^ daa ***** io praznikov. ^ daily except Sunday« and HolMaya PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UredniUri In upramJkl prostori: «•87 South Lswndala At* i Ofttoe of Publication. 8617 South Lawadale Ave Telephone. Rockwell 410« >vt yO-YEAB xxxvm Cm lista )• $6.00 at OUtmo. IUiaola. undar tha Act of Coosraaa ol March a. 1ITI CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK. 4. NOVEMBRA (NOV 4), 1646 Subscription 16.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER S14 Acceptance for mailing at special rate of po.tag* provided for in section 110«. Act of Oct. 8. 1917, authorised on June 4. 1918 ubata o razorožitvi "■seji skupščine finski zahteval akcijo proti fašistični Španiji JUTIKA ANGLOSAŠKE VEČINE lew York, 2. nov. — O ru-predlogu glede splošne p izitve se bo vršila debata ieji skupščine Združenih na-Tako so odločili člani vo-ga odbora. Poleg tega pred- . bodo vršile diskuzije o problemih, ker je bila da odobrena. prav je Amerika pogojno ruski predlog, prevla- pesimizem med delegati, nega izgleda ni, da se bo čina izrekla za razorožitev, i se bodo diskuzije o pravi-ranja in režimu španskega Franca. ni vodilnega odbora so nalili, da bo špansko vpraša-[prišlo na dnevni red. Mož-t je, da se bosta Amerika in Britanija udali ruskemu ku, čeprav vodita opozicijo Zavzeli sta stališče, | bi direktni intervenciji sledi-rilna vojna v Španiji. i Višinski je zahteval kon-akcijo proti Francovemu Dejal je, da je fašistič-sramotni madež v Gotovo je, da bo Špan- Domače vesti Obisk Chicago.—-Glavni urad SNPJ so 31. okt. obiskali Frank in Marion Korbar ter sin Robert i? Witta, 111. Nov grob v Ohiu Bridgeport, O.—Dne 29. okt. je umrl John Korkula, star 45 let, rojen v Dillonvillu, O., in član društva 13 SNPJ. Not grob ▼ Kanadi Toronto, Ont.—Dne 20. okt. je v bolnišnici umrla Olga Mavrin, stara še ne 36 let. Iz starega kraja je prišla s starši v Kanado tik pred prvo svetovno vojno 1914. Bolehala je za rakom in se podvrgla dvema operacijama. Zapušča moža Raymonda, ki je predsednik nadzornega odbora Zveze kanadskih Slovencev, tri otroke, starše, pet bratov in sestro. Is MilwaukeeJa Milwaukee. — Pri družinah John Kocjan, Carl Evanich in Gene E. Kastelic so se ustavile rojenice in pustile hčerke.—Zadnje dni so se poročili: Allan P. Skruby in Mary Sertiga, Ferdi Amerika mora imeti močno armado Zavarovati se mora pred novim konfliktom , Eaaton. Pa.. 2. nov. — General Dwight D. Eisenhower, šef generalnega štaba, je dejal, da mora Amerika imeti in vzdrževati mogočno oboroženo silo, da se zavaruje pred novim svetovnim konfliktom v interesu svoje varnosti. "Uspehi go se pokazali v prizadevanjih za mir, toda doba, v cateri bi razum nadomestil silo, še ni prišla," je rekel. "America mora ostati močna v vojaškem oziru. To je potrebno za moralno in materialno enotnost. Na drugi strani pa moramo nadaljevati napore za ustanovitev >odlage trajnemu miru. America se ne more izogniti svoji odgovornosti." Eisenhower je govoril pred dijaki in profesorji kolegija Lafayette, ki mu je podelil Častni naslov doktorja prava. nand Simerl in Dorothy Grzy- „zunanji podminister An-l"™8*' J°SephD PuhekJinT P0'"" J r ^res Hoerner, Raymond Jahnke in Vivian Janzer, Francis D. Murphy in Eleanore C. Mik- lautsch. nNova nasilja v Palestini I na seji skupščine. litrij Manuilsky, zunanji iter sovjetske Ukrajine, je "ojem govoru udrihal po an-večini in dominaciji •tnega sveta. Dejal je, da dlogi glede modifikacije vetiranja povezani s »njo proti Rusiji. -'tno je, da govor bivšega orja Warrena R. Austina, ameriške delegacije, "tolažil sovjetske delegacije. ' Je med drugim dejal, da *rika za razorožitev pod 11 pogoji. On je odgovar-temu zunanjemu ministru ovu. ki je prej v svojem predlagal razorožitev in 1 imperialiste v Veliki Bri-1 'n Ameriki ter vojne huj- je zagovarjal pravilo nosti, ki daje pravico veti- 1 petim stalnim članom var-'*» sveta. Izjavil je, da je proti reviziji čarterja *nih narodov sedaj. "•uilsky jc pozval Austina, kaj misli. Dejal je, da platna situacija je v var-» »vetu, toda ne zaradi * vetiranja, temveč zara-[ "*ske opozicije, ki kon id "'' T., odloča v vseh vol|lne procedure in s ^ 1 P^vice manjšine. Iz-K obdoi/itev, da so med Blmi vojnimi hujskači po-[ ' '" Planiki, generali F*"- Ak° b. jima Ame-" >«l!ka Britanija stopili b> utihnili. Izgovor o U • ne drži. Hujska- J kampanje za voj-8; K' 'J' «' ne bi imeli *** krogov. J ielegacije so ; PrMsednika Trumana, glede bodoč-, J ''"' v JJWnl Japonske, »meriiko kontrolo. Ru-/ahleduje razplet ugotovi, ali bo A-tnila svojo silo na r'» Pragu OrianU. ' Hvrnes je ime F s Trumanov. pre-1 '»pustil Washing- 'le. d«. ta 1 J* tier]i bil Bombe eksplodirale na letališču Jerusalem. Palestina. 2. nov.— Židovski teroristi so vrgli bombe na letališče Ras el Ain pri Jeruzalemu in v bitki, ki je sledila, sta bila dva britska vojaka ubita, šest pa ranjenih. Koliko je bilo ubitih in ranjenih v aombnih eksplozijah, ni znano. Bombe so bile vržene potem, ko je britska bojna ladja pre-stregla parnik z židovskimi be gunci v bližini Haife, palestinske luke. Na pafniku je 1,400 be guncev. Židovske organizacije so za pretile z oklicem protestne stavke proti britskim avtoritetam, ki so zadržale parnik. Slovanske driave odbile povabilo Now York, 2. nov. — Rusija, Jugoslavija in Cehoslovakija so zavrnile povabilo organizacije Združenih narodov, naj pošljejo reprezentante na posebno konferenco, na kateri bo razprava o svobodni plovbi na reki Donavi. Amerika. Velika Britanija in Grčija so se odzvale povabilu, Francija pa ga je sprejela pogojno. proračun za kritje administracijskih stroškov organizacije Združenih narodov v prihodnjem letu. Ameriška delegacija je naznanila, da Amerika ne bo prevzela polovice stroškov. Senator Vandenberg. član proračunskega odseka, je dejal, da bo priporočal kongresu naj Amerika plača 33 odstotkov stroškov na začasni podlagi, potem pa na) se njeni stroški znižajo na 25 odstotkov. Razvila s« je diskuzija o stal nem sadežu organizacije Združenih narodov. Warren R Austin, načelnik ameriške delegacije, Je dejal, da sta New V^rk in San Francisco ponudila sedež organizaciji brezplačno Priporočal Ja skupščini, naj razpravlja o ponudbi. Rumunija opozorjena na zagotovilo Amerika podprla britsko obdolžitev Washington. D. C.. 2. nov.— Državni department je naznanil, da ja poslal noto rumunski vladi, katero dominirajo komunisti, z opozorilom na zagotovilo glede svobodnih in demokratičnih volitev v Rumuniji. Vlada je*dala zagotovilo v Januarju tegaleta. Ameriška nota naglaša, da vsa poročila kažejo, da rumun-ske stranke opozicije ne bodo imele prilike do izvolitve svo-ih kandidatov pri splošnih vo-itvah, ki se bodo vršile 19. novembra. Ljudstvo ne bo moglo izraziti svoje volje. Amerika je podprla obdolžitve Velike Britanije, da rumunska vlada ustrahuje voditelje strank opozicije pred volitvami. To Je kršenje v Moskvi sklenjenega dogovora. Nota vsebuje tudi izjavo, da Amerika ne bo priznala izida splošnih volitev v Rumuniji, ako ne bo vlada zajamčila svobodnih in demokratičnih volitev. Nota trdi med drugim, da posamezniki zunaj komunističnega bloka so terorizirani in podvrženi restrikcijam, ki jim kratijo pravico izbire. Voditelji opozicije ne morejo govoriti po radiu. Stavijo se jim zapreke pri organiziranju političnih shodov in izpostavljeni so nasilju. Nota Je zaključena z izjavo, da je Amerika priznala sedanjo ru-munsko vlado v februarju, ker je dala zagotovilo, da bodo splošne volitve svobodne in demokratične. Ameriški politični repre-zentant v Bukarešti Je Burton Y. Berry. Albanija napadla britsko kriiarko Trst, 2. nov. — Topniške baterije na obrežju Albanije so streljale na britsko križarko Zander, ki je dospela v albsnske vode. To se te doznalo, ko Je po-škodovana krlžafka dospela v tržaško Tu ko. seja zunanjih ministrov ŠTIRIH VELESIL ■ 11 Diskuzije o mirovni pogodbi za Nemčijo GENERAL CLAY PO-ZVAN DOMOV Washington. D. G. 2. nov. — Državni tajnik Byrnes je na sestanku s časnikarji izjavil, da bo na seji zunanjih ministrov štirih velesil skušal doseči sporazum glede mirovne pogodbe za Nemčijo in njenih bodočih mej. Seja se bo pričela v pondeljek v New Yorku. Byrnes je dejal, da je sporazum med zunanjimi ministri potreben. Začrtati bo treba bodočo mejo Nemčije, sprejeti sklepe glede okupacije in rešiti druge probleme, preden sa začne delo glede mirovnih pogojev. Na zadnji konferenci zunanjih ministrov v Parizu jet bil sprejet zaključek, da se dlakuzija o mirovni pogodbi za Nemčijo vrle v New Yorku. ♦ Državni tajnik ja naznanil, da bo priporočal imenovanje pomočnikov, ki naj bi posvetili ves svoj čas sestavljanju detajlev mirovne