere je padlo že nešteto žrtev. Nihče naj torej ne ostane doma, temveč pridite vsi do zadnjega na^shod. V edinosti je moč!
Jutri, nedelja, 7. julija Izlet pevske podružnice »Vzajemnosti« k Dolničarju v Šmartnem ob Savi. Petje, razne igre, ples, godba. Glavno zbirališče ob pol 3. popoldne v Selenburgovi ulici 6.
— Idrija. Pri Grudnu—Zagodi se vrši v nedeljo 7. julija vrtna veselica. Koncert, burke s petjem v dveh dejanjih »Dva Pavla«, godba, ples in več drugih zanimivosti. Vstopnina 40 vinarjev za osebo. Začetek ob 4. popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši veselica pir-liodnjo nedeljo dne 14. julija. K mnogobrojni udeležbi vabi pevsko društvo »Svoboda« v Idriji.
— III. shod jugoslovanskih naprednih učiteljskih abiturljentov in abiturijentk. V dobi naj-strastnejše gonje obnorelega klerikalizma je učiteljstvo v naši deželi najbolj izpostavljeno brutalnemu preganjanju in je deležno najbed-nejšega življenja. Zato je tembolj pozdravljati, da dotekajo v tej dobi podlih persekucij in nemoralnega pritiska protiklerikalnemu učitelj-
stvu sveže, mlade moči, ki jih klerikalna straho-' vlada ni oplašila. Dne 16. t. m. se zbero v veliki dvorani »Mestnega doma« napredni učiteljski abiturijenti in abiturijentke iz vseh jugoslovanskih pokrajin, da pokažejo, kako so se pripravili za svoj bodoči poklic. Pozdravljamo mlade bojevnike in opozarjamo javnost na njih zborovanje. Natančen program zborovanja objavimo pravočasno.
— Slavni poštni upravi! Na mnogih poštnih nabiralnikih soštevilke. oznanjajoče čas pobiranja pisem, že popolnoma obledele in jih ta-korekoč ni. Da je to za občinstvo jako neprijetno, nam ni treba mnogo dopovedovati. Zato upamo, da napravi slavna poštna uprava temu nedostatku nemudoma konec in da napravi razločne številke.
— Potres v Mokronogu. Dne 3. julija zvečer ob osmih 25 minut Je bil v Mokronogu potres. Sunek je bil tako močan, da je v mnogih stanovanjih odpadel omet.
— Izredna najdba. Včeraj zjutraj je našel mitniški paznik v kolizejski jami človeško lobanjo.
— V mestni klavnici so zaklali od 16. do 23. pr. meseca 63 volov, 5 bikov, 3 krave, 127 prašičev, 180 telet, 21 koštrunov, 9 kozličev. Vpeljali so 250 kg mesa, 1 zaklano goved, 2 zaklana prašiča, 13 zaklanih telet.
— Dezerterjeva usoda. Dne 5. oktobra 1910 je od 17. pešpolka iz Celovca pobegnil leta 1887. v Solnogradu rojeni ter na Dobrovo pri Ljubljani pristojni titulami računski narednik Viktor Mravlje in poneveril nekaj vojaškega denarja.
V	Celovcu se je oblekel v civilno obleko ter pobegnil v Italijo. Najprvo je bil v Vidmu, nato Je šel v Genovo, od koder se je odpeljal na Holandsko. Ker je bil že prej matroz. Je vstopil V Roterdamu na neki parnik v službo. Pri tem je prišel v vse večje luke Severne Amerike, Avstralije, Angleške itd. Pred enim letom je vstopil v služb ona norveški parnik »Ingstadt«. Na tem je bil težko telesno poškodovan in bil v Londonu oddan v bolnišnico, kjer je bil 12 tednov. Med tem časom je po avstroogrskem konzulatu tekla s plovno družbo tožba za povrnitev stroškov, ki Je slednjič zanj iztekla dobro in mu je družba kot pokvarjencu morala izplačati 600 kron. Poleg tega pa so avstroogrski državljani nabrali zanj 53 funtov šterlingov, katere je dobil pri avstroogrskem konzulatu v Londonu. Tudi Člani parnika »Ingstadt« so zanj nabrali pet funtov. Neka nemška dama mu Je dala za vrnitev v domovino 50 mark. Ko je zapustil bolnišnico, se je odpeljal s parnikom v 1 rst, od tu pa v svojo domovino, občino - Dobravo. Koncem minolega meseca mu je poslalo trgovsko ministrstvo 1294 K 66 vin., ki jih je dobilo zanj kot darilo in odškodnino za poškodbo. Nato je vzel pri županstvu na Dobrovi delavsko knjižico, ter odšel v Ljubljano, kjer se je seznanil z nekima ženskama. V torek Ju je Šel iskat v Moste ter se z njima odpeljal v Dravlje. Pozna zvečer so se odpeljali z izvoščekom nazaj in se ustavili v ne ki gostilni v Kolodvorski ulici, kjer so se zenske vpisale za sestri Frančiško in Marijo Cerar, Mravlje pa za mornarja Viktorja Pesorta iz Ljubljane in baš ta slučaj je hotel, da ga je zadela usoda. Ko jc policija drugi dan vse tri aretirala, se je zadeva popolnoma razvozljala in dognalo se je, da je prva ženska Frančiška Je-rovškova iz Peč pri Kamniku, ki ima za mesto prepovedan povratek, druga pa slaboglasna Marija Krevsova. Pri Mravljetu, ki je vse priznal, so našli še 1097 K 38 vin. denarja ter ga izročili garnizijskemu, ženski pa okrajnemu sodišču.