pogodbe, glavne odločitve pa naj bi izrekli zunanji ministri. Razprave 6 vojni odškodnini, okupaciji in drugih vprašanjih se bodo najbrže zavlekle. Ako se bodo zunanji ministri sporazumaU o glavnih vprašanjih, detajla pa prepustili pomočnikom, se bo delo pospešilo. General Luctu« Clay, pod-načelnik ameriška vojaške vlada v Nemčiji, Je bi! poAran domov. On se bo udeležil diskuzij o mirovni pogodbi za Nemčijo. Na sestanku s časnikarji je Byrnes govoril tudi o drugih zadevah. Naglastl je med drugim, da ima Spruille Braden, pomožni državni tajnik in zagovornik odločne politike proti Argentini, njegovo podporo. On In predsednik Truman mu popolnoma zaupata. Vprašanje ameriškega pritiska na Argentino glede zatiranja nacijskega vpliva bo od ločil sam z odobritvijo Truma na. Upoštevala bosta nasvetu ameriškega poslanika Mcsser-smltha v Buenos Airesu. Byrnes Je pohvalil govor načelnika ameriške delegacije Austina na seji skupščina Združenih narodov, ki se je izrekel za razorožitev z zadostnimi garan cijami. Ena garancija naj bi bila v sistemu mednarodnega pregledovanja. Delavski tajnik posegel v stavko Milwaukee, Wis., 2. nov. — Reprezentantl delavskega tajnika Schwellcnbacha so dospeli sem, ds Izravnavajo konflikt med avtno unijo CIO In Allls-Chalmers Mfg. Co. Unija je o-klicala stavko pred šestimi meseci, ko je kompsnija odbila njene zahteve glede sklenitve nove pogodbe, Jugoslovanski letalci bodo ostali v Ameriki Washington, D C., 2. nov. — Vojni tajnik Patterson Je dejal, da bodo štirje Jugoslovsnskl letalci, ki so služIli v ameriški armadi, ostali v Ameriki, dokler b<»do sodišča ali pa kongres Amerika ima 96 atomskih bomb? Londonski list razkril tajnost London. 2. nov. — List Daily Express je objavil članek s trditvijo, da ima Amerika 96 atomskih bomb. Te imajo obliko torpeda In dolge ao 25 Čevljev. Avtor članka pod naslovom Tajnosti atomske bombe rai-krite" je Chapman Pincher, ve-ščak v orožju. Članek je bil objavljen na prvi strani lista z risbo atomske bombe. Pincher pravi, da Število 96 bazira na produkciji atomskih bomb v Ameriki. Amerika Ja producirala povprečno šest a-tomsklh bomb na mesec v zadnjih Šestnajstih mesecih. Washington. D. Cm 2. nov. — General Leslie R. G rovers, načelnik projekta, ki izdeluje a-tomske bombe, ni hotel zanikati in ne potrditi trditve Plncherja, da ima Amerika 96 atomskih bomb. Izjavil je, da se mora držati navodil vojnega departments. Ugajanja med vlado rudarsko unijo Wallace govoril na shodu v Chicaga Poslušalce je opozoril na pohod reakcije Zveza med nacisti in industrijci San Francisco. Cal.. 2 nov. — O. John Rogge. ki Je bil nedav-no odstavljen kot pomožni Ju-stični tajnik, Je zahtevsl objavo dokumentov z dokaii o tesni zvezi med nscistl »n neksteriml ameriškimi induatrijci Na se-stanku s časnikarji Je izjavil, da jo dobil Informacije, ds so dl-rektorji največjih ameriških korporaclj *mcU zveze z nacisti ne odločila o naturalizaciji, Federalno sodišče je zavrglo prvo peticijo letalcev re ameriško dr žavljanstvo. V smeriško arma do ari stopili v vojnem času. Senatni odsek naznanil zaslišanje Washington, D C., 2. nov -Senatni odsek, ki preiskuje program narodne obrambo, Je naznanil zaslišanje glede obdolži tov. da so nokatrrt kont rektorji grmadili vtllke profite. Prtd Chicago, 2. nov. — Henry A Wallace, bivši trgovinski tajnik, je sinoči govoril na shodu v Sta dlumu, v dvorani, ki ja bila po-zorišče njegovih polltiftnih tri umfov In porazov. Na konvenciji demokratske stranka 1. 1940 je bil nominiran za podpredaed nika Združenih drftav. Štiri leta pozneje, ko ja bil ponovno kandidat za podpredsednika, je dobil nominacijo Harry Truman ki je po smrti Rooaevelta postal predsednik Združenih drla v. Shod je aranžiral odbor za po litično akcijo Kongresa industrijskih organizacij, podprla pa t(s )e in mu dala blagoslov regu Isrna organizacija demokratske itrsnke v Ultnolsu. Shoda se je udeležilo okrog 18,000 ljudi. V svojem govoru je Wallace apeliral na volllce v Illinolsu nsj oddsjo svoje glssove kandi datom demokratske stranke "Ml poznamo naše nasprotnike," Je dejal. "Vemo tudi, da so sile reakcije, katero tvori tradicionalna nesvets zvezs republlkan ske stranke In privilegiranih ln teresov, na pohodu v tej detail Te s'le so dobro organizirane In delsjo proti blaginji ameriškega ljudstva." Wallace je omenil svojo r« signacijo kot član Trumanovegs kabineta. "Vesel sem, ker Je mir postala bolj priljubljena be sods, odkar sem zapustil kabi net," Je dejal, 'To je neznatna cena, ako se je dvignila v srcih Američsnov željs za mir. ft« vedno sem uverjen, da bomo lahko skupno korakali z Rušilo in ostsllm svetom. Huskl zuns nji minister Molotov je vrge rokavico svetu s pozivom ns splošno rszorožitev. Ako smo za' mir, se bomo odzvali njego vemu pozivu. Miru ne bo na svetu, č« bomo poslušali Chur chills fn druge vojne hujsksč*. ki sovražijo Rusijo, Miru ne bo, če bomo sledili onim, ki kričijo, da moramo vreči atomske bom be na Rusijo sedaj. Stoletja ns vsdnogs človeka Je tukaj fn ed no vprsšanje Je, ali bo to mirno stoletje. Ameriško ljudstvo ne sme pomagati onim, ki skušajo oživeti zastarelo aristokracijo In fašistične kartele * Jugoslavija dobila zadoščenje Komisija UNRRA zanika obdolžitve Waahlngton. D. Cm 2. nov. — 'osebna komisija pomožne organizacije Združenih narodov UNRRA je objavila poročilo po preiskavi v Jugoslaviji, v katerem pravi, ds govorice ln obdol-ltve, da poltljatva blaga UN-IRA ne prihajajo v roke onlm^ katerim so namenjene, so brez podlsge, Komisija je zlasti naglaslla, da nI našla nobene evidence, ds e jugoslovanska armada dobila velike količine blaga Is zalog pomožne organizacije. Zavrnila je tudi obdolžitve, da jugoslovanska vlada ne obvešča ljudstva, da Jugoslavija doblvs blago pd UNRRA brezplačno. Poročilo je objavil polkovnik A. G. Katzln Iz Južna Afrike, nsčelnlk preiskovalna komisije. On je zanikal obdoltltev, da so misiji UNRRA v Balgrsdu brttski in ameriški rdečkarji. Florello La Guardla, dlraktor UNRRA, ki je Uročil poročilo preiskovalne komisije Časnikarjem v Washlngtonu, je dejal: MZdl se mi, ako bi ml poslali angela v belem oblačilu v Jugoslavijo, bi njegovo barvo o-značlli M rdečo, kadar bi za->ustil deželo." Poročilo naglaša, da Jugoslovanska vlada kooperira v vseh ozirih z misijo UNRRA v Bel-gradu. odsek bo pozvan senator Bilbo, demokrat Is Mlasissipptja, ki Je imel zveze s kontraktorji. Za slišan je Je naznanil Kr snela D Flanagan, pravni svetovalec se natnega odseka, Mednarodna armada v Porurju Načrt britskega zunanjega ministra Bevina London. 2. nov. Zunanji minister Ernest Bevln bo na seji zunsnjlh ministrov štirih velesil priporočsl sprejetje britskega načrta za formiranja mednarodne armade v Porurju, glavni nemški industrijski provinci. To armado naj bi tvorili tudi 14tal«k* enote zapadnlh držav. Zunanji ministri bodo na svoji seji razpravljali o mirovni pogodbi za Nemčijo. Ponurjsr.'je sedaj pod kontrolo brltskih okti pacijskih sil. Bevln bo predls gal, naj mirovna pogodba uklju čuje provizijo glede mednsrodne kontrole Porurja, Mir In red naj bi vzdrževala oborožena sila, katero naj bi tvorile brltske, s tnerlške, frsneoske, belgijske, holsndske In luksemburške čete. V I^ondonu je bilo objsvljeno naznanilo, da Je maršal Sholto Douglas, poveljnik brltske oku-l/aH Jake sile v Nemčiji, odobril I te vi nov načrt. Gotovo je. da bo načrt naletel na odpor s strsni Francije in Rusije. Poznava se, ds je Velika Britanija za vrnitev nemškega o-zemlje, ki Je zdsj pod poljsko administracijo, Nemčiji. Zavzela Je isto stslišče kot Amerika. Ameriški državni tajnik Byrnes je pred neka! tedni Izjavil, da je zspsdns poljsks meja začasns. Njegova Izjava je bilo ožigosana v Moskvi in Varšavi. Premier Stalin In predsednik poljske vlade sta odgovorila, da bo sedanji za pad na poljsks meja ostsla. Nemški provinci Pomeranija In ftlezija sta pod poljsko sdminls-tracljo. Glavni namen Bevlnovegs načrta je ojačenje Nemčije in ustavitev širjenja ruskegs vpliva. Več tisoč rudarjev odlomilo orodje v treh driavah LEWIS ZAHTEVA KONCESIJE Waahlngton, D. C.. 2. nov. Tajna pogajanja med reprezentantl rudarske unije in federalne vlade so se pričela v Washlngtonu. Besednik notranjega depart men ta je priznal, da je sltua« cljs delikatna ln da razgovori niso prinesli nobenega rezultata. Pogajanja so bila pretrgana ln obnovila se bodo v pondeljek. Vprašanje je, ali se bo napoved predsednika Trumana, da rudar^ ske stavke ne bo prad volitvami, izpolnila. Administracija za kurivo je naznanila, da ja več tisoč rudarjev v državsh West Virginia, Kentucky ln Tennessee odložilo orodje na podlagi starags pravila, da rudarji ne delajo breg pogodbe. Najmanj 42 premogovnikov v teh državah je ustavilo obrat. John L. Lewis, predsednik rudarske unija, ja prej isja-vll, da sedanja pogodba ostane v veljavi v teku pogajanj. Poročilo iz Indiana in Ohio prsvljo, da je več premogovni* kov ustsvllo obrat, ker rudarji niso prišli na delo. Operstorji kritizirajo vlado in1 jbočitajo kapitulacijo pred Lewi, som, ki je sapretll 8 oklicem stavke, 4e ne bodo rudarji dobili nadjUJsjth koncesij v obliki wf-šanjs plače In skrsjšanja delovnih ur. On je zahteval sklenitev nove pogodbe. Lewis se nI udeležil konference v Washlngtonu, na kateri so se vršila pogajanja glede sklenitve nove pogodbe. Na konferenco je poslal podrejene uradnike. Oisoten je bil tudi notranji tajnik Krug, ki se nahaja na sapadu. Naznanilo pravi, da sa bo vrnil v Washington po kongresnih volitvsh. Sedsnja pogodba mod rudarsko unijo In fe-derslno vlsdo je blls sklenjena v maju, Reprezentantl rudarske unije so konferirall z N. H. Colllsso-nom, ki v imenu federslne vlade operira zasežene premogovnike. On je naxnsnll, ds Je pripravljen rszprivljstl o Lewtsovih zahtevsh. Razpust odborov za kontrolo cen Cez 10,000 uslužbencev odpuščenih Waahlngton. D. Cm 2. nov. — Psul Porter, načelnik federalnega urada administracije cen, Je naznanil raxpust 1,642 krajevnih odbor /a kontrolo cen. Razpu-ščeni bodo v pondeljek čez 10,-000 uslužbencev bo odslovi Jenih. Nadaljnjih 43,556, ki ne prejemajo plače, bo tudi odslovljenth. Pot ter Je naznanil tudi odpravo kontrole cen za več vrst oblek In druge predmete. Krsjevne odbore )e pozval, naj pošljejo vse rekorde v Washington Izgleda, da bodo vse kontrole cen kmalu odpravljene. Porter je dejgl, da bodo funkcije krajevnih odborov začaano prevzeli dlstrlktni uradi Brazilija sklenila letalski pakt Rio de Janeiro, Brazilija, 2. nov. — Vlada Je nsznanila sklenitev letalskega pakta s Veliko Britanijo. Ta določa vzajemno rabo letališč in drugih naprav v 1 obeli državah. PROSVETA THE ENLIOHTEMMENT miBHlff W LMTMWA SbOVZMtSB WABODWC POOPOWS Wliilllil m Tdnštmt dršave (ter* Chicago) to Kmaod M tola. $3.00 m polTeta. I1.H m četrt tola; «a Chicago to Cook Co* 07 JO m celo leto. $3.7» aa pol leta/ >a toosemttvo M-00. Cene the Vaftod Item (eweapi Chicago) Chicago and Cook Coanty $7 JO per pe* yeac. , g dogoroni—RolcgpUl dopisov to Rokopisi literarne »liki (črtice. _ lid.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, U Je »vftoill will to •all-addressed aad Waaler na rte. kar Ima itik a lteiomi PROSVETA Str-M So. Ltwndtto Avtw Chicago 23, Illinois Bruna iščemo drugod Ruaki zunanji minister Molotov je zadnji torek na zborovanju Zdrudenih narodov v New Yorku zopet vrgel bombo. Toda pred-no komentiramo, bi radi njegov govor v celoti čitali, kajti le i prečitanjem celotnega govora si človek lahko ustvari lastno sodbo, ki je lahko merodajna ali pa tydi ne. Odvisno je od mišljenja posameznika, ki jf lahko podvrženo zmotam. Te vrstice se bodo torej nanašale na nekaj drugega. Ze nekaj časa pogosto čitamo ali slišimo uradno in neuradno zgražanje nad prisilnim delom v onify krajih Evrope, ki so pod vplivom Sovjetske unije, predvsem pa v Jugoslaviji. Med ame-rtlko in jugoslovansko vlado je bilo zadnje čase izmenjanih tudi nekaj not glede tega vprašanja, seveda z velikim ogorčenjem na obeh straneh. 1 . * j Ameriška vlada namreč trdi, da jugoslovanska vlada že dalj časa drži na prisilnem delu neko število (baje okrog 160) ameriških državljanov jugoslovanskega porekla, naturalizirani in tukaj rojeni, ki so šjl( v Jugoslavijo pred vojno—nekateri so baje tam že 15 let in več. V internaciji in na prisilnem delu jih baje drži brez vsake obtožbe. Tako pravi naš državni department. Na drugi strani jugoslovanska vlada to obtožbo v celoti zanika in pobija. Prvič trdi, da v Jugoslaviji ni nobenega prisilnega dela, drugič pravi, da osebe, za katere se poteguje ameriška vlada, so "Folskdeutčhe", ljudje nemškega porekla, ki so prišli iz Amerike v Jugoslavijo in z navdušenjem kolaborirali z okupatorji. Dalje pravi, da ti ljudje niso več ameriški državljani, toda če so, to je Če jim je Amerika pripravljena priznati državljanstvo in jim izdati potne liste, tedaj jih je jugoslovanska vlada vsak čas pripravljena izročiti ameriškemu poslaniku v Belgradu, da jih odpravi v Ameriko. Kolikor nam je znano, se Amerika otepa teh svojih državljanov ali "državljanov", za katete se poteguje in grmi proti "prisilnemu" delu v Jugoslaviji. Ti ljudje bi gotovo z največjim navdušenjem zapustili "komunistično peklo" v Jugoslaviji in odšli v Obljubljeno deželo, toda naš poslanik v Belgradu jim ne mara izdati potnih HaiOv in jim priznati ameriško državljanstvo. Na jugoslovansko ponudbo ali zahtevo, naj to stori, je zadnje dni zopet ponovil svojo obtožbo, da v Jugoslaviji že dolgo obstoji prisilno delo. Prav tako je storil državni department v Washing-tonu. * Tukaj je očividno nekaj narobe. Iz izjav obeh vlad je razvidno, da gre res za neko skupino bivših ameriških državljanov, katere drii jugoslovanska ylada kot "Folksdeutsche" in nacijske kola-boratorje ter jih baje misli poslati v Nemčijo. Na očitek ameriške vlade, da jih drii pri prisilnem delu in oddaja v najem tudi privatnikom, ne da bi dobili kakšno plačo, odgovarja jugoslovanska vlada, da jih res drži pri delu (menda na državnih posestvih) namesto v ječi, ker je to bolj zdravo in humanitarno. Toda zanika, da bi bilo to prisilno delo. Spor je torej o definiciji, kaj je prisilno delo. Prav tako je tudi sporno vprašanje državljanstvo teh ljudi. Ker ameriška vlada neče sprejeti jugoslovanske ponudbe, da prevzame legalno odgovornost zanje in jih odpravi v Ameriko, g tem le priznava, da ne priznava ameriškega državljanstva tem ljudem. Kolikor mi razumemo priseljeniške in naturahzacijske zakone, je tem ljudem državljanstvo tudi poteklo. V normalnih razmerah bi p tem ne bilo nobenega dvoma, )t<>da vsled abnormalnih vojnih razmer je to vprašanje mogoče "moot" ali zapljeteno in bi ga moglo rešiti le ameriško vrhovno sodišče. V resnici gre tukaj za nekaj drugega. Tukaj ne gre za nič drugega kot to, da se novo Jugoslavijo pred svetovno, predvsem pa pred ameriško javnostjo pi.kaže v čim slabši lu6. To je le nova faza političnega boja proti novi Jugoslaviji, ki ga vodi "naš" državni department Že par let. Ta boj se je odprto pričel pri Trstu na predvečer osvoboditve, prej pa je bil že nekaj mesecev podtalen. Resnica je, ako bi bilo državnemu departmentu toliko /a te ljudi, bi z veseljem sprejel jugoslovansko ponudbo, jim že iz humanitarnega razloga, ako jim jih ne more iz legalnega, izdal potne liste in odpravil v Ameriko, Ampak humanitarnost in tudi legalnost tukaj ne igra nobene vloge, marveč 1 —"power politics" m politika "trde pesti". Zadnje dni je nastal tudi krik v Waahingtonu in Londonu proti dozdevnemu iztiranju par tisoč nemških kvalificiranih delavcev in inženirjev na "prisilno" delo v Rusijo. Tega krika je bilo dovolj tudi po hstih in radiu. Ta protest bi bil popolnoma na mestu, ako bi res šlo za kakšno prisilno delo in izgon nemških delavcev ter inženirjev v Rusijo. V Rusiji je res dosti prisilnega dela, ki ga ne odobravamo, in to neglede, kako je potrebno. Toda v tem primeru je šlo /a angažiranje nemških izurjenih delavcev in strokovnjakov, ki so se prijavili za odhod na delo v Ruaijo. Vsaj Moskva je stvar tako pojasnila, in vse tudi ni lai, kar od tam prihaja' M<*kvt je obenem odgovorila, da je na sličnem "prisilnem' delu tudi tisoče nemških inienirjev in znanstvenikov v Ameriki in Angliji, kamor so odšli po porazu Nemčije, bodisi prostovoljno m pod pritiskom vojaških oblasti. Vsekakor je znano. 