Koncert Slovenske filharmonije« bo danes pod vodstvom g. kapelnika Teplega, na vrtu hotela »Zlata kaplja« (posestnik L. Tratnik), sv. Petra cesta št. 27. — Začetek ob 8. zvečer. — Vstopnina 40 vin.
—Državna laterlja. Glavni dobitek v znesku 200.000 K je zadela št. 59.452, drugi dobitek 50.000 K štev. 126.523, tretji dobitek 30.000 K štev. 324.418, četrti dobitek 20.000 K 423.577, peti dobitek štev. 424.625.
—	Izgubljeno in najdeno. Posestnica g. Frančiška Trnetova je izgubila črno usnjato denarnico, v kateri je imela 220 K. - Ga. Fianči-ška Mulharjeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Gdč. Marija Gržinova je našla zlato zapestnico.
 Elektroradiograi »Ideal«. Spored za soboto 6., nedeljo 7. in pondeljek 8. t. m.. 1. Plavljenje lesa. (Zanimiva naravna slika.) 2. Komisarjeva žepna ura. (Humoristično.) 3. Pusti otok. (Amerikanska drama.) 4. Pozabljeni hišni ključ. (Komični prizor.) 5. Dirka v Freudenau. (Športna slika.) 6. Skrivnost zenske. (Lukrecija Borgia Žaloigra v dveh dejanjih v barvah; igrajo italijanski igralci prve vrste. Samo zvečer.) 7. O, te ženske! (Komično.)
Nova zvijača trboveljske pre-mogokopne družbe.
Trboveljska premogokopna družba se vedno kaže v javnosti, kako ji leži delavstvo pri srcu. Polna usta imajo njeni zaistopniki dobrot, kadar se pripravlja ta gospoda na novo lumparijo. Kdor ima več let opiaviti s to gospodo si je takoj na jasnem, da hočejo z vsako navidezno dobroto oplaziti delavstvo. Najnovejši dokaz-
18. minulega meseca so naznanili v čakalnicah. nabili lepake v raznih okrajih, da bodo v njihovih rudniških prodajalnah, ki nosijo ime delavsko konsumno društvo, v resnici pa odločuje v njem sam ravnatelj in njegovi pajdaši, da bodo prodajali živila po lastni ceni. Začeli so res prodajati moko. slanino, mast, o krompirju nekaj govorijo in še v raznih drugih živilih, ki pa jih nimajo v prodajalni. Ogle^ dali smo si te cene natančno. Moko prodajajo št 0 36 vinarjev, št. 2 35 vinarjev, št. 4 34 vinarjev. mast K 1.80. slanino K 1.70. sladkor K 1.04. Občno konsumno diruštvo prodaja št. 0 38 vinarjev, št. 2 36 vin., št. z 34 viiL, slanino K 1.80. mast K 2,— sladkor 1 K.
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd.	Kranjska betonska tvornlca Tribuč & Komp., 1 Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev 290.	.jubljana	Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd.
Da čitatelj lahko uvidi, kakšno dobroto hudi rudniški konsum delavcem, navajamo sledeče številke. Ce^ delavec kupi v rudniškem konzumu ali v občnem konzumnem društvu, je razlika sledeča:
flRudn‘!ki .konzum: 10 kg pšenične moke st. 0 po 36 vin. K 3.60. 10 kg pšenične moke j po 35 vin. K 3.50, 10 kg pšenične moke v z J0, ^ v*n’ ^ 3.40 4 kg slanine po 1.70 K 6.80 1 kg masti K 1.80. 5 kg sladkorja po K 1.04 K 5.20. skupaj K 24.30.
,v Občno konzumno društvo:	10	kg pše-
nične moke št. 0 po 38 vin. K 3.80. 10 kg pšenične moke št. 2 po 36 vin. K 3.60, 10 kg pšenične moke št. 3 po 34 vin. K 3.40. 4 kg slanine po K 1.80 K 7.20. 1 kg masti po K 2.— j) *.— 5 kg sladkorja po K 1.— K 5.—, skupaj K. 25.—.
r Občno konzumno društvo da šestodstotno dividendo K 1.50. skupaj K 23.50.
Torej kdor kupi navedeno množino, rabi rudniškem konzumu 80 vin. več, kakor ga stane v občnem konzumnem društvu. Vse Potrebščine, ki niso navedene, pa so v rudmškein konzumu dražje kakor v občnem Konz. društvu, celo dražje, kakor pri najmanjših trgovcih.