4« ti rnanqtveniki vodijo v tej deželi in Angliji eksperimente i novim orožjem ... In kar tiče v resnici prisilnega dela. bi ga naš državni department lahko našel v naši lastni deželi. Na priadnem delu je namreč še danes okrog ttsoč mladih fantov pacifistov, ki so se uprli prisilni vojaščini in ubijanju, bodisi Iz verskih ali filozofskih razlogov Teh fantov, ki so znani kot "eonaciencioua objectors", j« bilo čez deset tiaoč Ker nleo hoteli v armado, jim je vlada običajno dala na Izbero v ječo ali na prisilno delo. Okrog tri ttaoč tri je izbralo ali H btlh pnetomh v Ječe. drugi pa so ti izbrali prisilno delo. Vlada—vojni department—je *anje ustano- POROČILO ZASTOPNIKA Herminto. Pa. — Obiskal sem Union town in kraje za reko Mo-nongahelo. Najprvo sem se u- stavil pri John Beletu, kateri je obnovil Prosveto celo leto, enako Urban Rupar, J. Močnik in Antonija Šabec. Slednja je tudi kupila knjigo za sina, kateri je učitelj. Na novo pa se je naročil na Prosveto J. Sterle. On je jpodjeten gospodar in se ne boji mladine, tudi svoje ne. Mrs. AndolŠek. se je tudi na novo naročila na Prosvetq, dasi-ravno je njen mož bolan. Lojze Dornik pa je ponovil naročnino na Proletarca. On je brez dela že od marca, zadnje čase pa je delal v gostilni, ker pa j?ri-manjkuje, piva, je tudi v tej o-brti brezposlenost. Lojze je ravno poročal o federacijski priredbi, ki se je vršila v Republicu, toda ni zadovoljen z potekom. Nekateri so mi povedali, da priredba ni bila dovolj oglašana. Well, nekaj dolarjev pa se je vzlic temu spravilo skupaj za o-troško bolnišnico v Sloveniji. V Yukonu so ponovili Prosveto tri/e: . Vertačnik, Marin in Žele. Slednji je ponovil tudi Proletarca. Pri njemu se prenočil. Povedal mi je, da so tudi njega spravili na penzijo, toda je tako majhna, da skoro ni mogoče shajati. « V Scotch Runu so obnovili Prosveto mrs. Terbižan, Pelan in A. Ursich, na novo pa Matt Poropatt. Ponovila naročnino tudi mrs. Shain. Ona je imela dva sina v vojni, eden je bil ka-petan, eden pa polkovnik. Oba sta bila v japonskem teatru. |Ona se zelo zanima za staro do-Imovino in ne odobrava napade bivših zaveznikov na Jugoslavijo. Ižgubil pa sem naročnico v pokojni rojakinji Zenček, katera je pred kratkim umrla, kakor je bilo že poročano v Prosvetl. V Star City ju sem prenočil pri L. Selaku. Rojak Ivanetich >a mi je dal oglaa za Družinski toledar. Ko sem prišel v Point Marion, sem naletel na nekdaj dobrega pevca Planinca. Takoj me je spoznal. Zadnjič sva se videla pred tremi leti v Tučko-vi gostilni v Browntonu. Vzlic temu, da njegova naročnina poteče šele meseca januarja, jo je že sedaj obnovil. Naročnino je ponovil tudi John Brajkovich, rodom Hrvat, a Prosveto zelo ceni in jo redno čita. Nato sem obiskal še naše pečarje na hribu in ponovila sta Prosveto Tone Mlakar in Jakpb Oblak. Potem sem se odpeljal z-avtobusom do Toneta Zupančiča. Tone me je še tisti večer zapeljal do Fr. Možeta, o katerem sem čital, da je bil operiran, za kilo. On stanuje tri milje od Mason towna, zato je težko priti k njemu peš. Obisk ni bil zastonj, kajti ponovil je naročnino na Proletarca. Želim mu, da čimprej ozdravi. Drugi dan sem obiskal Volka, Klemenca in Urina (?). Par jih je obnovilo Prosveto, nakar sem se j>odal v Adah. Iz te našel bine se je nekaj družin izselilo v Cleveland, O., med njimi tudi tajnik društva. Tudi tukaj se je nekaj rojakov ponovno naro-61o na Prosveto, prav tako v Cruciblu. Zvedel sem, da se Matilda Zurich nahaja v bolnišnici v Brownsvillu, nakar sem jo čez nekaj dni obiskal. Zelo je skuj lato in danes tehta samo 130 funtov, poprej pa 210. Priporočam ivijateljem, da jo obiščejo. Ona je bila zelo delavna na društvenem polju in ngprednegs miiljcnja. En večer sem preno čil pn Balohovih v Vestaburgu. Jack je ponovil svojo naroeni no, obenem pa mi povedal kje bi morda dobil kakšnega novega naročnik*.). , . . , .. i V Fridencktownu se je naročila na Prosveto rojakinja Slap-nik, ki je jmela pekoč trgovino v Libraryju. Ker pa je v času križe trgovina slabo uspevala, se je omožUa z Gramfczom iz FVidericktowna. V tem mestu je ponovila naročnino tudi rojakinja Romanc. . Dejala mi je, da je ljudstvo nezadovoljno z voditelji in ne poseča niti unijskih sej. Pojasnjeval sem ji, da ni vse tako črno kot se vidi njej in če bo inrod zanemarjal svoje organizacije, bomo okusili v tej deželi poprej fašizem kot kaj drugega. • Obiskal sem tudi Lo-karja. Njegova noga se dobro zdratf in že lahko hodi; zlomil si jo je lansko letp. V Republicu, Allisonu in Car-dalu nisem imel. dosti uspeha. List je ponovil samo Črnologar. On mi je pomagal, da sem pri:, dobil enega novega naročnika na Prpletai'ca. Ta (kdo?) je star in dobiva $22 penzije na mesec. V Vestaburgu je naroČila Prosveto (kdot) za mamo, ki stanuje v Gatesu. Obljubila mi je, da bo naročila tudi zase, ko pridem prihodnjič okrog. Rojaki, naročite se na Prosveto, ki je najboljši slovenski list v Ameriki. Veseli me, da smo dosegli kvoto 1000 novih naročnikov. *V nekaj dneh nameravam odpotovati na agitacijo v drugi del W. Virginije. Na $vi-idenje! Anten Zornik. STRAHOTE TABORIŠČA OSVENČINA V frLEZIJI Sheboygan. Wis.—Sledeče pismo mi je pisal moj stric Drago iz Črnomlja. Pisal mi je že dosti pisem, v katerih je opisal grozote in trpljenje slovenskega •narodu v či#u okupacije. Pismo se glasi v iierpku: Draga Fanika!—Danes, ko i-mam malo več časa na razpolago, Ti bofri povprečno opisal trpljenje nagih internirancev v nemških taboriščih. Najstrašnejše izmed vseh taborišč je bilo Osvenčin V Sleziji. Tu je bil cel sistem taborišč—pravo velemesto smrti! IV) ugotovitvah uradne komisije so nemški zločinci v osven-činskem kretnatoriju sežgali 5,-120,000 oseb. Ko so zmagovite zavezniške čete prodrle .v taborišče, so našle polne jame napol sežganih ljudi in kosti. Mesece pred nemško kapitulacijo je v to taborišče prihajalo vsak dan od tri do pet vlakov, ki so do-važali vsak po 1,500 do 3,000 o-seb. Z vsakega vlaka so približno dvesto do tristo žrtev sprejemali v taborišče, vse ostale pa so najx)tili naravnost v plinske celice, jih zadušili, nato pa zmetali v krematorij in sedali. | Krvniki so v tem taborišču pobili nad 100,000, otrok, od dojenčkov do 16 let starih mlade-ničev in mladenk. Nosečim materam so nasilno odpravili plod, malčke so ubijali z injekcijami ali pa žive metali v goreče jame. Dalje so pobili na stotiso-če zdravnikov, inženirjev, književnikov in drugih izobražen cev. Veliki proces, ki se je vršil proti celi vrati teh krvnikov to jesen pred zavezniškim sodiščem v Hannovru, je iz tega najstrašnejšega mesta moritve odkril strahotne stvari. Ljudi so ubijali.s palicami, kamnom, strojni cami, z električno tico, plinom, injekcijami, strupom, lakoto itd. Iznašli so tisoč načinoV, ki se jih ne bi mogla nikdar izmisliti fan tazija normalenga človeka. Nemci so imeli pod zemljo tvornico za njihovo najhujše o- Kljub temu, da je Henry Wallace dobil brco od adminlairacije. je bil v zadnji volilni kampanji vseeno aktiven za izvolitev demokratov, progresivnih in burbonakih. Na alild ga je videti, ko kon ferira * Jamesom Roosevehom (stoječ) In senator j em'Barkley Jem (desno) to Kentucky!a prodno se je podal na govorniško turo. vila posebna delavska Ubonšča, navadno po gozdovih in šumah. kjer to opravljali, tlično delo kot "WPA" pred vojno. Bili so pod vojaško komando, delali za vlado brez vsake plače, todt preži vi jt ti in oblačiti so se morali na lastne strelke. V več primerih to bili med vojno poetom tudi na pomoč farmarjem, toda tudi tedaj mao prejeli nobene pleče, marveč je farmar icroAl njih zaslužek vladi. Kot rečeno, je prt tem prisilnem delu še danes okrog tisoč fantov. ker so se držali tiste božje zapovedi, ki pravi: *Ne ubtjtj!" Tudi v Rusiji ne ntjdete bolj priitno prisilnega dela kot veljt ta te ameriške fante Ampak državni department in kapitalistično časopisje s vatikanskimi slugami vred tegt ne vidi Bnint iščejo le v drugem očetu. Ttka je ta krščantka hipoktlttka rožje V-l, V-2 in V 3. Proizvodnjo tako kočljivega orožja so hoteli ohraniti v hermeticno zaprti tajnosti in da dosežejo ta namep, so- si izmislili preprosto sredstvo: politični jetnik, ki je enkrat stopil v Doro, to je bila tvornica orožja V-l, se ne sme več vrniti pod sonce. Jasno je, da so Nemci potrebovali veliko delovnih si^ kajti skoro sleherni Nemec je bil v vojni, za delo doma pa so udinjali ujetnike in internirance. Gonili in nagajkli so jih toliko časa, dokler mogli stati po-koci, ko pa so poj>olnoma opešali in se zgmdili na tla, so jih enostavna likvidirali, to je ubili, zaeno pa ohranili tajnost tegrf orožja, kajti niti eden se ni vrnil živ iz te tovarne smrti. To, kar sem Ti napisal, je le površen obris, o podrobnostih pa ne morem pisati, ker bi. vzelo predolgo časa. Šltasil in videl sem sam, kaj vse so Nemci počenjali z drugimi narodi. Kadar se spomnim na to, kar odre-venim in se čudim, da sem prišel domov. Otorttev smrti videl sem nešieio, strahot preveč: in vse podobo verno mi v dušo rdolblo ja nevidno dleto. A v dnu srca ja gibanje nemirno, nič tnutoosii—vsa vneto to raagreiot nt nebu sije »one« neisinerao! Zaključujem. Glej da čim-preje prideš poglegat k nam, da boš videla, da tudi pri nas sonce sije, da tudi pri nas cveto vijo-lice, tudi pri nas se plove v sinjih višavah škrjanec in poje svojo zaljubljeno pesem, pesem o svobodi in siloviti vojski partizanski, ki je premagala tlačitelja naše zemlje. Tvoj stric Drago. 4 Frances Nagode. LEPI 0POMINI NA KON-VENČNO MESTO EVELETH Presto. Pa.