Vprašanje je, zakaj jc trboveljska družba nastavila te cene in vabila vse tiste, ki ne ku-Puiejo v rudniškem konzumu. Dne 5 junija je »»cioniran zakon, k stopi v veljavo po teku štirih mesecev, toraj 5. oktobra. Po za-litevi tega zakona se uvede štirinajstdnevno izplačevanje mezde pri rudnikih. Zakon natanko določa, kaj se sme delavcem od plače odtegnili in sicer:	prispevke za bolniško in
starostno zavarovanje, prispevek za rudarsko zadrugo, streljivo, dohodninski davek in rii-česar drugega: torej se tudi za življenske po-
d.aiejo rudniski podjetniki iz svojih skladišč in konzumov ne bo smelo odtegovati. Zakon pa ima seveda to napako da dovoljuje tudi za druge stvari odtegovanje.'ako se to odtegovanje sprejme v službeni red katerega je sestaviti v zmislu § 200 rudniškega zakona. Tukaj bi prišla v poštev skladišča in konzumi trboveljske družbe, zato pa gospoda nastavlja hinavske limanice; ker bo treba kjnalu sestaviti na podlagi novega zakona za Plačilno razmerje nov službeni red. bi" ob tej Pnliki radi utihotapiji v službeni red določbo, ,« 1)1 l11? dovoljevala odtegovati tudi za nji-nova skladišča m kouzume. še nadalje.
onrr/nritr?0 !”' r'[,tehno' da rudarje pravočasno »dobroto«	nakano, ki tiči za to najnovejšo
So	z	'»akliu v čakalnici občin Hrastnik,	? J’a sc god' ludi v Trbovljah
te besorlp h* 1 Za ondo^ne rudarje veljajo dele?atif'	nc c!ado 0SlePariti: p.osebno
lieni Ha	zac,ruge	naj	bodo	priprav-
netn‘	ne 01Jellarii° Pri sestavi službe-
leda- _________________________ M.	Čobal.
Ni ga nikakršnega dela
H Pr* katerem bi se rie utegnili raniti. Tudi čisto ne-H znatne rane, če jih nc zakrijemo, postanejo lahko vsled
■ nesnage hudo in teiko ozdravljive ter imajo za posle-B dico hude bolečine. Nujno potrebno je torej, da vsako
■ tnd! najmanjšo rano obvežemo z antiseptično obvezo. | ^e nad 50 let priznano obvezilno domače zdravilo, an-
■ “septično, Madeže, bolečine lajšajoče, prisad odvračajoče in zdravljenje pospešujoče izvlečno mazilo je prav X°	'ddoma^^ mazilo iz lekarne B. Frag-
kam t a£‘ 203 III. Pušica po 70 h se dobiva po vseh le-
Velr VVe r je stro£° paZiti na ime Preparata iu izdelo-a: ‘Mer se ga ne dobi, naj se naroči naravnost pri z-_ delovalcu proti vposlatvi K 3-16 za 4 pušice franko
štajersko.
V	nTrb°^lie* y Soboto’ tm- bo ob 6. zvečer Povi&fem Vehk rudarski zaradi izredni	lm	vprašanjem	se bo bavil
tielin h °Vl bratovske skladnice v neti .,r7? dn® 7- t- m- Poročevalec sodr. Sitter. Ru-
W ’ de.lavci In delavke, kakor tudi rudarske zene, vsi na shod!
,! Pevsko vajo ima pevski odsek »Vzajemnosti« v I rbovljah v nedeljo 7. t. m. ob 3. popoldne. Sodrugi pevci! Vaša dolžnost je, da polnoštevilno prihitite na pevsko vajo; študirajo se
ležba ’ Zarad't6ga ie potrebna ^Polna ude-
razn?mSx,l{k’ 2e do!go časa sni° sHšali čivkati 50 Postalo.- - a	msmo mogli vjeti. Ti ptički
na iiniani C?r/j	? bolj Predrzni in so prihiteli
gostilni(v-,C"‘ en,° 'n umevno je, da se nekateri gostilnn AJl.-na,tlhem jeze čez našo zadružno ima vinnirv- •”g0's,?a’ P° imenu Skobe, ki kar v zlit i vnHf>PVnei a U1's^a’ da društvo 8roza. Končno je mor^i ^b»v,Ja,a & da je bilo da ie govorila neresnfco’ iS°d?nS'^ obrekovala društvo. Pri te DrilSff?r ]C vedala, da jo je pravzaprav k 3° Udl ,zpo' žena rudarja Antona Klenovšekn T ^ zapeliala da malo preveč govori, bo nfoI.T,1 a’ ki ra' govorila neresnico, drugače se bo S1, da ie zagovarjati pred sodnijo. Sploh veliko ™°rala
eeRSiPrlf*>**“ čez naše koSSuSSJS b.?: gostilno. Skobejeva bi morala pač hvaležna
ni i.SiZ'društvu {zakaj> t0 že ona ve). Dokler ljudic	0	zadfužne gostilne so se razni
Postali ?.enova^ socialiste iz kupčij, nagibov, vili bstn Pa takoj nasProtniki. kosmoustano-razvirli^°-Pr?da^a*no 10 gostilno. Rudarji lahko SVehiifllri n ega kakšne nasprotnike imajo. VsakeS m VS.em ('lanon? konz- društva, da naj styu kri !^e.lV x7 ‘ ca nr i fn e j ° in naznanijo vod-*avežp iiZ'-> iz. a’ ‘i se vsem tem hinavcem nJu konl	se *10.^e Prepričati o delova-
k-’ drustva-,ta naj Pfide v društveno pi-^«Jer so vse knjige na vpogled
Pregani?^08 prl Ceiiu* Ce!iski lovec Pitajiic Ja Po polju namesto divjačine domače
živali. Pred šestimi tedni je ustrelil v vinogradu tik ob cesti mačka; ni se pa toliko potrudil. da bi bil ubito žival zagrebel. Mrhovina razširja vsenaokolo tak neznanski smrad, da se ljudje izogibljejo kraja v velikem kolobarju. Spodobnost in obzirnost do drugih ljudi bi zahtevali od moža, da žival, ki jo pokonča, vsaj zagrebe!