—Naj tudi jaz opišem moje vtise s 13. redne konvencije SNPJ. Mnenja sem, da tako mirne konvencije še ni bilo, prav tako nismo še. nikdar zborovali v tako lepi dvorani kot v srednji mestni šoli v Eve-lethu. Dvorana je bila čista in lična, sedeži mehki in udobni. Evelethska mladina ima res vso priliko, da se vsestransko izobra zi. Upam, da jo izobražujejo v naprednem duhu. Evelethska naselbina je lepa v vseh ozifih: skromni in čisti domovi, okrog njih pa lepo ob delam vrtovi, polni cvetja in svežega sočivja. Kjer koli sem videl lep vrt in cvetlice, sem dejal ženi, da tam žive gotovo Slovenci. %Ko sem se vračal zvečer iz mesta na stanovanja, eem sre čal mladeniče in mladenke in jih pozdravil: "Good evening, boys end girlt!" Odzdravili to mi po tloventko: "Dober večer, dele-gtt!H Škoda, da jih nitem vprt Šal za iment. Vožnjt do Chicaga je bila ve telt in zabavna. Penntylvtntki fantje in dekleta so tako peli. dt se le še sprevodnik nt vadil peti po tlovensko Od Chicaga do Dulutht oz. Eveletht je pt Šlo po povževo in zdi te ml. dt je nekaj zmanjkalo v naših kovčkih. Sprejem <|elegacije je bil sijajen. Mestna godba nas je spremila do mestne1 hiše, Od kjer so nas odpeljavalV na 'Stanovanja. Mene in mijo ženo so od delili k družini John Klander. Tam sva se počutila- kot doma. Družina Klander je res prav vljudna in postrežljiva, za kar si ji prav lepo zahvaljujem. Pred odhodom so mi napolnili kov ček z minnesotskim krompirjem in železno rudo. Krompir bom drugo leto posadil. Upam, da bo dobro uspeval v pennsyvan ski zemlji. Rudo bom pa ob pri liki pretopil in si iz jekla naredil britev, kajfci mr. Klander mi je povedal, da je najboljše jeklo iz nje. Sestal sem se tudi z mojim prijateljem Fr. Petričem, s katerim se nisva videla že 34 let. On je bil delegat društva št. 53 iz Clevelanda. Kar debelo sva gledala drug drugega, kajti po tolikih letih se človek precej spremeni. V soboto in nedeljo sem na meraval obiskati več družin v Evelethu, pa se moj načrt ni ureshičil, kajti prejel sem brzo jav o nagli smrti mojega nečaka Fr. Skerla ml. in moral sem zapustiti konvencijo v soboto o poldne, da sem prišel ob pravem času na pogreb. Naj opro sti Frances Chad, prijateljica moje žene, ker je nisva mogla obiskati. Prišla je ura odhoda in morala sva se posloviti od gostoljubne družine Klander. Hvala, ker ste naju spremili do postaje. Mogoče bo usoda nanesla, da se še vidimo. Res, z ženo imava prav lepe spomine na konvenci jo in mestece Eveleth. , Nazaj je bila vožnja dolgočasna,, ker nisva imela vesele druKipe. Anion Patrovcic. PREJEMALI DENAR OD NACISTOV Chiaholm. Mimu—Želim odgovoriti vsem tistim, ki pravijo, da sem komunistka, dasiravno sami ne vedo kaj je komunizem. Ko munistko me imenujejo zato, ker se strinjam s Titovo vlado in odobravam delo, ki so ga partizani izvršili za malega človeka v Jugoslaviji. Pred seboj imam časopis Du-luth Herald in čitam članek, ki ga je spisal Drew Pearson. Časnikar poroča o denarju, ki ga je prispeval raznim Američanom Hitler in njegovi nacisti z namenom, da ne bi bil Roosevelt izvoljen 1. 1940. Magazin Readers Digest je dobil $4,300, poznani katoliški duhovnik Coughlin je prav tako dobil plačano, ko je agitiral zoper Roosevelta in Jude, dalje James D. Mooney, podpredsednik General Motors Co., advokat Carol Byor Iz New Yorka pa je prejel $100,000 od nacistov, ker je vršil propagando za Nemčijo in agitiral, da ne bi šla Amerika v vojno. Kaj vse sedaj prihaja na dan? Take stvari so poičenjali celo duhovniki, dtnes pa vreščijo, ker jim oblasti stopajo na prste. Ntj še omenjam, da je imel zadnji mesec v Reader Digestu članek Bogdtn Rtdict Pokazal mi gt je eden od naših sta no valcev "Čitajti sal človek go6laviji la in dica 1928 da Mr. knjižico satelj L ja SANS žico videl sim -naprej, torej se m cu< sedaj napada Titovo vi Kirkmanu sem izročila a kl J* jo spisal naš Louis Adamič, organ,; Nb jo je pa izdala Ki sem mu zato dala, da 1 razllk° mad Radico m pisateljem Adamičem. France« Lukanic^ K DNEVNIM DOGODKOM Bellingham, Wa.L. - Zda dolgi jesenski večeri m je časa za čitanje. Seve, vpr je kaj čitamo in kako raz mo to kar čitamo. Na pr kakšno sliko si predstavljan bližajočih se volitvah? Agi< je za in proti je vse poln<| raznih publikacijah. Mriog: do volili kandidate, katere ne marajo, ampak vsled st pred nečem, pred — "kom mom," bodo volili vseeno Dogodki zadnjih nekaj politični areni—posebno __ tiče Jugoslavije—so postavili selni aparat tako rekoč na gi In kadar čita naš rojak soi no čtivo proti tem "rdečkarji se nehote vpraša: "Kaj pa za en hudič?" Zato pa mu ne skozi zobe: "O, saj se poi mo, ne boš me več varal s jim strašilom . . ." Tako mnogi spoznali, da kadar gov predstavniki Zapada, pon da oni zastopajo milijonarj multimilijonarje, dočim vzho sfera zastopa in brani pra ljudstva po vsem svetu, ljudstva v zapadni sferi. Poročila iz starega kraja;« goslovanskem gospodarstvu, rajo razveseliti vsakega po nega Jugoslovana. To pa č cim zlatega teleta ni po volj zato je toliko propagande p 'Titu in "komunistom". Zaloi pa je, da tej propagandi naseda samo preprost del« temveč tudi inteligenca pmenil sem volitve, am koga boš volil? Kje je kak den program? Amerika se ha j a v veliki gospodarski km ziji, v anarhiji . . . Iz te anii je bi bila edina rešitev sod ziranje velikih industrij in metnih sredstev, a o tem ne govori. To bi bila nalogi lavskih predstavnikov, nam da bi si osvojili tak progr Ampak ne! To bi biPU nizem" . . . Tako vidimo, da delavec ni nobene prilike in vzeti mora. se mu da. O, da, mnogi so notizirani od "velikih plač", pak odkod so te plače, je pa go vprašanje, od lastnikov i strij gotovo ne. Program socializacije mdui ima socialistično stranko, kal pa unije, ki so najmočneji lavski faktor, ne podpirajo zato je tako šibka, da n, no nega upanja za zmago. Na gleškem je sedaj demokratična stranka v vod«t katera pa podP'ra ^"Z politiko, kot jo je vod lChure-in drugi angleški tonji. To stvo je mnoge zavedne pot lo še bolj na levo. Naj bo dovolj politi^ » nw. Tukaj »mamo sedaj vreme-lepa m suha )<*en_ društvenem polju P* Je ™ tako kot po drugih n.^ Slovenci so večinoma zar v premogovniku nekaj P drugih industrijah i*« povsod . polno paro. neka) nts je, k. nič ne delamo.Jeer čno pa b. rtd vede • ■ st bomo ie imel. to ne«n» draginjo? Tako ne mo ej dolgo lom. menda *e nuj* , leta 1929 Arrpakukrat i Roosevelt, k. je vletol močvirja, kdo P PROSVETA dnijski proces protisloven-Jitn izdajalcem v starem kraju Priredil Mirko KuieL tajnik SANS-a (Nadaljevanje) PKOJSVETA K' XV Lvhik hacin trdovhat- ^odvračakrivdo 1,0 za zločike soboto, 24. avgusta se je v sodni dvoran; na Ta- obravnava in zasliševanje M obtoženca, dr. Lovra S. upravnika ljubljanske £ Hacin se je kot zakrk- a zločinec m prosluli policij-krvnik vedel cinično in brez-ter trdovratno tajil svo-dcovornost za krvave zloci-. njegove policije. Zaradi nje ll^a nesramnega obnašanja izzivaj očega odgovarjanja ga moral predsednik sodisca voc-mopozoriti, da se vede dostoj-ter stvarno odgovarja na risanja. >t v začetku je izjavil, da je ounel obtožnico, vendar se ne krivega. Ves čas zasliševale priznaval, da je bil vsluž-okupatorja in s poudarkom je ivljal, da je priznaval le oku-jevo oblast. * oda takoj je priznal, da je osvobodilnega gibanja jil italijanski policiji ter da dobival orožje od okupatorja. ura (italijanski policijski id v Ljubljani) je imela svo-konfidante med Slovenci, hova imena so bila v tajno-in so imeli svoje številke, je bil konfident št. 1 Ha-konfident št. 2 dr. Marjan ; št. 3 je bila grupa Rudol-Ifannčiča na Tržaški ce6ti 83 lelič iz Rdeče hiše na Poljan-cesti, Gašperin itd. . . . Svo-aupnikom je Hacin dajal Kbne nagrade. Po izjavi prič, to same bile mučene od ita-nskih kvesturinov, da bi iz-imena vodilnih oseb v osvo-dilm fronti, je Hacin celo na-Italijane, naj še krutejše ipajo z žrtvami. V slučaju Jožeta Smrekarja, ki je bil mučen, je priznal Hacin, Smrekar ni bii prava oseba, i h rekel, da je ta tisti, bi ta ak danes ne bil živ. Ver-se je obrnil proti sod- ij £ Viča Franc Lavrenčič je izja-di ob času Markovič-Mač-»ega pakta z Nemčijo Hacin napravil nobenega koraka v Jugoslavije. Najzaupnej-dokumente je pustil v pisalni i. ki so s šiframi in drugimi |»imi stvarmi prišle Italija-n v roke. Med italijansko o-jo je smel izmed Sloven-nositi orožje le oni, ki je so-•1 z Italijani. n je nerad priznal, da sta Dutovnik in dr. Smajd 'Ha "vesti" Hacinu, da in-ira ljudi, ki so bili označeni, »delavci OF. Priznal je, da Jnuarja 1942 prišla k njemu "Jc in Avgust Praprotnik z da se ustanovi poseb P^cija. "Z likvidacijo Pra ■toka pa je vsa stvar padla " se je hotel oprostiti Ha-Praprotmka so likvidirali Toda Hacin ae ni mo-^»zati iz te obtožbe, kaj« je predložil celo kopo do-tov in Hacinovih pisem v katerih je razvidno, r c<,'° lr'krat obiskal kara penerala Pierra Gi-mu stavil pogoje za J^cijo policije, ki bi jo se-domači izdajalci. Iz