Goriško.
—	Podgora. Vaje delavskega pevskega zbora se začno v torek 9. t. m. in bodo potem vsak torek in četrtek ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih. Sodrugom pevcem priporočamo, naj se udeležujejo vaj točno in zanesljivo.
Intimna razstava je otvorjena od 1. t. m. v (iorici, v I. nadstropju hiše št. 8, ulica Treh kraljev. Razstavljeno je 70 slik in risb: zastopani so umetniki in umetnice gg. A. Bucik, I. Cirohar, P. Gustinčič, Gvaik, Langr, H. Smrekar, A. San-tel, I. bantel, S. Šantel in Tratnik. Rastava je otv. do 15. t. m. in sicer od 10. do pol 1. vsak dan. Vstopnina je za dijake in delavce po 20 v, za ostalo občinstvo po 40 v.
1,000.000 vinarjev
::	za	tiskovni	sklad	„Zarje“	::
 	31.	izkaz:	_______
Vesela družba v gostilni .Zelena Trata' 100 vin., v skladišču v Rakeku po sodrugu J. Novaku 400 vin., J. Koncilja 10 vin., neimenovan 10 vin., neimenovan 10 vin., Je-žovnik 60 vin., Turk 40 vin., vsled pomote v prejšnem izkazu zaostalo, v hotelu .Južni kolodvor' po sodrugu Turku: Jaka 10 vin., Mave 20 vin., Pavlič 40 vin., Škrbine 20 vin., Goli 20 vin., F. Valenčič 40 vin., Sabržnik 40 vin., Orosek 10 vin., Ramšak 20 vin., Turk 26 vin., Gregorič 40 vin., Brus 20 vin., Osterman 20 vin., vesela družba v restavraciji .pri Levu': Fr. Pavčič, zato ker je čez metlo skakal 100 v., Fr. Košir 10 vin., Jože Krakovčan 20 vin., Ivančič kolofohtar 50 vin., Bodlak, ker je moral jet spat 100 vin, Polonšek, ker ni kadil vržinkc 20 vin., 1. Gale mesto pive 20 vin., Hribernik mesto vržinke 11 vin., Šramel, ker nima žene 20 vin., Pernat, ker nima žene 20 vin., Rajmund 20 vin., Ione Bovčan 9 vin., E. Kržišnik ker je bil zadržan na veselico v .N. D.* 100 vin., v nabiralniku Petrič, Ljubljana
vIn-> S., ker ga jc ,fice“ razdražil 40 vin.
Skupaj 147195 + 2151 = 149346 vin.
hr^Jifnirn-2-3 ?li.1ion*ki sklad sprejema, vlaga v »Delavsko hranilnico in izkazuje v „/srji“ sodrug Viktor Zorc, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6 II. nadstropje.
Yestnik organizacij.
Šolsko-poljar.ska podružnica »Vzajemnosti« ima v nedeljo 7. t. m. ob pol 10. dopoldne v gostilni g. Bončarja na Poljanski cesti št. 19 reden mesečni sestanek. Člani so vabljeni na polnoštevilno udeležbo.
Državni zbor.
Dunaj, 5. julija.
Nocoj ob pol 10. je državni zbor zaključil svoje zasedarije in predsednik Sylvester je naznanil, da določi prihodnjo sejo sporazumno z načelniki klubov. V svojem zaključnem govoru je požgal zbornici precej kadila, češ da je opravila veliko in koristno delo za državo in za prebivaIs{vo. Država, ki je v sedanjih razme-rah vse kaj druzega, kakor prebivalstvo, je res lahko zadovoljna, zlasti oborožena država kateri je prineslo to zasedanje kraljevska darila Druga pa je s prebivalstvom. Še danes je večina zbornice storila naravnost ljudstva sovražen korak; včeraj je bilo na predlog dr. Adlerja sklenjeno, da ima priti zakon o nalezljivimi boleznih danes kot druga točka ne dnevtfi red; danes je večina ovrgla včerajšnji sklep in zaključila, da jma biti ta zakon zadnja točka. Ker pa so hoteli gospodje danes za vsako ceno na počitnice, je ta sklep pomenil, da se zakon ne reši v sedanjem zasedanju. S pravim nanorom so socialisti komaj dosegli, da se je danes podalo vsaj poročilo o tem zakonu, s čimer je zajamčeno vsaj to, da pride v jeseni kot prva točka na dnevni red.
Prvi predmet današnje seje je bila prodaja nekaterih poslopij, ki so last države. Te kupčije so deloma zelo dvomljive in v debati je bila slišati jako ostra kritika. Predloga je bila sprejeta, socialisti so glasovali proti onim prodajam, o katerih so opravičenj največji pomisleki.
Poljak Stapinski predlaga, da se izpremeni dnevni red tako, da se postavi
zakon o nalezljivih boleznih kot zadnja točka. Za ta namen so že prej velike meščanske stranke razvijale stastrio agitacijo.	j
Dr. Adler
kot načelnik zdravstvenega odseka protestira proti predlogu, ki ima le prikriti namen, da se zopet zavleče ta važna stvar. Govornik svari zbornico pred odgovornostjo za nevarnost, ki lahko nastane, če se zadeva, s katero se bavita poslanska in gosposka zbornica že štiri leta, zopet odgodi. Vse stranke že natančno poznajo zakon, ki je tem važnejši, ker se je za jesen zopet bati kakšnih epidemij, ne ve se pa, kakšen bo v jeseni položaj v državnem zboru! mornec50V0ri-’, da bo zakon obremenil občine, Zbornica^-1,tej trditvi odločno ugovarjati.
^s^svtSedotSa VaŽ,10Sti I3redmeta in
skegaCp?edmetSnSV*aic] ™ J3redIog Stapin-
nn dnevnf,Sl M ‘Ja t0rej kot zadnJa točka <hr sklene d n naJno zahtevo se potem ven-
nf nnrH rVfS w Se>f ne Sllle zakMučiti, dokler ne poda 1 eferent zdravstvenega odseka svojega poročila o zakonu.
Nato se sprejme poročilo železniškega odseka o saniranju
tovornega prometa na državnih železnicah.
Za tem slede poiočila legitimacijskega odseka o
volitvi 38 poslancev.
Poročevalec se odpoveduje besedi.
Kot poročevalec manjšine predlaga Winarsky (soc.), da se razveljavi pet mandatov, o katerih je dokazano, da je bilo pri volitvah največje sleparstvo iu vplivanje od strani oblasti. Legitimacijski odsek ni niti preiskal teh zadev, kakor bi bilo potrebno. Ce se pri kakšni volitvi zgode zločini, pa poslanci vendar odobre tako volitev, tedaj se izrekajo solidarne z zločini in se sami omadežujejo. Proti lahkomiselnemu in površnemu razpravljanju takih zadev se mora protestirati, zakaj drugače je ugled zbornice v javnosti nujno oškodovan. Legitimacijski odsek je dokazal, da je nesposoben za tako delo. Zato je potrebno, da se ustanovi
neodvisno voSilno sodišče.
Govornik razpravlja natančneje o dogodkih pri volitvah poslancev Kindermanna, Ober-leithnerja, Gruške, FreiBlerja. Če odsek ni izpolnil svoje dolžnosti, jo mora izpolniti zbornica, da varuje svoj ugled.
Bretter se bavi z
volilnim sleparstvom na Gališkeni.
Župan Štern v Buczaczu naj bi otvoril visoko šolo za volilne sleparije. Pri rijem se bodo lahko učenci z vsega sveta naučili, kako se uspešno goljufa pri volitvah.
Daszynski (polj. soc.) navaja posameznosti o nekaterih galiških volitvah. V nekem volilnem lokalu, v katerem je bilo šestdeset svetilk, so prižgali eno samo svečo, ko so sc šteli glasovi, zato da jc komisija lahko v temi bolje sleparila. V nekem drugem kraju so proglasili volilca za mrtvega, da so mu mogli vzeti volilno pravico. Neki član komisije se mu je potem približal, pa ga je vprašal: »Ljubi prijatelj, ali je pekel, ali ga ni? Saj ste že davno mrtvi, torej morate vedeti.« ... Daszynszki navaja dolgo vrsto sleparskih dogodkov iz galiških volitev in pravi, da ni legitimacijski odsek ničesar ukrenil proti temu. Govornik se pridružuje predlogu, da se ustanovi volilno sodišče.
Grigorovici (rum. soc.) se bavi poglavitno z izvolitvijo poslanca Gruške in pokaztije letak, v katerem pozivajo krščanski socialci volilce v
—	židovskem jeziku, z židovskimi črkami, da naj glasujejo za Gruška. Agitatorje so zapirali brez razloga. Govorniku ne gre za to, če je bil izvoljen Gruška ali kdo drugi, ampak le zato, da se odpravi sleparstvo.
Seitz (nem. soc.) pravi; Socialisti se ne boje za svoje mandate, ali to se ne more trpeti, da protežirajo državne oblasti volilne sleparije in da zlorabljajo občine svojo uradno oblast v prid posameznim strankam. Vlada, ki se drzne še enkrat izvesti take volitve, kakršne so bile zadnje, bo dobila od socialistov tak odgovor, da jo bo za vse čase minulo veselje do takih metod.
Večina sprejme vse predloge legitimacijskega odseka, to se pravi, odobri vse volitve!
Na predlog imunitetnega odseka se sklene
izročitev 8 poslancev
na zahtevo sodišč. V treh slučajih se odklanja izr^čHev.
Predlogi odseka za elementarne nezgode se sprejmejo po kratki debati.
Poročevalec zdravstvenega odseka doktor Michl poroča o zakonu proti nalezljivim boleznim. IJo njegovem poročilu se zaključi debata.
Minister Heinoid odgovarja na interpelacijo nemških nacionalcev zaradi praških dogodkov, Hussarek pa na interpelacijo o razmerju učne uprave do nemške telovadbe.
Nato zaželi Sylvesier poslancem prijetne počitnice in
zaključuje zasedanje.
Prihodnjo sejo skliče sporazumno s klubskimi načelniki.
Koncert s plesom podružnice »Vzajemnosti« v Mostah, ki bi se imel vršiti jutri popoldne na vrtu gostilne pri »Dumu« v Novem Vodmatu, se preloži na nedoločen čas.
Zadnje vesti.
THUN — MINISTRSKI PREDSEDNIK.