J* P sal domov: "Ne mi ^ ne bi mislil na Ljub I* in na na definitivno ure ke sicurezze". pr«-.klu»v; ste izpovedali, da s palico, stia- N*i elekt Ntvsnja tnčna sredstva Tudi krivde ^T1^ v koncentracijska ta- hočete priznati in vso zvaliti na dru- fgj1 j* «ročal internirance "^'jencrni tudi Roesener-nJ™ je bila tajnica n te nekaj drugih". k Jih je izročal ge- u*k* v Begunjah. TJ* toil1« prečital origi-riPvr:Vf>d MuWlinijevega u>f«ei leta 1942. iz ka-* ,Mv*l«n namen itali "7 okupatorja nad sloven K'*ka. k, ga je v Lon donu izročil dr. Krnjeviču in nosi njegov podpis. J O specialnem vodu, ki mu je načeloval črnorokec Hlebec, je priznal Hacin, da je ta vod pobil maja 1945 na Turjaku dr. Mese-snela, dr. Kraigherja in druge. Tožilec je navedel nato izpo ved Mije Lavrenčičeve: "Obto Ženi Hacin je še nekaj dni pred bšvoboditvijo rekel, da bo Še obešal in ubijal." Hacin je nato priznal, da je on aretiral dr. Kanteta, ki ga je nemško SS sodišče obsodilo v smrt. "Osebno sem ga aretiral, ker je bil moj sosed v sosedni sobi in da ne bi pobegnil." Iz cele vrste zločinov, ki jih je izvršila Hacinova policija, je tožilec prebral izjavo Angele Loipbarjeve glede umora Rudolfa Ravnika. Njena sestra je tedaj bila v službi na policiji in ko je Hacin zvedel, da je bila na Ravnikovem pogrebu, jo je odpustil i t službe. Tudi o rnže-hirju I valili Kotlušku ni hotel Hacin ničesar vedeti. Tega so na policiji tako pretepli, da je po&kodbam podlegel. Sploh je cinično odgovarjal, kadar koli je šlo za kako mučenje, n. pr..: "Upravi^ policije se ni zbal škandala." V stari Jugoslaviji je imel Hacin dobre stike z nemškim in ita-, lijanskim konzulatom. Rekel je, "če je konzulat rabil kakšne informacije, jih je lahko dobil na upravi policije." Po razpadu Jugoslavije in ob prihodu Nemcev pa je šel Hacin po navodilu bana Natlačena do Domžal Nemcem nasproti. Na vprašanje, kakšno nagrado je dobival kaplan Tone Dutovnik za njegove zasluge (kot ovaduh simpatičarjev osvobodilnega gibanja), je rekel Hacin: "jPrinašal mi je vesti, dokler sem v Ljubljani; dobival je 5000 lir mesečno." Zanimive stvari so se izkazale pri zasliševanju Hacina o intervencijah za pripornike. Priča Lovrenčakova je izjavila, da je pri Hacinu intervenirala za zaprtega profesorja Meliharja. Še 10 po večkratnih obilnih darovih je odredil, da se profesorja pošlje v koncentracijsko taborišče v Dachau. Omenjena priča je večkrat posredovala za zaprte znance, toda delni uspeh je dosegla edinole z bogatimi darovi, med drugim z blagom za obleke, za perilo, surovo maslo, konjak, šunko . . . Nekoč je Hacin izrečno zahteval baržun za obleko za ženo in sestrično. Priči je tedaj celo grozil, da Jo bo dal aretirati, če mu ne ugodi. Glede tatvine pri sestrah kar meliČankah. je Hacin izpovedal da so tatvino izvršili domobranci, krivdo pa zvrnili na partizane: "Kapitan Ilovar je poslal dva kamiona^ z domobranci, ki so bili preoblečeni v partizane Dokaz za Hacinovo fašistično orientacijo je dogodek z Manico Komanovo, slovensko pesnico in pisateljico. Aretiral Jo je na Silvčstrovo 1940, češ da je svoji recitaciji zasmehovala Hitlerja in Italijo. Takoj je brzo javil v Beograd ministru za no tranje zadeve in vse zadeve pri javil državnemu tožilcu v Ljubljani. Nacifašisti so torej imeli svoje simpatičarje v Jugoslaviji še pred osvajalnim navalom .m PmČAHJE LJUDI. KI SO OB-ČUTILI GROZOTE NAROD NEGA IZDAJSTVA Na poziv predsednika sodišča so predstavljene razne priče, ki no na svoji laatni koži občutile vse strahote narodnega izdajstva in bile očividci mnogih grozodej stev, za katere so odgovorni in krivi obtoženci. Priča Franc Lavrenčič je izpo vedal, da je bil Hacin povezan z Gestapom. Ljudi je dobiva' na policijo, ker jim je dajal de nar in obljubo, da bodo odliko vani. Vsled tega so šli v službo in takoj postali oficirji. Priča Alojzij Oraiem je bi aretiran in zaprt januarja 1»44 Pokazal je na Hacina kot osebo ki Je odredila, da eo ga i žene odpeljali v policijske zapore "Najprej so pripeljali v rapore nekega Medveda Brez zasl ša nja so mu za povedali, da se tle- če. Trije so pristopili, eden je mel pendrek, drugi žilavko, den pa dolg vojaški pas z želez no zaponko ter so ga začeli neusmiljeno pretepati., Tepli so gk' približno pol ure, da je padel v nezavest^ To sem videl jaz inj moja žena, ki je tudi padla v nezavest. Za njim so pripeljali njegovo ženo in jo začeli pretepati, nato Medvedovo hčerko in potem sina. Tega so tepli tako, da je padel v nezavest, ga spravili k zavesti, pa ni mogel stati. Prisilili so fca, da je moral po-"izati vso kri na tleh. To je tra-alo od 8. do 12. ure. "Ob 12. pride nek stražnik. Odpeljal je naju v drugo sobo, M iz novo, prerojene Mije in Jugoslavije Tedenski pregled iz Slovenije odprl pisalno' mizo, vzel iz nje dva revolverja, ju nabil in naperil enega proti meni, drugega )a proti ženi. Nato je mene odpeljal v "podmornico" (mučilnico za moške), ženo pa v "cvet-ičnjak" (mučilnico za ženske)." Oražem je nadalje izpovedal, da sta 6. januarja 1944 bila aretirana dva, njegova delavca. Vzeli so ju ponoči, ju odpeljati k sv. Urhu in oba tam ustrelili. Priča Ivan Arko je bil aretiran in poslan v internacijo v Nemčijo. Med tem časom je sila aretirana tudi njegova žena. 23. maja 1945 sem se vrnil iz internacije in zvedel, da moje familije ni več med živimi, da so mi ženo odpeljali, otroke pa jostrelili. Šel sem v Ribnico in tam našel pogorišče. Izvedel sem, da so trije mrliči pri Sv. itrižu, katerih identiteta se ne more ugotoviti. Moja svakinja ttira je ugotovila, da so obleke moje pokojne žene. Tako sem dobil prvo sled, kako« je bila u-morjena moja žena. Bilo je 29. ali 25. marca, po aretaciji mojih hčerk Brede in Darje, ki sta bili zaprti na policiji v Ribnici. Kaj se je tam godilo, lahko povedo vsi. Tepli so jih na mrtvo. Odtod so jih odpeljali 3. aprila ne znano kam. Zvedel sem, da so ih pobili, trupel pa še do danes nisem našel. 2eno so zaprli maita in jo odpeljkli v Ljublja no v prisilno delavnico, kjer so o izročili rablju Hlebcu. Tepe-na je bila tako, da je imela vsa bedra črna. 23. aprila je bila odpeljana iz prisilne delavnice, na listku je bilo zapisano: Poslana na prisilno delo v domovinsko občino v Ribnico. Takratni predsednik sodišča major Sune Xlavs mi je dovolil, da sem zaslišal Hlebca, ki mi je povedal, da le dobil nalog od Hacina. da lo naj laroči črni roki. Z njo je bilo še eno drugo dekle n en tovariš. Drugega ne vem. Občutil sem vso težo zločinskega dela Hacina, da sem bil interniran in na prisilnem delu na Koroškem, od tam na izrečno zahtevo ljubljanske policije odpeljan, da me odvedejo v Be-junje in kot talca ustrele. To sem videl iz pisma mestne policije s podpisom obtoženega Hacina." Hacin je vse zanikal, kar je zpovedala priča. "Jaz pred svojo vestjo in pred svojo poštenostjo odgovarjam za to, kar sem rekel, za take izrod-ke slovenskega naroda pa ni mam nobene besede!" je rekel Arko. Prihodnja priča je bil Herman Keber, katerega je policija za prla v bivše policijsko stranišče Z njim je bilo še kakih 12 ali 13 drugih oseb. V tej "celici" so bili do drugega večera. Po 9. uri je prišel agent Šušteršič, ki mu je pridigal česa je obdol žen. Nato Je prišel še agent Pevec in oba sta na vrata pri trdila vrv, ga postavila na pru-Čico in obesila za roke zadaj. Tako visečega sta ga zasliševala do polnoči, t*pla s pendreki in pestmi, dokler se ni onesvestil. Nahlednjc-Ka dne je bil odpeljan v prisilno delavnico, kjer je bil zaprt v kleti. V 21. dneh je bil 'zaslišan' wdemkrat. in ko niad ničesar izvlekli iz nJega, so ga pustili osem dni »tradat. M<-d tem je polidja "zasliševala" druge aretiranče. Ves čas so po dal. udarci, ki Jih Je priča slt-iala v »oeedno klet. Udarce so spremljali nečloveški glasovi in kričanje. Ker Je Hacin trdil, da so tepli le <*>*■ kl n*° hottl1 priznati. Je Keber pričal proti. "Ena od deklet ni vzdržala muk in je priznala obtožbo. Ko je povedala vse. eo Jo z gromi kim »mehom polotili na klop in Jo neusmiljeno pretepali kakor druge." (Dalje prihodnjič.) (Od našega dopisnika.) (Nadaljevanje in konec) Zadrušni sakoo pripravljajo v zadružnem oddelku predsedstva slovenske vlade v »vezi z okvirnim temeljnim zakonom o zadrugah FLRJ.—Veliko zanimanje med delovnim ljudstvom vlada za razne zadružne razstave, ki jih prirejajo zadruge posebno na bivšem Štajerskem. Lepo je zlasti uspela razstava v Slovenski Bistrici,—Lep uspeh so dosegle naše vinogradniške zadruge v mariborskem okrožju, kjer so pridelale nad 350 vagonov vinskega mošt*. O sadruftnih gostilnah razpravljajo naši delavci in pravijo, da so gostilne potrebne le tedaj, če vršijo svojo pravo nalogo, a ta je, da slušijo ljudstvu. GostilAa, ki je zgolj pridobitno podjetje, ne služi delovnemu člpveku. Dolžnost zadružne gostilne je tudi ta, da se bori proti pijančevanju, zakaj pijančevanje je nesreča za delovne ljudi. Ni dovolj, da dado v gostilni preveč pijftče, gostilna lahko tudi poučuje s slikami, z besedami, zadružna gostilna naj prireja od časa do časa tudi predavanja, sestanke, na katerih se bo govorilo proti pijančevanju o pravilnem točenju alkohol- in nih pgač. Nora pota socialnega skrbstva. Po mačehoviko je bil rezan kruh sirotam In bednikom v stari Jugoslaviji, država ni razumela teh potreb, podporne organizacije pa so bile prešibke, da bi mogle zadostiti vsem po- trebam. Divjala je brezposelnost, zaslužki so bili majhni in neznatni, negotovost je naraščala z dneva v dan. Kapitalistični Sistem stare Jugoslavije se je brigal za svoje dobičke, soeljal-ne plati oslabelih, onemoglih in kirot pa ni hotel niti videti. Z nastopom ljudske oblasti se je tudi tu temeljito spremenilo Stanje sodjalne politike. V ;ratkem razdobju poldrugega leta je bilo na področju socijal-nega skrbstvu storjenega več kakor v stari Jugoslaviji v 20 letih. V območje aooijalnega skrbstva »padajo vsi pomoči potreb^ ni, za katere Še nt urejeno z zakonskimi predpisi, to so stari in onemogli, splošne žrtve vojne, invalidi, slepi in po toči, poplar vi, požaru in podobnih naravnih nesrečah prizadete osebe. Največja pozornost je posvečena o-•iroteli mladini, ki jo je v Slo veni ji preko 13,000, samih »irot partizanov ter »irot fašističnega terorja, Od teh jih je mnogo v domovih, 1000 jih je pri rejnikih ali sorodnikih, skoro 8,000 pa pri materi ali očetu, ki pre jemajo zanje podporo. Za te »irote se je »bralo nad 4 milijone in pol dinarjev. l*to» »o bile organizirane zdravstvene počitniške kolonije v Preddvoru, Dobrni, Sv. Martinu na PoMv Ju, Strunjanu, Piranu, Portom Žu, Kopru, Ooričah, Kranju. Kamniku in Smledniku, kjer jo letovalo 4,000 otrok. Slavni od amerika in kina Poroča la ftaaghala Lee Martin Amerlkanci v splošnem mislijo, da »o najbolj velikodušni narod vsega sveta — in da jih radi tegu tudi ves svet ljubi in spoštuje. Toda Amerikanec, ki se sprehaja po Šanghaju, bo kmalu dobil občutek, da ga smatrajo ljudje za nepovabljenega tujca. Oni Amerlkanci, ki razumejtf opazke, katere izmenjavajo na cesti judje, katere srečavajo, priha-' (ohlhtilHI iti 11 ud bor Ljudske mladine pa je or ganiziral letovanje otrok v različnih kolonijah, kjer je bilo skoro 8,000 otrok. V stari Jugoslaviji ui šlo na letovanje nikoli več kakor 400 (!) otrok. Lani je prispelo iz porušene Bosne m Hercegovine skoro 4,500 otrok v Slovenijo in je skoro 3,500 dru-iln prevzelo te otroke v preskrbo. # Invalidi prejšne in sedanje vojne prejemajo v Sloveniji let no nad 27 milijonov dinarjev podpore. Težišče invalidske zaščite pa ni samo podpora, nego tudi vključevanje v gospodarsko življenje, kolikor to dopuščajo njihove zmožnosti. Od osvoboditve dalje je bilo repatriiranih 117,115 ljudi iz Nemčije in Italije, kamor JiH je odvlekel v internacijo fašistični okupator. Zdaj se rešuje še .vprašanje prevoza prtljage teli žrtev fašizma in Je bilo doylej samo v ljubljanski repatrijacij-ski bazi priskrbljenih skoro 150,-000 kg prtljage. Socljalno skrbstvo v novi Jugoslaviji temelji na sodelovanju najširših ljudskih množic. Pri ljudskih odborih se u»tanavljajo socijalno-»drav»tveni sveti. Najuspešnejša oblika množičnega podpiranja pa so takozvani pa-tronatl, Kjer je že sedaj 73 soci-jalnlh ustanov in kjer pred-itavlja vrednost materijalnih sredstev skoro trlČetrt milijonu dinarjev. 1» kulturno-proavetni šiv- s jo do spoznanja, ds postaja tradicionalno prijateljstvo med Kitajci in Amerikanci vedno bolj politika vlade, ki se ne odraža več v čuvstvih ljudstva. Mržnja do tujcev je v dsnsšnji Kini večja kot Je bila kdajkoli od takozvane boksarske revolucije »em — pred 40 leti. Rafclogi1 za to »o različni, tako da jih je teftko razumeti. Vsa Kina Je nekako zmešana, tako da je slika nejasna. Pred vsem »o politične razmere. Komaj šest mesecev je teg», kar Je bilo najti v komunUrtič-nih vaseh preprosto izdelane »like generala Marthala, na katerih je ljudstvo pozdravljklo njegove napore, da uvede premirje in sporazum med vlado in komunisti. Danes kažejo komunistične slike Strics Sama, kako pobijf kitajske kmete. To Je razumljivo, kajti letala centralne vlade, ki z bombami in strojnimi puškami ubijajo kitajske kmete, kadar vojaške "potrebe" to nsne-sejo, so opremljene še vedno z znaki smeriške zračne sile. Nedavna podelitev ameriškega od-višnega materijala centralni vladi Je prišla skoro neposredno do izraza s tem, da so bile nscions Hstične ofenzive podVoJtne Komunisti psč niso mogli misliti drugsče, kot ds vidijo prvski Kuomintanga v tej podelitvi vo jsškegs materijala nepobitl dokaz za to, da jih bo ameriška vlada podpirala tako dolgo, da bodo iztrebili vse komuniste Komunisti niso sami tega na-ziranjs. Mnogo Ameriksncev tukaj v Kini in prt nas doma Je prepričanih, da je temu res ta ko. Tudi mnogo Kitajcev, ki nU eo komunisti. Je tege mišljenja Na nfau demonstracij, ki so bile prirejene v teku tedns, ki Je dobil trne "Zapustit* Kino," Je deset šsnghajsklh organizacij razpravljalo » tamošnjimi trgov d In časnikarji probleme ameri-tko» kitajski h odnošajev, Med temi organizacijami so bile ljudske skupine in organizacije industrijalcev in trgovcev, narodna organizacija pisateljev in umetnikov, učitelji in profesorji, bančni uradniki ih drugi. Ns teh »hodih in rszpravsh »o objasnill prireditelji, da je rešlfev sedanjih težav v tem, da »e ameriške vojaške sile umaknejo Iz kitajskega ozemlja, toda da to še ne bi bilo dovolj. NaglaAajo, da je treba prenehati s dostavljanjem vojaških zalog, finančne podpore in odvišnegs materijala. Vse, ksr podpira meščansko vojno, je treba uvtavitl, je trdila ena teh izjav. Nekdo Je celo prerokoval naslednje: Ako bodo šle stvari svojo pot naprej kot do zdaj, »e je bati, da bo izbruhnila še tretja svetovno vojna. Neki drugI govornik je Izjavi) naslednje: Vsa oprema in vsa druga podpora, katero pošilja Amerika, ne bo nikdar mogla iz Kitajcev napraviti vojaškega na« roda— pred vsem ps bodo ved no odklsnjsli, ds bi »e šli borit na Arktik Mržnja do tujcev pa ima poleg političnih razlogov tudi Še »voje druge vzroke. Tako ns primer je poročal ta teden eden šang hajaklh listov, da Je pijan ame riški vojsk do »mrtl pretepal ki tajskega kulljs-vozsčs. Nagle«!, ns to, ali js ta vest resnlčns ali ne, Je seveda Jasno, da se spopadi med ameriškimi vojaki in pomorščaki na eni strani in K) tajcl na drugi strani vzrok poje majočega prijateljstva naroda do nas. Kltsjsko časopisje je oznanilo vest o zaplHljsju med dvema Rusoma in ameriško vojatko policijo kot "ogsbno". Članek se je končsl kot »ledi: "Seveda vojslks polici js Je Imele pravil Ravno tako Je Imel prsv smeri škl vojsk, k< Je ubil kuttji-vozs Is, ko Je zahteval, ds mu plača kar mu Je bil dolžen za prevr>. Amerlkanci eo vedno v pravem pe na I bodo na Francoskem sli v ftslill v Nemčiji v Trstu ali kjerkoli drugje na svetu* Tako vmJ mislijo'" ONA.| ega Uenjsi V narodnih gledališčih v Ljubljsni in Mariboru ter po o-stalil) okrožnih gledaliških ustanovah »o uspešno pričeli z gledališko sezono. V Ljubljani je dosegla lep uapeh zlaati premijeri Bratka Krefta "Velike punta-rije", ki Je bila nspl»ana že leta 1937 pa je bila prepovedana njena uprizoritev. Kreft Je v tej dramski stvaritvi pokazal znan stveno očrtano podobo iz nušo "heroične preteklosti kmečkega judstva, dobe Matije Uubca. Nu oder je postavil "Veliko puntari o" režiser Bojan Stupica, Levar pa je igral naslovno vlogo Mati-e Uubca. — Z ozirom na naš ve-iki punt, ko Je doletelo več ali manj grozno gubčevsko usod j nu desettisoče borcev in junakov naše narodno osvobodilne borbe, Velika Puntarija" Bratka Krefta po sodbi kritike še ni dobila navega oblikovalca Brez dvoma pa Je, da bo nova drama šlu )ieko večine slovenskih odrov, V Mariboru so otvorill gledališko sezono s Cankarjevo farso "Pohujšanje v dolini šentflorl-janski." Ob tej prilike je upravnik mariborske drame Ludvik Mrzel izjavil, da smatra Cankarja kot glasnika človečanstvs, pravičnosti in resnice in da gu zato postavljajo kot prvega nu oder. Letošnji repertoar mail-bor»kega gledališča je sestavljen tako, da bo doiemljlv /a najširšo publiko. Predvsem smo segli po delih, ki kažejo boj za nov red In novo rast delovnih ljudi. O mariborski operi Je upravnik Neffat dejal, da bo poglsbljsl i svoje delo in nudila repertoar', ki je ljudski po svoji miselnosti, čuvstvenosti in folklornih prvi-nsh. Glsvno težišče bo v uprizarjanju "Prodane neveste" ter ostalih biserov slovanskega mu-zi kal nega ustvarjanja