Praga. 6. julija. »Bohemia« poroča: Od verodostojne strani smo izvedeli, da postane deželni predsednik Tliun v jeseni ministrski predsednik, ako se posreči češko - nemška sprava. Thun bi stopil na čelo parlamentarnega ministrstva. — O Thunu so domnevali že lansko jesen, da pride na čelo kabinetu, ko je Gaitfsch sestavljal ministrstvo.
SKUPNI IZDATKI.
Dunaj. 5. julija. Izdatki za 1. 1913 vseh skupnih ministrstev bodo za 26 miljonov večji kakor 1. 1912. Carinski dohodki bodo znašali približno 20 'miljonov več. Za izredne izdatke potrebujejo: za podčastnike, ki služijo nad določeno dobo 2.8 miljonov. za sanacijo proračuna 12 miljonov, 4 miljone za razne druge izdatke in 26 miljonov za ministrstva, tedaj znašajo vsi novi izdatki 44.8 miljonov kron.
VLOM V VOJAŠKO SMODNIŠNICO.
Olomuc. 5. julija V vojaško smodnišnico v Pistjovan sta hotela vdreti v torek ponoči dva neznana moška, a sta zbežala, ko se je približala straža. Na begu sta večkrat izstrelila na stražo, nakar je tudi ta streljala.
ODGODITEV BOSANSKEGA SABORA.
Sarajevo. 6. julija. Bosanski deželni zbor se je odgodil
STAVKOVNO GIBANJE.
Rudarska stavka. _
Leobersdorf. 6. julija. Rudarska stavka v, mestnem rjavem premogovniku ZMlingsdorfu traja neprenehoma. Vsa prizadevanja ravnateljstva. da bi dobilo stavkokaze, so bila brezuspešna.
Stavka mornarjev.
Marseille. 5. julija. Večina delavcev na dokih je prišla zopet na delo. — Stavki mornarjev se je pridružilo 70 oficirjev družbe
»Mixte«.
Marseille. 6. julija. Oficirji in strojniki so sklenili takoj stopiti v stavko, ker sta jim samo dve paroplovni družbi dovolili zahteve.
Solidarnostna stavka.
Calais. 6. julija. Tukajšnji delavci na dokih so sklenili stopiti v solidarnostno stavko za svoje stavkujoče tovariše.
Bordeaux. 6. julija. Stavkujočim mornarjem so se iz solidarnosti pridružili delavci na dokih.
VILJEM IN NIKOLAJ.
Baltisch - Porta. 6. julija. Ob 10. dopoldne sta krenila ruski car Nikolaj in nemški cesar Viljem s »Hohenzollerna« na suho, da si ogledata 25. viborški pešpolk. Pri cesarju je bil tudi državni kancelar. Nemški cesar je v ruskem jeziku nagovoril polk. Car |e zaklical cesarju »hura«, prav tako Viljem Nikolaju. Potem do so deževali redovi, bile so pojedine, na katerih pa Viljem — ni govoril.
REVOLTA OFICIRJEV.
Resen položaj.
Carigrad, (>. julija. Ziekki-paša opisuje v svojem poročilu položaj za skrajno resen in svari pred nasilnimi odredbami proti oficirjem. Priporoča, naj se vzamejo njih zahteve v pretres.
Dezertacije se nadaljujejo.
Atene. 6. julija. Dezertacije turških oficirjev se nadaljujejo. Predvčerajšnjem so dezertirali iz Soluna štiri oficiji, iz Katerine dva. Med Mitrovico in Butico se vrši boj med upornimi Albanci in rednimi turškimi četami; Albancem poveljujejo štirje turški častniki.
ŽELEZNIŠKA NEZGODA V AMERIKI.
Novi Jork, 5. julija. Na progi Lackvvana
se je zgodila strašna nesreča. Izpod razvalin ekspesnega vlaka so dos^j potegnili 34 trupel. največ otrok. Pod razvalinami je še veliko število ranjenih. 60 težko ranjenih oseb' so spravili doslej na varno.
PO ZAKLJUČKU LISTA.
Izza septemberskih dogodkov.
Danes ob pol 11. dop. je sodišče razglasilo sodbo o procesu prod tržnemu nadzorniku Ribnikarju, s katero je
Ribnikar oproščen.
obtožbe. Zaradi poznega časa objavimo razloge prihodnjič.
Trst.
—	Takozvani zidarski terorizem ne da tržaškim narodnjakom miru. Čim bolj se lažejo
0 tem terorizmu, tembolj so zidarji vztrajni v boju za svoje pravice. V sredo so imeli narodnjaki nekoliko opravka pri gradbi Ciril-Meto-dove šole pri Sv. Jakobu. Stavba je v rokah gospoda Martelanca. Tja je prišel pretečeni torek na delo štajerski zidar. Leta je zaostal štiri tedne z uplačevanjem organizacije. Ko so ga zidarski zaupniki vprašali, bo li poravnal začrtale prispevke, je mož ošabno odgovoril, da ne bo in da se bo vpisal v N. D. O. Na tej stavbi dela 56 zidarjev, ki so vsi organizirani. Ko so zvedeli za odgovor, so potom zaupnikov naznanili delovodji, da ne bodo več delali, ako se neorganizirani zidar drugi dan, t. j. v sredo ne izkaže s knjižico organizacije. Ker je prišel dotičnik v sredo zopet na delo, ne da bi se bil orgaašs*-ral, so organizirani zidarji zapustili delo. Prišlo je do pogajanja med zaupniki zidarjev in delovodjo in ta je povabil na stavbo gospoda Martelanca. Temu so zaupniki pojasnili stvar in ob tej priliki tudi zahtevali, da se pri stavbi določi zaprt prostor, kjer se bodo zidarji lahko preoblekli, da poskrbi posode za potrebno pitno vodo v vsakem nadstropju in drugo. Konec pogajanj je bil, da je g. Martelanc ustregel vsem zahtevam zidarjev, da je dal nabiti delavni red in re'd bolniškega zavarovanja na desko. O neorganiziranem zidanju je pa dejal, da se mu je že izplačala mezda in da popoldne ne pride več na delo. Dodal je tudi, da vsa stvar njega nič ne zadeva, da mu je vseeno, kje so delavci organizirani in da želi le imeti na svojih stavbah mir. Delavci so bili z vsem zadovoljni jn so^se popoldne vrnili na delo. Toda popoldne je prišel neorganizirani zopet na delo. Ko so ga zidarji zagledali so kot en mož zapustili delo, rekoč: Z neorganiziranimi ne delamo. Naj dela sam. Ko je delovodja videl, da noče biti miru, je šel k neorganiziranemu zidarju in ga odslovil. Leta se je pa podal k telefonu in kmalu je prišel k zidarjem tajnik N. D. O. v spremstvu dveh redarjev in inšpektorja. Po kratkih pogajanjih so šli trije^ zaupniki zidarjev na policijo. Ti so:
1 v a n Š a n iz Buzeta, ČokFraniz Katinare in Gerk Ivan iz Kolonkovca. Torej vsi trije Slovenci in okoličani. Na policiji so bili zaslišani in potem izpuščeni. Neorganizirani zidar je trdil, da je bil žaljen in da se mu jc pretilo. Toda ko je redarstveni komisar zahteval dokaze, jih ni dobil. Tudi je prvotno trdil, da so ga zidarji podili z dela in je moral končno priznati, da Je
B. Gdtzl, Ljubljana
= Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. ==
Mojnfcureiice I
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežb«.	JKajnižje cene.
bil odslovljen po delovodji. Skoro enako se je pripetilo petim štajerskim neorganiziranim zidarjem pri stavbi družbe »Union« v ulici Pasquale Besenghi. Prišli so v pondeljek 1.1. m. in so morali zvečer stran, ker se niso hoteli organizirati. Domači zidarji, o katerih se lahko trdi, da so izključno Slovenci, so vsi organizirani. Tudi od zunanjih zidarjev je večina organizirana. Le sempatja bi nekateri zunanji zidarji potom N. D. O. radi delali zgago. Tem zidarjem bi bilo treba priporočati, da je pač bolj pametno, ako se v Trstu priklopijo svojim zavednim tovarišem, kakor da se puste od buržvazno nacionalnih hlapcev izrabljati v protidelavske namene. Dodali bi še, da je neumno, ako si gotovi gospodje domišljajo, da si bodo pustili zidarji škodovati od slovenskih zidarjev, samo da se ne bi zamerili »narodu«. Krumir je krumir, pa naj bo Slovenec ali Lah, in sreds' proti kru-mirjem je za vse enako. Tržaški zidarji ne goje "•■oti zunanjim tovarišem nobenega sovraštva. Za vse je v Trstu dovolj dela. To bi morali tudi zunanji zidarji upoštevati in se prilagoditi sklepom večine, ki hočejo samo zidarjem zagotoviti boljše življenje. Gotovim gospodom pa pripo-poroframo, naj ne skušajo obuditi pri domačih zidarjih starega nasprotstva do zunanjih delavcev. Ne vemo, komu bi to koristilo.
— Zensko gibanje. Delovanje našega, komaj pred par meseci ustanovljenega ženskega odseka, prav lepo in veselo napreduje. Odbor ženskega odseka se je lotil dela z velikovnemo in navdušenjem. Okoli ženskega odseka se zbira častno število zavednih sodružic in kakor vse kaže, bo ta odsek v doglednem času naj-r nejša in najvplivnejša ženska organizacija v Trstu. Da je vse to veselo gibanje in vrvenje v našem ženskem odseku nevšečno narodnim Katonom, je pač razumljivo. Komaj je bil odsek sklical svoj prvi sestanek, pa je že narodna piščalka »Edinost« obelodanila notico s komentarjem. ki je veljal cel Peru. Pravila je. da hočejo socialisti izrabljati tudi ženstvo v svoje teroristične namene; medtem pa seveda ni pozabila svariti takoj služkinje — ona, ki se dere »predaj in zadaj zoper socialistični terorizem — »’ naj se nikar ne udeleže naših sestankov, ker #e bo proti temu narodna gospa znala posluževati vseh sredstev. Seveda, tisti, ki terorizirajo, )mo mi. Toda zdi se. da tudi ti motivi narodne oiščalke ne gredo nič kaj na uho našim ženam. Prevzele so si nalogo združiti ženstvo v naših inštitucijah, in to hočejo tudi izvršiti. V to ivrho sklicuje ženski shod v gost. »Internacional«. Shod bo v nedeljo dne 14. t. m. ob 4. popoldne. Poočalo se bo na tnm shodu o kulturnih namenih in o političnem pomenu ženskega gi-oanja. Vsem sodrugom in sodružicam priporočamo že zdaj živahno in vztrajno agitacijo.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
Celo noč odprto
Celo noč
i9#v\odprto
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega2K; boljšega 2'40 K; prima polbelega 2-8£K, belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljeneg«, 56'4() K, 8 K; puha	sivega
6 K, 7 K, belega,	finega
10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5kg naprej franko.