Prvo delo mariborske opere Je Puccini* jeva "Madsme Butterfly." P'». »Isnstvo opere v času obnove In graditve drŽave leli v posredovanju prave umetnosti delovnim ljudem Rasetava v Beogradu pod naslovom "Slikarstvo in kiparstvo 10 in 20 stoletjs" )e vzbudila v široki jugoslovsnskl javnosti veliko zanimanje Ns njej sodelujejo tudi številni slovenski u-metnlkl In »Icer A*be Anton, Grohsr Ivsn, Jakac Božidar, Jakopič Rthard. Jama Matija, Janša Lovro, Klemenčlč Frank, Kobilca fvans, Krrgar Stane, Ko« Oojmlr, Maleš Miha, Mlhellč France, Omerza Nikolaj, Pavlo-vec frunem, Pregelj Marij, SedeJ Maksim, Strnen Matija, $ubic Janez, Tratnik Fran, Vesel Fer-do, Debeli ju k Riko, GerloviČ Alenka, Klemenčič Dore, Pen-gov Božidar, Smrokar Hinko, Pirnat Nikolai, Dolinar Lojze, Kalin Boris, Kalin Zdenko, Pu-tiih Karel, Kos Tine, Smerdu Frančišek ter Dremelj Stane. Gostovanje sov)»takega državnega gledališča "Leninskl kom-eomol" v Sloveniji Je bilo za lju bitelje gledališke umetnosti v Sloveniji ne samo velik ,dogo-l< k, ki je nudil prvovrsten u-molniški užitek, temveč tudi kulturni dogodek velikega političnega pomena. Vodilo in program sovjetskih gostov-umetnikov je v velikih besedah Maksima Gor-kega, ki je dejal: "Stremimo, da s pomočjo naših junakov pritegnemo čim širše množice gledalcev, kajti gledullšče ima ogromno nalogo, da pojači voljo in mo-iiilno zavest naroda, da mu raz-Url obzorje in oplemeniti človeku in da ga spomni, da je on. človek-sila, ki ustvarja in vodi JivlJenJe." "Leninskl komsomol" te»no sodeluje a pisatelji. To je gle-dulišču omogočilo, da »I je ustvarilo »voj lastni repertoar, to Jo 'Kanta tx našegu kraja," "Mla-lost očetov" od Oorbatova, "Ga-lina" od Stoka. "Sošolca" od Luskina ter "Krilati rod" od Pervenceva, V LJubljani so gostje nastopi-M » "Živim mrtvecem", "Pod' naškimi kostanji", "Noro" i, dr. Od večera do večera »mo spoznali, kaj to moskovsko uledall-tče hoče In kuj Jo v svojem Jtremljenju že doseglo. Ta živi spored »premija in vodi borbo u novo, v svobodnejše življenja, umetnost pa odkriva bogastvo človeških Isrsznlh vrednot in lepotnih zmožnosti. Med tem ko postavlja "£ivi mrtvec" ■ svojo preštelo In nagtiito družbo, togo zakonitostjo in posebno moralo padec i višin in naskok na postave In paragrafe, ki »I jih je uredila stara, Izmaličena družba in kl jih poleg vsega tega niti ni mogla izpolnjevati, prikasuje igra "Pod praškimi koatanjl" svetlo udarnost dansšnjegs Časa in dokazuje, da je mogoče v najkrajšem času ustvariti pesniške simbole, Ibsenovs "Nora" pa Je bila podana bolj umerjeno, kls-siČno, kot je že klssičen Ibse-riov dramski realizem s svojo racionulistlčno poezijo: to, kar je nekoč veljalo za borbeno, je že davno izpolnjena rs»nlčno»t. Kritika je bila navdušena nad liodajanjcm moskovskih umetnikov, kl so črpali svojo umetnost I i plemenite in globoke človečnosti ter velikega znanju, zlasti voditelja gledališča Berse-njeva ter ostalih Članov. — V počastitev članov gledališča Je bila uprizorjena v ljubljanski Drami interna predstava Krležine drsim- "Gospodu Glembsjevi". Moskovsko gledališče Je ujmyo-illo \«< pndstav tudi v ostalih kiajili Slovenije, tako na Jesenicah, Celju in Mariboru. — Vodju gledališča Bersenjev Je dobil o našem gledališču najboljše vt'se in je prepričan, da se ho gledališka umetnost v novi Jugoslaviji v najkrajšem času rsrmuhnlla do zsvldsjočih višin Veliko je število tslentov, ki se bodo Ishko Izredno rezali. Jugotilovanska gledališča Imajo bogato tradicijo, čeprav je v njih še pnrej vpliva zapadne gledališke umetnosti, lahko pa bodo Intenzivno razvila sVojo lastno nacionalno umetnost. AngUika ekip*' dieti a v Antarktik London.—ONA—Te dni odhs-Js tz Anglije ekspedtcijs, ki Je nsmenjena v Antarktik, da raziskuje tamošnje meteorologih)/ razmere in zemljeptsje. N»čel nik ekspedicije je izredno mM letni P, L. Elliot. Ekspedicija se bo zbrala na Ftaktandstnh otokih in se bo po dala od tam na Jug—na Ora-hamland, Deception Island m Jnžne orknojske otoke. Hwwyeaaaaeftaageafe a i mt i i ^aagjgaagwwgaggg««« V ZALI Dr. IVAN TAVCAR I (Nadaljevanje) Neradi so ga ostavili zvesti lovski pomagati, in le šiloma so jih odtrgali hlapci od njegovega ležišča. Vzdihnil je in dejal sam sebi: "Da, da, veselega lova vesele dobe so minile!" Potem pa je ukazal: "Konrade, pokliči dekleta!"' Poklicali so Katarino, in ko je pristopila, ji je dejal rahlo: "Podaj mi roko, Katarina, sedaj mi je odriniti! V nadlego sem bil itak predolgo, tako tebi kakor tvojcem. V Imenu Boga se poslavljam od tebe, in če vas bodo trli ali vam delali krivico, spomni se, da ti živi na loškem gradu prijatelj, ki neče nikdar pozabiti, da je nekdaj užival dobrote pod streho te hiše!" "Siromak" deje Paulus Secundus znova proti Konradu, "o loškem gradu govori in druge vabi tja, ko ga bržkone sam nikdar več ne ugleda! Konrade, videli boste, kaj je prisad!" Kanonik Amandus prime roko dekletu in dvigne plaho in boječe oko proti nji, ki tudi ne more izpregovoriti. Neprestano se je borila s solzami, ki so. ji zalivale oko. "V Bogu odhajam od tebe, Katarina," je dejal zamolklo, "in jy?am, da oprosti tako meni kakor tebi, če sva—v mislih—grešila proti Njega zapovedim. Časi eo hujši, in božjim služabnikom se je ogibati vsega, iz česar bi s? porodilo pohujšanje." IM Se enkrat je uprl pogled v njen bledi obraz, ki je bil prav v /istem trenotku tako mfloben in prijeten, kakor je milobna in prijetna po-mladanska cvetka. Ali premagal je sebe kanonik Amandus in zaklenil dušo svojo, da mu mi-lobe njenega obraza ni mogla več zasijati vanjo. Lahne/ vzdihnivši je izpustil njeno roko: "Z Bogom ostani, Katarina!" "Dvignite me!"—se obrne nato k hlapcem. "Itak se mudimo predolgo!" In ni je več pogledal, dasi mu je bledi obraz, ko so ga dvignili in odnesli, obledel še bolj, četudi ne vemo, ali zato, ker je trpel muke telesne, ali zaradi tega, ker se mu je tudi srce vilo v mukah. Odnesli so ga vkreber. Z mrtvim glasom je še ukazal: "S psi krenite na desno, da pridete v gozd pod nami! Le enkrat mi še dopustite, da zečujem zvonečo Zalo in petje lovskih rogov!" Izginili so hlapci in psi. In zapel je lovski rog in po Zali je odmeval, in njega melodični glasovi so se prav skoro družili z zvonjenjem rezdreženlh štirinogih gonjačev, ki so bili prav brzo zavohali in prepodili zverjad. Po logu se je drevila srce oživljajoča gonja, dočim so nosilci z bolnikom počasi lezli proti vrhu. Ondi pri hiši pa je še vedno stala deklica prav tam, kjer se je bil poslovil od nje bolni kanonik, in za njim je zrla, dokler oni niso dospeli do vrha ter se potem skrili njenim pogledom. Težke kaplje so ji padale na lice. "Nič več ga ne bom videla, nikdar več!" Tako Je vzdihala in stala Še vedno na mestu, ko Je bil oni, ki je bežal pred nje ljubeznijo, že davno izginil za vrhom gozdnate Zale. "Tako vam je," Je dostavil gospod Andrej— "o sebi ne govorim—ljubezen v pogubo, in toga in trpljenje sta ji neprestani družici. Se dan- danes ni drugače, in v dobi, ko je živel kanonik Amandus, je bilo takisto!" • e. e Tedaj pa se oglasi Jemač izpod Skale rekoč: "Noč je visoka, in mislim, gospoda, da bi nam vsem kazalo nekoliko zaspati. Tisto, kako se je loški korar ženil pri Mrekovi Katrici, lahko zvemo jutri, čeprav jaz zase skoraj ne vem, ali bi verjel vse to, ker pripoveduje gospod Andrej. Gospod Andrej takrat tudi še ni zahajal v Zalo, in sedaj vprašam, kako ve vse?" "Ti govoriš po svoji slabi pameti," se vtakne v razgovor Miha, ki se je hotel prikupiti nama. "V starih knjigah se bere to ali ono, o čemer ti, Jernač, ki še svojega imena ne znaš podpisati, ne veš ničesar. Čemu tort j nasprotuješ gospodom ti, ki ničesar ne veš?" Ze je hotel Jernač izpod Skale skipeti, ali pomiril je prepir gospod Andrej: "Ne prepirajta se, nego molčita! Dobro! Poizkusimo, če moremo nekaj ur zaspati, da bomo čvrsti in trdni, ko napoči težko pričakovana lovska ura!" 'Tudi po moji volji je to," izpregovorim jaz. "in o končni usodi kanonika Amanda se izpo-veš po dognanem lovu, ko bomo počivali tu okrog ognja in naju bosta navduševala vsaj dva orjaka-petelina, viseča ondi na smrekovi veji. Ali ti je všeč tako, Jemač?" "Slišali ju bomo," odgovori ta čemerno, "če pa bosta tudi visela na veji, ne vem! Gospodu Andreju nič kaj ne zaupam; pravijo, da roka, ki daruje mašo, nikdar dobro ne strelja!" "Oho!" ugovarja kaplan Andrej.| "Ali morda nisem že lani ustrelil prvega, ki je pel v Špiku nad Lučinami, he, ali ni res?" "Mogoče! Mene ni bilo zraveri in videl ga tudi nisem!" "Sedaj, bratec Andrej," se vtaknem jaz v precej živahen razgovor, "sedaj te je Jernač razžalil ravno dvakrat. Prvič, ko je dvomil o resničnosti tvoje povesti, drugič, ko zopet neče verjeti,