Zgotovljene postelje ^“S^bell«
ali rumenega nanklnga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglnvnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, i2 K, 14 K, 16 K, zglavnice 8 K, 3-50 K, 4 K. Pernica, ‘200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnlca, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50 K 5'20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm	šir.	12-80 K,	14 80 K. Razpošilja se	po povzetju, od	12	K	naprej franko. Lahko se	franko
zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Beniscli, Dešenice štev. 758, Češko.
Ana Goreč
Ljubljana, Rimska cesta II.
Podružnica:
Marije Terezije cesta 14
(Pri Novem svetu).
Trgovina s kolesi in deli. Najboljše pnevmatike. Izposojevanje koles.
Št 768/12
Razpis službe.
Okrajna bolniška blagajna v Nabrežini razpisuje službo kontrolorja, ki mora biti vešč slovenskega in italijanskega jezika. Tozadevne ponudbe se ima doposlati najdalje do 10. julija t. 1. Nastop službe 15. julija 1.1.
Okrajna bolniška blagajna v Nabrežini,
dne 4. julija 1912.
Načelstvo.
Floknav* posojuje zasebnik reelnim osebam 5 odstotno. Vrača se |v obrokih v :: 5 letih. Kukarki I. posterestante Berlin 47. ::
Ivan Zorko
ključavničarski mojster
na
Glincah pri Ljubljani
izdeluje vrtne železne skladne stole, klopi in mize. Mize podolgaste na štiriogle ali okrogle, po poljubni barvi. Pripravne tudi za dvorane. Pripravne so pa tudi za spraviti, ker se zlagajo in vsled tega potrebujejo malo prostora. Izvršujem tudi vsakovrstna ključavničarska dela po najnižjih cenah. — Istotam je naprodaj še skoro nova železna blagajna.
MOJA ŽENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikum“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse|59.
jj Prva ljubljanska higijenična mlekarna
priporoča
Yoghurt-bulgarsko kislo mleko
kakor tudi pasteurizlrano polno mleko, posneto mleko, kislo mleko, sladko smetano (Obers), kavino smetano, kislo mleko, sir.
Prima čajno maslo
v centrali: Slomškova ulica štev. 3 kakor tudi v prodajalnah in mlečnih pivnicah: Llngarjeva ulica štev. 1, Poljanska cesta štev. 13, Florjanska ulica štev. 3, kjer se vedno tudi gorko in mrzlo mleko dobiva.
Dostavlja se tudi na dom.
Najboljše fn najtrpežnejše
# * lodnasro blago,
športni in dežni plašči
lastni izdelek dobavlja Prva izvozna hiša specialno tirolskega lodna in dežnih plaščev Anton lnnerebner Insbruk Abt. 30. Dobi se v vsaki boljši mnodni trgovini za gospode, kjer pa ne, se pošlje naravnost po povzetju.
Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrijonov i. t. d. Mehanična delavnica. Emajliranje dvokoles na plin
Pri Batjel-u, Gorica
Stolna ulica štev. 2—4.
prodaja tudi na obroke. Ceniki poštnine prosti. Velika izbera že rabljenih dvokoles in vsako-/rstnih strojev. Sprejme se zastopnike. — Prino-roča se gg. sodrugom gostilno pri »kolesarju". Gorica ,Via Duomo štev. 2.
Potniki
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
co O
13
00
Izdelki solidni.
Zmerne
USSS
cene.
i
Cenjeni lastniki gramofonov!
Ker različni ljudje havzirajo po deželi z obrabljenimi gramofonskimi ploščami, pa se izdajajo za moje zastopnike in tudi popravljajo pod mojim imenom godbene stroje in gramofone se dovoljujem slavno občinstvo vljudno opozarjati, da jaz nimam nobenih takih zastopnikov, in prodajam plošče edino v moji trgovini
Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.
Na izrečno željo pošljem plošče tudi v izbiro, nikakor pa ne pustim havzirati z njimi, Kupec dobi v gorenjih slučajih obrabljene plošče; sploh je pa havziranje od hiše do hiše prepovedano, in prosim naj se mi vsak slučaj čim pride tak zastopnik s ploščami, in se izdaja za mojega zastopnika naznani, da se bom mogel obvarovati neprijetnosti, ki mi jih delajo kupci takih plošč, ko uvidijo, da so prevarani ker so kupili stare obrabljene plošče. Pri meni se dobe plošče garantirano nove in po tovarniški ceni.
Obenem slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da izidejo s 1. avgustom tl. nove plošče s slovenskimi napevi moških in mešanih zborov, novosti, ki doslej še niso bile za gramofon posnete. Blagovolite poslati naslov in Vam pošljem seznam teh gra-mofonskih plošč zastonj in poštnine prosto.
A. RASBERGER, Ljubljana.
Največja zaloga gramofonov in godbenih avtomatov
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11.	Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce i* niorske trave, zmednice na peresih, ;;; podobe, zrcala, otročje vozičke Itd. c:;
□ Sprejemajo se tudi
opreme hotelov. gfaaBJi
z najnovejšimi brzoparnikl z dvema vrtinlcama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopeij itd.
Odliod parnikov:
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 26.	--------